Kadar zgodaj listje odpade, sneg potem hitro zapade. Vreme. Pretežno oblačn Občasr deževa Murska Sobota. 14. september 2006, leto LVIII, št. 37, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,29 evra) Role 2 Najboljše dekle v mestu bar: »Mi smo še vedno pripravljeni na dogovor, ^ko v reševalnem centru vzpostaviti dejavnost.« Nedokončana *2 Zgodba o uspehu g ”štr. 9 Za Hotizo zmagovalna le meja na Muri Kdo in na čigav račun je zakockal Hotizo a Dejanja na Hotizi dokaz, kako si Hrvaš-? ka razlaga stanje na dan 25.6.1991 Nasilje v šolah je kot vreča brez dna V petih letih prijavljenih 28 primerov izsiljevanja v osnovnih in sred- _ njih šolah S str. 8 - Premeščen drugi človek murskosoboške policije Škeriak degradiran v Maribor Spodnesle naj bi ga vsebine anonimnih pisem, dobro obveščeni so prepričani, da nekatere trditve držijo str. 9 - V Kmetijstvu Črnci iz leta v leto bolje gospodarijo Tudi letos ugoden finančni rezultat Poljedelski pridelavi naj bi se že kmalu pridružila tudi govedoreja str. 17 - Krvav konec tedna na pomurskih cestah Letos pet mrtvih motoristov Nekoliko so odpovedali tudi policisti NAROČNIK 2 AKTUALNO 14. september 2006 - /ESIH Vojaška bolnišnica v Rakičanu zaprta kljub drugačnim napovedim Nedokončana zgodba o uspehu Role 2 zaradi težav pri pridobivanju dovoljenj še ni v operativni rabi - Danijel Grabar: »Mi smo še vedno pripravljeni na dogovor, kako v reševalnem centru vzpostaviti dejavnost.« Napovedovali so jo kot zgodbo o uspehu. Stala naj bi leto dni, ostala bo celo dalj časa. Obiskale so jo najvišje vojaške glave, vrhovni poveljnik vojske in vladni ministri: nastavljali so se kameram in fotoaparatom, mikrofoni so lovili velike besede. A vojaška bolnica ni zaživela. Devet milijonov evrov drag Role 2 zdaj ni niti Grabar o tem, kako je razmišljala vojska Zataknilo se je pri odprtju reševalnega centra za oskrtio civilnih bolnikov. Bolnišnica je namreč dolžna v mirnodobnem času vse bolnike oskibovati na enakem nivoju, vojaški reševalni center pa je namenjen delovanju v izrednih razmerah. Za delovanje so potem poskušali dobiti soglasje pristojnih služb in organov, računajoč, da se bo tako kot drugje po svetu, kjer centri že delujejo, to dalo urediti tudi pri nas. Za to neskladje so namreč vedeli že takrat, ko so postavljali center, toda«... vojaški predstavniki so pričakovali, da se bodo zadeve dale urediti v enem mesecu, vendar je tako kot za od pira nje ambulant tudi tu po trebna vrsta postopkov. Zataknilo se je že pri delu opreme, ki ustreza le standardom delovanja v izrednih razmerah, ne pa v javnem civilnem zdravstvu.« Tako meni strokovni direktor murskosoboške bolnišnice Danijel Grabar, dr. med., in priznava, da so naleteli na težave, ki jih niso predvidevali, s tem pa so padli v vodo tudi načrti o tem, da bi kirurška urgentna služba v popoldanskem času delala v vojaškem centru, torej da bi tu bolnikom ponudili pomoč m opravili manjše operativne posege, zahtevnejše pa potem v bolnišnici. Za delo na dveh lokacijah bi potrebovali več zdravstvenih delavcev, ki pa naj bi jih zagotovila vojska, med obnovo urgentnih prostorov v kirurškem bloku bolnišnice pa bi dejavnost v celoti preselili v vojaški reševalni center. Toda vojska dodatnih zdravstvenih delavcev, da bi bili potrebni za delo na dveh lokacijah, tudi ni uspela pripeljati. In tako reševalni center z vso opremo še vedno stoji nedotaknjen , bolnišnica pa tudi ne more koristiti niti aparatur, ker zanje nimajo dovoljenja za uporabo zunaj vojaškega reševalnega centra. V enem primeru bi zaradi okvare lastnega rentgenskega aparata potrebovali nadomestnega, ki bi ga lahko posodila vojska, vendar so zaradi zagotovljenega servisa svojega prej popravili, kot se dogovorili za uporabo vojaškega. Bolnišnica je bila v začetku zelo zainteresirana za uporabo aparaturza endoskopsko dejavnost, ki je nadstandardna oprema reševalnega centra in boljša, kot jo ima bolnišnica, vendar jetuditaševedno nedotaknjena v zabojnikih. Potrebe po koriščenju druge oprema v reševalnem centru pa bolnišnica nima, saj je sama enako dobro opremljena, ob okvari pa ima zagotovljeno servisno službo, ki mora priti v dvanajstih urah. -Mi smo še vedno pripravljeni na dogovor, kako v reševalnem centru vzpostaviti dejavnost,- je povedal Danijel Grabar, tudi zaradi posrednih koristi, ki bi jih bolnišnica imela s tem. Zaradi vojaškega reševalnega centra se je namreč oglasilo kar nekaj zdravnikov iz Slovenije, ki bi se radi usposobili za delo v njem, to pa pomeni, da bi jih med delovanjem reševalnega centra v M. Soboti lahko zaposlili v bolnišnici. paša za oči. Tresla se je gora, rodila se je miš. Na ponudbo Slovenske vojske, ki je iskala primerno lokacijo za postavitev reševalnega centra, kjer bi lahko usposabljali kadre, oblikovali protokol ravnanja in na koncu zagnali center, se je odzvala tudi murskosoboška bolnišnica. V tem je videla priložnost za lastno promocijo in potrditev strokovnosti. Danes: Role 2 ni niti paša za oči Nekoč: visoki gostje, velike besede Tako so govorili Svetovalka načelnika generalštaba za medicinske zadeve mag. Suzana Koltaj, dr. med., novembra 2005: »Pri odločitvi za kraj postavitve centra smo upoštevali več pogojev, in sicer: da ima bolnišnica splošno kirurško urgenco, ustrezno infrastrukturo in prostor za postavitev, dovolj ustrezno usposobljenega kadra in da je pripravljena sodelovati s SV.« Janez Drnovšek, predsednik države, januarja 2006: »Potrebujemo vojsko, ki lahko pomaga ljudem, in to tudi z zdravstveno oskrbo, ki je mobilna in ki jo lahko pošljemo tja, kamor je treba. Mislim, da je to pravi koncept Slovenske vojske za prihodnost. Predstavljam si jo tudi v Duri ti t|tj Marsikje po svetu so takšne situacije, naša vojska se tam Lokalne volitve Območni odbor DeSUS-a je v prostorih hotela Diana v Murski Soboti pripravil srečanje s predsednikom Demokratične stranke upokojencev Slovenije Karlom Erjavcem. Po krajšem kulturnem programu je bil govor o delovanju soboškega območnega odbora, delu v občinskem svetu, predvsem pa o aktivnostih stranke v koaliciji, prizadevanjih, težavah in ciljih. 0 slednjem je več spregovoril predsednik DeSUS-a Karel Erjavec, ki je v razpravi odgovarjal tudi na vrsto aktualnih vprašanj, povezanih z najnovejšo davčno politiko, nakupom vojaških oklepnikov in drugim. Janko Bezjak iz Stranke neodvisnih Slovenije v Beltincih sporoča, da podpirajo za župana Beltrnec Milana Kermana, kar v vrtiljaku ni bilo omenjeno. Z zbiranjem podpisov za vložitev neodvisne kandidature za mestnega župana občine Murska Sobota sta začela Suzana Szabo Pahič in Ernest Novak. V Izoli pa je v soboto potekal festival SDS, kjer se je vse vrtelo okrog lokalnih volitev. Poudarjen cilj SDS-a je, da na letošnjih lokalnih volitvah dosežejo dober rezultat in da dobijo v slovenskih mestih in občinah ljudi, ki bodo znali dobro in pošteno upravljati skupne zadeve. Na lokalni ravni se je s predstavniki SDS-a in županskim kandidatom v Gornjih Petrovcih sestala ministrica za kmetij- stvo Marija Lukačič in se seznanila s problemi, kijih imajo gorički kmetje. V nedeljo je bil na Ptuju tabor Slovenske ljudske stranke, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi, vključno z vodstvom SLS, ministri, poslanci, državnimi svetniki, župani in občinskimi svetniki. Na Taboru so se predstavili tudi številni kandidati SLS za župane in županje na letošnjih lokalnih volitvah, opozorili pa so na nezadovoljivo reševanje mejnega problema s sosednjo Hrvaško. Pri mestnem odboru Liberalne demokracije Slovenije so predstavili kandidata za župana v občini Murska Sobota na lokalnih volitvah Andreja Gerenčerja. Kot sta poudarila predsednik Liberalne demokracije Jelko Kacin in poslanka Darja Lavtižar Bebler, gre za kandidata z bogatimi, tudi mednarodnimi izkušnjami. 65-letni Gerenčerje bil prvi župan mestne občine, pred tem predsednik skupščine občine Murska Sobota, bilje tudi podpredsednik državnega zbora in nazadnje veleposlanik republike Slovenije na Madžarskem. Predsednik soboške LDS dr. Mitja Slavinec pa je poudaril, daje Gerenčer po rezultatih volitev rojen zmagovalec. Franc Laj, kije bil resen kandidat SDS-a za župana Lendave, je nepreklicno odstopil od kandidature, in to iz osebnih razlogov. Dobri poznavalci razmer pravijo, da so razlogi globlji, saj je bilo v ozadju preveč interesov in tudi trgovanja, ki je potekalo za njegovim hrbtom. pojavlja in tam se utegne pojaviti tudi ta bolnišnica.« Nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič, marca 2006: »Role 2 je pomembna zmogljivost. Pričakujem, da bo vojaška bolnišnica od poletja na voljo za paciente in potrebe soboške bolnišnice. Trenutno poteka usposabljanje ljudi za delo v bolnišnici Role 2. Vojska lahko bolnišnico uporabi tudi v mirovnih operacijah ali v primeru naravnih nesreč.« Ernest Bore, direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota, novembra 2005: »Zaposleni so zelo dobro sprejeli odločitev, da je SV izbrala za postavitev mobilnega kirurškega centra prav njihovo bolnišnico, zato se bo v skupni projekt s SV vključilo številno osebje « Emilija Kavaš, pomočnica direktorja bolnišnice za zdravstveno nego, novembra 2005: »Ko smo zaposlenim v bolnišnici predstavili projekt Role 2, so mnogi pokazali veliko zanimanje tudi za poznejše sodelovanje v pogodbeni rezervi SV.« Strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar, dr. med., novembra 2005: »Pri tem smo poskušali najti tudi naš strokovni interes, saj bo mo delali z najsodobnejšo opremo. Poleg tega bo delo v kirurškem centru Role 2 za naš kader velika spodbuda zaradi drugačnega pristopa in navajanja na nov način dela v terenskih razmerah.« Kaj je Role 2 Celotni sistem je zunajbolnišnič-na specialistična zagotovitev nujne zdravstvene oskrbe na brigadni ravni po doktrini Nata. Role 2 sestavlja 18 zabojnikov. Sedem je medicinskih in 11 logističnih. Sistem je modularen, kar pomeni, da ga je možno povečevali. Je samozadosten, saj ima svoje električno napajanje ter zabojnika za zbiranje odpadnih vod in s prečiščeno vodo. V sedmih medicinskih zabojnikih je operacijska oprema, oprema za urgentno dejavnost z oživljanjem in predoperacijsko pripravo, intenzivna nega s tremi posteljami, diagnostika z ultrazvokom in rentgenom, sterilizacija in laboratorij ter priročna lekarna. Enajst logističnih zabojnikov skrbi za nemoteno podporo in delovanje. Vsi zabojniki so povezani s šotori. V centru je še prostor z 24 posteljami za nekajdnevno hospitalno terapijo in nego. V centru lahko sode luje blizu sto ljudi. Polovica je medicinskega osebja, od tega deset zdravnikov. Drugi so za logistično podporo. Po dokončni uvedbi v operativno uporabo - nared bo predvidoma leta 2009 - v Slovenski vojski ga bo mogoče uporabljati tudi na mirovnih operacijah v tujini Vojska bo tako lahko zagotavljala vojakom bolnišnično oskrbo na terenu doma in na misijah v tu jini. V primeru poškodb in obolelosti vojakov bo možna nujna kirurška pomoč. Role 2 lahko uporabijo tudi kot pomoč civilnemu prebivalstvu ob večjih naravnih in drugih nesrečah. Na drugo lokacijo ga s transportnimi vozili, ki jih vojska premore, prestavijo v dveh do treh dneh. Bilanca stanja Reševalni center Role 2 so postavili novembra lani in zanj pripravili natančni časovni načrt aktivnosti, a zataknilo se je že pri prvem koraku, usposabljanju kadrov vojske. Razlog naj bi bil, tako vod- Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št. 110/02,8/03-popr. in 58/03'^ Občina Veižej objavlja JAVNO RAZGRNITEV in JAVNO OBRAVNAVO za spremembe in dopolnitve Prostorsko ureditvenm prostorsko celoto Občine Ljutomer na dveh manjs1" Ženih območjih naselja Veržej ter noveliranje odlo^L 1. Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev ^1*f tvenih pogojev za prostorsko celoto Občine Ljutomer na ofw,' zaokroženih območjih naselja Veižej ter noveliranje od gaje izdelal ZEU - družba za načrtovanje in inženiring. °- ta Rozmana 5,9000 Murska Sobota. vKlj11^ 2. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni, in sicer od 20.9.20o , ^11!^' 20.10.2006. Ogled razgrnjenega predloga je v tem o -_, 1 prostorih Občine Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8. delovnem času občinske uprave. . a«1 V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani oz. vse - ■ ,, ri- ne osebe podajo pisne pripombe, mnenja in druge P1^0 ^jej. razgrnitve ali jih pošljejo v pisni obliki na naslov: Obči°a bratstva i n enotnosti 8,9241 Veržej. $ejn ’ 3. Javna obravnava bo v torek, 10.10. 2006, ob 19 uri Občine Veižej, Ulica bratstva in enotnosti 8. , Na javni obravnavi bo predstavnik pripravljavca ■ sprememb in dopolnitev ter noveliranja odloka o PU' u Dtago Legen, univ, dip • Glasnika Slovenske vojske Simona Koreza smo spraševa^ H, zakaj mobilna vojaška bob šnica ne deluje, kot so načrto vali. Odgovoril je: »Slovenk vojska bolnišnice Role 2 Še n v celoti prevzela v operativno uporabo. Trenutno potekajo dejavnosti količinsko^0 stnega prevzema. Do zastoja načrtov izvajanja aktivnosti J1 prišlo zaradi težav pri iiriiM vanju ustreznih dovoljenj'' operativno delovanje, er hajajo iz zakonodaje, ki ureje izvajanje zdravstvene dejavnosti, pa tudi zakonodaje in P"1 dpisov okoljevarstvenih zahtev. Slovenska vojskazač"' uporabljati vsako sredstvo < le, ko je uvedeno v operativno uporabo. Enako je tudi z beh1 šnico Role 2.« stvo bolnišnice, v zahtevne': lajevanju Program so bruarja, a z izobraževanje" čeli šele aprila, pa še K* najst udeležencev. To so '* - ’ mirani zdravstveniki in »lr ni tehniki iz vse slunnlie. vključeni v proces dela v ho10** ci pri nujni oskrbi bolnika, . ri med njimi že tudi zelo i^1* in so tako veliko pomagali p $ v bolnišnici. Z izobraževal^ " , , končali junija, ko so ml^'’1 ■ prejeli potrdila, vojska pa p poravnala obveznosti bolnišnice, ki so izvajali i '' g zevanje Po predvidenem aktivnosti bi vojska september rala poiskati novo lokacij'1 '° konca leta bolnišnico pr ** i Do selitve ne bo prišlo žaram I spešnega uvajanja centra *> ’ I operativno rabo, č^epti1 I ženjem centra vojska a -|J •I viti večanje zanimanja zJ' I vanje medicinskega osetip' > I dbeno rezervo in pezur?” I bitno sodelovanje v g I sijah. In da ne piazatomn- ' I s svojo mehanizacijo j bena dela na dodatnem ' pri bolnišnici, kar je tud*e ,n Žek. ids 80^ Andrej IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovac (namestnik odgovornega urednika), A. Nona Riluper Rodez, Mej Bedek, Bernarda Balažič Recek. Jože Graj. Majda Horvat, Milan fen v . 1 gj / IK (fofoRWTmjn), Nerata Emh (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov nrednlšha ki qmtt Murska Sobota, Ulica aih. Novaka 13, tel. št: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 5381710. ‘ |Nk Venera (trženje) 53817 10, št telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 3.900,00 srt (16,27 evra), letu namčnkra 15.600,00 sit (65,10 evra), letu naračnina ta naročnike v tujini 37 500,0151 < naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 11.500,00 sit (47,99 evra), izvod v kolportaži 310,00 sit (1,29 evra), celoletna naročnina za Internetno Izdajo 12.400.00 sit oz. 51.74 evra. TransakdhkJ raču za luročnlM pri 8^ ' L-e'‘ ■* 9000247884. risk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obcačunavavskladus?. točko 25. člena Za kana o davku na dodano vrednost. Uradni Iisl2112.1998, ŠL 89. i" Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d., M. Sntrola računa Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pnšta: Vestnik: vesinik@p-inf.si, Venera: venera@pint.si, narnčuhka služba: oglasi ,vestnik@p inf .si, M-_14. september 2006______________________________________________AKTUALNO 3 la Hotizo zmagovalna le meja na Muri Kdo je zakockal Hotizo in na čigav račun na Hotizi so dokaz, kako si Hrvaška razlaga stanje na dan 25.6.1991 Zadnja vest govori med državama Slove-'■’Nh Hrvaško, ki temeljijo na 25. 'TOK imajo veliko zanko. Vsa-'Ifin sl namreč stanje tega dne pu svoje. Sklicevanje na pre-®"1 datum zato lahko za mejno ™»njt na Hotizi pomeni izgu- ®>tko. Zmagovalna je lahko le /*naMurl. 4 1 Ljubljana in Zagreb razlage o pomeni stanje tega dne, nista ^umljivo, saj je blagodejni zven " Jdi ipru.Q;, junjja s SVojo »pravično-Wjemljivostjo« za obe strani po-.azarad, različnega razume-s®o' zavaianie javnosti. O tem namreč lahko prepričali glede Mr jc dogaja I'j Hotizi. Hrvaška hi iz dneva v dan dokazuje, kak-le njuna različica prelomnega datu-‘n kljub dogovorom med drža-■ t? stanja pred petnajsti- Klinji, ki tako pada, je dogovor h*n Sanaderja o obnovi nasipov. J1b4"11'"" gradnja mostu čez do Mirišča, obnavljanje naši-no :. dejanja prepotentnega lo-lr' lk- sosednje države. To nam 1 lihko jasno. Gre za načrtno ra-, ■ Hrvaške, ki ga razkrivajo tudi zelo wšanie. kaj je vplivalo Slovenija v času njegovega Odbora za zunanjo politiko । načelno stališče, da je meja ^varna katastrska meja, je l * ^Ir, zavrnil rekoč: »To načelo ni ,...°' sprejeto.« Minister dr. Boris v spornem dokumentu iz to..zapeci-. Ne glede na stop- dogovarjanja o poteku J 7* ^je tried RS in RH je nespor-3 1 nasipov leži na hrvaškem J11 ln so zato zahteve hrvaške H|'‘u njihov izdaji gradbenega do-’ lu ,Sanac'jovisokovodnegana-x^Hotiza upravičene...« »4^^. " ” ----------------------------------- 4|Mta je bil že leta 1956 med predstavniki geodetskih uprav Lendave in Čakovca sklenjen dogovor o uskladi- :. ’ ■' ‘ meje s tokom reke Mure, in sicer na način zamenjave katastrsko hrvaških zemljišč na levem bregu v enakem \ P|, ^sirsko slovenskimi zemljišči na desnem bregu Mure. Ta dogovor nikoli ni bil uzakonjen, a si je Hrvaška kljub So m zem|jišča. ki ležijo na desnem bregu Mure, in zanje nastavila svoj kataster oziroma povečala svojo katastrsko Podturen in Ferketinec, Sloveniji pa ni prepustila ozemlja pod Hotizo. To so spregledali tudi na sestanku ^kovnjakov obeh držav 25. maja 1992, kjer so sprejeli stališče o nespornosti meja katastrskih občin. Krajevna pisala lendavskemu občinskemu svetu: »Hrvaška Stranje leta 1992/93 začela zgeodetski-^asirskega območja. Ob opozarjanju vaščanov Hotize, da to ni dobro, pa občinska oblast ni reagirala, temveč 3 je to hrvaško ozemlje in da pač opravljajo meritve v skladu z državnim programom.« In še v dopisu Ministrstvu .. ^deve aprila 1997: »Katastrsko je sicer v celoti spadalo v k. o. Sveti Martin na Muri, vendar razen evidenčni hr-*1 urejala zadev preko svojih organov na naši strani reke Mure. To seje zgodilo šele leta 1992, kojegeo-> Čakovec zakoličila vsa zemljišča na območju k. o. Sveti Martin na Muri na naši strani reke Mure.« kimenovana za veleposlanika ‘Pic v Budimpešto, Kolmanič v Atene ' i« bil objav- Ijen ukaz predsednika republike Janeza Drnovška o ede mesto lika v Grčiji. Ladislav Lipič je postal slovenski veleposlanik na Madžarskem. imenovanju Ladislava Lipica za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovenije na Madžarskem. Hkrati je objavljen tudi Drnovškov ukaz o imenovanju Vladimirja Kolmaniča za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Slovenije v Grčiji. Mandata predvidoma trajata Štiri leta, Lipič bo v Budimpešto odpotoval v ponedeljek, Kolmanič v Atene v soboto. Ladislav Lipič je ob imenovanju povedal, da je vesel, ker ima priložnost nadaljevati kariero v državi, ki je naša soseda »Z njo imamo dobre odnose, Okrog tretje ure popoldne je slovenska policija oo sporni cesti do zaselka Mirišče podrla dve drevesi, s katerima je omejeno cesto zaprta, potem pa jo je po širini prekopal še bager in jo tako dokončno onesposobil za promet. jasne in nedvoumne izjave z ministrske ravni, da je levi breg Mure do naselja Hotiza hrvaški. Popravki iz Zagreba, ki potem temu sledijo, so le pesek v oči. Naši politiki pa se gredo, kdo je bolj kriv, da smo zakockali Hotizo, in kdo si bo z njo bolje napel politična jadra in zmagal na lokalnih volitvah. Frontno delovanje, politikantstvo in slikanje veljakov na Hotizi, ki jih prej v petnajstih letih nikoli ni bilo tia, pa pni prej škodi km koristi, so te dni spoznali tudi sami, zato vsi po vrsti sedaj pozivajo k dogovoru. In kaj naj bi se dogovorili glede Hotize? Upajmo, da najprej o tem, da je treba slovenska stališča glede stanja na prelomni datum debelo podkrepiti z dokumenti. A teh, ki bi tudi dejansko zakoličili mejo na Muri in obranili slovensko stališče, da je levi breg Mure slovenski, je malo, veliko pa tistih, ki govorijo v prid Hrvaški Tudi iz obdobja petnajstletnega državnega dogovarjanja o meji. Dejstvo je, da hrvaški kataster sega vse do Hotize, da so Slovenci v Čakovcu urejali lastniške zadeve in v novejšem času tudi plačevali prispevek za vodno gospodarstvo, kot trdi župan občine Sveti Martin na Muri Franjo Makovec, celo veliko bolj vestno kot hrvaški lastniki, kar v ničemer ne podpira slovenskega stališča. Tisti najtrdnejši argument o slovenskosti ozemlja, kontroli ozemlja s slovensko policijo, na kar se v beli knjigi sklicuje tudi ministrstvo za zunanje zadeve, pa si je slovenska država sama izbila iz rok, in to ne samo enkrat. Objavljanje spornih državniških dokumentov, ki razkrivajo slovenske napake in ki jih imamo za debelo mapo tudi v redakciji Vestnika, se zdi nekaterim neokusno ravnanje, saj ne služi dru- med nami ni nobenih večjih odprtih vprašanj. Moja naloga bo predvsem tkanje novih vezi med državama.« Želi si tudi sodelovanja s porabskimi Slovenci. »Situacijo že dobro poznam. Prizadeval si bom za širitev in poglobitev dvostranskega sodelovanja na vseh področjih diplomatskega delovanja. Na političnem področju je cilj organizacija obiskov na najvišji ravni, ki jih v zadnjem obdobju ni bilo, na gospodarskem pa povečanje blagovne menjave,« je povedal Vladimir Kolmanič A. Bedek gemu kot pregrevanju političnega ozračja in smešenju pred Hrvati, a v polno skledo lastnih neumnosti smo se odločili pljuniti še mi. Iz arhiva smo vzeli izjavo Generalne policijske uprave Ljubljana, ki jo je za Vestnik dala ob prijetja Štefana Tibauta s Hotize pri izkopu gramoza. »Hrvaški policisti so dne 21.9. 