Poštnina plačana v gotovini Cena 2,— letnega plana odkupa živine in 10"/* letnega plana odkupa masti, isti primer je v KLO Sinji vrh, kateri se v celoti ne zaveda odkupnih nateg in zavrača; vse prejete plane" odkupa OLO, češ, da je KLO pasiven in da nima ničesar za odkup. Res je, da je KLO Sinji vrh v primerno višjem predelu in da je tudi kraški svet, toda nerazumljivo je pa to, da KLO Sinji vrh še celo plan odkupa zdravijih zelišč zavrne, češ, da nimajo niti zdravilnih zelišč, čeprav so. zdravilna zelišča tmm doma. J. I. Predpriprave za odkup žita v črnomeljskem okraju Kot vsepovsod se tudi v okraju Črnomelj vršijo predpriprave za odkup žita. Nekoliko dni pred žetvijo so morali KLO ugotoviti pridelke belih žit posameznih gospodarstev. Nujno je, da KLO vedo, kakšne pridelke imajo posamezni kmetje, posebno pa ona kmečka gospodarstva., katera imajo večje površine obdelovalne zemlje in so dolžna prodati državi svoje tržne viške. Oni KLO, ki vse svoje naloge vestno in pravilno izvršujejo, so tudi to nalogo pravilno izvršili. Postavili oziroma določili so komisije, ki so ugotavljale pridelek posameznih kmečkih gospodarstev ter javljale KLO uničene površine od poljskih miši in vremenskih neprilik, tako da je imel KLO točen pregled nad pridelkom žita za posamezna gospodarstva. Le s takim načinom dela se odpravljajo napake pri obremenjevanju, posameznih gospodarstev. KLO Dragatuš, ki je napravil obremenitve oddaje belih žit na posamezna gospodarstva samo v pisarni, ne more izvajati pravilno diferenciacijo na vasi. Zaradi takšnega birokratskega poslovanja si sami KLO delajo velike težave pri izvrševanju odkupnih nalog, kar ustvarja nezadovoljstvo med posameznimi kmetovalci. Razumljivo je, dla so odkupi kmetu veliko breme, vendar pa morajo razumeti, da tako delovni ljudje, ki zastavljajo največje napore, dobijo to, kar jim! je nujno potreono za njihovo življenje. Z. M. Zakaj ? Zakaj letos' ni bila obdelana velika greda na Florjamovem trgu? 2e v zgodnji pomlcdi smo brali v časopisju, da je treba obdelati vsako ped zemlje. Čudno kako to, da letos ta velika gredla, na kateri bi khko tri ga*-. spodi nje pridelale vso povrtnino, ni bila obdelana, ko se je lansko leto, ko je bila greda obdelano, izkazalo, da je zemlja dobra. In če že ni bila obdelana:, ali bi ne bilo. pametno urediti tam vsaj lepo zelenico, kot pa da ta kompleks zemlje leži sredi trga zaraščen s travo in osatom? ' Stev. 22 >DOLENJSKI L TST« Stran S Besedičenje o miru - vojna na Koreji Organizacija združenih narodov si prizadeva na vsak način ohraniti mir, ki ga. delovno ljudstvo vsega sveta tako željno pričaka je in išče že v vsem svoijem razvoju. Prav zato je ta organizaciljla osnovala Varnostni svet, da bi zavarovala razne1 države Pred najhujšim t. j. vojno. Prav je, da, bi bil na vsem svetu večen mir, kajti le v miru se ustvarjajo lepši in boljši življenjski pogoji, le v miru lahko dela delavec v tovarni, kmet na polju in delovni imteligent v svoji delovni sobi. Mi jugoslovanski narodi srno pretrpeli ogromno., nasi sta izučili dve gorostasni vojni, m;i smo občutili vse gorje, ki ga prinaša v°Jna delovnemu ljudstvu in. zalto naša predstavništva v inozemstvu in v Orga_ TIHI OCEAN nizati.jii združenih narodov neprestano postavljajo glavno in edino zahtevo za izboljšanje življenjskih prilik — mir. Po vsem svetu se združujejo ljudijel v organizacije miru, vsepovsod govore ljudje o miru, vedno slišimo o velikih zborovanjih, kjer zahtevajo mir. ; Na Kareji pa divja vojna, vojna takoi huda in1 krvava, kakor soi bile vse vojne in; kakršne bodo vse vojne, dokler ne bodo povsod zavladale delavne; množice1, ki vedo, da se le v miru