VAM NUDI PO UGODNIH CENAH Zadruga mozirje * krmilo za krave molznice K-19 briketi (v zabojih po cca 700 kg) * Tl - starter briketi zlato zrno- 45/1 * Tl - starter moka 45/1 * NSK 10/1 * briketi za zajce * apno za apnenje kmetijskih površin SPREJEMAMO TUDI NAROČILA ZA: * suhe pesne rezance (v vrečah) * sveže pesne rezance (rinfuza) v Ormožu na dom MOŽNOST DOSTAVE NA DOM! UGODNI PLAČILNI POGOJI! SE PRIPOROČAMO! 32,60 + P.D. 39,40 + P.D. 38,30 + P.D. 42,50 + P.D. 43,00 + P.D. 2.000 SIT 20,90 + P.D. 2,50 SIT/kg 4,10 SIT/kg /0 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Spoštovani! Med mnogimi cilji, ki smo si jih zastavili v začetku poslovnega leta 1995, je bila tudi posodobitev naše poslovne enote v osrčju Zgornje Savinjske doline, v Mozirju. Danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da je ta cilj uresničen. Ob tej priložnosti vabimo komitente in varčevalce naše banke, da se udeležijo otvoritvene slovesnosti, ki bo v petek, 6. oktobra 1995 ob 13. uri v prenovljenih prostorih ekspoziture v Mozirju, Na trgu 9. Vaša banka - LB Splošna banka Velenje d.d. NUDIMO VAM kvalitetna korekcijska stekla domačih in tujih proizvajalcev kot so: ZEISS in ESSILOR SVAROVSKI NUD1IMO VAM TUDI: - domače in uvožene korekcijske okvirje - očala za zaščito pri delu, polaroidna očala za ribiče - kolesarska očala - popravila očal - vrvice, etuije, krpice za očala in spraye proti zarositvi stekel - tekočine za kontaktne leče (Aosept, Lensaii, Bausch & Lomb) - povečevalna stekla VSE VRSTE STORITEV OPRAVLJAMO HITRO IN KVALITETNO. Za vas poslujemo vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. — MNiMRK ____i 111212 - ill ....... N*tloVn»@* Jesenski gozd Foto: Ante Blazevič Otvoritev Agencije Banke Celje v Mozirju 7 Občinski svet Mozirje I upošteval pritožbo GG Nazarje % Bo na Ljubnem Cerkev gojila kulturno dejavnost?! Odobrena sredstva za demografsko ogrožena območja IV Prvi slikarski EXTEMPORE v Savinjskem gaju Ul lil OK Zgornja Savinjska na robu propada, razpada ali česa drugega? [prednikov Ua, U a Je 525.600 minut veliko časa? Ali pa morda 8760 ur? Ah pa 365 dni oziroma 52 tednov? Eno leto - veliko ah malo časa? Kakor kdaj in kakor za koga. Za Savinjske novice oziroma za vse nas, ki jih ustvarjamo, je bilo zadnje leto dni prej kratko kot dolgo. Časa med eno in drugo številko imamo namreč vedno (pre)malo, zato je časovna stiska za nas nekaj vsakdanjega. Leto dni je vendarle tudi obdobje, ko se običajno naredijo takšni ah drugačni obračuni in se stvari skušajo analizirati. Minulo obdobje je bilo za Savinjske novice nedvomno izjemno pomembno, saj so se z novim izdajateljem rešile stagnacije in končno zaživele v novih dimenzijah. S precej drugačno podobo, ki jo je novembra lani dopolnila barvna naslovna stran, z večjim številom informacij, z novimi rubrikami in z večjim obsegom so Savinjske novice stopile kar več korakov naprej. S tem seveda ni vse končano. Časopis se mora razvijati še naprej, tako vsebinsko kot tehnično, in ta dlj smo trdno odločeni zasledovati. Z vsako številko znova. Zavedamo se objektivnih omejitev, ki so pogojene z naravnimi in gospodarskimi karakteristikami dohne, vendar to ne pomeni, da smo samozadovoljni s sedanjim stanjem. Nikakor ne. Idej in volje za napredovanje je še vehko. To istočasno pomeni tudi zavedanje realnosti z vsemi pomanjkljivostmi vred. Ves čas govorim in pišem v množini, kajti dobro se zavedam, da je časopis mogoče ustvarjati le z ekipo sodelavcev. Naša ekipa je v primerjavi s tedniki in dnevniki seveda majhna, a nas tudi ni tako malo, kot se morda komu zdi. In kot urednik sem ponosen na to ekipo. To sem vsem njenim đanom, s katerimi smo skromno proslaviti "1. rojstni dan", tudi povedal. Z željo, da bi uspešno sodelovati še dolga, dolga leta. Najbrž je prva obletnica tudi prava priložnost, da se skušam vsem, ki so tako ali drugače dati svoj prispevek pri "osamosvojitvi" Savinjskih novic, na nek način zahvaliti. Najprej se seveda moram zahvaliti Programskemu svetu SN pod vodstvom prof. Antona Veneka in Izvršnemu svetu SO Mozirje pod vodstvom Jakoba Presečnika za zaupanje. Izdajateljstvo časopisa je pač odgovorna dejavnost. Iskreno zahvalo sem dolžan tudi Aleksandru Videčniku, Ediju Mavriču in Cirilu Semu, s katerimi sem sodeloval že prej. Kolegi, hvala za vašo podporo in nasvete -biti so (in so še) zlata vredni. Za tehnično pomoč ob začetku izdajateljstva se najlepše zahvaljujem nazarskemu podjetju Igea in Tomažu Pajku. Kajti samo znati pisati je za ta "kšeft" danes veliko premalo. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste in še sodelujete pri nastajanju časopisa, na tak ati drugačen način. In nenazadnje, hvala mojim in ženinim staršem, hvala moji ljubi Heleni za njeno ljubezen, ki mi daje moč, in mojima sončkoma Nastasji ter Rebeki. Lep pozdrav vsem do prihodnjič! IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Banka Celje Otvoritev agencije v Mozirju V Zgornjo Savinjsko dolino je prišla, pravzaprav se je vanjo vrnila, nova banka. Po velenjski Ljubljanski banki in po SKB banki je to Banka Celje, ki je pred tednom dni v Blagovnici trgovskega podjetja Savinja Mozirje odprla svojo novo agencijo. Kot je ob slovesni otvoritvi povedal Niko Kač, generalni direktor Banke Celje, je to po otvoritvi ekspozitur v Krškem in Velenju ter po otvoritvi agencije v trgovskem centru Interspar v Celju že četrta letošnja otvoritev. Dokaz več, da si je celjska banka zastavila izredno ambiciozen načrt širitve svoje mreže, s katero želi zadovoljiti potrebe čim večjega števila komitentov. Agencija v Mozirju bo poleg zbiranja sredstev odobravala tudi posojila občanom, prav tako pa bo nudila celoten bančni servis za tolarsko poslovanje, od zbiranja sredstev do odobravanja posojil podjetnikom. Banka bo vsem komitentom zagotovila osebno obravnavo in