2004 opravljali redno patruljiranje na območju kraja, imenovanega Otok, v Orlo-vščku, ki je po katastrski meji na hrvaški strani. Na tem območju so pri nedovoljenem izkopavanju gramoza prijeli slovenskega državljana. Hrvaški policisti so ga prijeli in ga čez Muro odpeljali na hrvaško stran, kjer so zoper njega podali predlog sodniku za prekrške. O dogodku so hrvaški policisti obvestili Policijsko postajo Lendava. Hrvaška patrulja je opravila nadzor v skladu s Protokolom o prehodu čez državno območje drugega pogodbenika zaradi opravljanja dela na lastnem državnem območju. V Protokolu je določeno, da čez slovensko območje ni dovoljeno peljati v tranzitu slovenskega državljana, zato je bil prepeljan čez reko Muro. Slovenska policija na slovensko-hrvaški meji izvaja svoja pooblastila v skladu z veljavnimi predpisi, zlasti drugo točko Temeljne ustavne listine, kjer je določeno, da je državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško tista meja, ki je obstajala v okviru nekdanje SFRJ. Tako policija izvaja pooblastila le na območjih katastrskih občin. Območje, je nesporno na območju hrvaške katastrske občine in na tem območju slovenska policija ne opravlja svojih nalog « K temu dodajamo tudi del odgovora, ki ga je ministrstvo za zunanje zadeve s podpisom ministra Andreja Sfera marca 1996 poslalo takratnemu lendavskemu županu oziroma krajevni skupnosti Hotiza. »Stališče državnih organov R Slovenije in tudi R Hrvaške je bilo, da je to praviloma meja katastrskih občin. Da bi se izognili nepotrebnim zapletom, policija od osamosvojitve naprej izvaja svoja pooblastila v skladu S temi stališči. Zato lahko zatrdimo, da leta 1993 ni bil dan nikakršen nalog, da se policija umakne z Mure kot mejne reke med R Slovenijo in R Hrvaško« Majda Horvat Stanja na računih NLB v tolarjih in evrih Od julija do konca letošnjega leta lahko imetniki računov NLB spremljajo stanja na svojih računih v tolarjih in v evrih. Prihodnje leto bodo stranke NLB še pol leta spremljale skupna evrska stanja tudi v tolarski protivrednosti. Stanja na bančnih računih v evrih Evrska stanja na računih NLB je mogoče preveriti na različne načine. Promet na računih je prikazan le v tolarjih, skupni promet in končno stanje pa v tolarjih in evrih. Uporabniki NLB Klika lahko spremljajo stanja na vseh računih; osebnih, varčevalnih, vezanih depozitih in kreditih tudi v evrski vrednosti (tečaj menjave: 1 evro = 239,64 tolarjev). Informacijo o stanju lahko 'izvedo tudi uporabniki NLB Teledoma, telefonske banke. V obeh valutah pa so izpisana tudi skupna stanja in skupni promet na papirnih izpiskih osebnih računov in izpiskih poslovanja s plačilnimi karticami. Do 30 junija 2007 bodo stranke NLB skupna stanja m skupni promet na svojih računih spremljale v dveh valutah, v evrski in v tolarski Promet po računih bo po 1 januarju 2007 prikazan le v evrih, skupni promet in končna stanja pa v evrih in v tolarjih. Zbiranje tolarskih kovancev V NLB nam je do konca meseca avgusta uspelo zbrati Že 40 ton tolarskih kovancev. Do konca letošnjega leta moramo zbrati še dobnh 400 ton. V 22 poslovalnicah NLB po vsej Sloveniji lahko večje količine kovancev preštejemo na posebnem samopostrežnem števnem stroju, ki kovance presortira. prešteje in deponira, za stranko pa stiska potrdilo s skupnim zneskom preštetih kovancev, s katerim pri blagajniškem okencu navedeno vrednost položi na želeni račun. V NLB Podružnici Pomurje sta samopostrežna stroja v Poslovalnici Murska Sobota, Trg zmage 7, Murska Sobota in Poslovalnici Ljutomer. Ormoška 8, Ljutomer. Dodatne informacije O uvedbi evra so na voljo v vseh poslovalnicah NLB, v rubriki Evro v mesečnih izpiskih prometa, na wwvv .nlb.5i/evro ter na telefonski številki € -informativnega centra NLB 01/477 20 00 nlbO www.nlb.si Siovenska policija je v torek objavila vest, da bodo v sredo začeli s skupnimi patruljami na območju Hotize, kar naj bi bil znak popuščanja napetosti in dobrega sodelovanja med državama, in že včeraj dopoldne je skupna policijska patrulja, v kateri sta bila slovenski in hrvaški policist, ob deseti uri dopoldne pred zaselkom Mirišče zajela lendavsko novinarsko ekipo RTV Slovenija, Kot je povedala novinarka Elizabeta Markovič Toplak, so jih zajeli tako rekoč med delom, ko so ob vrnitvi iz Mirišča hoteli dobiti še izjavo domačina, ki gaje ravno takrat obravnavala policijska patrulja. Hrvaški policist je televizijski ekipi povedal, da so na hrvaškem ozemlju in da so neutemeljeno in brez dovolilnice, ki bi jo morali dobiti na mejnem prehodu, prestopili hrvaško mejo; s čimer naj bi kršili sporazum SOPS. Po njih so potem z drugim avtomobilom prišli hrvaški policisti in jih odpeljali v Mursko Središče na policijsko postajo, kjer se je začel postopek. »Zajed smo bili eno uro, vendar so potem zaradi urgence z višje ravni postopek ukinili. Nato so nas policisti odpeljali nazaj po avtomobil, od tam pa so nas pospremili do mejnega prehoda Mursko Središče,« je takoj po vrnitvi v Lendavo dejala tamkajšnja novinarka. Z njo sta bila zajela še snemalec Sebastjan Somi in asistent snemalca Tomi Gyorkos. Elizabeta je Še povedala, daje bil postopek policistov korekten, po tekal pa je tako, daje hrvaški policist zahteval osebne dokumente in prepovedal snemanje, «... slovenski policist pa dejansko ni ukrepal, niti nič zahteval, niti nič rekel«. Korektno so ravnali tudi policisti v Murskem Središču, od koder bi jih v primeru aretacije prepeljali k sodniku za prekrške v Čakovec. »V dobri veri sem šla pogledat, kaj ljudje tam doživljajo in kako živijo, nevede pa sem padla v njihov vsakdan. Peljala sem se po cesti, kjer ni bilo nobenih opozorilnih tabel, in ne da bi vedela, da sem na hrvaškem ozemlju, in ker sem bila prepričana, da sem na slovenskem ozemlju, kjer se mi ne more nič zgoditi,« je dejala zajeta novinarka. Za omenjeno ekipo se je potem odpeljala druga televizijska ekipa, ki jo je prav tako zajela patrulja, protestno pa so jo pospremili še novinarji drugih medijskih hiš, ki so na mejnem prehodu Hotiza čakali na napovedan prihod Dragotina Mateja. Na Hotizo ga ni bilo, tik pred koncem redakcije pa smo izvedeli, da so bile tja spet postane posebne policijske enote. 4 LOKALNA SCENA 14. september 2006 7 VESTHII Petdeset let gomjeradgonske sole s prilagojenim programom Najpomembnejši je UČENEC! Gornjeradgonska šola, ki je imela prve prostore v radgonskem gradu, zadnja desetletja pa so učenci v zgradbi ob cerkvi na Maistrovem trgu, je 7. septembra praznovala 50 let delovanja. Na ta dan so organizirali slovesnost v okviru dneva šole, oktobra bodo pripravili okroglo mizo na temo Kako naša šola v prihodnje, osrednja proslava pa bo sredi novembra, na kateri pričakujejo tudi ministra za šolstvo. Cilka Že rd in je začela 7. septembra 1956. leta s poukom v 1 razredu, v katerega je bilo vključenih 16 otrok Takrat se je uradno imenovala Pomožna šola Gornja Radgona, 1960. pa je bila preimenovana v Posebno osnovno šolo Gornja Radgona. Danes je to OŠ dr. Janka Šle-bingerja, v tem šolskem letu pa jo obiskuje le 30 otrok. 1989 leta je prvo ravnateljico Cilko Dimeč Žerdin nasledila Terezija Šegula, od 1998. leta je ravnatelj Branko Klun, ki je 1970. leta po končanju Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani sprejel na povabilo Žcrdinove prvo delovno mesto prav na tej šoli. Ves čas je bila ta šola nekaj posebnega, posebnega po svojih dosežkih, ne po učencih. Otroci so poslikali betonsko ograjo okrog dvorišča in polepšali podobo mesta, o svoji šoli imajo napisano knjigo (ga. Cilka je 1996. leta predstavila knjigo Imeli bomo šolo), njihovo šolsko glasilo Fčela je pred štirimi leti prejelo priznanje za najkakovostnejše otroško oz. mladinsko glasilo zavodov za usposabljanje, organizirajo delovne prakse, Šole v naravi, tečaje, v tem šolskem letu pa v celoti prehajajo na devedetno osnovno šolo. B. B. Peček V programu na slikovitem dvorišču pod grajskim hribom v Jurkovičevi ulici so učenci in prva ravnateljica Cilka Žerdin prikazali, kako je potekal pouk v šoli nekoč. Gospa Cilka je tako kot pred 50 leti zazvonila s starim zvoncem... Našim izseljencem pomnik v Črenšovcih V spomin in opomin »Ta pomnik je spomin na vse tisto, kar je domovina dala ali ni dala svojim izseljencem in kar jim lahko ponuja danes,« je na slovesnosti ob odkritju in blagoslovitvi pomnika vsem slovenskim izseljencem ob lami cerkvi v Črenšovcih dejal župan Anton Tornar. S tem in proščenjsko mašo, ki jo je daroval škof msgr. dr. Marjan Turnšek, so v Črenšovcih sklenili teden duhovnosti in kulture, teden skrbno pripravljenih večerov, ki je letos potekal pod naslovom Naši izseljenci. Organizirali so ga zavod Svete družine v sodelovanju z občino Črenšovci, Svetovnim slovenskim kongresom in Rafaelovo družbo. Slavnostni govornik osrednje slovesnosti je bil predsednik prve slovenske vlade in evropski poslanec Lojze Peterle. V nagovoru se je zahvalil izseljencem za zvestobo in vztrajanje v slovenstvu, potem pa vsem, ki so prispevali k praznovanju v Črenšovcih in s tem k novemu odnosa do izseljencev. »Gre za prvi spomenik izsel jencem, kar mi govori, da se prav tukaj v Prekmurju, ki ga je izseljenstvo tako zaznamovalo, zavedate, kaj to pomeni za vas in slovenski narod,« je dejal govornik. Pomnik, delo akademskega slikarja Štefana Hauka, so odkrili izseljenka iz Trnja Agica Žoldoš, ki že skoraj petdeset let živi v Torontu v Kanadi, župan Anton Tornar in vodja slovenskega urada za izseljenec po svetu Zorko Pelikan Slednji je povedal, da spomenik razume kot odgovornost in kot»... korak k novi kakovosti odnosov med republiko Slovenijo in našimi rojaki po svetu, izseljenci, zdomci in zamejci v sosednjih državah« Iz Črensovske župnije ali območja sedanje občine Črenšovci, kamor spadajo vasi Črenšovci, Dolnja, Srednja in Gornja Bistrica, Žižki in Trnje, je po drugi svetovni vojni odšlo v tujino tisoč petsto rojakov M. H. Pomnik izseljencem, ki raste iz domače zemlje in kot gnezdo objema svet, je simbol prekmurskih izseljencev, ki so z bivanjem ali spletanjem gnezd na vseh zemeljskih celinah objeli svet. »Dober - boljši - naša občina« Pii lovskem domu bo športno-zabaviščni center Pri lovskem domu v Moravskih Toplicah je bila v nedeljo osrednja prireditev ob 10. prazniku občine. Kar nekaj pomembnih dogodkov je narekovalo, da je bila glavna občinska proslava prav v tem kraju. Po slavnostni seji so v Fokovcih odprli tudi nove prostore osnovne šole. G reza prizidek in nadzidek, ki vključuje med drugim učilnico, tri kabinete, prostore za tehnično dejavnost..., vrednost naložbe je šestdeset milijonov tolarjev. V okviru te naložbe bo šola dobila še novo opremo, nov sistem kurjenja in še nekaj drugih novosti, kar bo, kot so poudarili ob otvoritvi, precej prispevalo k temu, da bo kakovost pouka višja. J. Ga., foto: N. J. Namenu so bile predane na novo urejene ceste v predelu Močvar in ob Kranjčevi ulici. Slednja je dobila z ureditvijo pločnikov, kolesarske steze in javne razsvetljave novo podobo. Dom lovske družine Moravci je bil za prizorišče proslave izbran namerno Dom z okolico bo namreč prevzela občina in v naslednjih letih tam uredila športno-zabaviščno-turistični center. Pismo o nameri sta tako podpisala župan občine Moravske Toplice Franc Čipot in predsednik lovske družine Štefan Makoter. Jubilej pa je praznoval tudi Turistično-infor-mativni center Moravske Toplice, in sicer 10-letnico uspešnega delovanja LIC je razglasil tudi najlepše urejena naselja v občini v okviru akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna, društvo upokojencev pa je objavilo izide natečaja Moj dom - lepo urejen in nagradilo izbrane člane. Za najlepše naselje sta bili skupno razglašeni vasi Mlajtinci in Lukačevci. »Gre za naselji, ki Sta med seboj zelo povezani. Ljudje živijo složno. V naši občini sta to naselji, ki sta že nekaj let prav v vrhu pri ocenjevanju najlepših krajev. Skoraj vse hiše so vzorno urejene s fasadami in cvetlicami. Vaščani zelo skrbijo za okolico. Zelo lepo je vzdrževan tudi gasilski dom v Mlajtincih. Izredno lepo sta urejeni kapelici v Lukačevcih in športno igrišče v Mlajtincih Turisti iz bližnje okolice tukaj radi kolesarijo in se sprehodijo, saj je pogled po vasi čudovit in ob vsaki hiši se najde kaj zanimivega. Krajani Mlajtinec in Lukacevec nas dostojno predstavljajo tujcem in turistom ter dokazujejo, da smo ljudje, vredni svoje zemlje,« je povedala v. d. direktorice TlC-a Martina Vink Kranjec. Za nagrado bodo dobili Mlajtinci in Lukačevci Dom z okolico je prevzela občina, ki bo tu uredila športuo-zabaviščni center. Minulo soboto je bil tudi uradni prevzem mostu čez potok Lipnica. Novozgrajeni most na poljski cesti med Ivanci, Bogojino in Tešanovci je v tem trenutku pomemben predvsem za domačine. V prihodnosti, ko se bo po bogojinski cesti z juga valila kolona-vozil z bodoče avtoceste, pa bo pot postala pomembna nadomestna povezovalna žila tudi za izletnike, pohodnike, kolesarje in druge uporabnike. Pred novozgrajenim mostom se tukaj dve leti ni dalo prečkati Upnice, saj je bil stari mostna zahtevo inšpekcije odstranjen, ker je bil preveč nevaren. Vrednost investicije je znašala dvajset milijonov tolarjev, v celoti pa jo je financirala občina Moravske Toplice. Izvajalec del je bilo podjetje Pomgrad. Bolnišnica - sedem mesecev uspešno Vodstvo murskosoboške bolnišnice je v internem glasilu objavilo informacijo, da so v prvih sedmih mesecih dosegli začasni pozitivni po- slovni izid. Direktor Ernest Bore ugotavlja, da je nekaj manj kot štirimilijonski presežek v danih razmerah pomemben dosežek. V enakem Priznanje MIajlinčem/Lukačevcem je P^J81 ’ Slavnik vasi Viktor Časar. skupno avtobusno postajališče za obe n J akcijo so bila vključena vsa naselja * • zen Moravskih Toplic kot zdraviliški . ter izrazito turističnih naselij Bogojin3 " ki jih ocenjuje Turistična zveza Slovenj Za najbolj urejeno solo je bilif)I* , * Dvojezična osnovna šola ProsenjaK' 1 . vzorna ekošola s prelepo okolico, ki zelišča in drugi nasadi, s starim oro;li|:,,' ^r. dovitim čebelnjakom,« se je glasila! izbora. Šola je za nagrado prejela bor> J tisoč tolarjev. Najlepša domačija je drejcih s hišno številko 8, nagrado za ' prejela Ibolka Gorza. Druga je dom3® . LovrenČec iz Kranjčeve ulice 41v ’ Toplicah, tretja pa domačija Jožeta lv3 Martjanec 103 Letos se je na natečaj I 18 domačij Na slavnostni seji moravskotopliškega občinskega sveta v pr°' tWttr i šole Fokovci so po slavnostnem nagovoru župana občine Franca Cipota podelili občinske nagrade in priznanja. Obci^ns--dobili Pevsko društvo Selo, Izidor Campltn iz Bogojine ir1 -,yl 1: dišča. Nagrado občine sta dobila zakonca Marko in Smiljan3 ■', ravskih Toplic, častni občan občine Moravske Toplice pa je a1 " ^jo:^ iz Noršinec. V kulturnem programu je nastopil Halgato band- • ■' V Bogojini je bil v soboto slavnostni prevzem kanalizacije in - * . za sodoben infrastrukturni objekt, ki seje začel graditi pred r pj končuje z izgradnjo zadnjih metrov kanalizacijskega omrežja-1 '• K ., 5 populacijskih enot, za zdaj pa je priključenih 70 odstotkov/p**- ,, ,11^' na vrednost investicije je znašala blizu 240 milijonov tolarjev. vzemu objektov, ki so sicer že v uporabi, so v kulturnem p1-P ’ sbenik Tomaž Rauch in domače recitatorke. Po slovesnosti je bi 0 kulturne dediščine, ki že vrsto let poteka v okviru KoŠičevih obdobju lani je namreč primanjkljaj znašal 94 milijonov tolarjev. Prihodke so ustvarili z doseženim obsegom storitev tako pri nujnem zdravljenju bolnikov v bolnišnici kot z opravljenimi Sto- divami v kantah terštevib ai dializ. Vm/vro hoM* tl^di prizadeva za I*”' “ ^milijonske s čimer hi ubla^ c sine probleme bol1111 ttSTNIK 14. september 2006 LOKALNA SCENA Mwcja kulturna investicija države bo v Negovi Mala maša z velikim dogodkom Damjan Prelovšek, župan Anton Kampuš, častni občan in domačin Slavko Lončarič ter predstavniki palcev (GIVO, SGP Pomgrad in Granit) so položili temelje za celovito obnovo negovskega gradu .^IHrnibcr n Lso po naključju izbrali za ^četek obnove negovskega gradu, dr/av ne investicije v kulturno-zgo-_ **^1 objekt, za katerega je država name-r ’ kut l .4 milijarde tolarjev sredstev. 7?^ it namreč v Negovi že tradicionalni ^J^'i scjtni. L L mala maša, zato je ta po-j ••‘boi dogodek za Negovo, občino in dr-' aa grajskem dvorišču spremljala velika tT[U*u ljudi. Domačini so ponovno oblekli •^^eska oblačila in uprizorili zanimivo 2 tč položitev temeljnega kamna in podpis listine na zunanjem grajskem dvorišču. Prekršek je zacementiral temelje, tako da tokrat lahko veijamemo, da bo negovski Or>čno v celoti obnovljen. Ih h-. *'an Prelovšek, generalni direktor Direk-^'mrno dediščino pri Ministrstvu za k. 1 ,veni|r, jr poudaril, da je ta dogodek t’hVvr' ""hen za vse, saj gre za največjo investi-Nrn 1 ki jo ima slovensko Ne j ° ^”‘«^0 v tem letu in presega vse kulturnega ministrstva. Petin-^So b ' ^tkov je lastne udeležbe države, drugo Kr: sredstva. upam, da bomo obnavljali tudi dru-a je prva in najbolj srečna, da je „ 1 ■'■ bil pa se bomo potrudili, da bomo ' N UrN''' Predvidena obnova novejšega dela 'Nsintem Pa se istočasno projektiralo in SI:IT| 114,1 8radu- b°t0 g°tovo v ^01 j' '1:*tD1' uPam P31 vse gotovo do u,,, b 1.1 možnost pridobivanja evrop-pa ^'izteče. - 71'1 d°g°dek za vse nas, ne samo za (51 1 'lvalce. Prav je, da začnemo paziti na ■‘ •t "1 dediščino in na svoje spomenike, C0|lov • ’^kopravni člani evropske družine ■ rj kr “1 i,lIj 1111 pokažemo s svojo adovi, cerkvami in mesti. Vse to je v bi- /^sovcih so si pred volitvami nalili čistega vina naj bi bilo v najlepšem redu '^/ej ■ ■ vanjih pa so spremljala različna nantig0' danju ustreznejših kandidatov in že vi1 jf de n j 11, kdo bo zasedel do loče no m esto. A ' datki javni in jih bo mogorr rahljati za različne post' • 11 zasebne namene, preovst11'^ bo ta register osnova ta u*f dbo davka na nepretnifl,i" Pri popisovanju mora#^ no sodelovati lastnik.1r prvem obisku ne Iv' po|JfcWTT||cc pust il sp**** kdaj se bo ponovno og •' pripisal svojo tdefonsk" stnika tudi v naslednjem p ( Su ne bo dobil, bo mor1'1 najstih dneh sam oprjvinf '•’ nepremičnin ter ga pm geodetsko upravo ali cu. Če tega ne bo storil, g3 . kazen v višini od id „ tisoč tolarjev. Prav ■ znovan tisti lastnik, ki I'" I sovalcu posredoval napadi' I V Pomurju so za delitev^ pk (in informacij) na močna geodetska ska Sobota, Geodetska r ■ Gornja Radgona, sr"d' sarna Lendava in Gco^e1 sama Ljutomer. Bernarda B KW ^14. september 2006 (IZ)BRANO 9 1 Na Hotizi razstava Mednarodna arhiv-^ga tabora V dvorani vaškega doma sov torek odprti ’'o 16. mednarodnega raziskovalnega hkF1 k,a pripravili Minski arhiv Maribor. lb odprl skupaj s rrii iz Mild^a^ske in Slo-> ki pri projektu sedejo ^^Župan občine Len-" isla v G j erkeš, v kul-programu pa sta ob 1 Hmizc nastopi la ma-1J l"-vskietnozborKUD-• aPce in Kulturno dru-Hotiza ’otvoritvi so sodelovali obeh organiza-Polctajinskega arhiva 4 1,1 Mu žeja Žalske zu-,k' mednarodnih arhi-ki že šestnajst ' Pomuriu’n Zal-”a Ma<|žarskem. razstave so si še h' Povednostjo og1e-W .^'f'iein druge doku- 1 zbrani na Ho-M' Razstava je že bila t^l v iena na Madžarskem. M?? Pokrai’nskega ar dr* Slavica Ko' tem povedala, da so ^soii nakaterihsosku-kovali mladi z obeh že r>r» 1 Pretekl°sti L Lbiografij, doku-/ f'n drugega gradiva, ki " življenju ljudi na tem \ L Preteklosti. S foto-1 h 0,1 razstavi pred-d' m'adih in kttd na faboru "■1 madžarskih ' i- J" ‘z žalskega muzeja n ' ^a raziskovanja 'Hm,'"11 da je bilo v pre-Slik 'mfu na tem območ-. »jep Razisko- in ^bivanje Sta.,Skl,Pftetn prostoru na ' *1 lu '\raz*skovaInem ta- 1 lL"Pr’Pomoretak ■Ao jj^^ Maribor, prof. PrftfZlllan’ predsednik S ;r Boštjan žekš, . Bogdan Koiar, k fakultete v K dr-Jože Osterc. VM d। družbene V^nu^aKolarič’dr-" ‘'*kal univerzi- i hr: ■ r ■ JoJj® Horvat, jl*ii zbora, prof. kTHuT ^rniek, škof inur-pridružili so podžupan obči-'fi* in ravnatelj < C'’ Meški študentje, /M,J*ši In pozneje tudi Matija Slaviča. ** okrogla mi-S V’’’° ’e P°v«oval "d,. °dru pa so se mu h11'’17 za visoko sol-ij*!!fabljanske in rek-h tim univerze. Prisotni 'Hi*' >4^ 1' začetni sramež-■ Postavljati vprašanja ».t i ^Uzr-iiazanimivade- ” v bistvu, moz-^^'Jvania ...Sledila je ''""Liiav čast dr. Ma- sti. Vključno z letom 1997 se je zvrstilo trinajst bienalov. Leta 1999 pa je bil sekretariat, spričo pomanjkanja sredstev, prisiljen prekvalificirati bienale v trienale. Prvi Evropski trienale male plastike leta 2001 je bil tudi tematsko določen s temo Arhitektonska plastika malih dimenzij. Evropski trienale male plastike leta 2004 pa je bil določen z naslovom Preporod statuete Pro-minentni umetniški vodje in člani komisije so na vseh teh likovnih manifestacijah poskrbeli, da so se -glede na finančno stanje, s katerim smo vsakokrat razpolagali - za stalno zbirko Galerije Murska Sobota odkupila najkakovostnejša dela. Plastiko majhnih dimenzij najdemo v vseh časovnih obdobjih in na vseh celinah. Prvi del predstavljajo tiste male plastike, ki so že v osnovi zamišljene kot plastike majhnih dimenzij in niso bile namenjene kasnejši povečavi. Drugi del zbirke Drugi del pa predstavljajo tiste zgodovinske male plastike, ki so nastale kot bozzetto ali abozzo, se pravi kot skica in osnutek. Soboški bienali in trienali so posvečeni prvemu pojmovanju male plastike. Plastika malih dimenzij je plastika, ki je vedno sodila v človeško intimno sfero Po končani slovesnosti se je dogajanje preselilo v župnijske prostore, kjer je bila še razstava na temo Univerza v Ljubljani in njeni rektorji, katere namen je, poudariti rektorsko funkcijo kot sinonim za avtonomijo pedagoško-znan-stvenega dela Univerze in v obliki portretov predstaviti življenje, delo in rektorsko dejavnost dosedanjih štiridesetih rektorjev Univerze, tiji Slaviču. Uvodne pozdravne besede je izrekel podžupan Ozvald Tučič, ki je tudi najbolj zaslužen, da se je v majhni občini, kot je Križevci, prvič v takem številu zbralo toliko pomembnih posameznikov. Osrednji gost večera je bil dr. Jože Ciperle, vodja arhivsko-muzejske službe na rektoratu Univerze v Ljubljani, katerega naloga je Ivin, predstaviti življenje in delo Matija Slaviča, še ftosebno njegovo vlogo rektorja univerze. Prijeten kultur ni program, ki ga je pripravil KUD Križevci, so popestrili recitaci/e prleških pesmic, Miki na saksofonu, dekliški zbor Pax ter voditelja Darko in Inga Rajtmao. Andreja Kurbos in je bila postavljena v človeško osebno bivališče, se pravi v prostor, kjer Človek preživi večino svojega neuradnega življenja. Tudi stari idoli, ki so bili narejeni v majhnih dimenzijah, nosijo v sebi neko domačnost, v nasprotju z velikimi idoli in totemi različnih plemen, ki že samo s svojo velikostjo zahtevajo takšno ali drugačno podrejanje in žrtvovanje. V primerjavi z veliko plastiko, pred katero se človek počuti povsem nepomembnega in nemočnega, je mala plastika tista, ki je prilagojena našemu telesnemu obsegu in naši neposredni telesni izkušnji. Kol takšna poustvarja prostor, v katerem se male plastike lahko dotaknemo in jo imamo tako re- Lutkovne predstave lutkarjev iz štirih držav V Lendavi je od 27. avgusta do 9. septembra letos šestič potekal lutkovni festival Lutkovni pristan Lendava, na katerem so sodelovale lutkovne skupine iz Češke, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Organiziral ga je Zavod za kulturo in promocijo Lendava, predstave pa so lutkarji zaigrali na različnih prizoriščih po Lendavi. Festival so začeli 27. avgusta s predstavo Zmaj Bajbaj, ki jo je zaigrala lutkovna skupina Navihanci iz SKD Celovec v Avstriji. Obiskovalci festivala pa so si do 9. septembra lahko ogledali še predstave Lutke iz kovčka, o kužku in muci, Lutkovnega studia Lutkarica iz Kopra, ki so jo zaigrali dvakrat, Teatera Papelito iz Ankarana je predstavil avtorski projekt Braneta Solceta Glej tička!, predstavo Slonček je zaigralo Gledališče Most iz Češke, predstavo Kolibri pa Gledališča kolibri iz Budimpešte. - J. Ga. Stoli za papeža, slikarja in prijatelje Janez Suhadolc je človek, ki se ukvarja z več stvarmi. Piše, riše, potuje (največkrat pa vse to naenkrat), poučuje kot profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in snuje pohištvo, predvsem stole. Tole zadnje je bilo na ogled v Galeriji PAC v Murski Soboti od 4. do 8. septembra. Tako da če vas bo po teh zapisih in fotografiji zaskelelo, da bi tudi sami videli, kako Janez Suhadolc izdeluje stole in kakšne modele, ste na žalost prepozni. Drugič se bo treba bolj podvizati. Tisti, ki smo si razstavo 64-letnega arhitekta, rojenega v Ljubljani, ogledali, pa smo lahko videli, da Suhadolc ni izdeloval samo stolov za svoje znance (kot npr, za svojo poročno pričo) ali osebe, ki jih samo on osebno pozna, ampak tudi za papeža in slikarja na primer. Ker je v letih koč pod kontrolo. Ker ljudje praviloma ne prebivajo več v palačah, postane mala plastika tista zvrst kiparstva, ki zopet izvorno postane aktualna za posameznika. Le-ta jo lahko ima tudi doma, saj mala plastika ne zahteva okrog sebe toliko življenjskega prostora kot monumentalna plastika, ki je namenjena mestnemu trgu ali hribu, s katerega obvladuje mesto. Kakor pri vseh zvrsteh umetnosti, tako je tudi pri mali plastiki prisoten njen zbanali-zirani, a izjemno popularen dvojnik. Ta se kaže predvsem v izredno razprostranjenih vrtnih palčkih, v množični produkciji afriških in azijskih figur in v obliki drugih industrijsko narejenih sakralnih in profanih kipcev, ki naseljujejo naše vitrine. Kiparski del stalne zbirke Galerije Murska Sobota nam da ustrezen umetniški in znanstveni odgovor na to problematiko. Hkrati pa nam zbirka spregovori o tem, da umetniška izvirnost in dejavnost nista monopol tega ali onega naroda, te ali one države, tega ali onega mesta, pač pa, da je umetnost prvenstveno kozmopolitska zadeva, ki nujno mora nastati v velemestu, prav tako, sicer redko in seveda v precej manjšem obsegu, pa lahko nastane tudi na podeželju, ne da bi bila sama pri tem podeželska. Robert Inhof, foto: N. J. 1996 in 1999 naredil (prestola za papeža Janeza Pavla II. ob njegovih obiskih v Sloveniji, se ga je oprijel vzdevek »papežev mizar*. Čeprav nismo prepričani, da mu ta vzdevek ugaja. Saj sam pravi, da niti ni profesionalec oziroma da še ne ve, kaj naj v življenju deta. Zato se bo držal nasveta svoje pokojne matere, ki mu je že v pozni starosti deja- Ireni Brunec velika nagrada v Piranu S podelitvijo nagrad se je v Piranu končal letošnji slikarski in kiparski Ex Tempore. 