lahko živi in ustvarja srečnejša bo. dočnost mlajšemu rodu! Vprašamo se, ali je sploh še kje ljudstvo, ki se hoče boriti in in voditi vojno, posebno še sedaj, po tej, tako strašni vojni, kateri ni ušel nihče? Ne tudi to ljudstvo — korejsko — ne želi vojne, temveč tu so imperialistični pohlepi, pohlepu ' po izkoriščanju tujih bogastev, tujega ljudstva in tuje delovne sile. Tu ne gre za| kake visoke ideje, tu gre samo za to, kdo bo izkoriščal Vsa bogastva, kdo bo. imel večji gospodarski uspeh. Prav zato, da bi to. nekatere države laže dosegle, so začele zbirati okrog sebe istomisleče d'ržave in tako> ustvarile bloke držav. Naš predstavnik v Organizaciji združenih narodov tov. Vilfan Jože je popolnoma pravilno dejal: »Z osnovanjem blokov Je| odvzeta vsakai možnost enakopravnega gospodarskega sodelovanja nč1 le med državami raznih blokov, temveč tudi med državami enega bloka.« Tako je naše naziranje inl tako je naše gledanje tudi na korejsko vprašanje. Koreja jle zelo oddaljena od nas., saj je do nje skoraj 14,000 krni zračne črte, vendar nas stvar zanima. Zanima nas kako tečejo tam te stvari in zakaj tako tečejo 'in ne drugače. Koreja je pravzaprav majhna deželica. Je polotok med; Rumenim in Japonskim morjem, tako da je njen sosed na severu Mandžurija, na zapadu Kitajska, na, vzhodu pa Japonska. Torej to je v osrčju, bi lahko rekli, zemlje, kjer se bi jejo najtežjj boji za osamosvojitev delovnih ljudi, za osamosvojitev dležel, ki šo bile pod' kontrolo In izkoriščanjem velikih imperialističnih držav Amerike in Anglije ter drugih. Koreja meri 273.000 kv. km in šteje okrog 25 milijonov prebivalcev. Od teh prebivalcev i° 24 milijonov Korejcev in 1 milron Kitajcev in nekaj siotisoč Japoncev. Njihova zgodovina je kaj žalostna- Samostojno cesarstvo so imeli do 1850, ko so Kitajci okupirali deželo. Leta 1895. je morala prepustiti Kitajska Korejo Japonski in ta j i je vladala do 1945, ko je kapitulirala. Nastalo je vprašanje, kdo bo od tedaj naprej izkoriščal korejsko bogastvo. Velikim stilam je bilo za korejske gozdove in vodno energijo, ki jih ima severna Koreja, njim je bilo za zaklade premoga, železa, zlata, boksita, svinca, bakra, litija,, nikla in. cinka, ki, ga vsebujejo severne korejske gore, njim je bilo za' izredno bogata lovišča rib in riževa polja, kj so v južni Koreji. Vse to so hoteli pospraviti za sebe in zato so si razdeliti1 vso deželo na dva dela ali kakor pravimo na dve interesni sferi. Severno so dobili Sovjeti, Južno' Ko- rejo pa Amerikanci. Sovjeti so osnovali v Severni Koreji Demokratično republiko Korejo, kjer so imeli glavno besedo delovni ljudje (komunisti), Amerikanci pa so najprej v Južni Koreji osnovali vojaško upravo in oblast nato nekako buržujisko republiko s katero so hoteli preslepiti delovno ljudstvo. Vsak je delal po svoje,, vsakj je napeljal vodo na svoj mlin, nihče pa ni vprašal ljudstva, kaj in kako hoče. Nihče ni spoštoval njihove žalne, bele obleke, ki so jo nosili kar celih sto let, ker so izgubili samostoj-no&tj, nihče ni vprašal ljudstva, kako si hoče urediti svojo domovino. In to zato ne, ker so gledali samo svoj lastni profit, ker so gle. dali le svoje lastne zahteve. Ljudstvo v celotni Koreji, tako severni kakor tudi južni, je enotno in hoče biti združeno v skupni domovini, zato Se tudi ljudstvo Južne Koreje bori v partizanskih vrstah in želi Priti skupno v enotno državo. Zeli si priti v skupno državo zato, da bo izkoriščalo svoja bogastva v svoj prid,, ne pa v prid tujih zavojevalcev in izkoriščevalcev. Kljub velikemu izvozu rudnega, lesnega in poljedelskega bogastva pa so Korejci zelo zaostali v svojem življenjskem razvoju. Pa ne samo bogastvo