individualen pristop za vsakega posameznika. Delovni čas mozirske agencije je od 8. do 11. ure ter od 14. do 17. ure, dodatno pa so v pritličju Blagovnice namestili še bankomat, ki bo po dolgem čakanju dobrodošla novost v Mozirju in v dolini. Na slovesni otvoritvi je spregovoril tudi župan občine Mozirje Jakob Presečnik, ki je Banki Celje zaželel uspešno poslovanje. Posebej prisrčno so udeleženci otvoritve pozdravili dolgoletna uslužbenca celjske banke Aleksandra Videčnika, slednji je ob tej priložnosti povedal nekaj utrinkov iz zgodovine bančništva oziroma hranilništva v naših Dolgoletna uslužbenca Banke Celje: Milena Deleja in Aleksander krajih, in Mileno Deleja. Za kulturno plat otvoritve so poskrbeli učenci Glasbene šole Nazarje pod vodstvom prof. Tadeje Cigale. Franci Kotnik Združenje podjetnikov Razgovor s Cvetko Tinaver Združenje podjetnikov Savinjsko-ša-leške regije je v petek, 29. septembra v Topolšici pripravilo razgovor z direktorico Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, Cvetko Tinauer. Razgovora so se poleg podjetnikov udeležili tudi predstavniki nekaterih bank. Cvetka Tinauer je predstavila aktivnosti sklada v zadnjem obdobju. Pri tem je opozorila na prve neuspele podjetniške projekte, za katere je sklad pred tremi leti izdal garancije, banke pa jih sedaj želijo vnovčiti. Letos sklad ne izdaja garancij, pač pa je bil razpis namenjen izključno subven cioniranju obrestne mere. V nadaljevanju je Cvetka Tinauer predstavila nov način spodbujanja podjetništva na lokalnih nivojih, ki bo temeljil na partnerstvu z občinami. Po drugi strani bo to pomenilo, da v občine, ki same ne bodo nič namenile za razvoj malega gospodarstva, tudi sklad ne bo nič prispeval. Svoja gledanja na tematiko finančnih spodbud malemu gospodarstvu so nato pojasnili še predstavniki Ljubljanske banke Velenje, Banke Celje, Krekove banke in SKB banke. Bolj podrobno o vsebini razgovora s Cvetko Tinauer poročamo v Podjetniškem kotičku. Franci Kotnik Smreka Gornji Grad Tudi prijateljsko sodelovanje Smreka iz Gornjega Gradu je prodajo svojih proizvodov skoraj v celoti lansirala v tujino, na zahtevne zahodne trge. Eden izmed njenih številnih gospodarskih partnerjev v tujini je tudi dunajska firma Gruber Holz, kateremu gornjegrajski lesni proizvajalci prodajo 8 do 10 odstotkov lesne proizvodnje. Korektni odnosi med partnerjema se poleg gospodarskega sodelovanja kažejo tudi v pristnih medsebojnih odnosih med delavci in vodstvom obeh firm. Poročali smo že, da so bili gosti z Dunaja spomladi na obisku v Gornjem Gradu in Zgornji Savinjski dolini. Ob tej priložnosti so se dogovorili, da bodo delavci Smreke obisk vrnili v jesenskem delu, kar je bilo realizirano koncem septembra. Na Dunaju so si ogledali proizvodnje prostore firme Gruber Holz in v nadaljevanju obiska z gostitelji odigrali prijateljsko nogometno tekmo, v kateri so z nekoliko več športne sreče zmagali domači igralci. Drugi dan obiska so Gornjegrajčani izkoristili za ogled najmarkantnejših znamenitosti Dunaja. Videčnik (foto: C. Sem) Na otvoritvi agencije: (z leve) Niko Kač, generalni direktor Banke Celje, in uslužbenca Agencije Mozirje (foto: C. Sem) Elkroj Mozirje Predstavitev nove kolekcije Carieija Elkrojeva blagovna znamka Carter, rojena pred dvema letoma, je že osvojila najzahtevnejše kupce. Kolekcijo za pomlad - poletje 1996 so Elkrojevi ustvarjalci predstavili ob zaključevanju na prodajni modni reviji, ki je bila v četrtek, 21. septembra v Hotelu Plesnik v Logarski dolini. Kot novost so tokrat k ženskim hlačam kombinirali Del-modovo kolekcijo priznane nemške firme, ki je znana tudi pri nas, medtem ko so bile moške hlače predstavljene v kombinaciji s suknjiči iz kolekcije Formula EL in kravatami Carier. Cari-erjeva kolekcija sicer vsebuje 17 modelov ženskih hlač, nekaj telovnikov in 16 modelov moških hlač. Modeli so bili razporejeni po mesecih prodaje glede na težo tkanin od januarja do maja. Tkanine so uvožene iz Nemčije, Italije in Švice, njihovi proizvajalci pa so že vrsto let uveljavljeni na svetovnem tržišču in so dobavitelj tudi drugim odličnim blagovnim znamkam. Hlače Carier so opremljene z usnjenimi pasovi in skupaj s posebno kvaliteto pomenijo poseben cenovni razred. Sodeč po predstavljenih modelih bodo naslednjo pomlad poleg klasične črne in temno modre barve še vedno aktualne tudi naravne svetlejše pastelne barve. Tokratno zaključevanje in srečanje s poslovnimi partnerji so predstavniki Modne konfekcije Elkroj izkoristili tudi za žreba nje kluba Cari-eristov. Opravila ga je direktorica podjetja Marija Vrtačnik, največ sreče pri tem pa je imela Tanja Veber iz Maribora, ki je dobila prvo nagrado - potovanje v Pariz za dve osebi. V Elkroju so bili po končanem zaključevanju zadovoljni tako z organizacijo in izvedbo modne revije kakor tudi z rezultati, saj se je prodaja izdelkov blagovne znamke Carier povečala. KF Novi modeli Carieija bodo navdušili kupce (foto: F, Kotnik) Podjetniški kotiček V petek, 29. septembra je bil v hotelu Vesna v Topolšici na pobudo Savinjsko - Šaleške gospodarske zbornice Velenje in Združenja podjetnikov omenjene regije posvet z direktorico Sklada za razvoj drobnega gospodarstva, Cvetko Tinauer. Namen tega posveta je bil prikazati dogajanja na Skladu za razvoj malega gospodarstva v zadnjem letu, ko je Tinauerjeva njegova direktorica in načrti Sklada v prihodnje. Tinauerjeva je sprva posegla v zgodovino Sklada in opozorila na precejšnje nepravilnosti, ki so se pod starim vodstvom dogajale in nakazala ukrepe, ki jih je morala sprejeti za ureditev razmer. Posledica starih neurejenih razmer je dejstvo, da Sklad v letošnjem letu ne bo razpisal garancij, ker je kvota preteklih let presegala dovoljene meje. Subvencioniranja obrestne mere, ki jih je Sklad razpisal letos, tudi niso njegova vizija. Letos je