41. Grand Prix (veliko nagrado) je prejela akademska slikarska Irena Brunec - Tebi, rojakinja iz Murske Sobote, za sliko Ladja norcev. Na ExTemporu so domači in tuji umetniki iz desetih držav ustvarili 2 76 del, ki so jih razstavili v piranski Mestni galeriji in križnem hodniku Minoritskega samostana. »To je ena mojih pomembnejših nagrad v likovnem svetu na našem terenu. Sliko sem na- slovila Ladja norcev, ker gre za temo, ki pri nas še ni bila tolikokrat obravnavana, čeprav je stara petsto let. Sicer so organizatorji ponujali teme, kot so mesto Piran, soline in podobno, vendar sem sama hotela nekaj več kot teme, ki so bile že večkrat obdelane. Zato sem se odločila za staro ladjo iz 15. stoletja, silhueto Pirana ter figure iz našega aktualnega političnega in kulturnega življenja. Stvar je bila vsebinsko in kompozicijsko tako dodelana, da je medna rodna žirija takoj vedela, da bo to prva nagrada,« nam je povedala nagrajena avtorica. Sliko bo odkupila piranska galerija in jo uvrstila v svojo stalno zbirko. - T. K Predstavitev zgoščenke Po naših stezicah V kongresni dvorani Term Radenci je bila slovesna prireditev z naslovom Večer ljudske pesmi in predstavitev prve zgoščenke pevcev l judskih pesmi KUD-a Bubla Radenci. Po odpeti pesmi Kje so tiste stezice? je povezovalka programa Mirjana Ljuboje napovedala še naslednje pesmi: Na oknu deva je sedela, Ko so Ljudske pevke iz skupine Pušeljc so motale zaradi bučnega aplavza nekatere svoje pesmi ponoviti. fantje proti vasi šli, Pri farni cerkvici, Sinoči je jjela... Nastopu pevcev ljudskih pesmi je sledil govor predsednice KUD-a Bubla Marije Marič, ki je kronološko upodobila dejavnost sekcije pevcev ljudskih pesmi. Le-ti so imeli svojo prvo pevsko vajo prav na njeno pobudo pred sedmimi leti, ko se jih je zbralo deset, danes pa jih prepeva dvanajst. Pevska skupina je s svojimi že več kot devetdesetimi nastopi razveseljevala občane Radenec in okolice ter goste Zdravilišča Radenci. V tem obdobju so nastopali na proslavah in kulturnih prireditvah v organizaciji KUD-a, Zveze kulturnih društev, lavnega sklada kulturnih dejavnosti in domačega turističnega društva. Sodelovali so na medobčinskih ter območnih srečanjih ljudskih pevcev in godcev. Prva mentorica je bila Barbara Grum, potem Renata Makovec, od leta 2000 dalje pa skupino strokovno vodi Betka Leopold. Na prvi zgoščenki z naslovom Po naših stezicah, ki jo je izdal KUD Bubla, sekcija pevcev ljudskih pesmi (predsednica Anica Klemenčič) - strokovni vodja Betka Leopold, foto Dani Mauko, design Matjaž Kovačič, tisk ovitka MiČu tisk Gornja Radgona - je predstavljenih osemnajst pesmi Folklorno društvo Radenci je prispevalo nastop humoristk, dveh Frančik s Kapelskega Vrha, ki sta na hudomušni način izpovedali zaljubljenost do istega moškega, na tamburice so zaigrali stari znanci Drot-mantraši pod vodstvom Simone Pirc, ki so, kot je že tradicija, s svojim glasbenim repertoarjem dodobra ogreli jx>lno dvorano obiskovalcev, kot gostje pa so nastopile ljudske pevke Pušeljc iz Mozirja. D. M. la: »Ne skrbi, ko boš starejši, boš že razumel, kaj je življenje.« Sama je že vedela, kaj govori, saj je dočakala visoko starost, kar 97 let. Suhadolčevi stoli so na oblikovalski sceni že dvajset let. Včasih so poimenovani po naročniku, včasih po svoji obliki in funkciji, včasih po znani osebnosti (npr. stol Primož Trubar). Nekateri so pre barvani z barvami države, kjer jih je razstavljal (npr. Nemčija), drugi so poslikani z motivi določenega slikarja, kot npr. tisti, ki ga je poslikal naš domači slikar Banfi. V vsakem primeru pa gre za unikatne oblike, ki kažejo mojstrsko obvladovanje raznovrstnega lesa. Ali pa samo avtorjevo zamisel in radovednost. Pri stolu za oblikovalca Oskarja Kogoja, kjer je pripomnil, da je bila izdelava zelo zahtevna, sta zadnji nogi tako šibki, da stol ni primeren za sedenje. Janez Suhadolc je prejel za svoje delo razna priznanja in nagrade, od katerih mu pomeni največ tista Prešernovega sklada iz leta 1978. Soboška galerija PAC je tako z likovnega, glasbenega in predavateljskega področja zavila tudi na sceno arhitekturnega oblikovanja. To pa je vsekakor ideja, ki razširja obzorja. Želimo si le, da bi bila -če je možno - kakšna od podobnih razstav dlje na ogled. T. K. OKROGLA MIZA 14. september 2006 - VESI« Pogovor o razsežnosti vrstniškega nasilja v Pomurju Nasilje v šoli je kot vreča brez dna U petih letih prijavljenih 28 primerov izsiljevanja v osnovnih in srednjih šolah Raziskave o razsežnosti vrstniškega nasilja in nasilja v šoli v Sloveniji so pokazale, da smo glede tega primerljivi z Evropo. Tudi v Pomurju je takšno nasilje. O tem smo spre govorili z Ludvikom Sukičem, ravnateljem Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota, Anico Vidovič, svetovalno delavko Osnovne šole Križevci pri Ljutomeru, in Robertom Roudijem, kriminalistom Policijske uprave Murska Sobota.' Agresiven otrok je za družbo posebna skrb. Agresivno vedenje je odporno proti spremembam in se izjemno težko zdravi. Je zelo vztrajno v posameznikovem razvoju in v vsej generaciji. Napove d uje pojav asocialnosti v adolescenci in kriminalitete v odrasli dobi, pravi magistra Mojca Pušnik z zavoda za šolstvo. - Se srečujete z nasiljem med vrstniki na vaši šoli? Sukič: Zagotovo. Gre za kasarniški tip nasilja, ki se pojavi povsod, kjer imate na enem mestu zbranih veliko različnih skupin. Tam se poskuša vzpostaviti hierarhija, starejših nad mlajšimi, močnejših nad slabšimi. In pri nas, kjer je tako velik šolski center, se nasilje zagotovo pojavlja. Na šoli je približno 1600 učencev in bilo bi nesmiselno, če bi si zatiskali oči in govorili, da pri nas nimamo nasilja. Vidovič: Nasilje se seveda zaznava tudi na osnovni šoli, vendar v veliko milejši obliki kot v srednjih šolah. Se pa veliko dela na preventivi, proti temu, da bi do nasilja prihajalo. Razredniki na razrednih urah se z učenci pogovarjajo o tem, šolsko svetovalno delo pripravlja različne roditeljske sestanke oziroma pokliče kakšnega strokovnjaka, da o tem seznani starše. Vendar moram na žalost povedati, da običajno na te sestanke prihajajo starši, katerih otroci so neproblematični, tistih, pri katerih se pojavljajo težave, pa ni. - Pomurje torej ni imuno na vrstniško nasilje? Vidovič: Nikakor ne Pojavi iz mesta vse bolj prihajajo na podeželje, Če povem preprosto. Roudi: Mi nimamo težav z učenci, ki so med seboj narodnostno in versko pomešani, kot je to drugje po Sloveniji, ampak je naša težava slab socialni in ekonomski položaj. - V kakšnih oblikah se pojavlja nasilje? Sukič: Na začetku Šole je ponavadi to krst, ki ga pri nas nikakor ne toleriramo, ne moremo pa ga ustaviti. Pri teh krstih je najpogostejše to, da jim operejo glave pod pipo in jih malo namočijo. - Ali te krste obravnavate kot nasilje? Zakaj o nasilju (trpinčenju ali angleško.* bullying) med vrstniki tako malo vemo? Nasilneži in žrtve o tem molčijo. Nasilneži molčijo zato, da nasilje lahko izvajajo še naprej, in ker nočejo priznati svojih dejanj odraslim. Žrtve molčijo zato, ker jih je strah ali pa ker še zmeraj velja, da je tožiti grdo. Zdi se, da odrasli ta pojav podcenjujejo. Kolikokrat slišimo: »Saj ni tako hudo!« ali: »Bo že bolje, tudi mi smo šli skozi to!« Pogosto odrasli tega pojava ne zaznajo več let, stisk ne interpretirajo pravilno. V mnogih kulturah pričakujejo od otrok, da sami rešujejo probleme. Pogosto se čuti žrtev osramočeno, ponižano, noče priznati sebi in drugim, da je socialno manj iznajdljiva in da se nežna braniti. Tudi starši se sramujejo otrok, ki niso uspešni v socialnih stikih. Jezni so na otroka, ker se ne znajde, ker hodi domov raztrgan, ker »izgublja« potrebščine... Vir: Mojca Pušnik, Nasilje med vrstniki, Zavod za šolstvo «01 Sukič: Če kdo to prijavi, potem da. Ampak tega je zelo malo. Mi jih opozorimo že na začetku. Pisno obvestimo, da se bo to kaznovalo v skladu s šolskim pravilnikom, ampak pritožbe so zelo redke, razen če pride do hujše oblike. Danes tega ni več v takšni obliki. Včasih so jih na primer silili jesti pekoče feferone, tako da smo enkrat morali enega celo peljati na izpiranje želodca. Ampak danes tega ni več - Kaj pa mimo krsta. Kakšne oblike nasilja se pojavljajo pri vas? Sukič: Največkrat pride do konfliktov med posamezniki pa tudi skupinami. Dijaki se v glavnem družijo v skupine. Ali po oddelkih, ali po starosti, ali po skupnih interesih In včasih med njimi pride do konfliktov. - Mora biti nasilje prijavljeno ali lahko prej ukrepate? Sukič: Na tem področju je v srednji šoli preveri Oblike vrstniškega nasilja oziroma nasilja med otroki in mladostniki so avtorjev pa jih umešča v naslednje skupine: Telesno nasilje: pretepi s poškodbami, namerno brcanje, odrivanje, lasanje- -gibanja. Verbalno nasilje: žaljivke, zmerljivke s spolno in socialno vsebino, razširjanje Psihično nasilje: socialno izključevanje, osamitev, stigmatizacija. .. jcZ Izsiljevanje ali ekonomsko nasilje: zahteva po denarju ali drugih materia,n zahteva po pomoči pri goljufanju. Spolno nasilje: otipavanje, spolno nadlegovanje. Vir: Smernice za analizo, preprečevanje in obravnavo nasilja v- ^tst* Ministri' tivno zelo težko delovati. Mi vemo za problematične posameznike, saj so ti običajno vedno težavni. Dosti sšpričajo, jezikajo in podobno. Skoraj nikoli se ne zgodi, da bi bil nasilnež U' . valnici same odlične ocene in k1 , pre pri pouku. Tako da če se kaj . ( | WlflllK t 14. september 2006_________________________________OKROGLA MIZA 13 evropskih držav Šolam naroča sistematično ukvarjanje s problematiko nasilja in Ivanje celostne politike načina reševanja te problematike v šolah. Opozarjajo na nuj-■' povezovanja reševanja problematike z oblikovanjem ustrezne klime v Šolah. V večini Sporočajo tudi o različnih projektih, ki so podprti na nacionalni ali lokalni ravni. Posebej pomen izobraževanja učiteljev in dostopnost materialov, knjig in podpornih gra-Orzave poročajo o naslednjih aktivnostih: otroškega parlamenta (Danska, Švedska, Francija) pisanje klime na šolah (Nizozemska, Norveška) ‘ ^■telefon (Avstrija, Španija, Velika Britanija) ^oo/ guards ali vrstniki varnostniki (Portugalska) ^onadzor (Portugalska, Francija) zapestnica (Finska) ——____ _______ ______________________--------------------------------------------- Vir: Smernice za analizo, preprečevanje in obravnavo nasilja v šolskem prostoru, Ministrstvo za šolstvo, 2004 fa b°mo »kali krivce. Dejstvo pa je, da se Pogusto poistovetijo s »šolskimi frajerji«, Pa ne spadajo pridni učenci z odlični-, pač pa takšni, ki jezikajo, kadijo in tu 1 koga »namlatijo«. Tisti so zanje »kul«. i kK: Imam« svoj hišni red in Šolska pravila. 4e[?ka,ni> P® našem pravilniku. Če pa je sum dejanja prijavimo policistom. ^tar^em svetujem, da izsiljevanje prija-Naj m čakajo, da bo bolje. Ko se q Vsiljevanje, je to kot vreča brez dna. 1 Prijavi |n. bomo lažje vse skupaj rešili. Se-। e mnra|o starši tudi pogovoriti z otrokom, u phd cjr । k nam na pogovor in naj nam da sumijo, da nekdo izsiljuje njihovega ko/ so ukori, izključitve in po-Vfofe vplivajo na zmanjšanje nasi- r c da se dijak, ki je bil na primer ?;i določeno časovno obdobje, poboljša. 1 k bili zelo previden. Sami ste bili najstniki I da je človek najbolj »nor« od 14 do 17 Xh se dejansko odloča o določenih Xt ’u bodo spremljale vse življenje. In ve-K. "^I i napake, ki jih v drugih okoliščinah ■ tu* -varnostni^ kajne? I wed, ' ^etku devetdesetih smo jih »uvedli« k .., h šolah. Prej smo imeli le dežurne uči-' se^ai> vendar v tistih petih p r t toodmori, ne morejo storiti kaj ve-& 'h tnn priznam, naš varnostnik se veči-Kr? kadilci, ko jih podi z enega na K l Neverjetno, kako je petnajstletniku pred šolo stoji s cigareto, da ga Kadilci testirajo potrpljenje var-Drugače varnostnik pozna Slo L n 1 1 poleg tega najmanj enkrat te- % j^^nicira s policijo. Opazi tiste, ki nega-Hr.v,/''1 Prisotnost varnostnika zmanjša j. dar se je zgodilo drugo: nasilje se do-8^'' avtobusne postaje do šole in ne r ■ Šolskem dvorišču. ’lil ■ s starši? \tr ga> saj morajo biti starši o vsem ' Ponavadi veliko staršev, sploh v sre-11711 '■ da moramo mi skrbeti za njiho-(ktr 1 ';| Uh včasih celo Iru ■ ni blizu. Pona-Ttfe \ °h*skat na koncu Šolskega leta, '.u j tavalo po vodi, takrat se spomnijo. 11 "1 Snovni Soli? Na kateri stopnji in kliSt« j^lzl se .-*!>• je bližje telesno, deklicam psihično nasilje-------------------------- S** razsežnosti vrstniškega nasilje v Sloveniji, še vedno največ povedo raziskave, KI V1"® polovici 90. let opravila mag. Mojca Pušnik z zavoda za šolstvo m dr. Bojan V ‘ »ravne fakultete. Te so pokazale, da smo tudi glede vrstniškega nasilja pnmerlpvi ■ V1 v*» stoletju vrstniškega nasilja s kakšno večjo raziskavo n smo preverjali, res pa <’-**0 opravljene na manjših vzorcih a« na posameznih soM.. rezultate omenjen,h C '8™™ potrjujejo. Prvo večjo raziskavo (zajela je ucence tretjih resastih razredov. Vdomov ter dijake v prvem in tretjem letniku srednjih sol) so na zavodu a M« leta 1995. Nasilje so po tej raziskavi najbolj občuti , osnovnošolci zlasti Četrtina tretješolcevje izjavila, da so bili trpinčen, vsaj kdaj pa kdaj, kar 40 od-Vs»le trpinčenje vrstnikov priznalo. Med šestosolci je trprecenjt> vrsto,kov poznalo med srednješolci pa med 15 in 20 odstotki. Oa so bili ze kdaj zave trpinčenja S15 Priznalo od 6 do 16 odstotkov šestošolcev m srednješolcev. Rapskava je tud, V, “’le dobrih 80 odstotkov nasilnežev moškega spola m rte so dečki in dekl,ce na-. 4>e načine. Dečkom je -bližje-telesno nasilje, deklicam pa ps,h,cno. Podobno KSetudi pri nas izkazalo, da tako žrtve kot nas, Inez. »svoj, vtog,nastopajo vectet. “Ita opravljena raziskava na vzorcu ljubljanskih srednjih sol (treh gimnazijah ŠTSlh in treh poklicnih šolah) Med nasilneže seje v tej raziskavi uvrstilo dobrih 'bSsotkov. Pokazalo se je tudi, da je največ nasilja na poklicnih šolah, najmanj pa Te razlike se v zadnjem času zmanjšujejo. začne pojavljati nasilje? Že v nižji ali le na višji razredni stopnji? Vidovič: Mogoče se začne že v vrtcu, predvsem z izločanjem otroka iz skupine, drugače pa se pojavlja že od vstopa v šolo. Če ga zaznamo mi ali starši, ki nam seveda to povedo, potem se dejansko skušamo kar najhitreje odzvati in najti rešitev, ki bi to nasilje vsaj omilila, če ga že preprečiti ne moremo. A potrebno je sodelovanje staršev. Potrebno je, da so strpni, da otroka navajajo na to, da se nima česa bati, da se določene stvari lahko rešijo s pogovorom. Mnogi so nasilni zaradi tega, ker bi radi izstopali, ker imajo neko težavo in bi bili radi v središču pozornosti. S temi se skušamo pogovoriti in jim razložiti, da se s pestmi ne da ničesar rešiti. Pri tem smo dosegli že kar dobre rezultate. Dobro pa je, če tistega, ki je nasilen, postavimo v vlogo tistega, ki bo nasilje preprečeval. In to se je pokazalo kot pozitivno. - Kaj nasilneži običajno izsiljujejo? Sukič: Ponavadi začnejo s cigaretami in potem vidijo, ali jim to uspeva. Organizirajo se v skupine m puicin začnejo. Pri nas se je od takrat, ko smo postavili kamere, to umaknilo s šolskega dvorišča. To sicer ni rešitev. Ampak mi smo kamere postavili zaradi tega, ker imamo večje težave z nasilnimi dejanji s skupinami, ki pridejo od zunaj in ne z našimi dijaki. - Kaj pa nasilje nad učitelji? V idovič: Pri nas tega nasilja še ni zaznati. Menim, da se takšne oblike nasilja pogosteje pojavljajo v mestih kot na obrobju. Sukič: če se pojavlja, je tudi to eden redkih primerov, ki bo prišel v javnost. Ker učitelj tega ne bo priznal, ker če ne more vzpostaviti avtoritete, potem ne more opravljati svojega dela. Tako da mi ne vemo za primer fizičnega nasilja, do verbalnega pa zagotovo prihaja. To je jezikanje. - Učitelj se lahko brani, če ga napade učenec ... Sukič: To je pa v bistvu zelo smešen primer. Mi imamo en kup pravic, ki jih imajo dijaki, in skoraj nič dolžnosti, pa še o tistih, ki jih imajo, si ne preberejo. En kup anomalij je v teh šolskih pravilnikih, ki niso bile premišljene. Imajo sorazmerno dosti pravic in se jih dobro zavedajo, med tem ko učiteljevih ni ravno veliko. Roudi: Kdo pa se ne bi branil, če bi ga napadli? Sicer je več jezikanja oziroma ugovarjanja. Prihaja pa tudi do različnih oblik fizičnih napadov: učenec odrine učitelja, stopi k njemu, grozi, da mu bo kaj naredil . Dejstvo je, da učitelji tega ne prijavljajo. Tako bi priznali, da ne zmorejo opravljati poklica. Podobno kot otroci nočejo biti žrtve. Ko imamo Vin Dnevnik, 2006 neformalne pogovore z učitelji, slišimo, kakšne pravice imajo učenci. Pravijo, da ne smejo pogledati v torbo, če se učenec s tem ne strinja, pa Čeprav bi lahko - govorim karikirano - v torbi imel pištolo. -Dobite prijavo staršev, da je njihov otrok žrtev nasilnežev. Kakšen je postopek? Kakšna je sploh statistika? Roudi: Statistika kaznivih dejanja za poklicne in srednje ter osnovne šole za obdobje petih let je naslednja: v srednjih in poklicnih šolah smo obravnavali 2?O kaznivih dejanj, od tega 21 izsiljevanj, v osnovni šoli 290 dejanj, od tega 7 primerov izsiljevanja. Povedati moram, da so to le prijavljeni primeri, neprijavljenih je zagotovo več. Če nekdo pride k nam in prijavi, delež takih, ki sami prijavijo, je zanemarljiv, določen delež tudi mi sami odkrijemo, stečejo postopki kot pri vsakem drugem kaznivem dejanju. Pomenimo se s kršiteljem, nato se z zadevo ukvarjamo še naprej. Naredimo kriminalistične postopke in nazadnje napišemo kazensko ovadbo. O tem obvestimo šolo, center za socialno delo in starše. V Sloveniji je kazensko odgovoren mladoletnik, ki je starejši od 14 let, če je storilec mlajši, napišemo poročilo na tožilstvo. - Kako reagirajo starši? Roudi: Starši reagirajo starševsko oziroma pokroviteljsko. Če je njihov otrok storilec, govorijo, da moj tega že ne bi nacedil, doma ima vsega dovolj, moj že ni tak... S starši,-ki sprejmemo dejstvo, je lažje delati. Pa tudi če je njihov otrok žrtev, starši tega ne želijo dojeti. Primerov ne prijavljajo, ker se bojijo posledic. Običajno nam prijavijo Šele takrat, ko je šlo vse že zelo daleč, da se otrok boji iti v šolo, doma bruha... Izsiljevanje ni zanemarljivo, pa naj gre za dvesto, petsto ali pet tisoč tolarjev. Psihični pritiski so, grozijo s fizičnim nasiljem. Praktično: ima postavljen rok, da kdaj mora prinesti denar. Pri tem trpi psihično, išče možnosti, kje dobiti denar, ne ve, ali naj doma pove. To so huda obdobja. Vidovič Otrok v šoli ne upa povedati, ker bi ga potem vsi imeli za »tuži babo«. Težko mu je potem pomagati. Otroke seznanimo, da lahko pokličejo anonimni telefon za pomoč ali telefon za mladostnike. Vendar pri tem mi ne dobimo povratne informacije, ker ne vemo, kdo je klical. Sukič: To je problem zakona o varstvu osebnih podatkov. Spomnim se še časov iz Jugoslavije, s policijo smo takrat tako sodelovali, da smo si lahko izmenjavali podatke. Danes jih ne smeš. Včasih so drogo kar prodajali na šoli, policija pa je točno vedela, kdo je preprodajalec. Mi zanj izvemo šele, ko nam »zastrupi« pet učencev Roudi: Policisti lahko pridejo na šolo in vam povedo, da bodite pozorni, ker ob tej uri prihaja preprodajalec. Ni treba, da vam dajo njegove podatke. Tu vidim manevrski prostor in možnost sodelovanja. - Se nasilje pojavlja vedno nad enimi in istimi dijaki ali učenci, recimo nad takimi, ki so bolj mili-, in takimi, ki izpolnijo zahteve ter prinesejo denar? Sukič: Različno. Nasilneži poskušajo širiti krog. Vidijo, kdo bi bil lahko najprimernejša žrtev. Enostavno nekoga izberejo in določijo, da mora prinesti denar. Začne se z dvesto tolarji, konča se lahko pri deset tisoč tolarjih. Če enkrat nekdo prinese denar, je velika verjetnost, da ga bo tudi naslednjič. Nekdo pa se že na začetku postavi zase. Potem lahko pride do konflikta. Roudi; Eni so - sliši se grdo - rojene žrtve. Morda je povezano z zunanjo podobo: nekdo je slabše oblečen. Ne gre za izsiljevanje, bolj za posmehovanje. Vidovič: Gre za psihično nasilje. Sukič Dijaki gledajo, v kakšne znamke oblačil so drugi oblečeni. Nima denarja, da bi si to kupil, zato lahko zaide na stranpoti. -Imate morda policisti podatke, atije bit v šoli kdo nasilen in je končal kasneje v kriminalnem svetu? Roudi: Ne morem dati nekega verodostojnega odgovora, ker vemo, da veliko nasilja v šoli ni prijavljenega. Tako kot vsepovsod drugod so tudi tukaj tako imenovani povratniki. Definitivno je nekaj takih, ki ostanejo v tem izsiljevanju. -Policija deluje tudi preventivno? Roudi: Na policiji imamo preventivne akcije, s katerimi poskušamo vplivati na zmanjšanje nasilja. Polurna lutkovna igra 113 je namenjena zadnji stopnji vrtca ali prvi triadi šole. Z igro otroke seznanimo, kdaj in v kakšnih primerih lahko pokličejo na 113. Nasilje se začne v vrtcu, zato je dobro, da se tam začne tudi preventiva. So še različni filmi, ki jih policisti prikazujejo na šoli. Sodelujemo tudi na okroglih mizah. Naj dodam, da je problem prepoznavnosti nasilja povezan s šolo. V Ljubljani, kjer se gimnazije med seboj borijo za dijake, šole ne želijo priznati, da se jim dogaja nasilje. Nasilje spretno prikrivajo in samemu sebi kopljejo jamo. Andrej Bedek, Vanja Poljanec, foto: Nataša Juhnov Ludvik Sukič, ravnatelj Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota: »Mi vemo za problematične posameznike, saj šoti običajno povsod. Tisti dosti »špricajo«, jezikajo in podobno. Skoraj nikoli se ne zgodi, da bi bil n asi Inež tisti, klima v redovalnici same odlične ocene in ki nikoli ne manjka pri pouku. Dejstvo pa je, da se dijaki pogosto poistovetijo s »šolskimi frajerji«, med katere pa ne spadajo pridni učenci, z odličnimi ocenami, pač pa takšni, ki jezikajo, kadijo in tu in tam še koga »namlatijo«. Tisti so zanje »kul«.« Anica Vidovič, svetovalna delavka Osnovne šole Križevci pri Ljutomeru: »Otrok všoli ne upa povedati, ker bi ga po tem vsi imeli za »tuži babo«. Težko mu je potem pomagati. Otroke seznanimo, da lahko pokličejo anonimni telefon za pomoč ali telefon za mladostnike. Vendar pri tem mi ne dobimo povratne informacije, ker ne vemo, kdo je klical.« Robert Roudi, sektor kriminalistične policije: »Staršem svetujem, naj izsiljevanje prijavljajo policiji. Naj ne čakajo, da bo bolje. Ko se enkrat začne izsiljevanje, je to kot vreča brez dna. Če prej prijavijo, bomo lažje vse skupaj rešili. Seveda se morajo starši tudi pogovoriti z otrokom. Ali pa naj pridejo k nam na pogovor in naj nam povedo, da sumijo, da nekdo izsiljuje njihovega otroka.« 14 IZ NAŠIH KRAJEV 14. september 2006 - VESI# Dmštvo izgnancev Slovenije za vasi Petišovci, Pince - Marof in Benica Janko Prelog se ne odreka številnim konjičkom Zavzemanje za popravo krivic Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Petišovci, Pince - Marof, Benica je imela pred kratkim letni zbor, ki je sovpadal z obletnico izgona priseljenih kolonistov v te in še nekatere druge okoliške kraje za časa Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tajnica krajevne organizacije je v svojem nagovoru prikazala trpljenje izgnancev v taborišču, na prisilnem delu, pri opravljanju hlapčevskih del, kopanju strelskih jarkov in drugje »Madžarski okupator je že leta 1941 izgnal priseljene izobražence in obrtnike, leta 1942 pa vse priseljene koloniste s poplavnega območja Petišovec, Benice in Pince - Marofa ter iz neposrednih obmejnih krajev Kamovci in Dolga vas. Med odpeljanimi je bilo 41 od stotkov mladoletnikov, največ otrok do 15 leta starosti,« je med drugim dejala Marica Antolin, ki je navzoče spomnila tudi na žrtev kolonista Cirila Cerovca, ki je padel v bojih za priključitev Prekmurja matični domovini Sloveniji. »Tudi priseljeni Slovenci so prispevali svoj delež k združitvi s Slovenijo.« Predsednik krajevne organizacije društva izgnancev je poudaril, da se društvo zavzema za odpravo krivic, ki so bile storjene med vojno. Z zbiranjem dokumentacije in pričevanjem izgnancev v knjižnih delih opominjamo naš narod, naj ohranja mir, ki smo si ga priborili s krvjo. Župan lendavske občine je zaželel društvu uspešno delovanje in obljubil, da bo občina še letos nakazala sredstva za ureditev spominskega obeležja, ki ga želi vgraditikrajev-na organizacija na pročelju vaškega doma Pince - Marof. Prijetno presenečenje so zbranim pripravili tudi učenci OŠ Odranci s svojim kulturnim programom pod vodstvom učiteljic Nataše Tomšič in Renate Vlaovič, ki je kot hčerka izgnanca iz Pince - Marofa tudi sama nastopila in za hip popeljala navzoče v minula mladostna leta Odranski učenci so spletli iz ličja tudi prikupno da nlo za predsednico Društva izgnancev Slovenije Ivico Žnidaršič. Člani krajevne organizacije DIS Petišovci, Pince - Marof, Benica načrtujejo še izlet v Sarvar na Madžarskem, kjer je bilo med 2. svetovno vojno taborišče, v katerega je madžarska oblast izselila koloniste z lendavskega konca M. A., J. G. Na kratko »Ob pogledu na zastavo moraš občutiti nekaj toplega pri srcu!