Koreje, nego tudi njihov vojaški pomen, je vzrok današnje vojne. Koreja je dežela, ki je na vhodu, v ozemlja, v katerih ljudstvu vre in gori ogenj samoosvobodltve in samoupravljanja. To je zemlja, kjer ljudstvo nenehno vodi borbo za osamosvojitev in samoodločbo. Koreja so vhodna vrata v Kitajsko, Indonezijo, Indijo in navsezadnje tudi Japonsko, kjer podtalno vre ljudska težnja po odstranitvi je-robstva imperializma. Ali ho mogla Anglo-ameriška imperialistična sila še izrabljati ta bogata zemljišča in ljudstva, če se jim zapro vrata v ta raj? Ali bo mogel kremeljsfci birokratski režim še nadalje ustrahovati male narode v njihovem razvoju, če se Koreja osamosvoji? Prav gotovo ne! In zato je ta vojna in zato je to krvoprelitje. Marsikdo se sprašuje: »Kje naj bi bile naše simpatije? Ali: na južni ali na severni strani? Naše simpatije so tam, kjer se ljudstvo bori za samostojnost, kjer se ljudstvo bori za svoj obstoj! Istočasno pa, so- naše simpatije tami, kjer se ljudstvo bori za mir in demokracijo,, to je tam,, kjer se odstranjujejo ovire za razvoj, kjer se odstranjujejo ovire za dokončen mir, ki se ga vsi tako silno želimo. Drejče ZAKAJ? Zakaj ni odprta še druga poslovalnica Okrajne lekarne v Novem, mestu? Nekoč sta bili odprti obe novomeški lekarni in sta imeli tudi obe kar dosti posla. - Naenkrat pa so lekarno na Glavnem trgu zaprli in sedaj posluje samo še bivša lekarna Andrijanič, ki včasih komaj, komaj zmaguje delo, pa se je zadnje čase že tudi tu pričel uveljavljati takozvani »kačji sistem« čakanja;. Zakaj nosi bivša lekarna Bergman le napis »Okrajna lekarna«. Ali bi ne bilo bolje ta lokal, če je tako nepotreben za lekarno, oddati v najem, kot pa da je zaprt in morda celo prazen? V M^tiCkć je dnu/e khajemi muzaj Vendar pa kljub tem in drugim težavam n°vi odbor ni obupal, saj je imel za sabo 2lasti gimnazijsko mladino in je število ustavnih in rednih članov v kratkem naraslo na 250. Treba se je bilo lotiti novih nalog, ki so se odpirale pred odborom. Martinova Cerkvica, ki ima preskromni razstavni prodor, je bila določena za lapidarij novega ^tizeja, medtem ko je odbor dosegel, da mu jje stanovanjski odsek v župnišču oz. v pro-s*iji nakazal še dve sobi, tako da razpolaga tarn za sedaj s štirimi prostori. Vendar pa je tudi ta rešitev samo začasna in se bo moral *nuzej o prvi ugodni priložnosti preseliti v Metliški grad (danes je tam nižja gimnazija, dijaški internat in okrajno sodišče), kjer so edino primerni prostori, da se bo mogel razmahniti in res vršiti tisto poslanstvo, ki mu Bre pri izobrazbi širokih ljudskih množic. Poleg tega je odbor dosegel zaščito štancanja v februarju letošnjega leta umrlega književnika Engelberta Gangla (tu je bil spričo velike stanovanjske stiske dovolj uvi-VeVen tudi mestni ljudski odbor v Metliki!) sklenil, da uredi spominski sobi tega za ^etliko zaslužnega rojaka. j. V aprilu so bili iz razpadle grajske kapele v Krupi pri Semiču prepeljani v novi r>id arij trije nagrobniki pl. Burgstallov. ltal'i so visoko kvalitetno delo iz začetka % l? i' stol. in predstavljajo v naravni velikosti <5 fta, sina in vnuka, fevdalce, ki so v tisti (n bi Posedovali belokranjske gradove Krupo, rtJ^ac in Pobrežje. Nagrobnike, od katerih g.J'ita dva z napisom, podstavkom in oblo-krhu skoraj štiri metre in ki so izdelani iz Pen6§a hvarskega kamna, je bilo treba preso U z veliko pazljivostjo. Prostor zanje iw zidu izkopali skoraj izključno dijaki pr.' lske gimnazije, od katerih sta največji, in v težaški del opravila dijaka Jože Pečarič Nlko Zupanič. Pri vseh teh in drugih delih je bil v veliko oporo predsedniku tov. Josip Tome, ki je prenekatero prosto uro