bilo za subvencioniranje obrestne mere razpisanih 198 mio SIT, od tega je 80 mio praktično že odobrenih za lanske, nerealizirane, a pozitivno rešene vloge, ostaja torej še 118 mio SIT. Tinauerjeva je bila začudena ob dejstvu, da v lanskem letu "iz tega območja" ni bilo nobene vloge za subvencijo. V razpravi se je na ugovor, da je iz mozirske občine zagotovo bila vsaj ena vloga, izkazalo, da "to območje" ne pomeni celotnega področja, ki ga pokriva Območna gospodarska zbornica Velenje, temveč le področje Velenja. Kot smo omenili že v prejšnjem podjetniškem kotičku, se bo Sklad za razvoj malega gospodarstva finančno okrepil na podlagi kupnin. Tako bo v bodoče namenjal precejšnjo kvoto za kratkoročna posojila za obratna sredstva ter odobraval dolgoročna posojila za dobre projekte. Posojila se bodo odslej dodeljevala preko občinskih skladov oziroma lokalnih centrov za razvoj malega gospodarstva. Sklad bo torej podprl nekatere najboljše projekte, ki jih bo podprla tudi posamezna občina, oziroma, kot je povedala direktorica Sklada, Cvetka Tinauer, tam, kjer občinskega vira ne bo. Sklada ne bo, kjer občinski viri bodo, ni nujno, da bo sodeloval Sklad. Pomoč države malemu gospodarstvu bo torej odvisna od pomoči posameznih občin. Upajmo, da se svetniki v posameznih občinah dovolj dobro zavedajo omenjenega dejstva. Le malokdo najbrž ve za pogoje, pod katerimi je tudi že sedaj možno dobiti kratkoročno posojilo za obratna sredstva pri posameznih bankah na podlagi depozitov Sklada za razvoj malega gospodarstva. Da se bomo razumeli: Sklad za razvoj malega gospodarstva Republike Slovenije plasira svoja sredstva v obliki depozitov bankam pod zelo ugodnimi pogoji, le - te pa sredstva oplemenitijo (multiplicirajo) in jih pod ugodnimi pogoji (pogoje spet posredno postavlja Sklad) nudijo malemu gospodarstvu v obliki kratkoročnih posojil. Obrestne mere bank se za ta sredstva gibljejo po R + okrog 8%. Tudi na tem področju se obetajo spremembe, saj bo odslej dana pobuda občini, da ta izbere banko, preko katere bodo potekali občinski razpisi sredstev. Sklad pa bo vse depozite, ki jih ima pri različnih bankah na posameznih območjih, pobral in namenil izbrani banki. Mimo razpisov naj bi tako preko depozitov Sklada namenili malemu gospodarstvu od 700 do 800 mio tolarjev sredstev. Šla sem po sledeh zelo ugodnih kratkoročnih posojil na podlagi depozitov Sklada in ugotovila naslednje: Ljubljanska banka, SB Velenje, daje kratkoročna posojila na podlagi depozitov Sklada. Depoziti so dani za obdobje treh mesecev in pri LB SB Velenje predstavljajo le 10% posojil malemu gospodarstvu. Odgovorni v LB smatrajo, da je okrog 5 mio teh sredstev premalo, da bi šli v razpis, zato kredite, ki jih uporabnikom plasirajo po R + 8,46%, namenijo nekaterim vlogam, ki so v trenutku razpolaganja z depoziti v banki, oziroma poleg teh sama banka poišče dobre komitente, ki bi jim bil poceni denar dobrodošel. To so torej posojila za obratna sredstva z dobo vračila do enega leta. Ker banka ne ve, ali bodo depoziti, ki jih Sklad nudi za obdobje treh mesecev, podaljšani, je nizka obrestna mera zagotovljena za prve tri mesece, v nadaljevanju pa je vse odvisno od tega, ali bo Sklad depozite podaljšal ali ne. V SKB banki pravijo, da so dobili nekaj malega depozitov Sklada, za obdobje treh mesecev. Obrestna mera za posojila na podlagi teh depozitov je pri SKB banki R + okrog 8%. Sredstva so namenjena njihovim komitentom. O tem javno ne obveščajo svojih strank. Najbrž ima Tinauerjeva prav, ko trdi, da tudi tisti, ki so imeli srečo in dobili ugodne kredite za obratna sredstva, največkrat niso vedeli, kje je vzrok tako ugodne obrestne mere. Vsekakor pa je tudi res, da je teh sredstev premalo in da se zanje premalo ve. Prav gotovo pa gre za odločitev banke, komu bo taka sredstva namenila. Upamo, da bo nov način dejanja posojil na podlagi depozitov Sklada banki, ki jo bo za svoje kreditne aranžmaje izbrala posamezna občina, dostopnejši in odmevnejši od dosedanjih ter da bo kreditiranje čimprej steklo. Vida Skok POSLOVNE INFORMACIJE 1. Obveščamo vas, da bo v dneh od 28.9,1995 do 8.10.1995 potekal BAVARSKI TEDEN v Ljubljani. Program prireditev je na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. Posebej opozarjamo na gospodarski del programa, ki bo obravnaval ustanavljanje podružnic na Bavarskem in na bavarsko-slovensko poslovno konferenco. Prijavnice za konferenco s spiskom bavarskih podjetij dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje. 2. V Lizboni bo 24. in 25. novembra 1995 prireditev Europartenariat, ki je namenjena srečanjem poslovnežev malih in srednjih podjetij iz Evropske unije, Efte, srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav, Sredozemlja, ZDA in Kanade s portugalskimi podjetji. Podrobnejše informacije so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje. 3. McDonald’s širi svojo mrežo restavracij po Sloveniji in išče franšizing partnerje. 4. Obveščamo vas, da bodo od 16. do 20. oktobra 1995 potekala poslovna srečanja med kanadskimi in slovenskimi podjetji. V okviru obiska poslovne delegacije iz Toronta, v sredini oktobra letos, bo Gospodarska zbornica Slovenije skupaj s Trade facilitation Office of Canada organizirala seminar na temo "KAJ IN KAKO IZVAŽATI V KANADO". Seminar bo potekal v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Seminar je brezplačen. Vse podrobnejše informacije in prijavnice so na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. 5. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece s pričetkom 7. novembra 1995. Osnovna cena je 144.000 tolarjev za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo ■ za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS, le 85.200 tolarjev, plačljiva v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. Prijavite se lahko na tel. 063/856-920, fax 063/855-645. 