« 75-letnegaJanka Preloga, upokojenca iz Murske Sobote, pozna marših Emilijan Rudolf edini dobitnik priznanja Na ocenjevanju kmetijske mehanizacije in opreme v okviru letošnjega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je sodelovalo 26 podjetij in samostojnih podjetnikov iz Avstrije, Italije in Slovenije. Strokovna komisija, ki jo je vodil dr. Franci Čuš z mariborske fakultete za strojništvo, je ocenila 62 prijavljenih eksponatov. Podeljenih je bilo 40 zlatih, 17 srebrnih in 3 bronaste medalje ter dvoje priznanj. Edini dobitnik med samostojnimi podjetniki iz pomurske regije je bil Emilijan Rudolf, obrtnik iz Radoslavec pri Mali Nedelji. Prejel je kar trt odličja - zlato medaljo za mešalec za mešanje na elektronski tehtnici, srebrno medaljo za mlin za mletje s polžem ter priznanje za polžni transporter. De-vetinštiridesetletni Emilijan Rudolf že 23. leto opravlja obrtno dejavnost strojno ključavničarstvo. Specializiral se je predvsem za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in izdelavo kovinskih konstrukcij. Sicer pa gre za družinsko malo podjetje, saj sta poleg Emilijana zaposleni še so proga Slavica in hči Monika. - N. Š. Iratonci V tej krajevni skupnosti si močno prizadevajo za čim prejšnjo ureditev potoka Črnec. Zavzemajo se za njegovo pretočno strugo, vodo pa speljati drugam, saj teče vodovod po strugi Črnca v dolžini okrog 50 metrov. M. J. Beltinci Po pripravi dokumentacije za cesto Lipa-Beltinci naj bi ktpaiu začeli s preplastitvijo ceste Betlinci-Gomilica in vzporedno tudi kolesarske steze Lipa-Beltinci. Oboje bo sofinancirala beltinska občina. M. J. Približno 22 let je učil glasbeno vzgojo, najprej na učiteljišču, nato na gimnaziji. Hkrati je igral violino, ki je njegov najljubši instrument, med drugim tudi v obmejnem simfoničnem orkestru, ki je deloval skoraj 20 let. Poučeval je tudi klavir, glasbeno teorijo in zborovsko petje. Še prej pa je v Ljubljani kot poklicni godbenik nastopal v raznih orkestrih. Sicer pa Prelogov rod izhaja iz Male Nedelje. »Ker gre za hribovito vasico, to zdaj pogrešam, zato hodim večkrat na Goričko, predvsem nabirat gobe,« mi je zaupal z nasmeškom. »Joj, imel sem toliko hobijev, katerim se med službo nisem mogel posvetiti. Zelo rad igram šah, kjer sem spoznal, kaj je prava lepota igre. Igral sem na raznih turnirjih, dopisni šah pa na mednarodni ravni. Izgubil sem le eno partijo, in to, kar je zanimivo, z najslabšim igralcem. Vzljubil sem tudi šahovske probleme, zato sem Na kratko Dolga vas Čez mednarodni mejni prehod Dolga vas med Slovenijo in Madžarsko je v minulem avgustu peljalo 72.512 tovornjakov. Lani v istem mesecu je tu mejo prestopilo 10.005 tovornjakov manj. Sicer pa je tukaj letos v osmih mesecih mejo prestopilo 615.095 tovornjakov, kar je 66.272 več kot lani v istem obdobju in 280.776 več kot leta 2004. F. KI. Janko Prelog snuje nove ideje reševal najtrše orehe v beograjski Dugi. Na natečaju sem zmagal, ker sem jih pri objavi šahovskega problema, ki je nastal v partiji med Američanom in Angležem, opozoril na napako. Navedli so, da je v nastavljeni poziciji možen mat v sedmih potezah, jaz pa sem ugotovil, da je leta možen v Šesti potezi. Ogromno partij sem odigral s pomočjo računalnika, pri čemer mi je najljubši program Fritz v različnih izvedbah in stopnjah moči. Dosegel sem 300 zmag in deset remijev, brez izgubljene partije.« Zadnje čase pa ga je povsem prevzel nov konjiček. »Pred tremi leti sem se prijavil na razpis državnega zbora za izdelavo nove slovenske zastave. Sprva sem zaradi kratkega roka kolebal. Ker . Zastave so mu zelo pri srcu. našo zastavo pogosto zamenjujejo z romunsko, slovaško in rusko, sem se odločil, da posku sim. Ogrel sem se za pastelno tehniko, ki je precej zahtevna in zamudna. Vsi deli so izrezani s škarjami in zlepljeni, pri čemer moraš biti zelo natančen,« pripoveduje Janko Prelog. Trdno verjame, da bi našo zastavo morali že zdavnaj spremeniti. »V eni od knjig sem namreč videl, da je na svetu 12 držav, ki imajo v svoji zastavi kombinacijo bele, rdeče in modre barve. Menim, da bi naša zastava morala biti bolj prepoznavna. Za osnovno podlago sem izbral modro barvo. Hotel sem, da obdržimo duh slovanstva. Moje zastave je treba gledati kot celoto, pri čemer sem obdržal naša priljublje na simbola Triglav in m"hf| dal sem še zvezdo, ki novo članico Evropske eni od varianc sem ■ kostanjev list značilno«1 K skih gozdov. S polnim I rdeče barve pa sem hoteli^ I zati nazdravljanje II dom, ki imajo mirojlu'^J II m avtohtonost cvička. Ko ( II zagleda zastavo mora P11 občutiti nekaj wph^1''. | Prelogovih 14 zastav?^ I vitrine Muzeja novepe + , f« ne v Ljubljani, 20 Pa F $ j > dariti Pomurskemu prav ni bil med irrnd nagrad za estetsko m j cijsko vrednost izdelka P1 namerava sodelovati * —‘»fllK? -f Volje mu očitno to to ČJ3C 1234 8 F TOM p: l SMZMAftN KUC DAH QQ XT Dan gasilcev v Ljutomeru Gasilska zveza Ljutomer, v katero je vključenih 28 gasilskih društev iz občin Ljutomer, Veržej in Razkrije (dejavnih blizu 2000 članov), je pripravila minulo soboto prvi dan gasilcev. V središču Ljutomera so gasilci razstavili svojo opremo in izvedli šest gasi Iški h vaj ukrepanja ob nesreči. Okoli 400 uniformiranih gasilcev in gasilk sta nagovorila predsednik GZ Ljutomer Franc Ju rša in prvi mož slovenskih gasilcev Ernest Eori. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Kari Erjavec, ki je pohvalil delo gasilcev na humanitarnem in drugem področju pri reševanja in pomoči ljudem v nesreči. Ob tej priložnosti so razglasili za naj... gasilski dom za letos dom PGD Bunčani, priznanje za naj... gasilca je prejel Smiljan Žnidarič iz PGD Mekotnjak - Stara Cesta, priznanje za naj... gasilko pa je dobila Jelka Sovec, članica PGD Mala Nedelja, doma iz Bodislavec. Dan gasilcev Gasilske zveze Ljutomer naj bi v prihodnje pripravili vsako drugo leto. - J. Ž. Sto trideset kolesarjev ob meji V okviru zadnjega dne letošnjega 44. mednarodnega ma v Gornji Radgoni so izvedli tudi rekreativno ko lesarji ,, 40 >''.» Gornjo Radgono. Na progo ob reki Muri v dolžini nekaj več ž ki je potekala nekaj Časa po Sloveniji in nekaj po Avstriji, s*, 510 . 130 rekreativcev kolesarjev s širšega območja severov? yf1* j Avstrije. Kolesarji so mejo med drugim prečkali tudi v S13' , pr^ čez reko Muro. Ob lem naj povemo, da je število ljudi, ki u f. Ki-precejšnje. Samo v letošnjem juliju je bilo 12.000 preho 0 Bilk -14. september 2006 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Kdo prebiva v železničarski čuvajnici v Banovcih? »Zdaj so delavci gospoda« fedi bi jo kupili, W naprodaj pjpk * verjetno že kdaj t cesti Veržej-h rap^ pa vsaj z via 1 Stiske Sobote proti iioi l. V neP°sredni Ml-križata omenje-odsek in železniška suinnvaBijhka hi * gradili za ^Iti) c Na ste- ^lk ° na h*šna števi-ln'HrC^ '' ura' železniš-Verzej. In kdo živi ^niškihiši? n*sim prihodom je sedel moški, ki nas je "sprejel in ponudil ko-t^mače rdečke. Z brajd \||a '1X1 ia8°dah jurke in ■hik J kmalu dozore-,j| lk" stisnili za t. !Jč" kapljico. ^sji 50 ze'° dobrodo-K ?r Vrm, kako bi sicer v .neh stajah brez sence,« gostitelj Stanko Sr-al’eval pa je: »V to hišo Poselil z drii7»nri Kjer se nivojsko križata cestni odsek Veržej-Krapje in železniška proga Murska Sobota-Ljutomer (blizu stoji tudi čuvajnica oz. Srševo stanovanje), se je zgodilo že več nesreč s smrtnim izidom. štiridesetimi leti iz BuČečovec. Stavbo so zgradili kot železničarsko čuvajnico, tako da so lahko v njej prebivali čuvaji oz. kre- k^fočenca Szep iz Dolge vasi Poro$la Evgen in Helena Szep iz Dolge vasi. Evgen je bil rojen •X^^^jebilv lendavski Nafti in Viatoiju kot šofer in mehanik. Žena ' ■ teta 1934 v Banuti, je na moževem domu opravljala gospodinjska “^si ^om družino. Obdelovala sta tudi vinograd. V zakonu sta se • te Zoltan, ponosna pa sta tudi na vnuka Peti in Noimi. Ob ■ i.,, " te slavljenca skupaj z gosti zbrala v lendavski cerkvi sv. Katarine, ^^i dala zaob,jut)o I®* Prof* petdesetimi leti. Zlatoporočno go- 6 telo na turistični kmetiji Dons v Lendavskih Goricah. • L Ž. Vaških fantov iz Ključarovec , v husjZ Apač, letos praznuje desetletnico delovanja. Ta S Z.i' K ^an^e a Ključarovec, ki jo vodi ZvonKO .stavi|( na nedavnem celovečernem koncertu v dvo- . „‘ ju* tre,ie kasete in zgoščenke, ki so jo pr siavic, so s svojim nastopom popestrili 'Ib v Križevcih Pri Mutomeru. Koncert, ki ga J pevka Maja m|ada harmomkarja k iega Zagona, ansambel Škorci 3000, recita o protl vast sli, so posnete ljudske pesmi, ki so V trsL ^le Radgone. Na kaseti, ki nosi naslov* Zvonko hurbus, Emil Ranca, Stanko, Franc in ?'a|i fantje na vasi. V ansamblu pojejo: Mirko K Kosi in Marjan Kotnik. - L Kr. tudi premična železnica. Jaz pa sem bil med delavci, ki so opravljali vzdrževalna dela na progi. Zadnjih deset let sem bil skupi-novodja. Tako rekoč vse smo Na kratko Ljutomer Pri Uradu za delo Ljutomer, le-ta deluje za območje občin Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej, kjer živi sedaj 18364 ljudi, je bilo ob koncu minulega avgusta prijavljenih 820 iskalcev dela. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je med iskalci 426 žensk, kar pomeni, da je med nezaposlenimi 51,9 odstotka žensk. V Sloveniji je ta čas med nezaposlenimi 55,8 odstotka žensk. Sicer pa Število iskalcev dela pri Uradu za delo Ljutomer v zadnjih letih upada. F KI. morali postoriti ročno, zdaj pa so delavci gospoda, ker delajo namesto njih stroji.« Stanko je bil v službi kot železničarski delavec triintrideset Lovska družina Velika Polana danes šteje 52 članov, njihovo lovišče pa obsega 2456 hektarjev površin Šestdeset let Lovske družine Velika Polana Lovska družina Velika Polana je v nedeljo praznovala šestdeseto obletnico delovanja s proslavo pri lovskem domu v Mali Polani. ^*5 Člani Lovske družine Velika Polana ob slovesnosti. O Lovski družini od njene ustanovitve do danes in o lovski zakonodaji je na prireditvi spregovoril predsednik LD Velika Polana Mirko ŠkaliČ. Spomnil se je, da so njihovo lovišče pred drugo svetovno vojno upravljali grofje, krajani teh krajev pa so lahko sodelo Vestnik lahko kupite tudi na večini post v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. PcidjMtvzB Ule« tekla tl Murdta Sobote let. Ne spomni se, da bi se mu medtem pripetilo kaj nenavadnega. No, videl je več prometnih nesreč. Nekaj, ki so se končale s smrtnim izidom, seje zgodilo ravno v križišču ceste in železniške proge v bližini njegovega bivališča. *Če bi delovale zapornice, se to ne bi zgodilo. Ne vem, zakaj Še vedno ne delujejo, čeprav je že vse pripravljeno. Samo ‘rokice’, kot pravim jaz drogu ali deski, je treba namestiti.« Bo ostala prazna in propadala? Med pogovorom je naš gostitelj luščil fižol, drugega dela pa kot upokojenec pri hiši skoraj nima No, če je treba, zalije rože, postori kaj na vrtu in seveda skrbi za klet z domačo kapljico. Ko je bil še zaposlen in bolj pri močeh, je večkrat hodil tudi na delo k večjim kmetom, da je kaj dodatno zaslužil, saj svoje zem vali pri lovu le kot gonjači. LD Velika Polana danes šteje 52 članov, njihovo lovišče pa obsega 2456 ha površin, od tega 2100 lovnih površin med reko Muro in Ledavo ter potokom Ginja, ob občini Velika Polana tudi na območju krajev Kapca, Kot, Hotiza in delno tudi Gaberje. Lovski dom so zgradili leta 1979, ob tokratni slovesnosti pa so predali namenu tudi strelišče za glinaste golobe nedaleč od lovskega doma, saj mora imeti po novem za- 7O-ietni Stanko Sršaje med pogovorom sedel v senci brajd in luščil fižol. lje nima, pri hiši pa so bili štirje šolarji. Želel je tudi odkupiti stanovanje, a so mu na upravi odgovorili, da čuvajnica ni naprodaj. Žal lastniki nikoli niso vlagali sredstev za vzdrževanje in obnovo, češ da ni denarja v ta namen. Tako so morali Srševi doslej vse sami financirati in delati. Če bi jim čuvajnico prodali, bi skoraj gotovo eden od otrok ostal doma in medtem bi jo skoraj gotovo temeljito obnovili in nadzidali. Tako pa bo, ko njiju ne bo več, po vsej verjetnosti ostala prazna in propadala, kot se to dogaja tudi z bližnjim poslopjem, kjer je železniška postaja Veržej. Besedilo in foto: Jože Graj konu o lovstvu lovska družina tudi svoje strelišče, na katerem lovci vadijo, uporabljali pa ga bodo lahko tudi v turistične in športne namene. V društvu se ob vseh aktivnostih, ki jim jih zakon o lovstvu določa, posvečajo tudi lovskemu turizmu. Lovce in druge obiskovalce prireditve je pozdravil tudi župan občine Velika Polana Damijan Jaklin. V kulturnem programu so nastopili Oktet Belmura, Folklorna skupina KUD-a Miška Kranjca Velika Polana, Kulturno društvo Prekmurski rogisti in gledališki igralec Evgen Car. Na prireditvi so podelili priznanja in nagrade najprizadevnejšim članom v teh šestih desetletjih. J. Ga. 16 KMETIJSTVO 14. september 2006- /esimk 50. državno tekmovanje oračev Slovenije Zmagovalci na svetovno prvenstvo Na strnišču najboljši Štefan Cigut iz ekipe Prlekije, na ledini pa Jože Zver iz ekipe Prekmurja V organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije, Kluba oračev Bela krajina in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je potekalo od 8. do 10. septembra v Lokvah pri Črnomlju jubilejno 50. državno tekmovanje oračev Slovenije. Nanj so se uvrstili orači, ki so dosegli najboljše rezultate na regijskih tekmovanjih, pomurski tekmovalci pa so tudi tokrat dokazali, da se lahko uspešno kosajo z najboljšimi v državi. V oranju s plugi krajniki se je pomerilo 17 oračev z vseh koncev Slovenije, pri oranju strniŠ-ča se je najbolje odrezal Štefan Cigut, ki je zastopal barve Prlekije, drugi je bil Jože Habjan iz Ljubljane, tret je mesto pa je za- sedel Jože Zver iz ekipe Prekmurja. Dejan Norčič iz ekipe Prekmurja se je uvrstil na osmo mesto, Denis Fujs, ki je na državnem prvenstvu zastopal sre dnje kmetijske šole, je bil enajsti, Franc Štuhec iz ekipe Prlekije pa trinajsti. Tudi pri oranju ledine s plugi krajniki je bil najboljši tekmovalec iz ekipe Prekmurja, saj je najvišje mesto pripadlo Jožetu Zveru, Štefan Cigut iz ekipe Prlekije je bil drugi, Dejan Norčič iz ekipe Prekmurja je zasedel šesto mesto, Franc Štuhec iz Prlekije deveto in Denis Fujs iz Srednje kmetijske šole 16. mesto. V oranju z obračalnimi plugi je zmagal med devetimi tekmovalci na strnišču Štefan Bakan iz ekipe Prekmurja, ki se je v oranju ledine uvrstil na drugo me- Dobro obdelana polja zagotavljajo večje pridelke, k boljši obdela nosti pa svoje prispevajo tudi tekmovanja oračev. sto za Igorjem PatejelB Dolenjske. V oranju s fJuH' . skupno (ledina in strni^’ gal Jože Zver iz ekip« pred Štefanom Cigot0"1^ pe Prlekije in Jožct?mN()rcii: nom iz Ljubljane. W3" iz ekipe Prekmuo. ie^ Franc Štuhec iz ekipe enajsti, Denis Fujs iz S*1®" mi na|bi djši orači ir 658,8 točke pred ekipo M s 643,3 točke in ekipo M"* .; s 636,8 točke, ekipa pa je pristala s 633,*1 * četrtem mestu. Pred državnim te* so se v oranju pomet 1 srednjih kmetijskih s«1- * bila zmagovalca Dem* SKŠ Rakičan in Valter J ŠC Nova Gorica To soboto na Kapeli Praznik jeseni in traminca Vinogradniki z območja radenske občine so se pred slabimi tremi leti odločili za ustanovitev svojega Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela. Dotlej so bili organizirani v okviru radgonskega vinogradniškega društva, ki pa je bilo zelo številno, zato ni moglo uspešno opravljati vseh funkcij. Z ustanovitvijo samostojnega društva so želeli dati večji poudarek predvsem izobraževanju svojih članov, ki v manjših skupinah zagotavlja boljše rezultate. Z ustanovitvijo samostojnega društva sodelovanja z radgonskim društvom ne bodo prekinili, saj načrtujejo celo ustanovitev zveze vinogradniških društev na območju Radgonsko-Kapelskih goric, v katero se bodo povezali rudi vinogradniki iz občine Sveti Jurij, ki prav tako razmišljajo o ustanovitvi samostojnega društva. Zveza naj bi skrbela predvsem za organizacijo večjih prireditev, društva pa v prvi vrsti za izobraževanje svojih Članov. Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela se kljub kratki tradiciji že lahko pohvali s številnimi rezultati. Ob izobraževanju članov vsako leto pripravijo društveno ocenjevanje vin, po vrenju mošta pa organizirajo kletarske večere, na katerih preverjajo kakovost mošta in mladih vin svojih članov. Vsako leto pripravijo strokovni izlet, letos so obiskali hrvaške vinogradnike, lani pa so na Kapeli odkupili vinogradniško hišo, ki jo preurejajo za potrebe društva. Znotraj so jo že preuredili, v kleti pa načrtujejo vinoteko, za kar jim zaenkrat primanjkuje sredstev. Osrednja prireditev, ki jo v sodelovanju s turističnima društvoma Klopotec in Radenci že tradicionalno prirejajo vsako jesen, je Praznik jeseni in traminca. Letošnja prireditev bo to soboto na Kapeli, začela se bo dopoldne z vinogradniškimi igrami, opoldne bodo odprli razstavo tramincev in kulinarike, po kulturnem programu pa se bo nadaljevalo družabno srečanje. Če bo vreme primerno, pričakujejo na Praznik jese ni in traminca več kot tri tisoč obiskovalcev. Ludvik Kovač Ljutomer: novi hlevi za dirkalne konje Ha ljutomerskem hipodromu so ob navzočnosti ministrice za kmetijstvo, gozdar sivo in prehrano Marije Lukačič, predsednika zadruge za vzrejo žrebet Ljutomer Primoža Slaviča in predsednika KK Ljutomer Janka Slaviča slovesno predali namenu nove hleve za dirkalne konje. Pridobljenih je 24 sodobno opremljenih boksov za stalno uporabo in 24 privezov za občasne potrebe. N. Š. Za vinogradnike Grozdje se »koplje« v soncu Septembra imamo idealno vreme za dozorevanje grozdja, tako da če primerjamo podatke od leta 2001 naprej, se približujemo tretjemu mestu med zadnjimi šestimi letniki. Podatke o dozorevanju ranih in srednje poznih son na podlagi vzorčenja 5. septembra 2006 podajam v razpredelnic.: Vrednosti so spodbudne, saj če jih primerjamo z letnikom 2005, se približno pokrivajo z 21. septembrom, vendar takrat so bile za spoznanje nižje kisline. Na podlagi ogledov ugotavljamo, da se je tu in tam pojavlja gnilo- ba, ki je posledica izrivanja jagod, predvsem pri sortah Sauvignon ter sivi in beli pinot. Gniloba se pojavlja tudi tam, kjer so grozdi preveč skupaj ali gre skoznje celo žica (opora). Nekaj krivde za gnilobo pa ima tudi druga generacija sukača. Aktivni so postali tudi ose in sršeni. Ko načnejo jagodo, nastane mrtvo tkivo, kar pomeni začetek botri-tisa - gnilobe. Zasledili smo tudi nekaj primerov »kisle gnilobe -ocetni cik«, predvsem na tramincu in sivem pinotu. Takšne gnijoče jagode so bledo rjave barve, in če jih povohamo, imajo vonj po kisu Svetujem odstranjevanje takih grozdov. V primeru nadaljevanja lepega vremena se bodo gnijoče jagode začele sušiti, pri nekaterih sortah bo to tudi zače tek žlahtne gnilobe, ki se začne pri zelenem silvancu in rizvancu pri 68 stopinj Oe, pri renskem rizlingu pa pri 72 stopinj Oe. Že sedaj vas vabim na vinarski posvet, ki bo 22. septembra ob IZ uri v prostorih kega centra Goričko v h mK I Govora bo o aktualnih ' " \ trgatev in o praktičnih z*3 I pri pripravi na trgatev, pr ' J grozdja in negovanju / unb fll* KGZ 51' vzorčenja Podatki o dozorevanju poznih sort na podlagi prvega Sorta Sladkor Oe Kislina v g/l laški rizling 59-61 12-13 renski rizling 60-67 13 15 šipon 50-56 15 19 2,85-2’?! Sorta Prekmurski okoliš Radgonsko-kapelski Ljutomersl Masa(g) 0e ph kislina(g/l) Masa(g) Oe Ph kisfina(g/1) Masa(g) Oe tanina Se ne vzorči 202,2 73,0 3,01 8,5 222,7 77,5 rizvanec 198,2 72,0 3,02 8,4 188,4 68,5 3,03 9,4 189,6 70,0 muškat otonel 191,3 71,0 3,12 7,5 215,0 66,5 3,13 8,2 192,7 65,0 beli pinot 148,9 74,5 3,09 7,3 156,4 67,5 2,93 12,9 163,9 70,5_ Chardonnay 162.8 67,0 2,93 12,5 154,4 68,2 2,97 13,0 168,1 69^ sivi pinot 144,2 72,5 3,05 10,4 137,0 72,5 3,00 11,8 158,3 76,0__ zeleni silvanec 165,9 70,5 2,90 12,6 179,8 59,0 2,99 13,2 201,8 68^ sauvignon 150,3 72,4 2,87 12,7 145,9 66,8 2,95 14,3 168,9 66,8 traminec 153,0 71,0 3,11 10,0 147,9 72,4 3,11 10,7 148,5 72,£_ rumeni muškat - Ni podatka 231,6 56,5 2,91 13,0 249,3 £8,5 kem er 161,1 70,0 3,08 8,7 155,4 64,0 2,90 15,0 187,2 70£_ modri pinot 150,7 66,5 3,01 11,8 144,6 63,0 2,97 13,9 165,8 64,5 modra frankinja 238,7 69.0 3,03 11,8 Se ne vzorči Ser a, ■ * zweigelt 221,3 76,0 3,09 9,3 Se ne vzorči Sen ——" 9,’ 3,06^-^ ‘---'d. ■ 3^ , vZO££ Gornja Radgona Krompir za ozimnico iz Gorenjske Pri Kmetijski zadrugi Gornja Radgona, kjer namenjajo veliko pozornosti tudi oskrbi z ozimnico, ugotavljajo, da je treba večino le-te kupiti zunaj svojega okolja. Že vrsto let mora radgonska zadruga med drugim kupovati krompir na območju Gorenjske. Letno ga prodajo samo v svoji prodajalni Mura Vita ob Partizanski cesti v Gornji Radgoni več kot 20 ton. V naslednjih dneh bodo v tukajšnji prodajalni spet začeli prodajati krompir za ozimnico, vendar bo zaradi slabe letine cena precej višja kot lani. V KZ Gornja Radgona so lansko leto prodajali ozimni krompir po 45 tolarjev za kilogram, letos pa bo treba za kilogram odšteti kar 95 tolarjev. Kronisti beležijo, da je območje gornjeradgonske občine, še posebno Apaškega polja, v obdobju pred drugo svetovno vojno s krompirjem oskrbovalo tudi druga območja Tako so, denimo, v letih 1930 do 1938 z radgonske železniške postaje letno od peljali do 300 vagonov krompirja, pridelanega na gornjerad-gonskem območju. Verjetno bi bilo prav, da bi se na tem območju kmetje začeli nekoliko intenzivneje ukvarjati s pridelavo krom- fV‘ Pirja in nekaterih ^in, s katerimi bi potrebe Rt * Ob tem naj se ■ T'1' ue b>lo v obdobju it^ ■ o '. vno vojno z nJg', .rit postaje kino " do 15 vagonov v takrat v glavnem ’ Sedaj na nihče ne prideluj "■: 'b količinah Pravg^ mere za prideH" Poljščin uwart 'eklosti, ko je bi ' l'^, p' “ ; ne bi bilo toliko1 f' ’ kov. Fran# VESTNIK-14. september 2006 KRONIKA 17 T S' It J b b * ti £ et- f ? at O1 at d ti JI ti ti se je smrtno ponesrečil 49-letni Franc Špindler. Pred Žerovinci je umrl 25-letni Simon Smontaia. ^av konec tedna na pomurskih cestah letos pet mrtvih motoristov ^o/iko so odpovedali tudi policisti ( sta v prometnih v 1 1 h na ljutomerskem I^'1 ’■itiMii dva motorista. / j. ! ° mrtvih na pomurskih . trticah se je tako pu-Kfe?4 moajM.od u-ga je Zgubilo pet motori-L 1" rh sopotnik. Več de-/vi^'^ristru- je bilo v ne-» težje poško- tna nesreča se je t® v Kolodvorski Devetinštiri-Prane Špindler iz Ra- I* doslavcev je vozil motor iz Nor-šincev proti Ljutomeru. V desnem ovinku pri bencinskem servisu je predenj zapeljal in mu odvzel prednost štiriindvajsetletni voznik audija. Motorist je trčenje z zaviranjem poskušal preprečiti, vendar mu to ni uspelo. Trčil je v sprednji del avta in zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. Škode je bilo za štiri milijone tolarjev, ulica pa je bila nekaj časa zaprta za ves promet. Druga nesreča se je zgodila ob 18.25. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da se je petindvajsetletni Simon Smontaia iz okolice Ormoža peljal z motorjem iz Ljutomera v Ormož. V križišču zunaj Žerovincev je voznik peugeota zavil z glavne ceste na stransko proti Stari Cesti in tako zaprl pot motoristu. Slednji je zaviral, vendar se trčenju ni mogel izogniti. Na kraju nesreče je umrl. Škodo so ocenili na milijon tolarjev, cesta pa je bila popolnoma zaprta, ko so odstranjevali posledice prometne nesreče. Letos je v prometu v Pomurju umrlo trinajst ljudi, lani v enakem obdobju dvanajst. Letos bode pri smrtnih žrtvah v oči število motoristov: pet in en sopotnik na motorju. V oči bode tudi starost nekaterih mrtvih motoristov: 19,22 in 25 let. Kot sporočajo policisti, pred vsako motoristično sezono - ta bo glede na lepo vreme najbrž trajala še nekaj časa - svetujejo in pripravijo predavanja na temo prometne varnosti v moto klubih. Iz njihove analize nesreč sledi naslednje: vzrok je velikokrat neizkušenost in neprimerna hitrost, motorji so predelani, kar pomeni, da si motoristi z izboljšanjem elektronike motorja povečajo moč motorja. Skrb zbujajoč je lahko tudi podatek, ki kroži v javnosti starši so otroku, ko je prejel zakrament birme, kupili motor z večjo prostornino motorja in večjim številom konjskih moči. Vseeno pa se zdi, da so v tem segmentu prometne varnosti policisti letos padli na izpitu. Ker če so lahko za posamezne skupine udeležencev v cestnem prometu pripravili preventivne in represivne aktivnosti ter pri tem bili uspešni - prometna varnost v Pomurju je po lanskih celoletnih in letošnjih polletnih policijskih ocenah ugodnejša -, očitno za motoriste niso naredili dovolj. A. B. Tri dejstva za motoriste. Prvič: vaše vozilo je ozko in težko opazno, zato vas pri velikih hitrostih drugi udeleženci v prometu lahko hitro spregle dajo. Zato naj bo vaše privijanje ročice za plin primerno okoliščinam. Drugič: reakcijski čas je v idealnih razmerah 0,6 do 0,8 sekunde, na cesti približno sekundo, pri nezbrani vožnji ali utrujenosti več kot dve sekundi. Tretjič: zavorna pot, če peljete s 100 km/h, je 40 metrov. tabor gasilskih veteranov In članic SMke iz Černelavcev, ^^rkišavcev in Polane l%irn Hl društva, ki zadnja leta namenjajo tolikšno čilski mladini na eni ter gasilskim veteranom in ^liii.' P0 rugi strani, kakor je to v Gasilski zvezi Mestne , ' .r ■ l Murska Sobota. \r, r^ "r|11 uspešnem srečanju članic gasilskih društev z obeh 9 ..1 s katerim so začeli v Prostovoljnem gasilskem dru-k^^jih ' ^^lavci, rednih poletnih taborih mladih ter že nekaj ' vcteranov ob koncu leta, so se v GZ MO Murska So-* . da pripravijo še aktivno poletno srečanje veteranov, . hi, 'abor«. Po prvem, ko so bili gostitelji gasilci iz Nemčavcev, Vrstno srečanje pripravili v Černelavcih. Ker so poleg 11 '%(. '^tistnjskega gasilskega društva (IGD) Mura zadnja leta zelo ?C6aSilkc , so letošnje srečanje prvič pripravili tudi za njih / " 'hoifdipi športnega centra v Černelavcih se je tako zbralo "id. 