žrtvoval za čim lepši uspeh novega muzeja. Velike težave dela odboru zlasti priskrba potrebnega materiala (lesa, cementa, stekla, okovja itd.), vendar so bile tudi tu najnuj- nejše potrebe krite. Pri tem so bili uvidevni metliški obrtniki, zlasti mizarji, ki so si med sabo porazdelili delo pri napravi oken, vitrin in razstavnih miz. Vse delo je v teku, tako da bodo verjetno že to jesen občinstvu dostopni prvi razstavni prostori. Novi odbor si je skušal pridobiti čim več sodelavcev. Svojo nesebično pomoč so mu obljubili Belokranjec univ. prof. dr. Niko Cerkvica sv Martina — lapidarij belokranjskega muzeja Zupanič; strokovnjak za belokranjsko tkal-stvo in umetno obrt Božo Račič in poleg drugih tudi upravnik novomeške študijske knjižnice Bogo Komelj, s katerim bo Muzejsko društvo izmenjalo primerke partizanskega tisika, saj je ena prvih nalog Belokranjskega muzeja, da čim nazorneje prikaže rast naše narodne vojske in ljudske oblasti na prvem slovenskem osvobojenem ozemlju. Novi muzej bo moral prikazati obrambno vlogo Bele Krajine, ki jo je ta imela za časa turških vpadov, moral bo prikazati belokranjsko etnografijo in folkloro, treba bo prikazati materialno, socialno in duhovno kulturo deželice med Gorjanci in Kolpo. Novi muzej bo moral najti specifično belokranjski izraz, moral se bo razlikovati od drugih lokalnih muzejev, ki imajo spet svoje posebne naloge, a bo vendar z vsemi muzeji povezan (v Sloveniji je zdaj 16 muzejskih ustanov, 9 pa jih je v pripravi — med te sta všteta tudi Belokranjski muzej v Metliki in Dolenjski muzej v Novem mestu) — v pestro celoto, da se bo Gorenjec začudeno ustavljal ob belokranjskih kolih, pisanicah in jurjevanju, da bo človek s Posavja z zanimanjem gledal na škofjeloško cehovstvo, da se bo Prekmu-rec prijetno začudil in učil ob predmetih, razstavljenih v kovinarskem muzeju v Kropi. Tu bo arheološki muzej, tam. etnografski, pri-rodopisni in tehnološki, vojni in zemljepisni, vsi pa ne bodo več ropotarnice stare krame, temveč učilnice novega socialističnega človeka. I muzej v Novem mestu i muzej v Metliki bosta imela svoje življenjske haloge! Bosta dopolnilo učeče se mladine, bosta dopolnilo znanja in razgledanosti željnih delovnih ljudi, ki bodo spoznali, da nam prav zares ni bilo nič podarjenega, ampak je prav vse, tudi današnja svoboda, del dolgega, žilavega razvoja našega naroda. Zato zaslužita oba muzeja vso podporo oblasti in delovnih, nesebičnih ljudi! —ed — L7 Stran 4 > DOLENJSKI L IST« Stev. 22 PIŠEJO N AAA Zdravilišče Dol. Toplice brez dobre in zdrave pitne vode LEPO JE BILO! 2e se je valila rubinasto rdeča krogla proti zapadu, ko so se poslednjikrat zbrali pred mogočnim poslopjem dolžke osnovne šole najboljši učenci. Prišli se na povabilo Krajevnega ljudskega odbora in učiteljstva. Spretne roke kuharice so s pomočjo učiteljic pripravile okusno večerjo mladim povabljencem in predstavnikom organizacij. V prijazno okrašeni in slavnostno pripravljeni sobi je vladalo prijetno razpoloženje. Tovarišica upraviteljica je navzoče toplo pozdravila in naglasila skrb ljudske oblasti za našo »mlado gardo«, dala priznanje Krajevnemu ljudskemu odboru, ki je skupno z učiteljstvom pripravil tako lep dan. Želela je, da bi se prav prijetno in domače počutili, zbrani skupaj, po skupnih naporih in končnih uspehih. Otroci so se ob petju pesmi in spremlje-vanju harmonike sprostili in razživeli. Prezgodaj je minulo. Ob koncu se je učenka III. razreda zahvalila Krajevnemu ljudskemu odboru in s tem ljudski oblasti za res prisrčen večer, ki jim je bil pripravljen. Na koncu je dejala: »Novih moči bomo nabrali v počitnicah, eni v kolonijah, drugi pa bomo pili sonce doma med polji in gozdovi ter prihodnje leto s podvojeno silo prijeli za delo.