6. V času od 17. do 20. oktobra 1995 bo v Budimpešti potekala predstavitev slovenskega gospodarstva. Slovenija bo na tem pomembnem trgu poleg razstave pripravila vrsto promocijskih dejavnosti, ki bodo slovenskim podjetjem v neposredno pomoč pri krepitvi izvoza. Predstavitev pripravlja Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, ki aktivnosti tudi sofinancirata. Prijavno dokumentacijo lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje ali pri GZS -Služba za ekonomske odnose s tujino, telefon 061/215-632. VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2. (ZGRADBA ZAVODA ZA URBANIZEM). TELEFON: 063/856-920, FAX: 063/855-645. Saviqja Mozirje Modna revija jesenske in zimske konfekcije Trgovsko podjetje Savinja je minulo soboto pred Blagovnico v Mozirju pripravilo modno revijo, na kateri je predstavilo modele jesenske in zimske konfekcije. Prav slednji bodo v prihodnjih tednih namreč najbolj iskani. S svojimi proizvodi so sodelovali slovenski proizvajalci Mura, Labod, Triglav, Gorenjska oblačila, Rašica, Almira in drugi. Prikazani modeli so navdihovali z umirjeno eleganco, ki ima včasih tudi športni navdih. Konfekcija je izdelana iz prvovrstnih materialov brez sintetike. Manekenke so ob koncu revije prikazale tudi delček ponu- dbe športnega oddelka mozirske blagovnice. Ob spremljanju zanimive revije so lahko obiskovalci poskusili odlična buteljčna vina vinogradništva Steyer iz Kapelskih Goric in dobrote mesarstva Sušeč iz Velenja. Kozmetika Afrodita iz Rogaške Slatine pa je nudila celotno paleto svojih proizvodov. Franci Kotnik „f ■ M Ljubno ob Savinji Pokopališče z dnevnega reda? Problem pokopališča, konkretno odvodnjavanje, je na Ljubnem stara zadeva, s katero se bolj ali manj intenzivno ukvarjajo vodstvene strukture kraja zadnjih let. Županja Anka Rakun je očitno odločena nedorečeno stanje presekati, zato je pri upravni enoti v Mozirju priglasila dela za odvodnjavanje po projektu, ki ga je izdelala firma GEO V + D Maribor. Za projekt odgovarja odgovorni projektant in geomehanik Sergij Venturini. Dela so začeli izvajati na podlagi sodnih obravnav in odločb ter na osnovi odločbe urbanistične inšpektorice Mire Sajko, s katero je zadolžila občino, da se odvodnjavanje končno izvede. Gre predvsem za to, da se pridobi gradbeno dovoljenje za novo pokopališče iH parkirišče ob njem. Dela v vrednosti 4 milijone SIT že izvaja CP Celje. Po predvidevanjih naj bi dela zaključili do sredine tega meseca. Na občini Ljubno planirajo za prihodnje leto postopno odpravo akutnih problemov. Skladno s finančno situacijo, pravi županja Anka Rakun. Vsekakor bo naslednja faza projekta rekonstrukcija obstoječega jarka do izpusta v Ljubnico. Edi Mavrič Mozirje Občinski svet upošteval pritožbo GG Nazarje Kot smo poročali, se je Gozdno Gospodarstvo iz Nazarij pritožilo na odločitev mozirskega občinskega sveta, ki je na predlog svojega odbora za javne gospodarske službe in komunalno infrastrukturo, pred tem je bil izveden javni razpis, za izvajalca vzdrževalnih del na gozdnih cestah v občini v letu 1995 izbral javno podjetje Komunala Mozirje. Pritožba je bila tema razprave na zadnji seji občinskega sveta. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA NAZARJE Savinjska cesta 4 Občina Nazarje na podlagi 40. člena Stanovanjskega zakona (Ur. 1. RS 18/91) in sklepa 7. seje občinskega sveta z dne 20.7.1995 objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo v najem dvosobnega stanovanja v Nazarjah, Zadrečka cesta 9. 1. Stanovanje se nahaja v II. nadstropju večstanovanjske hiše Zadrečka cesta 9, Nazarje in obsega: sobo v izmeri 18,20 m2, sobo v izmeri 12,34 m2, kuhinjo v izmeri 14,24 m2, predsobo v izmeri 6,72 m2, sanitarije v izmeri 4,02 m2 in ložo v izmeri 4,91 m2 ter kletni boks v izmeri 0,77 m2. Skupaj: 61,25 m2. 2. Stanovanje se oddaja za določen čas za dobo enega leta. 3. Najemnina za najem stanovanja znaša mesečno 200 DEM, preračunana v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 4. Za najem stanovanja lahko kandidirajo le interesenti, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče v občini Nazarje. 5. Rok za zbiranje vlog je 15 dni od objave javnega natečaja. 6. Interesenti morajo poleg vloge dostaviti še naslednja dokazila: - potrdilo o državljanstvu in stalnem bivališču, - potrdilo o premoženjskem stanju, številu družinskih članov, - potrdilo o zadnjem osebnem dohodku vseh članov družine. 7. Vloge morajo interesenti poslati priporočeno po pošti na naslov: OBČINA NAZARJE, 'JAVNI NATEČAJ". 8. Stanovanje si je možno ogledati. 9. . Vsi interesenti bodo o izidu natečaja pisno obveščeni. 10. Vse podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo na občini Nazarje, tel. 831-988. Luče ob Saviiyi Bodo obljube realizirane? Na njej je Milan Lipnik, predsednik odbora za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo,, še enkrat pojasnil potek odločanja pri izbiri izvajalca. Razpisna komisija je ugotovila, da je od petih prispelih ponudb ena neveljavna, tako so ostale še štiri. Med njimi tudi GG-jeva, za katero pa je bilo ugotovljeno, da ji manjka končni seštevek oziroma skupna vrednost ponudbe. Ob soglasju vseh prisotnih, med katerimi so bili tudi predstavniki ostalih treh podjetij, ki so kandidirala, je predstavnik Gozdnega gospodarstva ponudbo dopolnil še s tem podatkom. Pri pregledu ponudb je bilo ugotovljeno, da je najugodnejša tista s strani GG Nazarje, vendar se je pri ponovnem pregledu izkazalo, da ponudba, po mnenju odbora, ni dovolj natančna, še posebej kar se tiče cene. Odbor se je zato odločil za Komunalo iz Mozirja, ki je bila po ugodnosti ponudbe na drugem mestu. Na takšno odločitev, ki jo je kasneje potrdil tudi občinski svet, se je Gozdno gospodarstvo Nazarje pritožilo, svoje nestrinjanje pa je pismeno