'It Lif ■ .. ■Vir t— irfckTi a CtllUU • VUiu-iatvui v- —— - 1 • fj. ' ‘ aktivnih udeležencev: veterani so prišli iz prav vseh ' ’M r PaČemclavcev, Markišavcev in Polane. Kot so pred . . 11 srečanja povedali odgovorni iz soboške gasilske zveze l. 1 stefan Barbarič, poveljnik Franc Olaj, predsednik do-'Ostj t 'J Darjan Horvat in predsednica černelavske krajevne nvi Viti III pUlll^al , "‘J Viher, prav tako zelo aktivna gasilka - so veseli, da r 1 ^hl ‘ ve9e razsežnosti in da postaja udeležba čedalje l * !irPet nalog na vzorno pripravljenih delovnih točkah 1' ,|jh L slike gasilskega vozila, vaja z ved rovko in nahrbtnjaco, \.' I>n,r brizgalno, vrtno kegljanje in balinanje), katerih avtor ni društva, sicer pa regijski gasilski poveljnik Anton i Z 'eLmovalnega značaja, temveč je bila rdeča nit na nji '* soscčlani posameznih društev trudili po svojih % M d ' Predsednik Štefan Barbarič je v pozdravnem nagovori- ‘ za razvoj gasilstva veterani ogromno storili in prav v marsikaterem društvu pohvalijo z boga- '11 ^^ahncii gasilstva. »Vi ste svoje že opravili, sedaj je ;■' tirv 0 gasilske zveze oddolži. Tovrstno srečanje je naj-V 1 namenimo,* je dejal. %'1 v srečanje, za koristno druženje kot priložnost za r,ica^',10v med gasilskimi veterani in utrjevanje gasilski v rst vzorno organizacijo so poskrbeli ljudski g d ,1 J^Stvu upokojence v Čemel avci. Med gasilski mi vetera I«, smo srečali številne korenjake. Najstarejši me' |lsVfl h PGD Polana - je imel častitljivih 86 let, Stefan ' kL in Štefan Cipot (PGD Polana) sta jih imela M. Sobota) pa 77. ^pravih T- K. Četrtkov lažni bombni preplah na sodišču v Murski Soboti Za zapahe do šest mesecev Največkrat na udaru sodišča in šole Kvota je bila nizka. Potem ko so se v zadnjem času kot po tekočem traku vrstile prijave o eksplozivnih napravah na sodiščih v Sloveniji, je prejšnji četrtek »prišla na vrsto* Murska Sobota. Ob 10.31 je anonimnež sporočil operativno-komunikacijs-kem centru soboške policije, da je na okrožnem sodišču podtaknjena bomba. Policisti so po prejetem spo- ročilu iz prostorov sodišča evakuirali vse zaposlene in stranke V okolici zgradbe so omejili gibanje, med pregledom pa eksplozivne naprave niso našli. Če bodo neznanca, ki je grozil po telefonu, našli, mu za storitev kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč za nevarnost grozi denarna kazen ali do šest mesecev zapora. Letos smo bili priča več grožnjam z bombami po vsej državi. Julijski primer iz Med pregledom prostorov seje s kolesom do policistov pripeljal Saško Cener. Namenjen je bil na okrajno sodišče, kjer je bilo razpisano sojenje proti njemu in nekaterim drugim, vpletenim v kivave dogodke med Romi. Preiskovalci najbrž iščejo tudi v tej smeri. Predsednica okrajnega sodišča Darinka Pušenjak je zaklenila vhodna vrata sodišča: obravnave so preklicali, stranke evakuirali, zaposlene poslali domov. Poleg prostorov sodišča v Slomškovi ulici so pregledali Še prostore okrajnega sodišča v Lendavski ulici. Ljubljane kaže, da je devetin-dvajsetletnik iz lokala klical center za obveščanje in dejal, da je na sodišču bomba. Da je klical, ga je nagovoril prijatelj, ki bi takrat moral kot obtoženi stopiti pred sodnike. Ljubljanski kriminalisti so primer uspešno raziskali. Anonimni ali skriti klici so velikokrat tudi zaradi groženj z bombami v Šolah. Da jih težje izsledijo, kličejo iz telefonskih govorilnic, najbrihtnejši si v ta namen priskrbijo predplačniški mobilni paket oziroma mobitel na kartico, ki ga po klicu odvržejo. Mimogrede: pred kratkim je nizozemska policija odkrila duhovnika, ki je grozil s podtaknjeno bombo na koncertu pevske ikone Madonne. Zmotil ga je njen nastop. Pa Še to: vsi, ki boste kdaj sporočili, da je kje podtaknjena bomba, storite to, denimo, v torek ali sredo, da bomo lahko potem kot tednik ažurno poročali, ne pa da pišemo o teden dni starem dogodku. A. B., foto: J. Z. ^oteh Po naših znani Turistične prireditve Dobrovnik - V nedeljo, 17. septembra, ob 14. uri bo slovesno odprtje obnovljene hiše Gyorgya Dobronakija in etnografske zbirke (Dobrovnik 290) na dvorišču hiše. Kapela - V soboto, 16. septembra, ob 10. uri sc bo začela z vinogradniškimi igrami pri gasilskem domu prireditev Praznik jeseni in traminca, ki jo pripravlja Društvo vinogradnikov ih ljubiteljev vina Kapela - Občina Radenci. Ob 12. uri bo otvoritev razstave traminca in kulinarike, ob 13. uri kulturni program, sledi pa glasba s Triom Murtal. Lipovci - V nedeljo, 17. septembra, ob 13 uri sc bo začela pri vaškem domu prireditev 4 praznik buč - pozdrav jeseni. V kulturnem programu, ki ga bo povezoval Milan Zrinski, bodo nastopili Etno skupina Manka Golarja iz Ljutomera, otroci iz lipovskega vrtca in beltinske osnovne šole, ljudske pevke iz Brato-nec in Lipovec ter lipovski pesmari Podelili bodo tudi priznanja za lipovsko naj domačijo in nagradili lastnika najtežje in največje buče, nato pa bo nastopila skupina Horizont. Radenci - V soboto, 16. septembra, ob 8.30 se bo začel pred teraso hotela Radin pohod (po daljši poti) na Kapelo, na tradicionalno prireditev Praznik jeseni in traminca, ki ga pripravlja TD Radenci. Lendava - V Galeriji - Muzeju na lendavskem gradu je odprta stalna etnološka razstava Kultura hetiškega ljudskega tekstila. Lendavska trgatev kot v najboljših časih Splet lepote in veselja preteklosti ter sodobnosti V soboto so končali z osrednjo prireditvijo na prostoru pred hotelom Elizabeta v Lendavi letošnji sklop prireditev Lendavska trgatev, ki so potekale od 2. do 9. septembra. V skorajda treh desetletjih, odkar v Lendavi to prireditev pripravljajo, so bila, kar se tiče njene uspešnosti, precejšnja nihanja, za tokratno pa lahko trdimo, da je bilo spet tako, kot je bilo v najboljših časih te prireditve. K temu je prav gotovo precej prispevalo lepo vreme pa tudi, da so organizatorji, Turizem Lendava, spet uspeli pritegniti k sodelovanju mnoga domača kulturna in turistična društva, dogodek pa so popestrili tudi gostje iz tujine. v preteklosti. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi hetiški ljudski tekstil in njegovo izdelovanje. 900*letnica Plitvice V Plitvici, manjšem kraju blizu Gornje Radgone, kjer živi okrog 120 ljudi vdeve-tintridesetih gospodinjstvih, so proslavili 900-letnico prve pisne omembe kraja Plitvica. Pri vaškem domu se je zbralo več sto ljudi, saj so se domačinom pridružili tudi obiskovalci s širšega območja. V bogatem in zanimivem kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Apače, Folklorna skupina Vrisk, Kmečke pevke, Drotmantraši, Ars Altera Pars, otroci Katja, Kaja in Sara idr. .Plitvica je vas pridnih, delovnih in gostoljubnih ljudi. Obdajajo nas polja, travniki in gozdovi. Iz sosednjih hribov nas pozdravljajo vinogradi. Čeprav smo majhni, se po naši vasi imenuje tudi reka ali mogoče vas po reki? Ta teče skozi nekaj vasi po Apaškem polju, preden se zlije v reko Muro. Mi, vaščani, ji pravimo potok Plitvica.... je med drugim dejal Danilo Steyer, kije podrobno orisal razvoj kraja v preteklosti ter nakazal možnosti razvoja v prihodnosti, ki se kažejo predvsem v kmetijstvu, vinogradništvu in turizmu. V pogovoru z moderatorko prireditve Brigito Senekovič Kočarje predstavil zgodovinske vire Plitvice dr. Ivan Rihtarič, predsednik Zgodovinskega društva Gornja Radgona. - 0. B. V prikazu domačih običajev je sodelovalo več kot dvajset kultur nih, vinogradniških in turističnih Slamokrovec Drago iz Fikšinec Med ljudskimi obrtmi, ki so zaradi novega načina gradnje v preteklosti skorajda izumrle, je gotovo tudi sla-mokrovstvo. Med tistimi, ki se aktivneje vključujejo v obujanje te dejavnosti in njeno izkoriščanje v turistične na mene, je tudi Drago Škodnik iz Fikšinec. Drago se je te ljudske obrti resneje lotil leta 1998, pri svojem delu pa uporablja predvsem rženo slamo, s katero pokriva manjše objekte, kot so denimo pozdravne table pred vasmi, vratne ute in počivališča za kolesarje. Tako v Pomurju kakor tudi zunaj pa je znan po ptičjih krmilnicah s slamnato streho. Pravi, da mu prav pričje krmilnice dajejo veliko možnosti za uresničevanje idej, medtem ko mora pri večjih objektih upoštevati želje naročnikov. Njegov najnovejši izdelek, ptičjo krmilnico, sestavlja ob slami še les, na vrhu pa je mah. Izdelek je razvijal sam in pravi, da ves čas razmišlja o novih izdelkih. Dragov najbolj znani izdelek so ptičje krmilnice s slamnato streho. Največ dela pozimi, ko je tudi več časa, poleti pa ob tem skrbi za manjšo kmetijo: »Slama je v preteklosti varovala domove domačij po Prekmurju in drugod, danes pa jo običajno najdemo le na nekaj kulturnih spomenikih pa tudi nekateri lastniki so si z njimi pričarali prijetno vzdušje domovanja v skladu z naravo in preteklostjo. Slamokrovstva sem se učil na tečaju, ki je potekal pred osmimi leti na Turistični kmetiji Ferencovi v Krasčih in na drugih tečajih. Svoje delo predstavljam in izdelke prodajam tudi na sejemskih prireditvah in tako moji izdelki krasijo že kar nekaj domačij in krajev, krmilnice pa dajejo pticam zavetje in hrano « J. Ga. "^LENDAVA LENDVA^’ ZZKPL-MPIL VPIS ABONMAJEV Od 11.do 15.septemb« '’’p abonmajev ia sezono 200u, NOVE abonente in tiste, ki zamenjati sedež Predstavitve so vključevale precej iz dela in zabave v vinogradih m na kmetijah GALERIJA IN MUZEI l£NW Do konca novembra na1 Lendava: Razstava 1L ml« likovne kolonije tindartžvbo Oo 1. oktobra v hotelu Eliza^ Razstava slikarskih del Katje NAPLAVINE STALNE RAZSTAVE KULTURA HETIŠKEGATEKSTA' stalna etnološka razstava Grad na preži - razstava sred" škega orožja in topov Razstava OlORIS, najdbe iz bronaste dobe ETNOLOŠKA ZBIR« Spominska soba ak. ' I wii 7a1e: pohištvo iz časa mesc stara lekarna 1000 let kovanja denarja na Madžarskem Odprto vsak dan med 9. in ■ soboto od 10. do 14- 0,e-jah m praznikih od 14 -1 • . društev iz Lendave, Bistrice, Hotize, Renkovec, Genterovec, Peti-šovec, Čentibe, Gaberja, Doline, ob njih pa še Dvojezična OŠ II iz Lendave, Čebelarsko društvo Lendava, Konjeniško društvo iz Peti sovec in Kobilja, Kinološko društvo Lendava in drugi. Sodelovalo je tudi nekaj društev iz sosednje Madžarske. Prikazali so vrsto tradicionalnih kmečkih in vinogradniških dejavnosti pa tudi mnoge kulinarične in etnografske značilnosti tega območja Na prizorišču marsikaterega društva so spet pričarali vse lepše strani življenja naših prednikov. Tako je ena skupina delala v goricah, druga je prikazala delo v vinskih kleteh, tretja izdelovala »količe« za vinsko trto, prikazali so tudi izdelavo jabolčnika, predelavo zelja, prikazano je bilo izdelovanje he-tiskih tkanin in drugo, seveda ob ponudbi domače hrane, pijače in glasbi. Sklop prireditev Lendavska trgatev se je začel sicer že prejšnji konec tedna, ko so pripravili Bo-gračfest, na katerem je tekmovalo v kuhanju bograča 48 ekip, zmagala pa je ekipa Term Lendave. V četrtek so pred hotelom Elizabeta pripravili Otroški dan z gledališkimi predstavami in delavnicami, v petek pa sta nastopili na Večeru etno glasbe skupini Pannonia Klezmer Band iz Budimpešte in Marko Banda iz Beltince Sobotno osrednjo prireditev s prikazom ljudskih običajev je dopolnjevalo še tekmovanje Naj kuža Lendave, kjer jc zasedel prvo mesto po oceni komisije dolgod laki škotski ovčar Rexu, star deset mesecev, katerega vodnica je bila Stanislava Gorinšek. Pred hotelom Elizabeta so si otroci lahko ogledali dve lutkovni predstavi v okviru festivala Lutkovni pristan. Popoldan je potekal mednarodni folklorni festival, na katerem jc sodelovalo več kot dvesto plesalcev folklornih skupin iz Slo vaške. Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Podeliti so tudi medalje mednarodnega ocenjevanja vin Vina Mu-raniae Zvečer in ponoči pa so obiskovalec zabavale glasbene skupine Life, Vesele Štajerke in Crvena Jabuka. Jože Gabor BaVaMld 29.900 s Rabac Sanfic* 4' 2810-511/1 xP0l grafts do 7 let 6.490 Umag Sol Garden 4’ 2710-5-11/ 1xP0L 5.990 Kuba Hotel J* na plaži 26.11,1.10.12/ 7xAl 239.760 Tunizija Hotel 4' 299,1.10.10/ 7xAI od 79.800 Rodos 2* 249./ 7xNZ 63.800 ŠPORTNA ZVEZA LENOA NOGOMET 16. septembra ob 16 30 PrvaLiga Telekom Slove' I 2006/07: Nafta: Koper 17. septembra ob 16-30 $ Pomurska nogometn3 6 Hotiza: Ižakovci SPEE[>WAY 16. septembra ob 1 ZLATA ČELADA LENDA^^. Tekmujejo vozniki iz- ,ljsatni Vstopnice v podjetja Turizem -- DRUGE PRIREDI^ 16. septembra ob 1 • v Lendavi otvoritev w\net Gost bo minister za P mag. Janez Božic. __-- - www.vestn^*5 Slovenska 52 02 521 4192 MURSKA SOBOT" SONČEK 080 1969 www.sonchek com SONČEK v*”*' ’OINIK 714. september 2006 SPORT 19 ,lskovna konferenca ŠD Speedway Team Lendava V soboto dirka Zlata čelada Lendava 2006 .^to, 16. septembra, ob 18. . na spidvej stezi v Petišovcih ' 'j prireditve, dirke Lendava 2006, ki ima .' bogato zgodovino. Tokrat na sporedu že devetič, kar ■ la N c m mrj zmagal legen-n/ ^ež Mauger, ki je takrat itio 1J Nm 1 ’ Zelandii° Tudi °beta nadvsc zanimiv ’-dogodek,ki ga ne kaže za- Prva vožnia 50 ob 18-20-‘ dirke sestavljajo predsed- Jink. । Šemrov iz Ljublja-! dJ|ni uidnik. fris Dumo (Ve-/'"niiai in direktor dirke, ^“Igor Kolenko. te t *r ^irka Povesila v Prižgani žarometi, kar W ’^Prireditvi poseben čar. iribMia|n i/desetih držav. ^^'^fcikor izstopa Slove-čagar, trikratni državni lij, 10 tropski prvak leta 2004, > ono šesti voznik sveta. 1L-' "t* slovenske barve Uliti 511* r"ri Kolenko, polfi-in voznik ST Len- ^t0!S' ki se bo prvič na 2'at* čeladi. Iz Hr-Hi* mladi up Juriča Pa--opski mladinski prvak Avstrije državni prvak 18.00 i sovi M Podpredsednik in predsednik Ladislav Kiralj (levo) in Andrej Matjašec. Foto; MJ. Manuel Hauzinger, iz Madžarske Norbert Magosi, ki se ponaša s J. mestom z nedavnega EP parov, in Attila Stefani, prvak Madžarske 2003, iz Švedske Niklas KJingberg, bivši voznik Grand Prixa, iz Poljske Sebastian Ulaniek, ki je navdušil v finalu EP parov, in Grze-gor Walasek, bivši voznik Grand Prixa, iz Finske državni prvak Jonas Kilmakorpy, iz Anglije dva mlada voznika, kot rezervi pa bosta dva poljska voznika, in sicer Rafal Kowalski in Slavomir Dudek,« je povedal predsednik Spe- edway Teama Lendava Andrej Matjašec. Kakšen bo sistem tekmovanja? »Vozniki se bodo v 20 vožnjah pomerili vsak z vsakim. V vsaki vožnji bodo nastopili štirje vozniki. Prvih deset voznikov se bo nato uvrstilo v dva polfinala. Iz obeh polfinalov se po trije vozniki uvrstijo v veliki finale, pri čemer si bodo pozicije izbirali sami na startu. Novost je tudi, da ob dotiku vrvice voznik tokrat ne bo diskvalificiran, ampak bo imel možnost startati iz ozadja 15 metrov« Katere tekmovalce pa uvrščate med favorite za zlato čelado? »To je vedno težko napovedovati. Favorit je vsekakor naš voznik Matej Žagar. Nevarna mu bosta voznika iz Poljske in Finske. Prepričan sem, da bo dirka zelo zanimiva, saj v finalu nastopa šest najboljših voznikov.« Ob spidvejskih prireditvah organizatorji običajno poskrbijo tudi za zanimiv spremljevalni program. O tem podpredsednik kluba Ladislav Kiralj: »Ker bo to letos zadnja spidvejska prireditev na tem stadionu, bomo skušali kar se da popestriti dirko z raznimi zanimivostmi. Tako se bodo predstavili zmajarji Aerokluba Mavrica iz Lendave, oldtimerji (motorji in avtomobili) in kolesarji, ki bodo tekmovali. Vsekakor računamo na lepo vreme, kar bi omogočilo velik obisk gledalcev, ki bodo imeli streho nad glavo. Poskrbljeno je tudi za njihovo varnost in udobno spremljanje tega športnega dogodka, saj je končana prva faza obnove stadiona, nova pa je tudi notranja ograja. Zlata čelada s pravim leskom in pokali že čaka najboljše.« Milan Jerše Mstalni fokal na Hrvaško Vrtno kegljanje Sobočanke prvakinje lihe . viiL ]«>kj I in SK ZM '■s priredila 7. medna- Pni C?’ turnir v ekipni in posa-F ^tL'itlkurenci v pospeše-kristalni pokal. V I °® Slivnica se je 1^"^ inšahistkiz L Hrvaške in Madžar- Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota je bilo organizator državnega prvenstva v vrtnem kegljanju za člane in članice. Slednje so tekmovale v Kocljevi 4, člani pa na vrtnem kegljišču Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Skupno je nastopilo kar 85 tekmovalcev in tekmovalk. Zlasti so se izkazale članice MDSS Murska Sobota (Marija Jurančič, Silva Mlinarič, Jožica Kos in Milica Pongračič), ki so podrle 326 kegljev in zanesljivo premagale vso konkurenco Drugo je bilo Celje (256), tretji pa Koper (253). Pri članih je ekipno zmagalo Novo mesto s 312 podrtimi keglji pred Kranjem Lubnikom, 286, in Mursko Soboto, 281. Za Sobočane so tekmovali Štefan Maučec, Geza Bencik, Anton Gomboc in Dušan M. J. Naučimo se potapljati Pri potapljanju je treba reševati konkretne probleme, ki se pojavljajo pri aktivnostih pod vodo Pridobivanje znanja naj bi trajalo vsaj deset dni - od prvih potopov glave do spoznavanja globine deset metrov in več. Na primer sedem dni učenja potapljanja nas seznani s prostim potapljanjem, ne izšola pa nas še za dobre potapljače Na začetku učenja se preveri plavalno znanje (preplavana razdalja, skoki v vodo, potapljanje glave) za določitev znanja vadečih Najprej se je treba prilagoditi vodi in spoznati potapljaško opremo, nato sledi učenje tehnike prostega potapljanja in zadrževanje sape v vodi. Končni cilj ni doseganje velike globine in vztrajanje v vodi, temveč varno potapljanje. Najprej se naučimo osnovne elemente: prelom (v bokih) in vertikalni potop (telo je navpično in plava v globino), pravilno izenačevanje pritiska v votlinah glave (stisk za nos in poskus izpiha) v večji globini (9-10 metrov), horizontalno plavanje (prsno) v globini dva do tri metre ob smerni vrvi (pritrjena na dnu) 30 sekund, 35 metrov preplavane dolžine, pobiranje potapljaške opreme na štiri do pet metrov, njeno nameščanje - praznjenje maske in splavanje na gladino ter obvladanje sporazumevanja pod vodo. kolih švicarskega siste-^i/’,lai>al mojster FIDEJo-! s"; točke pred Bia- m Kovačevičem in Via-I*, *’nHTr Zagreba (Nji- Jurkovič) pred Za-, ’• moštvom Kristalni p0 20 točk^ $D ''omgrad (Gjuran, it' bila z 18 toč- ''W ^^pomursko IL ' ■ ' septembra, ob • i l. 11 klubskih Radenska Pom- 6 Soboti (kino pomurja v "v igralo5C h” S razmišljanja %. • Prvenstvo cW-,' h dele (vsako ‘n sicer še v in torek, 26. Sep- dopisnih / Radgoni je bilo s. (( 'I'lsiiih ■i h,' 'Kn । sohitropotez-' gaje udeležilo V' -t . je zmagal Iztok ec,, ' ''■ točke pred Fili-’• i/tn'4Marjanom 'h ^dnr.jebiiAlešLa- M. J. Korošak a Tako je bilo na tekmovanju. Foto: J. Z. Ekipa Sobočani, državnih prvakinj (z leve): Milica Pongračič, Silva Mlinarič, Jožica Kos, Marija Jurančič Kasaške dirke v Ljutomeru Ljutomerčani brez zmage v derbiju Čeprav so imeli kasači KK Ljutomer v ognju za najvišji naslov na 16. slovenskem kasaškem derbiju kar štiri svoje predstavnike, se jim ni izšlo po pričakovanjih. Kazalo je sicer na ugoden razplet, saj sta med dvanajsterico najboljših 4-letnikov Marko Slavič ml. z Jzo in njegov oče s Saxonom MS dobršen del 2600 metrov dolge dirke nadzorovala potek dogajanj. Iza je- bila tako po prvem kot drugem kilometru na 1. mestu z odličnima kilometrskima časoma (1:17,0 in 1:17,5), vendar po pričakovanju ni vzdržala silovitega tempa, zato pa je pred ciljno ravnino v končnici prvi močneje potegnil Saxon ob tesni spremljavi Mirka Gregorca z Jo H V in Romana Jerovška z Jasenom GL, ki se je povsem iz ozadja približal najhitrejšim. V enakovrednem boju je uspel veliki met Gregorcu, ki je le za malenkost ugnal odličnega Jasona GL, Marko Slavič pa se je moral zadovoljiti s 3. mestom. Kilometrski časi prvih treh kasačev so rekordni, najboljši od vseh dosedanjih derbijev. Zanimivo, da je Slavic po končani dirki priznal lastno taktično napako, prehiter poskus finiširanja, ki ga je morda stala celo najvfšjega naslova. V preostalih osmih dirkah sta bili v ospredju kvalifikacija za DP triletnikov, ki bo 24. t. m. v Ljubljani. Nastop so si že zagotovili trije predstavniki ljutomerskega kluba - Dora November, Roki in Apofis. V dirki občine Križevci v počastitev 8. občinskega praznika se je pomerila šesterica kasačev iz domačega hleva, zanesljivo pa je slavil 4-letni Las Palmas z voznikom Dušanom Zorkom. Rezultati - 1. dirka za 2-letne kasače na 1600 m: 1. Luc Scream (Antolin) 1:21,9,2. Diablo MS (M. Slavič st.) 1:22,2,3. Lisa November (Moleh, vsi Ljutomer) 1:22,3; 2. dirka za 3- do 6-letne kasače na 1.600 m, zaslužek do 600.000 SIT: 1. Lund 1 (De. Jureš) 117,2, 2. Hand Right (Zorko, oba Ljutomer) 1:17,3,3- Ninočka (Dolinšek, Stožice Ljubljana) 1:18,2.3. dirka, zaslužek do 1 000.000 SIT: 1. Pepelka 1 (Ja. Sagaj) 1:17,5, 2. Johnsson GL (Zorko, oba Ljutomer) 1:17,7, 3- Florjan (Košak, Šentjernej)-1:17,9; 4. dirka, zaslužek do 2.000.000 SIT: 1. Hypno-tica OZ (Jagodic, Brdo) 1:16,7,2. Angel Sirrius (Katanič, Šentjernej) 1:17,1, 3- Sara MS (M. Slavič st., Ljutomer) 1:17,4; 5- dirka, 16. slovenski derbi za 4-Jetne kasače, 2600 m: J. Jo HV (Gregorc, Domžale) 1:17,7, 2. Jason GL (Je- S potapljanjem do skrivnosti globin Potapljač mora biti »zelen« - barva varstvenika, ki čuti z okoljem. S prostim potapljanjem se lahko ukvarjajo šest do osem let stari otroci (v razmerah popolne varnosti). Učijo se v čisti plitvini (brez ježkov, steklovine...), označeni s signalnimi znaki (boja). Najprimernejša temperatura je 24 do 28 stopinj. Na vodo pa se laliko navajamo tudi doma med kopanjem: ob umivanju obraza v umivalniku ga potopimo v vodo z odprtimi očmi, v kadi potopimo glavo in iščemo »izgubljene« predmete. Oprema: pravilno nameščanje maske na kopnem in dihanje skozi usta. S prijemom za nos izenačimo pritisk in nato namestimo še dihatke. Tako smo pripravljeni. Prelom in vertikalni potop: iz trebušnega položaja na gladini se umirimo in nadihamo, naredimo krožni zavesijaj iz vzročenja do predročenja. Glava in trup se potopita, s čimer noge dvignemo nad vodo v vertikalo, nato nas teža nog potopi v globino. Naredimo še en prsni zavesijaj - žabica, ko pa plavuti izginejo pod gladino, uporabljamo roke samo za izenačevanje pritiska, s plavutmi pa udarjamo - plavamo Pred potopom se je treba nadihati. Najprej na gladini (maska v vodi) pospešeno dihamo, da iztisnemo CO., iz pljuč (do šest globokih, mirnih vdihov), nato se umirimo (trije umirjeni vdihi in izdihi), na koncu pa močno vdihnemo in se potopimo. Pri dvigu nog nad gladino potapljač izenači pritisk (stisk za nos in izpih). Izenačujemo pogosto - še pred bolečino v ušesih. Pod vodo plavamo mimo in s plavutmi enakomerno. Plavati začnemo, ko so celotne plavuti pod vodo. Do želenega objekta se spuščamo vedno vertikalno. Prosto potapljanje nam omogoča odkrivanje skrivnosti globin in doživljanje novih radosti v vodi. Hoooop, potop! Naslednjič: Golf - moderna rekreacija Gregor Ficko, Fakulteta za šport rovšek, Brdo) 1:17,8,3. Saxon MS (M. Slavič st.) 1:17,9,4. La Luna (R. Hanžekovič) 1:18,9,5. Iza (M. Slavič ml, vsi Ljutomer) 1:190; 6. dirka za 3-letne kasače, kvalifikacije za DP, 2100 m: 1. Dora November (Ja. Sagaj) 1:18,9,2. Roki (Puhar) 1:19,0,3. Apofis (M. Ju-res, vsi Ljutomer) 1:19,1; 7. dirka za 3- do 12-letne kasače, zaslužek do 2.000.000 SIT: 1. Den MS (M. Slavič, Ljutomer) 1:16,3, 2. Jasin GL (Gregorc, Komenda) 1:16,6,3 Ultimate Dream (Vuko- savljevič, Stožice Ljubljana) 1:17,3; 8. dirka za 3-do 14-letne kasače na 2100 m, start s traku: 1. Las Palmas (Zorko) 1:20,9,2. Profit (T. Slavič) 1:23,1, 3 Perla MJ (Osterc, vsi Ljutomer) 1:23,5; 9-dirka za 3- do 5-letne slovenske in ljutomerske kasače na 1600 m, zaslužek do 300.000 SIT: 1. Vane-sa (Cibasek, Brdo) 1:18,8, 2. Ar-donion (Košak, Šentjernej) 1:19,9, 3- Ina Vision Via (Baškim, Stožice Ljubljana). Niko Šoštarič V sredini zmagovalec slovenskega derbija lo HV na vajetih Mirka Gregorca, levo drugouvrščeni lason GL (Roman Jerov-šek), desno pa tretjeuvrščeni Saxon z Markom Slavičem st. Foto: Jure Zauneker 20 ŠPORT 14. september 2006- VKUB Namizni tenis Plohl tretji Na 1. državnem odprtem turnirju za člane v Ljubljani so dosegli pomurski igralci solidne uvrstitve, čeprav ne tako dobre kot lani Najboljši Pomu-rec je bil Pucončan Zvonko Plohl, ki je zasedel tretje mesto. V polfinalu je izgubil z zmagovalcem turnirja Urošem Slatinškom (Krka) z 2 : 4. Sobočan Jure Koščak se je uvrstil med osmerico, v četrtfinalu pa je izgubil s finalistom Petro-včičem (Krka) z 1:4. Med najboljših 16 so se uvrstili Tomaž Roudi (Sobota) ter Pucončana Mirko Unger in Mitja Horvat, katerega je kot drugega nosilca v 2. krogu premagal nova pridobitev Mariborčanov Slovak Illas s 4:2 V finalno skupino so se uvrstili Pucončana Tonček in Bojan Ropoša, kar je za slednjega slaba uvrstitev, in Sobočani Tim Fridrih, Gregor Kocuvan in edini kadet na turnirju Jan Žibrat, ki se je tudi kot edini od mladincev uvrstil v finalno skupino s prikazano zelo dobro igro Sicer pa je turnir pokazal, da pomurski člani še niso v dobri formi pred začetkom lige, ki se začne 30. septembra. M. U. Odbojka Turnir Sobočanom V večnamenski dvorani OŠ I v Murski Soboti je bil pripravljalni turnir pred začetkom prvenstvene sezone. Nastopila so tri moštva, in sicer slovenska prvoligaša Pomurje Galex Mir (temni dresi) in Calcit Kamnik ter avstrijski prvoligaš Hartberg. Zmagovalec turnirja je postalo Pomurje Galex Mir, ki je Avstrijce premagalo s 3:0 in izgubilo z 1 ; 3 s Kamničani, slednji pa so z 2 : 3 izgubili s Hartbergom, ki je bil tretji. Velja omeniti, da so se Sobočani tokrat prvič predstavili s popolno ekipo, na katero trener Dejan Fujs računa v prvenstvu 1. DOL, pokalnem tekmovanju in na mednarodnih srečanjih Zato je bil ta turnir dobra priložnost za uigravanje odbojkarjev in nekaterih taktičnih zamisli. Priložnost za igranje so dobili tudi rezervni igralci. Med tednom so soboški odbojkarji v Karlovcu ugnali domače prvoligaško moštvo, ki nastopa tudi v mednarodni odbojkarski ligi. Na naslednjem turnirju bodo igrali Sobočani v nedeljo v Kamniku, kjer se jim bodo pridružili odbojkarji Budve iz Črne gore. Milan Jerše, foto: j. Z. Tenis Klepačev? v Indoneziji Padalstvo Ekipno ZEU, posamezno Kranjec Na letališču v Rakičanu je pripravila padalska sekcija Aerokluba Murska Sobota l L pomurski padalski pokal v likovnih skokih v 2 WAY in v skokih na cilj za 11 pokal gostilne Bagari iz Rakičana. V likovnih skokih je zmagala ekipa ZEU (padalca Tomaž Lazar in Aleš Matuš ter snemalec Jože Veldin) pred ekipo SJS (Stanko Kranjec, Jure Novak in Srečko Kavaš), Tretje mesto je zasedla ekipa Tri divji (Danijela Županek, Drago Lipič in Jova Milojevič). Na tekmi za 11 pokal v skokih na cilj pa je zmagal Stanko Kranjec iz Tropovec. T. G. Atletika Anja Benko državna prvakinja V Ljubljani je bilo prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke, na katerem se je zbralo več kot 300 atletov in atletinj iz 40 klubov. Letos so prvič tekmovali v treh starostnih kategorijah: U-12, U-14 in U-16. Zelo uspešni so bili predstavniki AK Pomurje, saj je 16-članska ekipa osvojila tri medalje, petkrat so bili med prvimi osmimi in dosegli so številne osebne rekorde in najboljše letošnje rezultate. Med pionirkami U-12 je Anja Benko osvojila zlato medaljo in naslov državne prvakinje na 600 m, Urška Martinec in Aleš Zver pasta bila druga na 1.000 m, oba v kategoriji U-14. Četrte so bile pionirke U-14 v Štafeti 4 x 100 m v postavi Laura Kozic, Urška Jelenovec, Nastja Novak in Sandra Prelog. Urška Jelenovec je bila šesta v kategoriji pionirk U 14 na 300 m, Gregor Vinčec sedmi v kategoriji U-16 na 100 m in v skoku v višino, Sandra Prelog pa osma v kategoriji U-14 v skoku v daljino. M. J. Kolesarstvo Maraton Terme 3000 V organizaciji ŠZ in občine Moravske Toplice je hi! kolesarski maraton Terme 3000, na katerem je sodelovalo 351 rekreativcev. Najstarejši je bil Nemec Siegfried Schubert (77 let), najstarejša je bila Nada Ankele (60), najmlajša pa Valentina Balantič (6). Najštevilčnejša je bila kolesarska sekcija ŠD Triglav iz Predanovec (32), najsrečnejša pa je bila Katarina Richter iz Kamnice, ki je za nagrado dobila kolo. Najhitrejša na 49 km dolgi progi sta bila Marc Goran Rolencin (MB) in Andreja Holsedl iz Tropovec, na 31 km pa Tomaž Šijanec od Sv Jurija ob Ščavnici in Katarina Rihter iz Kamnice pri Mariboru. Na 10 km sta najhitreje kolesarila Vido in Vanja Vodenik iz G. Radgone. T.G. V Lendavi 90 maratoncev ŠD Dokonča iz Lendave je organiziralo kolesarski maraton Nafta Group za rekreativne kolesarje. Udeležilo se ga je 90 kolesarjev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske Na voljo so imeli 20-, 45- in 65-kilometr sko progo. Največ (65) se jih je odločilo za najdaljšo progo, ki je potekala od Lendave do Redicsa, Nemesnepa, Kobilja, Dobrovnika, Turnišča, Gomilice, Nedelice in nazaj v Lendavo. Najstarejši kolesar je bil Sigmund Schuber iz Nemčije, rojen leta 1929 F. H. M. Triatlon Prleki odlični v Avstriji Ekipa triatloncev iz Tekaške sekcije Radenske se je udeležila tradicionalnega že 18. triatlona v avstrijskem Bad Radkersburgu. Na nekoliko neobičajnih razdaljah (700 m plavanja, 30 km kolesarjenja in 6,5 km teka) so dosegli predstavniki TS Radenska odlične uvrstitve Bojan Brus je zasedel 3-, Zdenko Klemenčič 6 in Slavko Gomzi 8. mesto v absolutni konkurenci. To pa so dosežki, katerih v takšni konkurenci niso pričakovali niti sami. O. B. Triatlon v Avstriji (od leve: Klemenčič, Brus, Gomzi) Andreja Klepač ta teden if stopa na indonezijskem "° Bali. V finalni tekmi kvalikk*1 je s 6:1 in 6:0 prepričljiv -nala Indonezijko Budiluri« fianoArisinsetakouvr^ glavni turnir 225.000 d«*" ga turnirja WismilakimeV nal. V dvojicah je nastop'1 paj s Čehinjo HanoŠro Na glavnem turnirju sl* * P merili proti razpeli' Japonkama Akiko Mor® Aiko Nakamura ir iz8u ' 6 in 3 :6. Klepaccvase^^ posameznic pomeril* * , Shikha Uberoi. Golubovič do pi*ih ITF-točk V Zagrebu je ITF-turnir, ki spada vol^ tovne jakostne njem jc v članski nastopil tudi Zoran o s Hotize, ki je bil d 05 U uspešen med mladij fikacijah je med'" -■ gal tretjega in petega no. Hrvaške in Slovaške <« • (. stil naglavni turnir3-ših Tam ga je premag' . Joško Topič, osmi nft na podobnem nir|1 "J' vcu se je Zoran Golub® ^)t bil skozi kvalifikacij' ,l(r ga je že v 1 kolu prem dilni slovenski tenis-11 Marko Tkalec. Sicerpa jei" -'-1 J avgusta igral na pc . p ITF-turnirjih. zmag in 4 porazi. S'1 rjf kom si je zagotovi P točke, kar bo vsekal " .p"! popotnica v njego''1 I teniški karieri. Rafis ugnal Add Slovenico V 9. kolu po™ufSke(ar^1’ vne lige je Pr,P,aV,nj|fisa>t; presenečenje ekip-1" je premagala ekipo Adriatic .^jc^ Rezultati: Rafis *40^’ venica 2 : 1 (Škraba0 4:9, Lazar ban, Lazar -StorniM^ 5), OOZ Murska , Šansa 0: 3 (Gajš«* jtjpci : 9), Fitnes Krpa« ' 3 (Kolarič-BrunccpJ šport-GeotimP sta Teniška stni red: Adriatic > Ten šport P° šola Jakopina (- t in Novašansa P° ..ui1",. kolo bo odloča o ^lepn’ med prvih 1 tekmovanj' rPf If 5 lige bo 16. sepi Kolesarstvo -Iztok Fister peti Predstavniki KK Tropovci -Freerider so tekmovali na dveh dirkah. Na državnem prvenstvu v gorski vožnji v Kranjski Gori je bil Iztok Fister med mladinci peti, med mlajšimi mladinci pa je bil Primož Obal 12. Na klasični cestni dirki v Zaprešiču so med več kot 180 kolesarji iz Slovenije, Hrvaške in BiH dosegli naslednje uvrstitve: med dečki je bil Luka Veren šesti, kar je uspelo tudi Primožu Obalu pri mlajših mladincih, med mladinci pa je bil Robi Kardinar deveti. Do konca sezone jih čaka še nekaj dirk, v začetku oktobra pa bo v Novi Gorici državno prvenstvo v vožnji na čas. M. J. Trap Sobočani v slovenskem finalu V Rakičanu je bil 5. krog 1. lige vzhod v streljanju na glinaste golobe. Ekipno je zmagalo SD Štefana Kovača iz Murske Sobote (Karel Poj bič, Boštjan Maček, Evgen Pap) s 114 točkami pred Radljami (101) in Radgono (98). Posamez- no; l.Jože Grubelnik (Radlje), 73, 2. Boštjan Maček, 3- Evgen Pap (oba po 72). Peti je bil Danilo Vrbnjak (Radgona), 67, šesti pa Karel Pojbič (MS), 66. V 2. ligi je bil najboljši Boris Planinc (Slov. Konjice), 55, pred Denisom Pojbi- čem, 50, Ludvik Marič (oba MS) pa je bil šesti (44). SD Štefana Kovača kot skupni zmagovalec po 5. krogih 1. lige se je uvrstilo v finale slovenske lige, ki bo 23- in 24. septembra v Ilirski Bistrici. M. J. Tenis Gregor Ficko prevzel vodstvo Z Hokej Dober začetek, slab konec - Na mednarodnem turnirju Panonija pokal v Zagrebu je sloven ska reprezentanca v hokeju na travi prvi dan turnirja z 2:0 (D. Mesa- rič, U. Stanko) premagala Slovaško, drugi dan je igrala z reprezentanco Hrvaške 2 :2 (U. Stanko, D. Mesarič), zadnji dan turnirja pa je repre- zentanca odpovedala, saj je izgubila z Madžarsko z 1: 3 (M. Mesarič). Vrstni red: L Hrvaška, 2. Madžarska, 3 Slovenija, 4 Slovaška. T. G. V soboto je potekal v Radencih 6. turnir Ponii,rS ^pi1*1^^ lige, ki se ga je udeležilo 18 tekmovalcev. V L jakost'11 sJ gal Gregor Ficko (Radenci), ki je najprej premagal jn, ^jjn Ulčarja (9: 2), nato Radgončana Tomija Žnuderla (9 " .£ pi bočana Miho Potočnika z 9:4. V tekmi za 3 mesto 1' ped P Žnuderlu brez borbe zmagal Boris Marič ; M J' Sandi Kumer (G Radgona), ki je z 9:6 odpravil1 K* , ^6 V drugi jakostni skupini je bil najboljši Milan Žnt> '■ ^5) . z 9:2 ugnal Leona Macarola, v tretji pa Boštjan Len* gi z9 :4 proti Igorju Baniču. V skupnem seštevki' j« izgubil Miha Potočnik, ki si ga je z zmago priboril G da pa se točke že odštevajo, saj velja za končno uv'1' rt2 rezultatov od skupno osmih turnirjev. Trenutni vrs |fr fil Ficko, 1.113 točk, 2. Miha Potočnik, 1.109,3- SM*d' Tomi Žnuderl, 995, 5 Boris Marič, 914. VESTNIK -14. september 2006 SPORT 21 11 4 ri V Nogomet Domžale 7. kroga prve lige Te-' Slovenije: Nafta - Domžale ।L : KtWur - Hit Gorica 1: (t "ii n r"’va - krajina 4:2 0. JJPffmorje- Maribora: 2 (2: , ' CMC Publikum 2:4(1 .l?’’ s »D& (včeraj): Maribor 2*3- ^mlaiE Facial, Koper - ■;f' 1'11 Gr.:ii 3 n, ,7| K-. ■ a - Mižale ^[j8 fefca Kita njm - Drava. Iti s 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 6 5 3 4 1 2 2 1 1 1 1 1 3 0 5 2 1 2 2 1 0 1 1 3 1 3 4 4 4 5 14:519 14.716 12:512 12:812 10:9 9:10 6:11 8:12 7:12 6:19 8 8 7 5 5 4 s J i li spet vodi 3. SNL vzhod: Tr- ^'^Smaije- Kovinar Štore Dravograd-MU Šen- Odranci -Zavrč 2:0, kar;5j. Tišina 3:0, M 0:1. Železničar t*«L'S&tr;l 3:0, Paloma - Po-C^T’an e. kroga: Kovinar ‘ohotje, Črenšovci - Palo J 'ličnik-Železničar MB, Tiši-inči, Zavrč - TehnostroJ AMU šentjur _ Odranci, Trgo-*■' Dravograd. domačinov L' '^'ieiu, 151 ■ gledalcev,so-r Sandi Vrbanec (Ptuj), strelci: 1 (23) 2:0 Vogrinčič » fWuSun6i£(78>’ a Rk Osterc, Baler, i 1U -' --ar, Kaučič, Mlinarič Ivanič, D. Puhar (Duh, Y Serdt,Šnurer, Koi' ■ 7r*iii:ak.Granfol(Benkič, 5 **1«, Cuhur Varga (Pavel, «iL;-'r,;K (Hozjan, 63). Rume-^•Vognnčič, Baler; Granfol, f f o J o r f i-«*1«- ie na začetku ■' 400 gledalcev, '.L/^l -alč c (MB), strelci: 1 krJ/^U-OBorovič^ W e^an^3f (Raduha, 32), ' - R' Jerebic, Tkalec (B. \ .' " jžerdin, Zadravec, D. -ir ZverfVirog. Ul. karton: Gabrovec (Za-kartoni: Zver, D. to, Erjavec; Gabrovec, Kuret ■ druga ni polčasu W snobom 50 gledalcev, A, Fekunja (Beltinci), St u®’- Mi- n Lackovic, J. VJ" bttjan (Štrbal, 67), M Ivanič, Virag C. Antolin, Kolarič S % 6 0 0 1 2 1 2 2 12:8 12 12:3 10 10:3 8:4 5:7 7:5 6:6 5:5 5:7 4:7 4:6 4:10 5:8 2:10 9 9 9 8 7 7 7 7 4 4 2 1 Milan Jerše prva ' t IP «■ Pomurske lige: Roma 2:8, Ke-\kJ 2, r,1^10 :3, Rakičan -h/ ^-Turnišče 4: 0, ' 2:0, Aqua Iža- Nogomet Poraz Nafte z Domžalami Športni park v Lendavi, 1.500 gledalcev, sodnik Matej Jug (Tolmin). Strelci: 0:1 Junior (22), 1: 1 Repina (24), 1:2 Rakovič (31). Rumeni kartoni: Čeh (19), Žinko (26), Čavnik (46), Matjašec (52), Junior (70), Ilič (81), Repina (82), Dominko (91). Rdeči karton: Čavnik (90). Nafta: Kuzma, Zemljič, Matjašec, Ristič (Bogdanovič), Dominko, Pavlovič, Bunc, Benko, Repina, Čavnik, Čeh (Eterovič), Trener: Milko Durovski. Domžale: Strajnar, Žinko, Apatič, Elsner, Junior (Maccari), Grabič, Knezovič, Rakovič, Jankovič (Kirm), CimirotiČ, Ilič. Trener: Slaviša Stojanovič. Dva nastopa in tudi dve zmagi Nafte sta privabil na tribune športnega parka v Lendavi kakih 1500 gledalcev, ki so videli dokaj zanimivo srečanje. Lendavčani so nastopili proti vodilnemu mo-štvu fige močno oslabljeni. V mo- štvu ni bilo poškodovanega Cabana, Celcarja, kaznovanih Bukovca in Zoreta. Gostje so se predstavili kot odlično tehnično podkovano moštvo in držali vse niti igre v svojih rokah v obeh polčasih. Povedli so po globinski podaji Cimirotiča do Juniorja v kazenski prostor, ki je nato z leve strani zadel v daljši kot Kuzmovih vrat z nizkim streloip. Veselje gostov je trajalo le dve minuti. Po kotu Pavloviča je z glavo izid izenačil Repina. Do drugega zadetka je bilo treba počakati le sedem minut, ko je z roba kazenskega prostora preko Kuzme zadel Rakovič. Ta je presenetil Kuzmo, ki stal nekoliko preveč iz vrat. Izjemno priložnost za zadetek je v 23 minuti zapravil Benko, ki se je sam znašel pred gostujočim vratarjem, katerega strel je Strajnar izbil v kot. V nadaljevanju so gostje srečanje izkušeno privedli h koncu. Lendavčani so imeli v drugem delu nekaj polpriložnosti, posebno po predložkih iz kotov, ki jih je izvajal Pavlovič. V 46. minuti so imeli gostje veliko priložnost za povišanje izida, saj CimirotiČ ni zadel prazne mreže. V 81. minuti je Ilič zadel vratnico, nakar se je žoga odbila Kuzmi v roke. Zaslužena zmaga gostov, ki so bili boljše moštvo od srčnih in oslabljenih gostiteljev. Trener Domžal Slaviša Stojanovič: »Izredno težka tekma. Pričakoval sem jo. Vedeli smo za izredno visoko postavitev Lenda-včanov. Imajo izredno visoke igralce in so ob prekinitvah zelo nevarni. Odločila je individualna sposobnost Rakoviča.« Trener Nafte Milko Durovsld: »Vedeli smo, s kom igramo. Verjamem, da so gledalci uživali v igri Mi smo tudi imeli svoje priložnosti. Gostom čestitam k zmagi.« Feri Horvat M. Jankovič, Repina in Dominko v boju za žogo. Foto: Jure Zauneker dNAF Nogomet Pokal Slovenije je poln pasti V 2. krogu pokala Slovenije je Mura 05 na domačem igrišču z 2: O (1:0) ugnala Malečnik in se uvrstila v osmino finala. Zadetka sta dosegla Žilavec v 5. minuti in Slavic v 71 minuti. Pred 300 gledalci je sodil Drago Klinc (Ptuj). Mura 05: Ajlec, Fajdiga, Smol-kovič, Šnajder, Bencik, Škara (Kerec, 53), Ma. Balažič, Janža, Slavic (Prettner, 76), Fajfar (Koren, 76), Žilavec. Rumena kartona: Bencik; Galič. V ČrenŠovcih so domačini z zadetkom Forjana v 30. minuti premagali TehnostroJ Veržej. Pred 150 gledalci je sodil Aleš Partlič (Limbuš). Črenšovci: Pečelin, Lackovič, J Gone, N. Horvat (KavaŠ, 66), Hozjan, B. Kulčar, M. Ivanič, Marton, Forjan (Štrbal, 46), T. Horvat, Kolarič. TehnostroJ Veržej: Vugrinec, Osterc, Baler, Pučko, Vidmar, Kaučič, Rihtarič (SunčiČ, 79), Vogrinčič, L. Ivanič, Hanžekovič (Mlinarič, 46), Duh (Živič, 73). Rumeni kartoni: Kaučič, L. Ivanič, Vogrinčič. V sredo, 20, septembra, ob 15. url bodo v osmini finala pokala Slovenije igrali: Nafta - Factor, Črenšovci - Maribor, Bela kraji- na - Mura 65, Bonifika - Hit Gorica, Brda - Rudar Velenje, Zagorje - Koper, CMC Publikum - Drava in Domžale - Primorje. Milko Durovski, trener Nafte: »Pokal je poln pasti in težko je govoriti, ali si pri žrebu imel srečo ali ne. Vsekakor imamo domačini v tem prvoligaškem obračunu s Factor jem in tudi v pokalu ambicije, saj je to krajša in tudi lažja pot do Evrope. Če pa ambicij nimaš, se ne ukvarjaj z nogometom! Factor ni naiven nasprotnik, še posebej zdaj, ko se razmere urejajo, toda Nafta ima realne možnosti, da sp uvrsti med osem najboljših.« Slobodan Djurič, trener Mure 05: »Prvoligaš Bela krajina je vsekakor težak nasprotnik in favorit v našem medsebojnem obračunu. Sicer pa v tej fazi pokalnega tekmovanja ni več slabih nasprotnikov. Čeprav igramo za povrh Še v gosteh, v Črnomelj ne potujemo z belo zastavo, ampak odločni, da se prikažemo v pravi luči in zapustimo čim boljši vtis. V pokalu so presenečenja vsakdanja stvar in zakaj ne bi verjeli v uspeh?! Pritiska ne bo in to je naša prednost, za mlado ekipo pa tudi trenutek resnice in priložnost, da potrdijo svojo vrednost.« Boris Radoš, trener Črenšo-vec: »Ne bom trdil, da smo imeli srečo, smo pa vsekakor zadovoljni. Maribor je najtrofejnejši slovenski klub, za gledalce atraktiven, za moje nogometaše pa bo to izziv in priložnost hkrati. Mi smo veliko naredili že z uvrstitvijo med 16 najboljših, tako da bomo zaigrali povsem razbremenjeni. Gledalcev bo veliko, o podvigu pa ni treba veliko razmišljati. Sicer pa, dokler igra traja, upanje tli...» Milan Jerše, Franc Bobovec Kolesarstvo - Maraton rekreativcev KK Tondach iz Križevec pri Ljutomeru je ob 8. občinskem prazniku pripravil 1, kolesarski maraton za rekreativce. Sodelovalo je 57 kolesarjev, ki so se podali na 34-kilometrsko pot po območjih občin Križevci, Veržej in Ljutomer. Najstarejši udeleženec je bil križevski župan Feliks Mavrič (65), najmlajša pa Lara Borovič (3)- N. Š. Nogomet Pričakovan poraz Stadion Bonifika v Kopru, 3OO gledalcev, sodnik Aleksander Likič (LJ), strelci: 1:0 Liza-lovič (20), 2: 0 Lizalovič (29), 2 : 1 Fajfar (67), 3 : 1 Volaš (72), 4: 1 Pepefko (77). Mura 05: Ajlec, Fajdiga, Balažič, Bingo, Bencik (Koren, 68), Škara (Kerec, 56), Slavic, Janža, Prettner, Fajfar, Žilavec. Po pričakovanju so »Murasi« na vročem gostovanju pri vodilnem moštvu 2. SNL izgubili. Po enakovrednem začetku so gostitelji kmalu prevzeli vajeti igre v svoje roke in zasluženo povedli z dvema goloma razlike. Pri obeh strelih je bil mladi vratar Ajlec brez moči. V drugem polčasu je Fajfar z lepim diagonalnim strelom znižal rezultat. Ta igralec je imel nekaj minut kasneje celo priložnost za izena- čenje. V zadnjem delu tekme so zopet prevladovali domačini, ki so še z dvema zadetkoma zapečatili usodo Mure 05. M. J. Rezultati 5. kroga 2. SNL: Zagorje -Dravinja Duol 1 : 2 (0 : 2), Livar Ivančna Gorica - Rudar Velenje 2:1 (1:1), KršKo-TriglavS: 2 (2 :1),TL nex Šenčur - Aluminij 2 :0 (0 :0), Bonifika - Mura 05 4:1 (2:0). Pari 6. kroga: Rudar Velenje - Krško, Zagorje - Livar, Triglav -Tinex Šenčur, Aluminij - Bonifika, Dravinja Duel - Mura 05. Bonrfika Livar Šenčur Rudar Triglav Krško Dravinja Zagorje Aluminij Min 05 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 3 2 2 2 2 1 1 0 o o 1 1 1 1 o 2 0 2 1 1 1 2 2 2 3 2 4 3 15:8 10:6 13:5 8:6 5:6 9:11 5:8 5:6 4:11 7:12 12 12 10 7 7 7 6 5 3 2 Uprava ND Mura 05 Djurič ostaja trener Članska ekipa ND Mura 05 je odigrala prejšnjo nedeljo prvenstveno tekmo proti Tinexu Šenčurju in v končnici tekme nesrečno izgubila dve točki. Razočaranje po tekmi je bilo veliko - med igralci, strokovnim štabom, upravo kluba in navijači. Čustva so vzrok nepremišljenim gestam in besedam našega glavnega trenerja Slobodana Djuriča, za katere mu je iskreno žal, zato se vsem prizadetim opravičuje. Nepremišljen dogodek ni bil namenjen navijačem, kot je bilo to zapisano v nekaterih medijih, ampak določeni osebi na tribuni. V klubu menimo, da se taki dogodki ne smejo več ponavljati, ker se nogomet igra za gledalce, ki jih je Mura vedno imela veliko, in verjamemo, da bo tako tudi v prihodnje. Disciplinska komisija kluba je kljub navedbam nekaterih medijev ukrepala v skladu z disciplinskim pravilnikom, kot je to do sedaj vedno počela. V klubu prav tako ostro zavračamo špekulacije in navedbe rtiedijev, da klub namerava zamenjati glavnega trenerja. Slobodan Djurič je trener ND Mure 05 in bo do nadaljnjega to tudi ostal, saj vizija kluba ni menjavanje trenerjev, ampak delo, vzgoja in učenje igralcev. Imamo mlado ekipo, ki je sposobna doseči več, kot kažejo trenutni rezultati, in pri takih ekipah so prisotna nihanja. Upravni odbor kluba odločno stoji za svojo vizijo kluba, tj. dolgoročnim delom. Zenski nogomet Pomurje ugnalo Krko V derbiju 3- kroga slovenske nogometne lige so igralke državnih prvakinj Pomurja (svetli dresi) na igrišču v Filovcih z 2 :1 (1:1) ugnale Krko iz Novega mesta. Zadetka sta dosegli Zverova (23) in Špuro-va (71), za gostje pa Milenko-vičeva (40). Zanimivo je, da so derbi vodile avstrijske sodnice. Drugi izidi: Ljudski vrt Ptuj -Maribor 5 : 3 (3 : 3), Slovan -Slovenj Gradec 0: 2 (0:1), Kamen Jerič - Senožeti -VODE 2 : 0 (0:0). Pari 4. kroga: Slovenj Gradec - Maribor, Krka - Lju- dski vrt Ptuj, Senožeti - VODE -Pomurje, Slovan - Kamen Jerič. V 2. krogu ženske lige U-16 pa so nogometašice Pomurja gostovale v Novem mestu in z domačo Krko izgubile z 2:3 (0:3). Za Pomurje sta bili strelki Škaperjeva in Titanova. Pomurje S. Gradec K. Jerič Krka Slovan Ptuj Senožeti Maribor 0 0 o o o o o o 0 o 1 1 1 2 3 3 50:1 10:1 16:2 3:2 2:3 5:33 2:7 3:42 9 9 6 3 3 3 0 0 kovci - Tromejnik ■ Blisk 0:2. Izid zaostale tekme: Čarda - Grad 3 . D. Vrstni red: Čarda, 13, Grad, Hotiza in Tromejnik, po 12, Roma in Petisovci, po 10. 3. krog 1. MNL Murska Sobota: Ljutomer- Bretonci4:0,Šalovci S*i dica KI. Šinko 3:0, Niros Cankova -ZMG - Gančani 3:8, Slatina - Bogoji na 1:0, Goričanka Liv- Triglav Bato- vci 0:1, Apače - Hodoš 3:4. Vrstni red: Šal ovci, 7, Bakovci, Slatina, Go-ričanka, Hodoš in Serdica, po 6. 3. krog2. MNL Murska Sobota: Lipa - Dokležovje 1:2, Križevci - Motvar-jevci 5:3, Cven - Pušča 1:3, Rotunda - Arcont Radgona 2 :4. Vrstni red: Pušča in Radgona, po 9, Dokležovje, 7, Rotunda, 4, Križevci, 3. 3. krog 1. MNL Lendava: Dobrovnik - Kapca 5:2, Čentiba - Nedelica 0: 5, Polana - Graničar 5:1, Veterani Turnišče - Kobilje 5 :4. Vrstni red: Nedelica In Polana, po 9, Dobrovnik In Čentiba, po 6. 3. krog 2. MNL Lendava: Nafta veterani - Olimpija Dolga vas 6:0, Dolina - Renkovci 1:6, Žitkovci - Mostje 2: 3. Vrstni red: Nafta veterani, 9, Renkovci in Mostje, po 6. M. J., foto: J. Z. 0 o MULARIJA 14. september 2006 VEST* Med prvošolci na velikopolanski osnovni šoli Prvi šolski dan ostane mnogim ljudem v posebnem spominu in ga shranijo v sebi kot poseben dogodek. Kako so ta prvi dan in naslednjih nekaj dni doživeli prvošolčki na Osnovni šoli Miška Kranjca v Veliki Polani, smo povprašali nekatere med njimi. Matic Kranjec: Prvi dan sta šla z mano v šolo mamica in očka. Ni me bilo strah, čeprav nisem vedel, kako bo. Tu se igramo in učimo. Naslednje dni meje v šolo pospremila mamica do garderobe, kjer nas počaka učiteljica. Tudi s sošolkami in sošolci se dobro razumem. Večji del jih poznam še od prej, iz vrtca, vendar ne vseh, saj sem spoznal nove sošolke in sošolce, ki prihajajo s Hotize. Sam sem iz Velike Polane, med nami pa so tudi sošolci iz Male Polane in Brezovice. Kristina Horvat: Ko sem šla prvič v šolo, me ni bilo strah. Ob prihodu nas je v večnamenskem prostoru čakala velika torta, ki smo jo skupaj pojedli. Bila je zelo dobra. Sedaj se učimo, igramo z igračami in pogovarjamo. Spoznali smo tudi lu- tko Mihca, ki nam je povedal, da gaje bilo strah, ko je prvič šel v šolo, ker ni vedel, ali bo v šoli lepo ali ne. Igrali smo se tudi igrico Zeleni krokodil m se tako sošolci in sošolke med sabo spoznali. Nina Kotnjek: Ko sem šla prvič v šolo, sta me tja peljala mama in ati. Bila sem vesela, da grem v šolo. Z nami je šel tudi moj brat dvoj ček Gregi, ki je moj sošolec. Prvi šolski dan je bilo dobro. Na šoli so nas v večnamenskem prosto- ru sprejeli sošolci. Poslušali smo pesmice in si ogledali lutkovno predstavo. Starejši šolarji so nam tudi zaplesali in zapeli pesem Vse najboljše. Pripravili so nam torto, dobili pa smo tudi rutice in darilo ter bili sprejeti v šolsko skupnost. Dobila sem tud: svojo varuhinjo, ki je učenka devetega razreda. Nuša Hozjan: V osnovni šoli v Veliki Polani se pogovarjamo, spoznavamo, učimo ... Tukaj mi je všeč. Nekatere sošolce sem poznala že od prej, ne pa vseh. Sem s Hotize, kamor sem tudi hodila v vr tec. Z otroki iz Velike Polane smo se že la- ni srečali v vrtcu, ko smo mi obiskali njih v Veliki Polani in oni nas na Hotizi. Z učiteljico smo se tudi pogovarjali, kako se je treba obnašati v šoli. Moramo paziti, da ne bomo tekali naokrog da ne bomo grdo govorili, koga brcali. Moramo uporabljati lepe besede, kot so: hvala, oprosti, ti si dober prijatelj, in ne smemo odmetavati hrane. J. Ga. Prvi šolski dan na OS Bogojina Učenci OŠ Bogojina so 1. septembra ob 8. uri pripraviti kratek kulturni program, namenjen predvsem sprejemu novega ravnatelja Ivana Kramperška in zahvali dosedanjemu ravnatelju Jožefu Prši, Ivan Kramperšek je prisotne učence, učitelje in starše toplo pozdravil, se jim zahvalil za skromno darilo in vse skupaj obogatil z lepimi mislimi. Mladi novinarji OŠ Bogojina ,V brru V.KXKfeRF-C. Počitnice na morju Z bratcem Mihaelom sva bila na Debelem rtiču. Zaradi bolezni sva dobila napotnici in stric Ivan naju je odpeljal tja. Tam sva bila štirinajst dni. Vreme je bilo zelo lepo. Bila sva vsak v svoji sobi, zato nisva bila dosti skupaj. Za nas so skrbele učiteljice in zdravniki. Tako dobre in prijazne učiteljice bi si želela v soli. Veliko smo se kopali, se vozili z ladjo, hodili na zdravniške preglede, v šolo astme in drugam. Zelo zabavno je bilo zvečer. No, vseeno sem bila najbolj vesela, ko je stric prišel po naju. Tako sem vedela, da bom spet pri mami, atiju, sestrici, dedku in babici v Veržeju. To so bile zame nepozabne počitnice. Anemari Škafar, OŠ Odranci wwtavestniM' ?.