« Udarna pesem mladih grl se je razlegala po Dolžu in se izgubljala daleč pod Gorjance, n-a NE ČUTITE SE PRIZADETE V 18. številki našega lista je bil natisnjen članek »Mož z dvema želodcema«. Precej predsednikov invalidskega združenja se je prišlo pritožit v uredništvo in hotelo preklic. Pravijo, da so oni tudi predsedniki, da so tudi bolni na želodcu, da imajo v vasi tudi Janeza Pipca itd., le da niso nikoli dobili po dve živilski nakaznici. Moram vam pojasniti, da je Bregešarija tam, kjer nosijo bregeše. Bregeše so pa hlače belokranjske narodne noše. Tudi Janez Pi-pec ni pristna oseba, ampak je lahko vsakdo, ki nqsi pipec s seboj in ga rad uporablja za rezanje. Le kar potolaženi bodite. Zgodbica se ni godila ne v Vavti vasi in ne v Jur-ka vasi ali kje drugje v novomeškem ali tre-benjskem okraju. Prav nič ne bomo napisali, kje se je to dogodilo, kajti tam že vedo, kjer se je in so prav zadovoljni in se smejejo v pest, da so ga tako temeljito prijeli, da niti s prstom ne more geniti, kakor sam pravi. V SPOMIN NAJSTAREJŠEMU METLIŠKEMU GODBENIKU LOJZETU NAVRATILU Neizprosna smrt te je iztrgala iz naše srede in ko smo stali ob odprtem grobu, kjer je sedaj tvoj zadnji dom, smo z grenkim občutkom žalosti zaigrali zadnji pozdrav. Živel si skoraj 77 let in pred 56 leti prvič nastopil kot godbenik. Mnogo si jih z nami spremljal k zadnjemu počitku, a ko smo mi spremljali tebe na zadnji poti, se nam je zdelo, da gre s teboj vred v grob polovica zgodovine metliške godbe. S svojim izrednim spominom si nam vztrajno tolmačil različne dogodke iz 90 letnega obstoja naše godbe. Stare spominske slike metliške godbe bodo ostale mrtve, ker ni več Lojzeta, ki bi jih s svojim prijetnim pripovedovanjem oživljal. V svojem življenju si bil vedno vesel in skromen, ter zato vsem priljubljen. Za vsakogar si našel dobro besedo. Gasilska četa, mojstrsko društvo, moški pevski zbor, ki je zapel ob tvojem grobu, in množica ostalih spremljajočih, zgovorno priča, koliko si bil spoštovan. Tvoja priljubljena stara pesem »Ko zimca se približa«, s katero si nas mnogokrat razveselil, nam bo ostala za vedno v spominu. Dragi stric, kakor smo te vsi mlajši godbeniki vedno nazivali, bil si eden najagilnej-ših članov in tudi visoka starost te ni ovirala pri delu pri godbi, saj si še pred par meseci, ko te je bolezen za vedno vrgla v posteljo, sodeloval z nami. Tudi med vojno ti je bila glavna skrb godbeni instrumenti, ki si jih čuval kakor punčico svojega očesa. Ko so vdrli v Metliko nemški in ustaški razbojniki, ter naložili na voz naše instrumente z namenom, da jih odpeljejo, si jih ti kljub starosti rešil in znosil nazaj v »staro šolo«, kjer imamo vaje. Tvoja ljubezen in tvoje delo v prid metliški godbi je veliko, zato prisrčna hvala. Počivaj v miru med domačimi ljudmi v svoji rodni grudi, ki si jo vedno ljubil. Med godbeniki pa ti bomo ohranili večno slavo in neizbrisen spomin! Metliški godbeniki KDO GA BO PREBUDIL KUD »Miran Jarc« v Črnomlju spi ne- vzdramno spanje. Obstoja samo na papirju. V pretekli sezoni rui dal niti ene pomembne kulturno prosvetne prireditve. Ako bi se dijaki črnomeljske gimnazije ne potrudili in z delovnimi profesorskim ziborom' ne skrbeli za proslave pomembnih praznikov v letu, bi meniM, da člani črnomeljskega KUD »Miran Jarc« zares nimajo prostora, kjer bi se zbirali in skrbeli za kulturno prosvetno rast belokranjske metropole. Temu Pa ni tako! Črnomelj ima prekrasno dvorano v Domu ljudske prosvete, ki bi jo bilo potrebno samo še prebeliiitii, zastekliti in urediti tudi oder. V času NOB je bila ta dvorana priča premnogim