izrazila tudi nazarska enota Zavoda za gozdove. Zato se je odbor sestal znova in ponovno razpravljal o izboru. Po burni razpravi se je odločil, da za izvajalca vendarle izbere GG Nazarje, pri čemer je imel odbor pred očmi predvsem vprašanje, kdo lahko v tako kratkem času, ki je še na voljo, sanira gozdne ceste oziroma jih pripravi za zimsko plu- ženje. Sicer pa bi bila po besedah Milana Lipnika prava poteza ta, da bi javni razpis ponovili. Tudi svetniki so bili v razpravi različnih mnenj. Kritike so letele tako na Zavod za gozdove, da ni pripravil vsebinsko kvalitetnega razpisa, kakor tudi na Komunalo, da stanje lokalnih cest, katerih upravljavec je, ni takšno, s katerim bi se bilo mogoče ponašati. Ponudbo GG Nazarje bi po mnenju večine odbor moral izločiti takoj, ko je ugotovil, da ji manjka seštevek. Karel Kopušar je ob tem dejal, da je bilo Gozdno gospodarstvo v preteklosti po zakonu zadolženo za gozdne ceste v Zgornji Savinjski dolini. V povojnem času je skupaj z lastniki gozdov zgradilo preko 800 kilometrov gozdnih cest in jih tudi vzdrževalo. Pri tem pa je v zadnjih petih letih, ko je iz republiškega proračuna prišla le še minimalna količina sredstev (lani le 5,6 milijona tolarjev, oziroma 10 odstotkov glede na potrebe, op. KF), vanje vlagalo celo lastna sredstva. Pritožba je bila po njegovem mnenju zaradi navedenih dejstev razumljiva. Za izbor Gozdnega gospodarstva Nazarje kot izvajalca vzdrževalnih del na gozdnih cestah na področju občine Mozirje v letu 1995 je po končani razpravi ob petih vzdržanih in enem glasu proti glasovala večina članov mozirskega občinskega sveta. Franci Kotnik Po vseh obljubah, razpisih in preklicih le-teh naj bi ta mesec vendarle pričeli z rekonstrukcijo ceste Ljubno -Luče. Izvajanje del naj bi zaupali Cestnemu podjetju iz Celja. Ljudje seveda pričakujejo, da bodo obljube kon- Ljubno ob Savinji Kot kaže, bo električna žarnica posvetila tudi v dveh kmetijah v Primožu nad Ljubnim. Kmeta Jeseničnik in Naraločnik, o njunih problemih se je že pisalo, bosta z realizacijo projekta za korak bliže vsakdanjiku, kjer si življenja brez luči ne znamo več predstavljati. Občina Ljubno čno postale resničnost, saj se v nasprotnem prav lahko zgodi, da se bodo prebivalci zgornjega dela doline vsaj še eno zimo vozili po cesti, ki tega imena ne zasluži. Edi Mavrič je namreč na razpisu za demografsko ogrožena območja uspela pridobiti 30% od skupaj 4,5 milijona "težkega" projekta. Istočasno planirajo rešiti tudi elektrifikacijo objekta Martine Mičin v Teru. Končno do elektrike Nazarje Začetek obnove samostanske knjižnice Pred dobrim tednom dni se je v nazarskem Frančiškanskem samostanu pričela obnova knjižnice, ki jo sofinancirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in občina Nazaije. Pred pričetkom obnove so si knjižnico ogledali člani nazarskega občinskega sveta, župan Ivan Pumat in predsednica krajevne skupnosti Marija Krivec, ki so nato opravili še ogled tovrstne knjižnice v Frančiškanskem samostanu v Kamniku. V nazarski knjižnici se nahaja približno pet tisoč knjig, starejših od leta 1800, in približno še enkrat toliko takšnih, ki so mlajše od tega leta. V glavnem so to liturgične knjige in knjige, ki opisujejo cerkveno zgodovino in filozofijo, med njimi pa se najdejo tudi redkosti. Predstavnikom nazarske občine jih je predstavil pater Bernard Goličnik. Na prvem mestu velja omeniti "Različne pesmi" zelo znamenitega nemškega pisatelja Sebastjana Branta. Gre za inkunabulo (prvotisk) iz leta 1498. V knjižnici se nahaja tudi zbornik inkunabul in zelo zgodnjih tiskov iz področja teologije. In če naštevamo naprej: juridična razprava o branju okrajšav iz leta 1499, Luthrov prevod Biblije - Augsburška izdaja iz leta 1535, trojezični pojmovni slovar nemškega humanista Nikodema Frischlina iz leta 1614, Calepinusov šesterojezični slovar iz leta 1567, zbrana dela Bacona Verulamskega iz leta 1694, Dalmatinova Biblija (žal hudo poškodovana), več starih medicinskih del, slovenski zapis molitve v pariški izdaji latinske Nove zaveze iz leta 1578 (morda eno najstarejših katoliških zapisanih besedil) itd. Obnova knjižnice se je torej pričela. Izvajalec del je velenjsko podjetje Vegrad, zaključek obnove pa je predviden v začetku prihodnjega leta. Knjižnica bo arhitekturno obnovljena tako, da bo omogočen njen ogled približno petdesetim obiskovalcem hkrati, saj bodo najbolj vredne knjige v steklenih vitrinah in varovane z alarmom. Police bodo postavljene precej na gosto, ker je to značilnost frančiškanskih knjižnic. Vrednost obnove bo znašala okrog 10 milijonov tolarjev. Kot omenjeno, so si predstavniki qbčine Nazarje ogledali tudi knjižnico v kamniškem Frančiškanskem samo- stanu, ki je bila obnovljena pred nedavnim. Po številu knjig in njihovi starosti je tudi nekoliko bolj bogata kot nazarska. Najbolj značilne eksponate je predstavil Jaro Dolar, direktor Narodne univerzitetne knjižnice v pokoju, ki strokovno raziskuje tudi knjižnico v Nazarjah. Kopica zanimivih podatkov, ki jih je navedel, priča o neprecenljivi vrednosti starih knjig in zapisov, V to isto ceno je zajetih šest ljudi. Kot je bilo slišati v razpravi svet nikov, so pri sprejemanju višjih cen nasedli Nazarčanom (?). Nazadnje so se poenotili, da bodo porabnikom vrnili razliko za nazaj, v kolikor se bodo cene korigirale in uskladile s ceno v Nazarjah, Mozirju in na Ljubnem. Kakorkoli že, ob tem problemu se poraja vprašanje pravilno postavljenih kriterijev, po katerih se kan-tni odvoz obračunava. Normalno bi namreč bilo plačevanje opravljenih storitev po količini in ne po številu stanovalcev. Ob tem ni potrebno posebej zapisati, da so svetniki kritično obravnavali delo in organiziranost komunalnega podjetja, ki je po njihovem mnenju glavni krivec za nastale probleme. Svetniki so obravnavali tudi vrsto predlogov WZ Mozirje, vendar se do večine njih niso opredelili, oziroma jih niso potrdili. Po njihovem se mora o teh vprašanjih poenotiti vseh pet občinskih svetov v Zgornji Savinjski dolini, v bodoče pa naj bi WZ pridobival soglasje za vsakega od predlogov posebej. V nadaljevanju so svetniki obravnavali že nekajkrat odprto vprašanje o spornem lastništvu zadružnega doma. ki jih hranita omenjeni knjižnici. Ker pa pri tem ne gre samo za zgodovinsko vrednost temveč tudi za turistično zanimivost, je upati, da bo obnova nazarske samostanske knjižnice tekla skladno z načrtom in da bo čimprej odprla svoja vrata vsem, ki znajo ceniti izročilo preteklosti. Franci Kotnik Po predhodnih aktivnostih in usklajevanjih so se svetniki odločili, da bo dom v bodoče namenjen kulturni, zadružni in občinski dejavnosti. S tem so potrdili dogovor o razmejitvi, dosežen novembra lansko leto, med ZKZ Mozirje, KPD Gornji Grad in bivšo občino Mozirje. Tako so večji del zadružnega doma dodelili v last domačemu kulturnemu društvu s pripadajočim zemljiščem vred, z ostalim delom pa bosta gospodarila ZKZ Mozirje v dvotretjinskem in občina Gornji Grad v tretjinskem deležu. Med drugim so sprejeli tudi sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Gornji Grad, dali soglasje k poslovniku o delu odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada in imenovali dva nova odbora in sicer odbor za urejanje prostora in odbor za družbene dejavnosti. Rekli so: Marko Ročnik, svetnik: "Taksa za obremenjevanje okolja ni namenjena za pokrivanje nesposobnosti v poslovanju Komunale." Jaro Dolar razkazuje kamniško knjižnico predstavnikom nazarske občine (foto F. Kotnik) Občinski svet Gornji Grad Dogovor o razmejitvi zadružnega doma Svetniki so na enajsti seji najprej obravnavali problem povečanja cene kantnega odvoza smeti. Predvsem v Bočni je nova cena ljudi precej razburila, razumljivo, še posebej ob podatku, da porabniki istih storitev v Kamniku plačaja mesečno 1.008 tolarjev. C C'/L. Es:N'T I. Es /h . E/ L o Bo odslej Cerkev gojila kulturno dejavnost?! l'o zakonu o denacionalizaciji, la naj bi menda odpravljal v preteklosti storjene krivice, se kažejo Lenini dnevi tudi za Prosvetno društvo Ljubno. V letošnjem letu je namreč PD s strani Rimokatoliške župnije na Ljubnem prejelo zahtevek za vrnitev prosvetnega doma v last in posest. To pa pomeni, da se bodo morali kulturniki in ostali dosedanji koristniki doma preseliti pod milo nebo, v blažji obliki jih pač čaka plačevanje najemnine, v kolikor bo denacionalizacijski zahtevek sprovoden. O še kakšnih možnih razpletih menda ne kaže razmišljati, ker bi v tem primeru bil zahtevek brezpredmeten in nepotreben. Člani kulturnega društva in krajani so seveda ogorčeni, kako tudi ne, saj so ga vsa leta z referendumskimi sredstvi in samoprispevki vzdrževali in leta 1992 s pomočjo kulturne skupnosti takratne občine Mozirje tudi dokončno obnovili. O dejavnosti kulturnega društva skoraj ne kaže izgubljati besed. Je eno najaktivnejših v Zgornji Savinjski dolini, saj pod njegovim okriljem uspešno delujejo številne sekcije, pod njegovo streho se odvijajo kino predstave in gostijo številne prireditve znanih in pii/.nanih dejavnikov iz. bližnje in daljnje okolice. V ljubenskem prosvetnem društvu so mnenja, da je vse krivice iz preteklosti potrebno rešiti. S pametjo in preudarnostjo, dodajamo mi. Odškodnino za zemljišče, na katerem doin stoji, bi morala Cerkev terjati od Odškodninskega sklada Republike Slovenije, tako koL Lo urejajo v podobnih primerih. Dom je bil zgrajen z žulji in odrekanji krajanov malo pred začetkom druge svetovne vojne, med vojno je bil požgan in porušen. Ponovno so ga obnovili krajani s pomočjo delovne brigade in kreditov. Pa lo očitno ne pomeni prav veliko, vsaj za nekatere ne. Bodi tako ali drugače, ljubenski kulturni dom ostaja na prepihu, kulturniki v negotovosti, posledice bodo vidne v kulturni dejavnosti kraja. Selitev društva in dejavnosti v druge prostore ni možna, to je navsezadnje tudi neresno vprašanje. Eno je vendarle gotovo. Ljubenci in njihovo kulturno društvo bo preživelo tudi to. zanje nerazumljivo razmišljanje cerkvenih krogov. Kut, da se v "njihovem" domu godi bogvekaj bogokletnega in ne kultura, temeljna opredelitev v medsebojnih odnosih. Edi Mavrič Nazarje Bohačev marof (končno) le pred obnovo? Krajani Nazarij kakor tudi obiskovalci tega industrijskega središča Zgornje Savinjske doline se že vrsto let zgražajo nad objektom v centru kraja, ki je najbolj znan pod nazivom Bohačev marof. Objekt dobesedno propada in daje silno negativno estetsko podobo ožji in širši okolici. Kot kaže, pa gredo dnevi propadanja vendarle h koncu. Na osnovi pobud s strani občanov se je nazarski župan Ivan Purnat pred nedavnim sestal z vodstvom trgovskega podjetja Savinja Mozirje. Omenjeno podjetje je namreč lastnik spornega objekta. V Savinji se zavedajo, da je marof v izjemno slabem stanju in da kot tak ne more biti v ponos niti lastniku niti okolju, kjer stoji. Projekt, na podlagi katerega bi bilo mogoče pričeti z obnovo, je pripravljen, vendar se je zataknilo pri nerazčiščenih lastniških odnosih glede zemljišča okrog objekta. V Savinji predvidevajo, da se bo ta problem rešil v nekaj mesecih, kar bi pomenilo, da bodo z obnovo pričeli spomladi. Sicer pa v prenovljenem objektu načrtujejo takšen prodajni program, ki bo okolici v okras in ne v napoto. Kaj več v Savinji niso želeli povedati, saj gre v določeni meri za poslovno skrivnost. S ponudbo v novih prodajnih prostorih naj bi zadovoljili povpraševanje po številnih artiklih, ki jih sedaj v Nazarjah ni moč kupiti. Ob tem je bilo slišati tudi informacijo, da bo trgovsko podjetje Savinja Mozirje še v tem mesecu pričelo z notranjo obnovo samopostrežne trgovine v Nazarjah, s katero bo slednja dobila lepšo in prijaznejšo podobo ter