< J S "J*1 Ljutomerski prvošolčki Osnovno šolo Ivana Cankarja Ljutomer letos obiskuje 44 prvošolcev. Svečanemu sprejemu so poleg staršev prisostvovali kot gostje tudi predstojnica Ministrstva za šolstvo OE Murska Sobota Irena Kumer, ljutomerski župan in ravnateljica Darja Kosič Auer, drugošolci pa so pripravili krajši program. Olga Jaušovec, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Programa Jumicar tudi na OS Razkriz]6 Ob začetku novega šolskega leta so tudi na OŠ : 1 " . sodelovanju z lokalno skupnostjo pripravili poligon programa Jumicar, ki je namenjen preventivni vzjJfJ1 cestnem prometu na malo drugačen način. Z igf°l,t 3 in tudi praktično) na poligonu s kompletno prometno W cijo, kjer je potekal program, so učenci lahko dozi svet prometa skozi voznikove oči. Namenjen je ' ucen . _ piv 7. do 9. leta starosti. Pod strokovnim vodstvom de ■ ■ ■ grama Jumicar so učenci doživeli pravi .vozniskt1 vdušeno izvajali predvsem praktično vožnjo na po1'^0. ci in vodstvo šole se zahvaljujejo za donatorsko P0'"1^ ,|n sti® Razkrižje, ki je finančno pokrila polovico zneska d3 ri članica Leo klu-„ " do nedavnega tudi cimbali-*-(lade beltinske bande. k ‘IJ je delavna, da obožuje mo-J ker jo spominja na morje in ® je dokaj realistična, a si zme-2/“^ zadati sicer realne, a malo j *‘'iv, da dobi vei spodbude. Pri l' sem se ustavila zaradi tega, ker se udeležila biološke olimpijade ^‘pititu in tam osvojila bronasto A . "* koncu sva se pogovarjali o či-O njenih načrtih za prihod-ljubezni do cimbal, njenem hnpi o mladih in možnostih, ki Ponujajo. si se odločila, da boš šla medicino? ' J(lja izvira že iz otroštva. Zmeraj postal r zdravnica. Sicer sem m pilili razmišljala o drugih sme- 1^,' HSe na koncu vseeno odloči-| ai ^udirat medicino. To se 1poklic. Zelo rada poji, ’t^lm ljudem in delo se mi ■ - f Ti iivlI ■ f,( ' Virgin, ljudem in delo se mi Nasploh me naravoslo-;r zanima, hkrati pa sem Hi tip. In medicina se mi ’ prl 1(211X1,1 lahko to dobro lo*1'. 1 samo neka znanost, ampak "heti tudi Čut za sočloveka. S&i •j da te naravoslovje zelo Me tuai to’ si se letos Ii ' biološke olimpijade ... ^ti|C| 3S ’U^ia sem $'a na hidoško Argentino, potem ko sem •ekntov an ju zasedla dru-Pt maturi smo imeli pripra- X tekmovanje drugačno od ' Srednji šoli. Ni samo teoretič-,l|di praktični del. Praktič-"tga srednji šoli, vsaj takšnega, °bmpijada, nimamo, Pri nas to dela na univerzi. ^t»li n|'' 'fed pripravami recimo 'lT«ii in delali z bakterijami. P®smi to ■■ * he . C^'ir k "Jrfnj naprej, j?J|*^ ■fs za vedno v srcu ti. Sl, „ j' imam in vem, 'udi ti rad imaš. K^'^se. ' ■4,") f,r Mr M »|£fy naredim. i'^abiti, saj si zame edini! L Lidija z nebes Sim}'1' i nebes, % i««., štorklja slepa. % J^Wilopu. V'«*- ■ ’s n 1 se zagledam, J1' močno sprenevedam. Nino Anja že od šestega leta igra na cimbale: »Cimbale so se mi zdele zelo zanimive, nekaj posebnega. Začela sem v šoli cimbal v Lendavi, kamor nas je hodil poučevat gospod iz Madžarske, iz Lentija, ki sploh ni znal slovensko. Ta gospod nas je učil vse po posluhu in nič po notah. Tako sem se naučila ogromno madžarskih pesmic. Pri njem sem se učila kakšna štiri leta in na žalost je ta gospod takrat umrl. Zato smo prosili Andija Sobočana, če bi želel to šolo cimbal prevzeti, in tudi v Beltincih so začeli skrbeti za podmladek Beltinske bande. Najprej so ustanovili Čundraš bando, potem smo se poimenovali Mala beltinska banda in nato Mlada beltinska banda, ki deluje še danes. Še zmeraj igram cimbale, ko mi čas dopušča. Tako za dušo. Ker če bi se želela profesionalno ukvarjati s tem, bi morala ves svoj čas posvetiti temu.« Anja ima doma dvoje cimbal, ene so stare več kot sto let, druge so pred nekaj leti kupili nekje blizu Maribora in so stare deset let, kar je za cimbale, kot je povedala Anja, zelo malo. Kako je bilo v Argentini in na olimpijadi? Vse skupaj se je dogajalo v provinci Cordoba, na univerzi v Rio Quartu, v Argentino smo potovali skoraj dva dni. Imeli smo malo čudno povezavo. Sli smo najprej iz Trsta v Rim, iz Rima v Milano, od tam v Madrid in potem iz Madrida v Buenos Aires in potem v Cordobo. Let iz Madrida v Buenos Aires je trajal 12 ur, nazaj pa še dlje, ker smo pristali še v Braziliji. V Madridu smo recimo morali čakati na letalo 12 ur, a je imelo potem še pet ur zamude, tako da smo bili tam 17 ur. Pot tja je bila zelo utrudljiva. Sicer pa se tekmovanja udeležujejo mladi z vsega sveta. Iz Slovenije smo se ga udeležili trije in jaz sem dobila bronasto medaljo. Slovenija je do sedaj na bioloških olimpijadah osvojila sedem bronastih medalj in že zaradi tega sem bila zelo vesela. Kaj ti je ostalo na olimpijadi najbolj v spom inu? Celotno tekmovanje je bilo nepozabna izkušnja. Stiki, ki smo jih navezali s tekmovalci iz drugih držav. Cele dneve smo bili skupaj in imela sem priložnost spoznati zelo različne ljudi. To mi je ostalo najbolj v spominu. Katere so bile naloge, ki ste Jih morali reševati na tekmovanju? Praktični del je obsegal štiri vaje. Prva naloga je bila seciranje školjk. Imeli smo tri različne primere školjk, ki smo jih morali secirati in označiti njihove organe, iz česar je izhajal tudi teoretični del. Druga je bila vaja z rastlinami. Morali smo ugotavljati, ali je to list, steblo ali korenina in podobno, tretja in četrta naloga sta bili iz mikrobiologije in biokemije, to je bilo za nas nekaj Čisto delovanjem evropskih institucij. Po-novega. Imeli smo bakterije in smo jih , tem so tu še aktivnosti na športnem morali določati. Jaz sem to recimo delala prvič. Pri tem praktičnem delu je zelo pomembno, da se znajdeš. Že na začetku so nam povedali, da bomo večino stvari, ki jih bomo videli tam, videli prvič in da je zelo pomembno, kako se bomo znašli. Če se vrneva k medicini. Si že mogoče razmišljala, ali se boš vrnila v Pomurje, ko boš končala fakulteto? Da, sem. Ampak to je odvisno... Želim opraviti specializacijo, ampak zaenkrat se še ne morem stoodstotno odločiti, kaj bom delala. Vsi pravijo, da si bom verjetno še petkrat premislila, preden se bom dokončno odločila. Če bo kakšna pediatrija, Čisto možno, da se vrnem. Meni je tukaj v Prekmurju zelo lepo. Dosti sem potovala že v srednji šoli, a vseeno velja tisti rek, da je povsod lepo, doma pa najlepše. Če bo možnost, zakaj pa ne? Možnosti mladih za udejstvovanje v Pomurju? Možnosti zagotovo so. Jaz lahko govorim s svojega stališča. Na primer, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer mi je ponudila ogromno možnosti. Na vseh področjih. Jaz sem konkretno izkoristila debato. Sodelovala sem v slovenskem debatnem klubu vsa štiri leta in to je bila res super izkušnja. Naučiš se komunicirati, javno nastopati, hitro reagirati na različne teze in podobno. Dobiš širši pogled na določene probleme v družbi. Potem so tu še vse mednarodne izmenjave, ki smo jih organizirali, in potovanja, ki so sledila. Pa obisk Evropskega parlamenta, kjer smo se mladi seznanili z področju, pri jezikih in naravoslovju seveda. Tudi na glasbenem področju imajo mladi možnosti. Se ti zdi, da mladi izkoriščajo te možnosti? Mislim, da premalo. Manjka tiste neke energije, želje po ustvarjanju nečesa. Saj ne pri vseh, nekateri to znajo izkoristiti. Večina pa niti nima želje, Mi smo imeli na gimnaziji ogromno aktivnosti, ampak samo nekateri so se jih udeleževali. Opažam, da celo vedno eni in isti. Ampak dejansko pri tem šola in nihče drug ne more nič. Ti lahko ponudiš vse to, ali mladi vzamejo, je pa odvisno od njih samih. Je pa škoda. Tako se marsičesa naučiš. Ni to tisto učenje kot v šoli, ampak je to učenje za življenje. Ki ti pride najbolj prav. Podatke pozabiš, ostanejo Krizni center za mlade Vrata odprta 24 ur na dan Mladost oziroma otroštvo ni vedno mehka preproga in marsikateremu to žal ni čas brezskrbnosti. Tudi težave niso vedno enostavne, prav nasprotno, lahko so zapletene, da si jim sam težko kos. Lahko pa se poišče rešitev, zato je Krizni center za mlade, ki deluje v Lendavski 15 a v Murski Soboti, odprt 24 ur na dan. »Živiš v nevzdržnih razmerah doma, se želiš umakniti nasilju? Si želiš pogovora, potrebuješ nekoga, da ti prisluhne? Imaš učne težave? Ne najdeš stika s sošolci, vrstniki? Ti je dolgčas?« so vprašanja, s katerimi želijo privabiti mlade, ki so se na kakršen koli način znašli v stiski. V prijetnih prostorih, kjer lahko tudi nekaj Časa ostanejo, bodo s strokovnjaki poskušali najti rešitev za njihove težave in skrbi. Če imajo kakšna vprašanja in bi se želeli o čem pogovoriti, pa se lahko nanje obrnejo tudi starši. Vrata kriznega centra za mlade so odprta 24 ur na dan, lahko pa jih pokličete po telefonu na številko 02 534 85 82. ANRR pa ti lepe izkušnje. Vsakič, ko sem nekam šla, sem se tam nekaj naučila. Lepo je, da dobiš medaljo. Ampak od ljudi, ki jih tam srečaš, s katerimi se pogovarjaš, zveš toliko in toliko zanimivih stvari. Oni so tisti, ki ti dajo neko novo energijo, da imaš potem spet voljo in željo po ustvarjanju. Bila si zlata maturantka. Koliko si delala za rezultat svoje mature? Zlati maturant je delo vseh štirih let, ne da se vsega narediti v enem letu Mogoče so kakšne izjeme, ne vem. To je odličen uspeh vsa štiri leta, sprotno delo. Skušala sem kar največ delati sproti, ker bi se mi drugače nabralo vsega preveč in ne bi zmogla. Ko si oddala maturitetne teste, si vedela, da boš zlata maturantka? Ne, tega ne moreš vedeti vnaprej. Ker imaš mogoče dober občutek, ampak je veliko odvisno, od Gaussove krivulje, ker ne veš, kako so pisali drugi. Približno že veš, koliko si znal, vedela sem, da če bo vse tako, kot jaz zmorem, da se zna zgoditi, da bom zlata maturantka. Nisem pa vedela zagotovo. Pred maturo sem si rekla, potrebujem toliko točk, da bom sprejeta na medicino, če bo kaj več, pa toliko bolje. Kakšni so bili občutki, ko si izvedela za rezultate? Dan pred objavo rezultatov smo imeli sklepno slovesnost v Argentini in sem bila že tiste bronaste medalje zelo vesela. In potem smo se vračali domov, bili smo na letališču v Madridu, pridemo iz letala in jaz sem seveda takoj vklopila mobilni telefon in dobila sporočilo, ki so mi ga poslali od doma, ker so šli na internet pogledat. Sicer pa smo bili vsi trije udeleženci biološke olimpijade zlati maturantje, tako da nam je pot domov zelo hitro minila. Poleg šolskega dela, petja pri pevskem zboru, igranja na cimbale, biološke olimpijade, folklore... ti je ostalo še kaj časa za »biti mlada«? Ogromno. Bila sem kar dvakrat na morju. Zmeraj, kadar sem želela, sem se Šla zabavat. Običajno imajo ljudje občutek, da če je nekdo tako uspešen, pomeni, da ne hodi v disko in podobno. Ah, lepo te prosim. Seveda hodi. Že tu v Beltincih ga imam nekaj sto metrov stran in le kako bi se mu lahko uprla. Hodili smo na koncerte, zvečer na pijačo in klepet. Mogoče si res kdo predstavlja, da se zlati maturant cele dneve uči. Ampak to sploh ni tako, vsaj pri meni ni bilo tako. Pomembno je, da si organiziraš Čas. Meni je pomagalo sprotno delo pa recimo volja. Šole ne smeš jemati kot prisilo, pač pa kot priložnost. Besedilo in foto: Vanja Poljanec 24 DOBRO JE VEDtll 14 september 2006 -VESTMK mn Srečko Durov 1^11^ univ. dipl, pravnik 1 * prav« Ihfi^rw^cV« p*ww»č Brezplačna pravna pomoč razkrivajo zdravilne skrivnosti Spodbujajte otroka vse leto Pogodba o dosmrtnem preživljanju S stricem sva pred kratkim sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Zanima me, ali lahko kljub dejstvu, da je po pogodbi meni v korist naklonil hišo, slednjo zdaj brez moje vednosti proda? Zanima me tudi, ali je mogoče pogodbo o dosmrtnem preživljanju razvezati? Uvodoma naj predstavim bistvene značilnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Z njo se pogodbenik (preživljal e c) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem, da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, ki pa morajo biti navedene v pogodbi. Kot pogodbe o dosmrtnem preživljanju štejejo tudi pogodbe, s katerimi se ob obljubi dediščine dogovori skupnost življenja ali skupnost premoženja, ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega, ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb ali kaj drugega s podobnim namenom. Opozoriti je treba, da mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ostane torej lastnik nepremičnine vaš stric. Pri tem seveda obstaja nevarnost, da v času trajanja pogodbe odsvoji svoje premoženje, ki je hkrati tudi predmet pogodbe. To nevarnost je predvidel tudi Zakon o zemljiški knjigi, ki omogoča, da se v zemljiško knjigo vpiše pravica prepovedi odtujitve oz. obremenitve. Slednja zaradi vpisa v zemljiško knjigo učinkuje tudi proti tretjim osebam Vknjižena pravica prepovedi je ovira za morebitno nadaljnjo vknjižbo pridobitve lastninske pravice na podlagi stričevega razpolaganja. Kar zadeva razvezo pogodbe, pa velja, da jo lahko pogodbeni stranki sporazumno razvežeta tudi potem, ko sta jo že začeli izpolnjevali. Če živita po sklenitvi pogodbe pogodbenika skupaj, njuno razmerje pa se morebiti tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsak od njiju zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. Prav tako lahko vsak zahteva, da se pogodba razveže, če drugi svojih obveznosti ne izpolnjuje. Če potrebujete brezplačni pravni nasvet, nam pošljite vprašanje na naslov Zavoda PIP, Zvezna ulica 10, Murska Sobota, s pripisom "Za Vestnik1 ali nas obiščite v Zavodu PIP ob ponedeljkih in sredah od 9. do 18. ure in ob petkih od 9. do 15. ure. Lahko nas pokličete po telefonu, številka je 02 53527 60. Zavod PIP daje brezplačno pravno pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje. Soja (lat. Glycine max) je starodavna azijska rastlina, na Daljnem vzhodu že tisočletja poglavitni del prehrane. Napeč soje še danes pojedo v azijskih državah, zaradi vse številnejših poročil o mogočih ugodnih učinkih na zdravje pa je uživanje soje naraslo tudi v zahodnem svetu. Soja je stročnica iz družine metuljnic in ima zelo zanimive hranilne lastnosti. Vsebuje namreč veliko kakovostnih beljakovin, pretežno nenasičene maščobe ter veliko za srce in ožilje dobrodošlih lopnih vlaknin, v zadnjih desetletjih pa je soja poznana predvsem kot izjemen prehranski vir izoflavonoidov. Sojino zrnje vsebuje: - zelo veliko kakovostnih beljakovin (skoraj 40. odstotkov), ki so po kakovosti enakovredne beljakovinam živalskega izvora in lahko služijo kot edini vir beljakovin v prehrani (vegetarijanci) ter zaradi posebne aminokislinske sestave (velik delež arginina, malo aminokislin, ki vsebujejo žveplo) sojine beljakovine ne obremenjujejo ledvic in zaradi tega sojo kot dobrodošel vir proteinov lahko uživajo tudi tisti z okrnjenim delovanjem ledvic; - 20 odstotkov pretežno nenasičenih maščob (61 odstotkov večkrat nenasičenih, 24 odstotkov enkrat nenasičenih in 15 odstotkov nasičenih maščobnih kislin); - veliko topnih vlaknin, - fitoesirogenc (izoflavonoide in lignane). Soja v kulinariki Med sojine pridelke in izdelke sodijo: soja v zrnju, sveža soja, sojini kosmiči in kosmi, sojino mleko in mlečni izdelki, sojina skuta, sojina moka in zdrob, sojini kalčki, sojina omaka in druge oblike fermentirane soje. Sojo uporabljamo na dva načina: kot dodatek raznim jedem za njihovo obogatitev in kot samostojno jed. Kot dodatek uporabljamo sojino moko, ki jo primešamo drugim mokam, za omake, peciva, kruh, palačinke,... Sojina zrna dodajamo solatam, juham in dnigim jedem, sojino mleko pa kravjemu mleku. Sojino omako dodajamo v majhnih količinah (po kapljicah) juham, omakam ter mesnini in zelenjavnim jedem. Drugačne pa so samostojne sojine jedi, o katerih govorimo tedaj, kadar je v jedeh več soje, npr. v kruhu 30-60 odstotkov. Soja za zdravje Zaradi vpliva na preprečevanje in lajšanje kroničnih bolezni lahko za sojo uporabimo izraz »funkcionalno živilo« - živilo, ki ob rednem uživanju ob sicer zdravi in raznoliki prehrani vpliva na zdravje zunaj okvirov osnov ne hranilne vrednosti. V zadnjih dvajsetih letih je bilo p soji in fi toestrogenih objavljenih več tisoč znanstvenih člankov, ki ugodne učinke na zdravje obetajo predvsem glede bolezni srca in ožilja, raka, osteoporoze, težav v klimakteriju in najbrž še česa. Za zdravje srca in žil. Za učinke na srce in ožilje je potrebna soja kot »celo« živilo - verjetno gre za seštevajoče se ugodne vplive sojinih beljakovin kot izoflavonoidov in topnih vlaknin. Redno uživanje soje varuje zdravje srca in ožilja z več plati: znižuje koncentracijo holesterola v krvi, ima antioksidativno delovanje, vazodilatorni (širi žile) učinek in izboljša občutljivost tkiv za inzulin. Čvrstejše kosti. Dodajanje izoflavonoidov ali sojinih proteinov z izoflavonoidi je v nekaj raziskavah uspelo ustaviti pome-nopavzalno izgubljanje kostnine pri ženskah oziroma izboljšali kostno maso Verjetno izoflavonoidi v stanju zmanjšane količine endogenih estrogenov zaščitno delujejo prek vezave na estrogenske receptorje - izboljšana aktivnost celic, ki gradijo kostnino, ter prek encimskih mehanizmov zavirajo delovanje celic, ki razgrajujejo kostnino. Za ohranjanje kostnine je po membno tudi manjše izgubljanje kalcija z urinom, ki ga dosežemo, če živalske beljakovine nadomestimo s sojinimi. Manjše tveganje za rak? An-tikancerogeno naj bi delovali predvsem sojini izoflavonoidi, podatkov pa je zaenkrat prema Jo za definitivne zaključke Manj klimakteričnih težav! Soja je možna alternativa hormonski nadomestni terapiji v menopavzi, saj je edinstven naravni vir izoflavonoidov - snovi, ki v organizmu povzročajo za zdravje ugodne »estrogenske« učinke. Uživanje vsaj 50 miligramov izoflavonoidov na dan že v 4-6 tednih ugodno učinkuje zoper najpogostejše klimakterijske težave. Soja naj postane del vaše uravnotežene prehrane, pred začetkom jemanja različnih prehranskih dopolnil, ki vsebujejo sojine izoflavonoide, pa vsekakor ne bo odveč nasvet farmacevta. Miranda Koren, mag. farm. Po poletnem oddihu vdjtv meniti pozornost momciji^ farjev. Po daljšem premorup tako kot odrasli ne morejo ' U s polno paro. Zato je sm-no, da otroke motiviramo šolsko leto, ne le na zacW Učne in druge dejavnosti nal torej ohranijo vse leto, h®** sne dejavnosti so odlično T' nilo, vendar je treba prisluhnil* otroku. Starši naj otroku m ■ ljujejo dejavnosti ki si 1° želi. Bolj kot število depv'' je pomembno to, da -veseljem opravlja. Rastline segrevajo planet Strokovnjaki so ugotovili^ rastline prispevajo h gW' ■' tnu segrevanju našega Medtem ko je vegetacija1 potrebna za prestrezanr kovega plina, po Jruni‘"~ odbija od 62 do 2^ ton metana na leto. Ta dvajsetkrat močnejši od j vega dioksida in pri’l" odstotkov plinov, •J'" J*, učinek tople grede. metana iz rastlin vp1 toplota in osončenje Težave z ozon®^ ----------- - - ■ Kakor ugotavljaj0 1 p-strokovnjaki, bo °® k n ja nad AntarktiU'^ skoraj 20 let dlje, .^ju nevali. Ozonska ' žnim zemeljskim torej opomogla ne pa leta 2050, k° ok pričakovali. Podatki . L ;.r javljeni v gin'll*1 a,ny ze za geofiziko.(w1 yj pid1 varuje življenje na .^js^ škodljivimi ultras enimi žarki. Vzročnost »I/ vsaki akciji nasprotuje enakovredna reakcija.« (Sir Isaac Newton) Dr. Cherie Carter - Scott trdi, da je vzročnost priznanje, da smo vir svojih manifestacij. To z drugimi besedami pomeni, da vse, kar v svojem življenju privlačimo, prihaja k nam zaradi nečesa, kar projiciramo v svet, in zato smo odgovorni za vse svoje okoliščine, ki jih pritegujemo. Težko je opustiti misel, da se nam okoliščine dogajajo, in vzeti za svojo misel, da se porajajo zaradi nas ali našega ravnanja. Če ostajamo nedolžna žrtev usode, nam ni treba priznati, da smo na kakršen koli način odgovorni za to, kar se nam dogaja. V tem primeru se lahko še naprej skrivamo za svojimi obstoječimi vzorci. Aleksandra je bila pri svojih petintridesetih letih zelo privlačna ženska dol gih rjavih las, globokih črnih oči, prefinjenih obraznih potez, postavna. Uspešna je bila tudi poslovno, saj je v svetu znanosti na osnovi svojega raziskovalnega in pedagoškega dela požela marsikatero nagrado in si ustvarjala zavidanja vredno kariero V svojem zasebnem življenju je k sebi nenehno pritegovala starejše moške, ki so vezani Z vsakim je delila nekaj za njo odličnih let, potem pa je v njej vedno zaživela potreba, da si s partnerjem ustvari družino in da ga ne deli več z njegovo družino. Vedno pa je globoko v sebi vedela, da to ne bo mogoče Moški, ki se mu je predajala, ne bi zapustil družine V njej sta se bila boj, želja po posedovanju ljubljenega in zavedanje, da ni njen in ne bo. S tem je postajal njun odnos vedno bolj nesproščen in prazen. Vse dokler se ni končal. Po treh zvezah z vezanimi, starejšimi moškimi se je začela spraševati, zakaj v svoje življenje priteguje takšne moške. V razgovoru ji je prijateljica omenila, da je za njo nujno, da razišče svoj odnos z očetom. Spomnila se je trenutkov, ko sta z mamo ostali sami: oče je po nekaj mesecih, ko sta z ženo dobila naraščaj, ženo in otroka zapustil. Mama se je takrat z njo vrnila na svoj dom. Po nekaj letih sta se oče in mama ponovno zbližala in zaživeli so kot družina, ki se je povečala še za brata Roka. To, da ju je nekoč oče zapustil, je skrila globoko v sebi in o tem ni razmišljala. Ni hotela, ker jo je bolelo. Ker pa so ji aktualne življenjske izkušnje prizadejale bolečino, je izbrala, da bo vzorec raziskala in ga pustila za sabo. Ko se je posvečala odnosu z očetom, je ugotovila, da ga je pogrešala in da zato še zdaj pri moških išče zavetje oz. zaščito, pokroviteljstvo, priznanje za svoje dosežke, podporo in drugo. Spoznala je, da bo morala izbrati spremembo v svojem življenju. Samo analiza in duhovna pot sta ji omogočili, da si je izgradila samozavest in oplemenitila samopodobo V odnosu z moškimi je začela izražati drugačna pričakovanja, kar se je nato odrazilo v zakonu z moškim njenih let, s katerim sta si začela ustvarjati družino. Dr. Simona Šarotar Žižek Energetske svetovali pisarne in svetovalci Občanom pri odločitvi za uporabo obnovljivih virov energije svetujejo in pomagajo tudi lokalni energetski svetovalci. Ti ponujajo strokovno, neodvisno in brezplačno svetovanje o energetski sanaciji stavb in energetski zasnovi novogradenj: toplotni zaščiti stavb, izbiri ustreznih oken in zasteklitev, izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, porabi obnovljivih virov energije, izbiri ustreznega energenta, zmanjšanju po rabe goriva, pripravi tople sanitarne vode ter možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev in kreditov za učinkovito rabo energije. Energetske svetovalne pisarne in svetovalci delujejo v okviru Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za učinkovito rabo energije. Svetovanje je za občane brezplačno in ga plača ministrstvo. V okviru projekta EN SVET so svetovalne pisarne tudi v Pomurju: v Lendavi in Ljutomeru, v Murski Soboti svetovalno pisarno šele vzpostavljajo. Energetsko svetovalno pisarno v Ljuto meni so odprli 29 marca, uradno deluje od 20. junija. Pisarna je na Ormoški cesti 22, odpna pa je vsako sredo od 16.00 do 18.00, za obisk in svetovanje se je treba predhodno dogovoriti. Energetski svetovalec občanom svetuje o učinkoviti rabi energije in izrabi obnovljivih virov ener- , I, ■ gije v bivalnem okolju. 1 ■' N*1 j svetuje o energiji, ki se r’ , . y okolju - hiši. Vsak objekt i^- ^<5* gijsko število, ki govori ° P’ p[ „ objekta in je sestavljena ogrevanje prostorov, cn0^ tople in sanitarne vode 1 ^ja tehnično opremo in nap porabo teh energij Ascmn' je posamezni objekt p°' ra varčen. Energijsko števu° im vatnih urah na kvadratni Po standardih naj bi bila (j stanovanjsko hišo 105, Prl r «jl tp gijskih hišah in pri P1"11 % P energijsko število pade na Obiskovalceenerge'^ jeli1111 same v Ljutomeru bi l*l^L - 'p . dela, in sicer tiste, ki so P' :pr'. ske hiše pred 15 do 20 lcl1 takratne materiale in tehi* ' dnjo Ta del populacij0 50 j' m a za zamenjavo ozirom11 objektov - strehe, stavb0 .i^ menjavo ogrevalnih ul:'■" na so mlajši obiskovalci, vljajo na novogradnjo Ti ; n novljive vire energije - I' 1I u i" ogrevanje vode s sončnm* .[fiU Prav Pomurje je zel° P' p .o1" vanje s sončnimi kol0^^ irf ralniki sončne svetlob^ namreč veliko sončnih . IBM -14. september 2006 DOBRO JE VEDETI 25 1-O ir t i se ir !t Z t iti K >0 ds seti. 10 J ji t jr b Sili it' pluženje potrošnikov Diorja svetuje Nakup avtomobila od fizične osebe ^rošnik, ki se je obrnil na našo pisar-Po pomoč, je pred dvema mesecema P l rabljen avtomobil od fizične osebe M tn"t ‘ kupljeno. Pravi, da je to seda j do okvare motorja in bo stalo . da se napaka odpravi. Če-ra napako, ki ni bila predvidljiva. ali Otl Proda’alLIZ #IIUjE Sb & NERESNICA Jelenje SLIKARSKA TEHNIKA, LEPLJENKA "DA” NA ČEŠKEM MATK HA PLOD TALJENJE LEDENIKA HITLERJEV GENERAL ZAŠČITNI PREMAZ UVODNI TAKT V GLASBI ORIENTAL. PREPROGA 3 * i OPORIŠČE NATA V SEVERNI ITALIJI »j?« PLES, GIGA šJVOVA ODIRALI ODREDBA OBLASTI BANJA JUTRANJA PADAVINA MANEKENKA CAMPBELL LETOVIŠČE V ČRNI GORI EMENTALSKI SIR PISATELJICA SVETLOBA POLJSKA CVETKA BALERINA PAVLOVA PRSI TOMAŽ TERČEK JUŽNO AMERIŠKI PLES MESTO V AMERIŠKA IGRALKA MACGRAW . MAKEDONIJI PREBIVALEC ČRNE LETOVIŠČE NA POLOTOKU KRIM IZBRANEC SANJSKE ŽLICA INDUSW ŠAHIST KOS CELOTE NIKO BRALKA PTA) ŠPANSKA PRINCESA MESTO OB EVFRATU_____ SNOW VEZIVNEM TKIVU OGLASNO SPOROČILO KARTAŠ PODOBO ŠALJIVCA POD HRVAŠKI SKLADATELJ (KRSTO) NAPRAVA V KUHINJI NEUMNOST . PRIPOVEDNA PESNITEV NAJVIŠJI STAROGRŠKI URADNIK VELETOK V JUŽNI AMERIKI ANGLEŠKO SVETLO PIVO KOMISIJA STARKO LORGER TORKOVA PRILOGA OSLA .J__________ je treba nadomestiti Sj^.' 