kulturnim in političnim dogodkom. Kako, da danes gospodarita v njej dolgčas in praznina, se vprašujejo, vsi, ki jim je pri srcu kulturni napredek Bele Krajine. Kakor doznavamo, je okrajni OILO izposloval večjo vsoto za popravilo, dvorane. Želimo, naij bi čmomeljski KUD-ovci takoj pristopili k delu za ureditev dvorane in pričeli tudi s študijem del, ki bodo še to jesen kulturno prosvetno opljajala srca Crnomalj-cev in okoličanov, ki kulturne prireditve v Črnomlju radi posečajo. Bela Krajina., ki je v času NOB toliko žrtvovala za našo na. cionalno, gospodarsko in kulturno svobodo, ni zaslužila, da bi še nadalje smela samo stiha opazovati »kulturno spanje« KUD »Miran Jarc«, čigar naloga je, postati avantgarda za ostale kulturno, umetniške družine v Beli Krajini. Vprašanje dohre in zdrave pitne vode v zdravilišču Dol. Toplice se vleče že. dolga desetletja. Topličani so skupno s kopališko upravo proti koncu prejšnjega stoletja zgradili vodovod iz studenčnega izvirka v 2.5 km oddaljeni vasi Podturn. Zgradba vodovoda je bila že spočetka ponesrečena, ker se graditelji niso ozirali in upoštevali nasvete domačinov glede kraških tal. Jez, ki naj bi zajemal vodo je bil zgrajen na neprimernem mestu in voda je v kraških tleh pod jezom uhajala in tako je ostalo zdravilišče ob suši brez pitne vode, ker je navadna turbina ni mogla črpati in poganjati v rezervoar. Vse poprave in krpanje jeza je bilo brezuspešno. Letoviščarji v Dol. Toplicah Ob največji potrebi in suši je vodovod odpovedal. V takem slučaju So si kopališki gostje in domačini pomagali s toplo> termalno vodo, ki so jo ohlajali na ledu ali v hladnih kleteh. Da bi se temu nedostatku in pogrešanju dobre vode odpomoglo, so dobili, kakor hitro je bila v Dol. Topilce napeljana elektrika, električni motor za črpanje vode iz izvirka in pogon v rezervoar. Toda tudi s tem vpra-sanje pitne vode še ni bilo rešeno, in so se pojavljale stalno neprilike, in to največ ob suši in ob času glavne kopališke sezije. Temeljito rešitev za dobro pitno vodo v stari Jugoslaviji kljub vsemu prizadevanju tako kopališke uprave, kakor tudi lokalnih faktorjev, ki so se mnogo trudili, ni bilo mogoče doseči. Sele ljudska oblast socializem gradeče države Jugoslavije je resneje popri-jela to za dolenjsko zdravilišče tako pereče vprašanje. OILK je v svojem petletnem; plar nu razvoja narodnega gospodarstva okraja Novo mesto v letih 1947—1951 v 10. točki »V komunalnem gospodarstvu« točka 4c določil sledeče: Vodovod v Dol. Toplicah rekonstruirati s sledečim: preurediti zajetje vode s črpalko, izmenjali tlačni in deloma oskrbni cevovod s cevmi večjega premera, zgraditi večji rezervoar v višji legi in izvesti čistilne (zaenkrat vsaj desinfekcijske) naprave. Z rekonstrukcijo vodovoda v Dol. Toplicah je pričeti v 1. 1949. Točka 16 petletnega plana OILO Novo mesto »Vzdrževanje in uporaba komunalnega gospodarstva« se glasi: Za izgradnjo vodovo- tovariša Česna, ki je v nekaterih primerih reševal skoro neubranljive nasprotnikove udarce. Tretji niz so domači igralci po nepotrebnem izgubili. Ekip« je nenadoma popustila in zaigrala negotovo, kar so izkoristili gostje in so z izredno požrtvovalno igro svojih set. Tudi četrti set je pripadal gostom, ki so se močno popravili in so s svojimi dobro tcl-čenimi žogami zmedli nasprotnika. V zadnjem odločilnem setu se stanje spočetka ni spremenilo. Gostje so odlično igrali in so dosegli stanje 8:1. Igralci Krke so v temi delu igre igrali raztrgan« in so izgubljali žogo za žogo. V nadaljevanju jim- je po hudi borbi uspelo izenačiti in končno priti v vodstvo s 14:10. Vendar pa so gostje z uporno igro zmanjšali rezultat na 14:13. To mučna