boljšo preglednost ponudbe. Franci Kotnik Objekt v centru Nazarijsedaj res ni nikomur v ponos (foto: F. Kotnik) Ljubno ob Savinji Asfaltiranje občinskih cest Ljubenci se lahko pohvalijo z nekaj kilometri na novo asfaltiranih cest, ki so jih zgradili predvsem z občinskimi sredstvi in lastno udeležbo krajanov. Tako so pred kratkim predali namenu dva kilometra ceste v zaselku Savina. Stroške del so si delili občina Ljubno z zneskom 3,5 milijona tolarjev in pa sami prebivalci Savine z 2,7 milijona. Krajani Savine so v lastni režiji uredili tudi spodnji ustroj, tako da je njihov delež v absolutnem znesku seveda precej višji. V tem času so položili asfaltno prevleko v dolžini enega kilometra tudi na cesti v Trbiž. Znesek 2,2 milijona tolarjev so si v istem razmerju kot v Savini delili krajani sami in občinski proračun. Uradno bo cesta predana namenu v nedeljo, trak pa bo prerezala županja Anka Rakun. Edi Mavrič asfaltiranih cest (foto: H. Kotnik) Sejem bo živ Lenartov sejem na Rečici ob Savinji V nedeljo, 22. oktobra bodo Rečičani s pomočjo krajevnega Turističnega društva ponovno poskušali obuditi preteklost. Po dolgih letih bo namreč na Rečici ponovno zazvenelo kramarsko pogajanje, zven domačih rokodelcev in vsega drugega, kar sodi na sejem. Turistično društvo Rečica bo s pomočjo Aleksandra Videčnika priredilo Lenartov sejem, narodopisno sejemsko prireditev z ustreznim programom in zabavo. Sejemske korenine so v daljnem letu 1585, ko je zemljiški gospod Ivan Tavčar Rečici podelil trške pravice. Tako bo sejemska prireditev tudi prireditev ob 410-letnici sejmar-jenja na Rečici in podelitvi trških pravic. Lenartov sejem je živel vse do začetka druge svetovne vojne, Rečičani pa vedo povedati, da se je kraj nekdaj ponašal s štirimi sejmi. Za Lenartov sejem so vse potrebne priprave že v polnem teku, saj se organizatorji trudijo, da bi obudili kar največ starih običajev in prikazov, ki sodijo v sklop sejemskega dogajanja. Uradna otvoritev sejemskega mešetarjenja bo ob 9. uri z dvigom sejemske zastave in nagovorom trškega čuvaja, v programu pa bo sodelovala Suška godba. Kasneje pa “Županstvo trga Rečica vabi vse kramarje, rokodelce, kmete in gostilničarje, da ponudijo svoje izdelke, Županstvo pa bo poskrbelo za red in razvedrilo in seveda pošteno kupčijo”. Na Lenartovem sejmu pričakujejo v večini izdelovalce narodnega blaga, prikazali in prodajali bodo starine, gostilničarji pa naj bi med drugim ponujali klobase, šnops, kostanj, tovkec... V Turističnem društvu Rečica še vedno vabijo vse, ki jih zanima sodelovanje na sejmu, da za podrobnejše informacije zavrtijo številki 832-762 ali 831-464. Vse druge pa vabijo v nedeljo, 22. oktobra ob 9. uri na rečički trg, kjer bo trški čuvaj v imenu župana zaželel “dobro kupčijo in veliko dobre volje”. US Savinjske novice so pisale pred desetimi leti: Turistična vas v Mozirju Med nalogami srednjeročnega plana občine Mozirje za obdobje 1981-1985 je tudi izdelava zazidalnega načrta turistične vasi v Mozirju in že v tem planskem obdobju izgradnja njene 1. faze. Ureditveno območje 1. faze izgradnje turistične vasi obsega spodnjo teraso z vznožjem vzhodnega pobočja Brdc in jugozahodno od šolskega kompleksa v Mozirju. Programska zasnova vsebine turistične vasi temelji na izhodiščih; kapacitete morajo služiti potrebam celotne turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline, ki jo bogatijo znamenitosti naravne in kulturne dediščine ter neprecenljive krajinske vrednote predalpskega in visokogorskega sveta z dominantno Logarsko dolino, - nastanitvene zmogljivosti turistične vasi naj bi v končni fazi dosegle 950 - 1000 ležišč; prva faza bo obsegala 500 ležišč, - spremljajoče oskrbne gostin- ske in servisne dejavnosti se bodo formirale v drugi fazi izgradnje turistične vasi v osrednjem centru vasi in bodo obsegale: trgovino, gostinski objekt, družbene prostore, recepcijo in servisne prostore, - turistična vas se mora vitalno vključevati v naselje Mozirje, ki s svojo širšo in ožjo okolico nudi številne letne in zimske rekreacijske možnosti (bližina smučarskega centra Golte, izhodiščno mesto planinskih poti, evropska peš pot, atraktiven ambient ob Savinji s kopanjem, ribolovom, sprehodi, Savinjski gaj itd.), - vsebinska obogatitev kraja s turistično ponudbo mora predstavljati podaljšek ali pričetek programa turistične vasi. Območje turistične vasi je v podaljšku novejše naselbinske strukture Mozirja in bo z arhitekturno maso vgrajeno v urbanistično celoto naselja. Urbanistična zasnova naselja Mozirje vključuje obravnavano območje v poselitveni prostor stanovanjske graditve z individualno vrstno zazidavo mak- simalne etažnosti pritličje + izzidano podstrešje. Prometno povezavo s trškim jedrom bo nudila obstoječa regionalna cesta Šentrupert - Logarska dolina, tranziten promet bo usmerjen na načrtovano obvoznico naselja. Območje bo s pešpotmi ob Savinji povezano s širšimi rekreacijskimi površinami ob vodotoku, športnim centrom v Lokah in trškim jedrom. Turistična vas je postavljena v bogato naravno okolje, ki ga obdaja gozd s trim stezo, smučišče z vlečnico na severnem delu pobočja Brdc, športno igrišče ob šoli in atraktiven ambient ob Savinji s kopališčem pri jezu in Savinjskim gajem. Turistična vas v Mozirju pomeni začetniški korak k hitrejšemu razvoju turističnega gospodarstva v občini Mozirje, tako v povezavi z zimskim turizmom, kot v povezavi z letnim turizmom. To pomeni, uresničevanje koncepcije razvoja turistične dejavnosti, ki je opredeljena s smernicami družbenega razvoja občine Mozirje do leta 2000, kakor tudi s smernicami družbenega razvoja do leta 1990. Zavedati se moramo, da nam prinaša turizem vključno z gostinstvom komaj 2% družbenega proizvoda v občini in da brez večjih posteljnih kapacitet na enem mestu ne moremo učinkovito sanirati RTC Golte na