'n' *bt,e naive®j’ proizvajalec nafte na svetu, zdaj pa " y 1 Ju°žnik cmega zlata. Strokovnjaki opozarjajo, da bo povpra-Hnr,P0 enef® naraščalo, zaloge nafte pa ne bodo zadoščale. Po-razmišljati o dodatnih virih, vendar Američani splošne-to st°riti, še nimajo. Mnogi stavijo na energijo vetra, y 1 J' m tm za premog, saj ga imajo toliko kot Savdska Arabija %ž,a^7’in I", katjo rnšii! težave z ogljikovim dioksidom, ki po-Preglavic ob pridobivanju energije iz premoga. Nagrajenci Vestnikove križanke št. 35 Nagrade za izžrebane reševalce Rešitev križanke 35: PREVIDNO Z RUMENO RUTICO VARNO V ŠOLO CM m 1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belovič Ajra Šišernlk, Moravci 33,9243 Mala Nedelja 2. nagrada KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ, Branko Časar Janez Jančar, Cvetkova 68, Rakičan, 9000 Murska Sobota 3.-7. nagrada majica Erika Pišek, Petanjci 63,9251 Tišina Ana Štampar Gargi, Zacherlova ulica 1,9240 Ljutomer Ana Zladen Zver, Glavna ulica 115, Dokležovje, 9231 Beltinci Drago Šiftar, Triglavska ulica 1,4240 Radovljica Jožica Boksa, Pavlovci 12, 2270 Ormož «5 0> Q, ra* o o c tu 43 0) USI ONA: V zasebnem življenju boste imeli ' precejšnje težave, zato se potrudite, da Jih čim prej odpravite. Naredite si življenje lepo, saj vam nihče ne bo povrnil trenutkov, ki ste jih po nepotrebnem zamudili. ON: Dali vam\ bodo vedeti, da morate včasih poslušati tudi nasvete drugih ljudi, saj niso tako neumni, kot si mislite. Torej nikar ne trmoglavite, ampak dobro napnite ušesa. Mogoče boste izvedeli kaj koristnega. F’ ■ ONA: Zelo si boste želeli, da bi storili M v 8 nekaj, kar vas že dolgo mika. Vendardo-■ bro premislite, preden se boste v to tudi spustili. Je že res, da vam bo mogoče uspelo, a na žalost skoraj vedno obstaja tudi povsem nasprotna možnost. ON: Dobro premislite in spoznali boste, da niste vedno ravno vi najpametnejši, zato se izogibajte prepirov s prijatelji. Posvetite se raje ljubezenskim zadevam, ki v zadnjem času niso kdo ve kako urejene. r T ONA: Na poslovnem področju boste pre-K" J prečili načrte vaših nasprotnikov in si s * tem zagotovili tako prednost v poslu kot tudi izredno dober položaj pri predpostavljenih. Očitno ste na začetku nadvse uspešnega obdobja. ON: Razočarali so vas, vendar si boste kmalu opomogli, saj vas vaš hobi zelo pomirja. Pričakujete lahko telefonski klic, ki vam bo prinesel nepričakovano novico, ki jo boste kaj hitro izkoristili v svoj prid. Brat Džouži Skouz Mursko Soboto teče reka Ledava pa potok, znani Puconskipotok. Struga Ledave je tak za okoli dva metra nižiša od Puconskoga potoka, šteri teče tan bliijzi v višini obcestni jarkofkre Lendavske ulice, gda je kaj vode v njen. Za volo gradnje ceste pod železniško/ Štre-kofpa ščejo Ledavo napelati v te potok. V tistoj globočini, ge je zdaj struga Ledave, de pa cesta pod štrekof. Tou je tak smečeno, kaje Belekof sousid mišlenja, ka de te, gda do tiste bole poplavne vode tekle, vsefkiip navzkriž letelo. Kak do pa vodou s kleti spravlali v tisti ižaj, ka so v bližini te zdignjene struge Ledave, se pa prebivalci spitavlejo, samo nišče njin ne vej takšoga odgovora dati, ka bi bili zadovolni, pa brez brige. Bela pravi, ka tou more biti vse gvušno fejst dobro napravleno, ker de se gradilo cejla štiri lejta. Un sije samo spopejvo: Tekla de, tekla Ledava skouz nouvoga mousta betonskoga, tu de se reka vigijbala, kak či bi joukala. Joč se pa njeni nede čuu, gda de promet se prejk nje valuu, til de prometprejk nje taksi šou, ka ešče moustjoukau bon. Joukati te pa prekesno bou, žmetno krotiti de te vodou, voda li velko mouč svojo ma, tou sakši človik zna. 28 ŠPORT/OGLASI 14. september 2006 - y[$fNR Mali nogomet Gneča na vrhu Rezultati 4. kola pomurske lige: Mister Baby - Old Boys 1:1, Suhi Vrt) - Meteor 5 :2, Bulls - Čemela-vci 6:0, Ledava - BTC Nemčavci 4: 4, Lissa Dokležovje - Videm 3:12, Krajna Izolaterm - Gradišče 2 : 3. Vrstni red: Videm, Krajna, Suhi Vrti in Gradišče, po 9. 3. koloLMN M. Toplice: Prosenjakovci - Motvarjevci 3:8, Čarda -Filovci 7:0, Mlajtinci - Sebeborci 1 : 3, Vučja Gomila - Ivanci 1:1, Moravske Toplice - Trnje 1:5, Tešano-vci ■ Noršrnci 2:12. Vrstni red: Čarda in Trnje, po 9, Sebeborci, 6. 3. kolo KMN Goričko: G. Petrovci -Šulinci 1:6. Domanjševci - Dolenci 3:2, Pizzeria Kučan Križevci - Budine) 2 : 6, Lucova - Adrijanci Hajduk 5:4, Neradnovci - Stanjevci 4: 4. Čepinci - lsyp Šalovci 1:1, Srebrni breg Martinje - Carioke Markovci 3:4, Dolič -Trdkova 5:2. Vrstni red: Lucova, Dolič in Domanjševci, po 9. 3. koloMLMN Križevci: Berkovci-Križevci 3:0 b. b., Habitus Lukavci -Ključarovcr2 :11, Dama bar SNV - Slaptinci 3:4, Bunčani - Frizerstvo Milena SNV 4:1, Zetor servis Vučja vas - Kalinovjak 5 : 3, MRD Vučja vas - ŠD LO KO 2 : 3. Vrstni red: Slaptinci, 9, Bunčani in Zetor servis Vučja vas, po 7. 3. kolo mednarodne veteranske lige: Čepinci - G. Slaveči 2 :3, AH Stars Monošter-Neradnovci 14:2, G. Senik - Slovenska ves 1:3, Grad - Poznanovci 2 : 5, Matjaševci -Srebrni breg 3:3, Tromejnik Oldys -Stanjevci 6: 2. Vrstni red: All Stars Monošter in Poznanovci, po 9, Tromejnik, Slovenska ves in G, Slaveči, po 6. 1. krog medobčinske veteranske lige Beltinci: Polana - Beltinci 3: 4, Melinci - GanČani 19:3, Črenšovci - Tropicano 5:2, Odranci - Ižakovci 5:7, Upa je bila prosta. Motoma vozila MATIZ. letnik 1999, prevoženih 75.000 km, prodam ali zamenjam za električno stiskalnico Vaslin a li vinogradniški traktor. Tel.: 041 747 480 «>000126 RENAULT TWING0.1.2001,64.100 km, reg 8/2007, rumen, radio-CD, el. stekla, pro dam. Tel.: 041 414 814 ali 041 463 959. m000205 FORD MONDEO 1.8 KARAVAN letnik 1998, vsa oprema, prodam. Tel.: 031 783 030. m000214 FORD ESCORT, 1,6, letnik 1991, prodam za 70.000 SIT. Tel.: 041 425 338. mD00221 MAZDO 323 F. rdeče barve, letnik 1997, s klimo, prodam. Tel: 041 785 981. m000224 KAWASAKI ER61650 ccm. 1.2006, prevoženih 5500 km. zelo ugodno prodam. Tel.: 041728 258 m000234 DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici, 11,4 mio., prodam Tel.: 041 542 214. m0Q0134 ENOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote oddam v najem. Tel.: 041 921 247. m000181 PRODAMO GOZD pri Svetem Juriju. Tel.: 04 572 51 42 ali 041 581 719. m000162 VINOGRAD s 600 trsi in kletjo v Lendavskih Goricah. z možnostjo letošnje trgatve, ugod no prodam Tel.: 041890018. m000191 OKREPČEVALNICO na Goričkem dam v najem. Tel.: 041 604 962, po 18. uri. m000193 PARCELO, 2795 m2, v Lipovcih, primemo za stanovanjsko ali poslovno gradnjo, prodamo. Tel.: 040953 239. m000194 1,5-SOBNO OPREMUENO KOMFORTNO STANOVANJE v Vrtni ul. 6 v M. Soboti oddamo. Možnost prodaje. Tel.: 040 356 046, 031 283 656.01437 5525. m000197 VRTAVKASTO BRANO, 3 m širine, s hidravliko za sejalnico prodam. Tel.: 041 558 069 mOOO179 DVOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO, PRE KUCNO, nosilnosti 61, in dvigalo za roto brano Sigma prodam. Tel: 041 391 874. m000175 Živali NESNICE, rjave, grahaste, pred nesnostjo, prodajamo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci, tel.: 582 14 01 m000098 PUJSKE IN SVINJO po izbiri prodam. Tel.: 5541132. mOOQ189 NESNICE, MEADE, HISEX, rjave, grahaste in čme, pred nesnostjo, opravljena vsa ceplje nja, prodaja Farma pn Mostu, Vzrejališče vseh vrst nesnic. Naročila Gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 5281190, Franc Movrin, Pe tanjci. tel.: 546 15 05. Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25. Gostilna Rajsar, Grad, tel.: 5531148, Gostilna Čeh, Nedeli ca. tel 573 51 53.m000075 NESNICE, RJAVE, stare 15 tednov, prodamo, 600 sit. Dostava na dom. Anton Marčič, Starešine! 39, Cirkovce, tel:: 792 35 71. m000217 TELETA IN PRAŠIČE, težke od 80 do 130 kg kupim. Tel.: 041 726 697. m00Q228 0V0- do DVOINPOLSOBNO STANOVANJE kupim. Tel.: 031 284 469. m000213 OPREMUENO ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI vzamemo v najem. Tel.: 041733862. m000219 V TRNJU PRI ČRENŠOVCIH prodamo stanovanjsko hišo, nadstropno, zgrajeno 1.1978, telefon, CK na trdo in tekoče gorivo, gospodarsko poslopje. Tel.: 031 404 379. m000127 TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti da mo v najem. Tel.: 53917 30. mdp Kmet, mehanizacija ROTACIJSKO KOSO SIP prodam. Tel.: 041 948115. m000170 KOSILNICO BCS diesel prodam. Tei.: 031 388 519, po 18. uri. m000183 ENOFAZNO MOTORNO ŽAGO prodam. Tel.: 548 15 14 ali 041 933 585. m000187 VLEČNI MULČER, v dobrem stanju, širine 100 cm, prodam. Tel.: 553 11 63. m000195 TROSILNIK UMETNEGA GNOJA AMAZONEs hidravličnim odpiranjem prodam. Tel.: 041 551273. m000210 KUPIJO izkopalnik krompirja, traktor s pri ključki, balirkoin motokultivator. Tel.: 031 804 201.«1000213 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA prodamo. Tel: 03 1 709 513. m0C0216 ROTACIJSKO BOBNASTO KOSO, širine 1.66, in zgrabljalnik, širine 3 m, znamke Deuts Fahr, prodam. Tel.: 041543684. m000218 ROTO BRANO, 2,5 m širine, žitno sejalnico, obiralnik koruze in mlin za zrnje prodam. Tel.: 558 82 79. m000222 ŽITNO SEJALNICO, širine 2,5 m, cisterno za gnojevko, 22001, pocinkano, trosilnik tile vsliega gnoja, traktorZetor m drugo kmet, mehanizacijo prodam. Tel.: 031 548 051 m000223 Človeka, ki U je bil drag, je težko pozabiti, še težjega je za vedno izgubiti-Ostali sta nam bolečina in tiha žalost večnega spomina. V SPOMIN Anton Pucko iz Renkovec september 2004-2006 Hvala za podarjene sveče in dobre misli- Tvoji najbližji, posebno vnuki Tomas, Kaja in ro«A ki te zelo pogrešajo Že pel let na tvojem grobu, sveče v žalostnih očeh pa solze se isk' tp T naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreč* V SPOMIN 16. septembra je minilo pet let žalosti od takrat, ko si odšel od nas. dragi ati >n Andrej Tornar iz Lipovec Hvala vsem za sveče, rože in dobre misli’ Posesti Za potrebe kolesarske trgovine kupimo zemljišče ali objekt na frekventni Lokaciji v Murski Soboti. Kontakt: BIKE CENTER, Segej Kau-čevič, s. p.. GSM: 040 208 335, e-mail: ser gej@bike-center.biz. m000128 STAREJŠI VINOGRAD s kletjo (elektrika, voda) in z letošnjim pridelkom v litovskem Gaju zelo ugodno prodam. Tel.: 554 10 66 ali 041927916. «1000192 HIDRAVLIČNO STISKALNICO za grozdje, 150 I. posode iz nerjaveče pločevine (2 x 6001,1 x 3001), plastično kad, 4501 in dve brenti za grozdje, prodam. Tel.: 522 84 56,051 360 862. mtu CISTERNO, večnamensko, pvc, 10001, s pocinkanim ogrodjem, prodam. Tel.: 041 606 138. m000054 SILOKOMBAJN POTINGER MEX 1 vzeto dobrem stanju, 1. lastnik, malo rabljen, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel.: 031 885 900. m000125 PREDSEFVENIK PANONUA, širine 3,60 m, in sejalnico Olt prodam. Tel.: 031 378 631. m(»0131 KLINASTO BRANO, plugOlt, 10 col, visok kli-rens, 2001 škropilnico, mlin Klepec 80 na elektromotor, prodam. Ko Ionian Ben kič, Beznovci 38. m000168 Kmetijski pridelki Tvoji najdražji Opravičilo V 35 številki Vestnika nam jo je pri fotografiji Bojana Fajfarja zagodel tiskarski škrat, zato je prišlo do nenamerne napake. Avtor fotografije ni J. Z., ampak Gregor Čiček, ki se mu za napako opravičujemo. Invalidski šport Paraplegiki tretji v državi V Brestanici je biJa zadnja tekma državne lige v športnem ribolovu za paraplegike. Naslov državnega prvaka so osvojili Celjani pred Mariborčani, tretje mesto pa je zasedlo MDP Prekmurja in Prlekije iz STORITVE o • M. Sobote. Nastopili so: Slavko Dunaj, Silvo Križanič in Franc Borovnjak. Med posamezniki je bil Slavko Dunaj četrti. T G. Solidno v pikadu V Izoli je pripravilo ŠD cerebralne paralize Žarek območno tekmovanje v pikadu, ki se ga je udeležilo 44 tekmovalcev. Zmagal je David Kosovel (Obala), od Pomurcev je biia Dervaričeva peta, Poredoš je bil deveti, Der-varič pa enajsti. D. D. KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PUČ/U.'TeL:5786200 UMNO • PKWZ, Jilulč »H«, l fr, 4 St wwYv.vestnik.si KOMUNALA Jawro pMjtfc do o, KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAM POGREBNE OPREME BSEZPLAČHI PREVOZI DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETA Vstopite v svet neskončne Sklenite A100 232; Inlet* Celeron™ procesor 380 - 1.6 GHz. p red nameščen Microsoft* Windows* XP Home, tipkovnica odporna proti politju S lekoCmo, ATI Radeon* Xpress ZOOM, 512 MB DDR2 RAM (do 2048 MB). 80 GG 5.400 obratov SATA trdi disk, dvoptaslna Soper Multi drive optična enota, 15.4" TFT TnjBdte barvni zaslon 1 280 x BOO, t2 mesecev mednarodne garancije Akcijska cena:168.000 wwvr Poklano 01/513 61 2B, 513 81 15 (2O1.6O0 SiT z DRV, MO EUR) INEA d-Q.o.. Slew© 11. 1 WO LjuW|ana TOSHIBA C EO-VRTI NA D. O. dbfWUkrltl. WWMunh lota*. Medita HIM K ft, 65» Mj NI »I ifinnwi vrtin m vodnem z« zajem pwtranm3i redu za ogrevanje s toplotne npolko, oskrbo s pitns zakvonjs ItmetipldSi iwww pwAovtmje. CSttje rednjdm, nadnjo potopnih črpufit, izdelava liulrngmiln^k poročil, EKOLOŠKO KURILNO OLJE POSREDNIŠTVO KURILKO Tel.: 54 59 289 PORCOOS, * p., Brozove* C9e. OiOl Puconci BELO VINO shardonnay prodam. Tel.: 548 15 14 ali 041933 585. m000188 OBIRANJE JABOLK, več sort. Od 15.9. dalje, od 12. do 18. ure, v soboto od 8. do 16. ure. cena 55 SJT/kg, blizu mejnega prehoda Dol ga vas. Tel.: 576 10 07.040 241901 ali 040 828357. m000209 KORUZO s 4 ha njive, za silažo, v Knževcih v Prekmurju prodam Tel.: 041 359 852. m000220 BELO MEŠANO VINO, rdeče vino in šmarnico ter grozdje šmarnico prodam. Tel.: 547 13 54m000225 Razno VEČ VRST PARKETA prodam. Tel.: 041 717 049. m00O161 ŠTIRISTRANSKI STROJ ZA OBDELAVO LESA, 6 operacij, prodam. Tel.: 040 505 283. mOOO163 VINSKE SODE, hrastove, prodajo. Tel.: 041 784 285. m000196 Delo ZAPOSLIMO DELAVCA ZA NOTRANJA ZAK-UuČNA DELA - montaža gips plošč iz Muiske Sobote ali okolice. Tel.: 041 723 432, Franc Klement, s. p., Suhi Vrh 13. Fokovci. m000227 D. E. P0GREBN1ŠTV0 ttleknOtSD 31W UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO HA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24 URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041631443 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI P0K01NIK0V IN UREJANJE ZELENIC MILORAD JURIČ, s. p. Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 BELTINCI Lel.: 02/542 22 40. GSM 041/641 148 VNUJNIH PRIMERIH 00 VSAKEM ČASU PO TEL: 02/5231701 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 542 10 24, taks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamn»sesb» Erjavec, Marjan Er|a«ec, s. RiNška pot 1 a, 9231 Beltlacl Bolečina da se skriti pa tudi solz ni težko zatajiti, • le tebe nam nihče ne more vef' ZAHVALA dobremu možu, ujcu in svaku Jožetu Rajtarju iz Koroške Bele 23. 4.1930-4. 9- 2006 Iskreno se zahvaljujemo vsetn sorodnikom in ■' ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki ' za svete maše in cvetje, posebej hvala g- dekanu M ‘ za op ravl jen pogrebniobred, pevcem za od pe te za govorniku Branko Vučku za besede slovesa / inpogrebništvuFerenčak. Gornja Bistrica, 6. 9. 2006 Žalujoči vsi njegovi Solza kane mi iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAWIMA Ob boleči izgubi našega dragega moža, oceta u Marijana Veberic^ iz Šratovcev jji- i - : L l|L tl se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pni3|c 1 ju f cem in sosedom za nesebično pomoč, darovanje । * jpii» za ustno in pisno izraženo sožalje in spoštovanje, * izkazali, ko ste ga pospremili na njegovi ll 1 Posebej hvala župniku g. Petru Ivančiču za opfa”’"1Nt sv. maso ter podjetjema Arcont, d. d., in VVZ1 podporo. Hvala pogrebnemu podjetju Vrbnjak za organiz* 'r pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Jožica, sin Tomi z in mama Marija KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ fN ZELENIK EIREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM-PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR BANFI ,P. iti : ui mn nw, tu s- ru sž si Hn. ibtnik-14. september 2006 29 Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita. Pred mano pogrinjaš mizo vpričo mojih nasprotnikov; zoljem mi maziliš glavo, moja čaša je prepolna. (Iz Psalma 23) V 80. letu nas je po hudi bolezni za vedno zapustila 4.9.2006 draga Emilija Benko iz Lendavske ulice 1 v Murski Soboti idznierno bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem za vse dobro, kar ste ji namenili in storili. 'tiru, da ste ji prišli izkazat spoštovanje ob njenem ' 'r- to, podarili cvetje in sveče ter nam izrekli ustno in pisno sožalje, svete maše in dobrodelne namene. , atojemo se rimskokatoliškim duhovnikom, posebej g. dr Jožefu Smeju. Zahvaljujemo se tudi g. Leonu Novaku, duhovniku evangeličanske verske skupnosti. Hvala naj bo tudi maestru g. Marjanu Potočniku Hm in Pevskemu zboru za odpete žalostinke. 8 Antonu Stihcu, županu Mestne občine, za besede slovesa. I”*ul j g. di Popoviču in osebju kirurškega oddelka p '"L'-e v Rakičanu za pomoč in nego ob prestajanju bolezni. *ebna hvala naj bo gospe Smilji Rosič za neprecenljivo humano delo ob prestajanju bolezni. ' "kr,n hvala vsem, ki so ji stali ob strani in ji bili v tolažbo ob zadnji težki uri življenja. Njeni domači I V življenju boriti si se znal, tudi težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdal. Utrujen in izmučen za vedno si zaspal Čeprav si moral veliko trpeti, s teboj nam bilo lepo je živeti. ZAHVALA iH 1 u tras je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi sin, oče, dedek, brat, bratranec in dobri prijatelj Jožef d I Tibaut ,u iz Žižkov 99 j., ^nadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo % n nam pomagali v teh težkih trenutkih, sočustvovali z am izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnega Hztr| pospremili na zadnji poti. 'dnft ? “ 8°spodu župniku za pogrebni obred, pevcem za žalost’nke, govornikoma, sorodnikom, prijateljem, ■" znancem, nekdanjim sodelavcem in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi tvoji najdražji Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni Vse življenje boriti si se znal, tudi hudi bolezni in trpljenju se nisi vdal, a v avgustovskem ranem jutru si utrujen in izmučen za vedno zaspal. ZAHVALA i "h-1 nas je zapustii dragi mož, oče, dedi in brat V 81. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi brat in stric Jožef Vogrinčič iz Kraše 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali za sv. maše, za sveče in cerkev. Posebej hvala župniku Jožetu Vinkoviču za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govorniku g. Ficku, osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, osebni zdravnici Mariji Perič in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 85- letu nas je zapustila naša mama Rozina Utroša roj. Lebar z Gornje Bistrice Od nje smo se poslovili 28. avgusta 2006 na pokopališču na Gornji Bistrici. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni V ži vljenju boriti si se znala, tudi bolezni si-dolgo kljubovala, utrujena v boju si zaspala. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. ZAHVALA V 72 letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in sestra Helena Bokan z Vaneče Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Posebej hvala osebju infekcijskega oddelka v Murski Soboti. Hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni najdražji Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, stari ata, pradedek in brat Alojz Pihlar - Savo iz Ulice Štefana Kuzmiča 16 v Murski Soboti Z neizmerno bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje. Iskrena hvala ZB NOV, Lovskemu društvu Tišina s pevci in rogisti ter obema govornikoma za besede slovesa, drugim lovcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji najdražji Ugasnila je luč dobrote, ostala sta spomin in tiha bolečina. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Regina Varga rojena v Strehovcih Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste nam med boleznijo pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala g. kaplanu, govornici, pevcem, osebju Doma starejših v Rakičanu za vso nego in skrb, vaščanom iz Strehovec in zdravnikom infekcijskega oddelka SB M. Sobota. Žalujoči vsi njeni najdražji Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšla si v večni dom. ZAHVALA V 93- letu nas je za vedno zapustila naša draga Veronika Marič od Svetega Jurija 68 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene ter izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala g. naddekanu, pevcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji najdražji Ludvik Flegar s Tišine 65 ^&ubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili njegovemu zadnjemu počitku. , '' “h osebju infekcijskega negovalnega oddelka bolnišnice, pljučnemu oddelku, kardiologinji *'■ 'Z ■ Rauter, sosedi Metki in Simoninim sodela-11 ' Hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Zastal korak je tvoj, življenja luč je ugasnila. V srcih naših bolečino je pustila. ZAHVALA V 62. letu nas je po kratki, a hudi bolezni zapustil Viktor Drvarič Iz Gorice 29 Iskrena hvala vsem, ki ste mu ob slovesu izkazali poslednje spoštovanje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vaše izrečene besede sožalja so nas tolažile v težkih trenutkih Posebej hvala pastorju dr. Danielu Brkiču za pogreb in besede slovesa. Hvala pevcem BC Veščica za odpete žalostinke in Štefanu Severju za odigrano Tišino. Hvala zdravstvenemu osebju, posebno dr. Danielu Grabarju za vso pomoč med njegovo boleznijo. Hvala vsem, ki boste v svojih srcih ohranili spomin nanj. Vsf njegovi najdražji 30 OGLASI 14. september 2006 - VBM Zagotovite si omrežje prihodnosti že danes! M najboljši soifd Pradam prireditev za mesec STPTF1VBEA JoaKEI* Koliko brezplačnih www purama-manbor 34 POMURSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO ww^.vestnik.si Uporaba rezervoarja za plin, najbotj preprosta energija! Ubenle izredno ugoden energetski paket oskrbe s plinom Preverile '^'spoznajte, da je živeli s plinom otročje lahko. c 02 2» «1351. Oft IW provtovolpiR prrsp«vke nakazujte na računi 02496-0092393969 Otročje lahko Mercator Center Murska Sobota Pie »h l. Mu raka Sobot. ■i pravilno obnašanj« v pro. ** Uqkim D.MvrONvSvtM' Podrobnejše informacije o našem podjetju dobite na naši spletni strani http://www.gratel-M. GRATE L gradbeništvo, inženiring, telekomunikacije, do.a PE KRANJ Skorba 40,2251 P(uj, 1:02 / 788 50 40. Laze 18a, 4000 Kranj,!: 04 / 251 9910. F: 02 / 788 50 41, E-pošta: gratettasiotoet E 04 / 2519915, E-pošta: gratel-kran^o'-'’' parkirnih mest ima pokrito parkirišče Europ arka? Vaši pravilni odgovori so vredni 1,700.000 SIT. 0d 26. avgusta do 16. septembra 2006 bo ob šestem rojstnem dnevu Europorka potekala nagradna igra. Izpolnite kupon ga oddajte pri informacijski pisarni Europorka in sodelujete v nagradnem žrebanju. Štiri sobote zapored, 26.8., 2.9;, 9.9. in 16.9., bomo ob 11. uri izžrebali srečne dobitnike. Z nekaj znanja boste dobili nagrade v skupni vrednosti 1,700.000 SIT. S pravili nagradne igre se seznanite na spletni strani www.europark.si, pri informacijski pisarni Europorka ali poslušajte Radio 1. 14. september 2006 NAPOVEDNIK 31 * Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz 1E september - 00.00 SNOP -05.00 Dobro . Mani । - 07,40 Mariborsko pismo, Asja ,, k i' Petkova - 09.00 Poročila - 09.10 TV , * 11'J -^ Kultura in Šport ob koncu tedna -- 1030 Mali oglasi-11.00 Poročila -! ^''amurjenci - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -q. ^16 - 13 |š 1 oseba ednine - 13.20 Pred-Od petka do petka - 14.00 Poročila -k/"e'Uin - I43il Romskih 60 minut - 1530 'odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 - P"toOh - 17.40 Mali oglasi - 1730 Murski . ' 1 ’k - 1830 Radijski knjižni sejem (Nevenka K- 5 Mladi val ■ glasba za mlade, vaša razmi-Maja. Staša in dve mladi voditeljici " 2al h, jav]janja z nogometne tekme - u Oglasi - 18.00 Pesem našega srca, narodno-:«vica -19.00 Poročila ■ 19.15 Kdor poje ... w’^'Ot'W'krn petju in nato Najlepše želje s 1 " P'^favi - 20.00 Zadnja poročila - 20,05 1 'l;i' 'eP°le tvoje, B°ian Rajk, glasba, gost ^ElU J 1' ^Ptember - 05.00 Dobro jutro! 07.00 khaniki! - 0730 Panonski odmevi, od-Hh'Slovencih (Silva Eory) - 08.00 Misel in hUsel pomurskih duhovnikov - 0830 Za-C'/ ' ■ pesmi tedna - 0930 Srečanje na ''"'n '1030 Nedeljska kuhinja: Marjan Mau-IDiki v kmetijstvu - 1230 Poročiti, ' '7i c Mi J j _ 13 oo Minute za kmetovalce (Sil-> 1131 Čestitke, šport -17.00 Na narodni far- \ 0 Poročila -1915 Literarni drobci Gabriele K. *u'OClla - 19.15 Literarni drobci Gabrie 4 val. 946 Mhz in 105j Mhz