stanje je pretrgal nasprotni igralec, ki je poslal žogo v avt in s tem zagotovil zmago Krki. V današnji igri se je predvsem odlikoval Medic Samo s svojimi ostrimi udarci, dalje Česen Andrej in Riko Urh. Pri gostih sta bila najboljša Franc Klep in Jože Zej. Sodil je z manjšimi napakami pred petdesetimi gledalci Podibevšek. Čopič. . da v Novem mestu v letih 1948—1951 investirati 7,600.000 din. S tem zneskom delno tudi prispevati k rekonstrukciji vodovoda v Dol. Toplicah, ostala potrebna denarna sredstva pa zagotovi VLRS in uprava zdravilišča. V jeseni 1. 1948 so pod vodstvom: inž. toV. Guzelja pričeli meriti nov tok vodovoda, čistilne naprave, ki naj bi bile nad vasjo Podturn in rezervoar, ki bi ležal 50 m višje kot je lega zdraviliškega trga. Tako bi bil lahko vodovod napeljan po vseh tudi najvišjih sobah zdraviliškega poslopja. Pri sedanji višini rezervoarja ni mogoče, da bi se po vseh sobah uporabljala voda iz vodovoda, zato je zdravilišče napravilo svoj lastni rezervoar S termalno vodo, ki je napeljana po vseh sobah. Preko zime 1. 1948/49 so bili načrti za nov vodovod izdelani in jih je komunalni oddelek pri OILO prejel že meseca julija ali avgusta. Obvestil pa je KLO sredi meseca oktobra z naročilom, da naj se prične takoj s kopanjem jarkov. KLO je sredi meseca oktobra sklical množični sestanek Topličanov, da bi se pogovorili in določili kopače, ki naj bi I s prostovoljnim delom izvršili to potrebno in za Toplice tako nujno delo. Na prvi sestanek je zaradi tedanjih nujnih gospodarskih del prišlo le malo gospodarjev, zato je bil čez dva dni sklican drugi sestanek, na katerem se je določil vrstni red kopačev. Z delom se je takoj pričelo in že v par dneh je bilo izkopanih 54 m jarka. Nastopilo je deževno i vreme, ki je nadaljevanje kopanja zavrlo. Nato je nastopila zima, ki je delo onemogo- I čila. Spomladi, ko so postale prilike ugodne, se je takoj pričelo z nadaljevanjem kopanja jarkov, tako da je bilo v kratkem narejeno j že polovico od 280 m dolžine jarkov. Istočasno pa bi moralo gradbeno podjetje Krka pričeti z gradbenimi deli zajetja studenca. Ker gradbeno podjetje Krka ni imelo delovne sile, je prosilo, da naj bi doma preskrbeli delavce, kar je bila tudi v tedanjem času re- j mala težava.. Končno se je vendar posrečilo j dobiti dva delavca, a podjetje z enim ni bilo ; zadovoljno, češ da je premlad. Drugi starejši sam pa tudi ni hotel delati. Po vsestranskem j prizadevanju in prigovarjanju se je le posrečilo dobiti tri delavce. Ko pa je prišel oskrbovalec vodovoda v Novo mesto, da bi delavce prijavil za delo, je sprejel vest, da je kredit, določen v petletnem planu za topi Iški vodovod, črtan. Tako je skorajšnje Upanje po dobri in pitni vodi, ki bi bila stalna | — splavalo po vodi. Vse dosedanje delo je bilo zaman. Gospodarji so jarke na svojem posestvu že deloma zasuli, ker so jih jarki v gospodarstvu ovirali, deloma pa jih bo treba še zasuti, v kolikor se ne bodo sami zasuli. Zadeva prepotrebnega vodovoda stoji [ na mrtvi točki. Za napravo vodovoda so prispeli že 4 motorji, ne da bi bil o tem KLO obveščen od kje, kako in kaj. zato so ostali neplačani. Ker KLO ni imel niti denarja, niti zadevnega kredita in ni vedel kaj storiti, je bila medtem vložena tožba za plačilo- motorjev. Napaka je bila sicer, da se KLO ni pravočasno zanimal in oskrbel potreben kredit, da bi ostali vsi 4 motorji v Dol. Toplicah, tako ij| pa je 3 motorje odkupil mestni kom. odbor v Novem mestu, 1 motor pa čaka v Toplicah boljših časov. Sedanji vodovod, ki zelo neredno deluje je kaj provizorno delo. Ima malo električno črpalko in če se količkaj pokvari, kar se večkrat dogaja, so Toplice brez vode. Kakor hitro pa bo pričelo zmrzovati, bodo sploh brez vode. Sedanja voda tudi ni čista. Pred kratkim se je ponesrečil tovorni avto naložen t lesom, se zvrnil v izvirek in ga onečistil z nafto. Kopališki gostje in tudi domačini so si za gasitev žeje v sedanji vročini kupovali kisli) vodo, ki je pa sedaj tudi ni — tako je v sedanjih vročih dneh vprašanje dobre pitne vode zelo aktualno. Nujna potreba za zdravilišče je, da se me-rodajni faktorji zganejo in spravijo vprašanje prepotrebnega vodovoda z mrtve točke. Petletni plan mora biti dosežen. — Ali naj bo Dolenjska res vedno in v vsakem oziru na zadnjem mestu? ALI VESTE? ! Vsakdo dobi I 10 kg sladkorja j 50 kg pšenice t in 1500 dfin igatavtne, j če proda Kmečki zadrugi v svojem j kraju 100 kg malin. SD KRKA : KOROTAN (Kranj) 3:3 Pred približno 150 gledalci se je na novomeškem stadionu odigrala prijateljska nogometna tekma med domačo Krko in drugoplasiranim društvom republiške lige SD Koro-tanom. Rezultat 3:3 je vsekakor uspeh, katerega so dosegli domačini. Sam začetek igre je pripadal gostom, ki so si priborili terensko premoč na igrišču in često ogrožali vrata domačinov. Čeprav so bili gostje v premoči, prednosti niso znali izkoristiti zaradi slabega in netočnega streljanja na gol. Domačini so se polagoma osvobodili pritiska, toda sicer lepo mišljene napadalne akcije so se zaradi nesporazuma napadalcev zaključevale neuspešno. V eni izmed napadalnih akcij je dobil žogo Smerdu, ki je spretno preigral oba branilca in poslal žogo v mrežo. Po tem dogodku so gostje izvedli hiter napad, ki se je uspešno končal. Rezultat 1:1. Po odmoru se je tempo igre podvojil in oba nasprotnika sta s hitrimi prenosi žog neprestano ustvarjala razburljive trenutke v prostoru obeh vratarjev. To stanje je pretrgal Draganja, ki je s svojim nizkim udarcem v gol povedel domače moštvo v vodstvo. V kritičnem trenutku pred vrati domačinov je branilec Smajdek preostro streljal vratarju. Stanje 2:2. Najlepši gol dneva je dosegel Božko, ki je spretno preigral vrsto nasprotnih igralcev, nakar je lepo streljal v levi kot, 3:2 za domačine. V zadnjih minutah so gostje rezultat izenačili. Tekmo je sodil dobro Romih. Ob tej priliki bi povedal še nekaj: že večkrat se je opazilo na igrišču, da so se pri tekmah, tako pri prijateljskih kot prvenstvenih, igralci med seboj prepirali. To vsekakor ni lepo od športnikov naše domovine in želeli bi, da se ta navada odpravi. V predtekmi sta nastopili pionirski moštvi SD Krka : NKK Odred (Ljubljana) 2:0. To je vsekakor velik uspeh, ki so ga dosegli domači pionirji, kajti igralci Odreda bodo nasledniki danes najboljšega moštva v Sloveniji. Gole sta dosegla Cavlovič in Hrovat. Najboljša v moštvu sta bila Pavlic in Ma-jerle. Čopič SD KRKA ; SD ENOTNOST 0:3 Danes je bila odigrana prvenstvena tekma v odbojki med SD Enotnost (Ljubljana) in SD Krko. Zmagali so po boljši igri gostje z rezultatom 3:0 (15:13, 15:11, 15:6). Čopič SD KRKA : SD ŽELEZNIČAR (Maribor) 3:2 Na odibojkaškem igrišču na Loki je bila odigrana prvenstvena odbojkaška tekma med Železničarjem iz Maribora in domačo Krko. Po ogorčeni in zanimivi igri je uspelo ekipi Krke premagati nasprotnika s tesnim rezultatom 3:2 (15:8, 15:8, 11:15, 7:15, 15:13). Prvi set so zasluženo osvojili domačini, dočim so igralci Železničarja igrali nervozno m niso izkoristili mnogo lepih prilik. Tudi v drugem setu je zmagalo domače moštvo. V tem setu je prišla db izraza požrtvovalnost Ureja uredniški odbor. Orgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon ur edništva: 7. Stev. tekočega računa pri Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1, Tiskarna »Slovenskega poročevalca« -