eni strani, prav tako pa ne dajemo stacionarnemu turizmu v poletni sezoni enega izmed osnovnih pogojev za razvoj. Razumljivo je, da z izgradnjo turistične vasi v Mozirju, ki bo potekala v dveh fazah, ne bomo dali turistu celovito turistično ponudbo, zato bo potrebno z izgradnjo nekaterih turističnih infrastrukturnih objektov nadaljevati tudi na račun združenja sredstev celotnega našega gospodarstva. Le na ta način bomo hitrejše uresničevali in izkoriščali naše primerjalne prednosti v turizmu in prišli od besed k dejanjem. Komite za gospodarstvo SO Mozirje Anketa Učenci 7. a razreda ljubenske osnovne šole so v času od 7. do 9. septembra poizvedovali, kakšno je mnenje občanov občine Ljubno o nekaterih aktualnih vprašanjih: o TV in njenem programu, o avtomobilih, o psih, o glasbi in seveda o našem časopisu. Vsako vprašanje je bilo zastavljeno desetim anketirancem. Poglejmo rezultate. O televiziji sta spraševali Edita Vršnak...: 1. Ali radi gledate televizijo? da 80% še kar 20% ne 0% 2. Kakšna se vam zdi izbira in razporeditev programov? dobra 50% zadovoljiva 20% slaba 30% 3. Kaj gledate najraje? dnevnik 40% filme 30% šport 20% zabavne oddaje 10% 4. Koliko programov dobite? en program 10% dva programa 50% tri programe 40% Se vam zdi to dovolj? da 80% ne 20% ... in Janja Priča 1. Ali radi gledate televizijo? da 50% še kar 10% niti ne 10% ne 30% 2. Katere oddaje so vam najbolj všeč? dnevnik 30% razvedrilni program 30% filmi 20% grozljivke 10% Sova 10% Kaj vam na TV ni všeč? politika 50% teletekst 30% reklame 20% O avtomobilih je spraševala Petra Plesec: 1. Kateri avto vam je najbolj všeč? Mazda 10% BMW 325i 20% Yugo 10% VW Golf 10% Mercedes 20% Audi A8 20% VW Passat 10% Koliko avtomobilov ste že imeli? enega 30% dva 10% tri 20% pet 10% šest 20% sedem 10% Kakšna barva avta vam je najbolj všeč? rdeča 10% zelena 10% siva 10% oranžna 20% modra 20% črna 30% O psih je spraševal Primož Atelšek: 1. Kakšen pes vam je najbolj všeč? velik 10% debel 30% lep 50% zelo pameten 10% 2. Katere pasme naj bi bil? nemški ovčar 50% bokser 10% bemandinec 40% 3. Koliko psov ste že imeli? tri 60% enega 40% O glasbi je spraševala Marina Jurič: 1. Ali vam je všeč današnja modema glasba? da 40% ne 40% delno 20% 2. V čem se razlikuje današnja glasba od tiste, ki ste jo poslušali vi, ko ste bili mladi? današnja glasba je preveč divja 50% včasih je bila glasba bolj umiijena 20% v vsem se razlikuje 20% ni nobene razlike 10% 3. Katero glasbo naj bi po vašem mnenju poslušali mladi? staro glasbo 40% narodno zabavno glasbo 30% glasbo vseh vrst 20% takšno, kot je sedaj 10% O Savinjskih novicah je spraševala Katja Osovnik: 1. Ali ste naročnik časopisa Savinjske novice? da 100% ne 0% 2. Kakšne se vam zdijo Savinjske novice? v redu 100% zanič 0% 3. Kaj vam je v njih najbolj všeč? šport 20% kronika 10% cel časopis 70% O revijah je spraševala Suzana Prušnik: 1. Katera revija vam je najbolj všeč? Savinjske novice 40% Jana 30% Stop 20% Lovec 10% Ali so vam všeč današnje revije? da 60% nekatere 40% 3. Kakšne vrste člankov v revijah najraje berete? vsi so zanimivi 60% šport 20% zgodovinski članki 2 IZ UPRAVNE ENOTE Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Odobrena sredstva za demografsko ogrožena območja Republika Slovenija skladno z zakonodajo posebej skrbi za razvoj geografsko zaokroženih območij, ki v razvoju znatno zaostajajo in so demografsko ogrožena. Kot taka so v naši opredeljena gorsko višinska območja. Kot smo poročali v 13. številki našega časopisa, je bil 12. maja letos v Uradnem listu RS objavljen natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji v letu 1995. Na natečaj je bilo možno prijaviti sofinanciranje gradnje objektov in naprav lokalne gospodarske infrastrukture in sofinanciranje izdelave inicialnih razvojnih načrtov in povračilo dela stroškov izdelave projektne dokumentacije. Na natečaj so vloge prijavile vse zgornjesavinjske občine, pre- - vrednost naložbe po investicijskem programu: (skupaj) okrog 4,5 milijona tolarjev - sofinanciranje ministrstva: (skupaj) okrog 1,3 milijona tolarjev Občina Luče 1. Rekonstrukcija lokalne ceste v Podvolovljeku od Podpeči do odcepa za Kranjski Rak: - vrednost naložbe po investicijskem programu: okrog 34 milijonov tolarjev - sofinanciranje ministrstva: okrog 10 milijonov tolarjev den pa pogledamo, koliko so dejansko dobile, preletimo na kratko podatke o odobrenih sredstvih v minulih letih: 2. Sofinanciranje izgradnje kanalizacije in Logarski dolini: čistilne naprave v KS in naložba Tehnični podatki Vrednost, ki jo je prispevala država Vrednost po cenah leta 1995 Leto 1991 1. Ljubno ob Savinji: Modernizacija ceste v Rastke 2. Mozirje: Modernizacija ceste v Lepi njivi Skupaj leta 1991: Rastke - Krumpačnik dolžina 3 km, širina 3 m 5.169.951 Lepa njiva - Mostnar dolžina 4 km, širina 3 m 1.486.568 6.656.519 30.090.000 8.650.000 38.740.000 Leto 1992 Modernizacija ceste v Lepi njivi Lepa njiva - Mostnar II. del 6.888.000 10.676.000 2. Solčava: Montaža avtomatske telefonske centrale 3. Luče: Modernizacija ceste v Boltinov travnik Skupaj leta 1992: 400 številk dolžina 550 m, širina 3 m 13.125.000 2.456.902 22.470.790 20.343.000 3.808.000 34.827.000 Leto 1993 1. Šmartno ob Dreti: Modernizacija ceste do Lipe Šmartno - Rovt - Lipa dolžina 4,7 km, širina 3 m 13.500.000 16.875.000 * 2. Gornji Grad: Montaža avtomatske telefonske centrale 2.138.075 2.675.000 3. Nova Štifta: Modernizacija ceste - Šmiklavž cerkev - Drečnik dolžina 2 km, širina 3 m 5.400.000 6.750.000 Skupaj leta 1993: 21.038.075 26.300.000 Leto 1994 1. Luče: odsek do plazu - cesta in obrežje Rekonstrukcija ceste do plazu v Podveži dolžina 1,8 km, širina 4 m 20.550.000 22.194.000 2. Luče: Modernizacija ceste v Kmički log Rogački most - Logar dolžina 2,2 km, širina 3 m 3.700.000 3.996.000 Skupaj leta 1994: 24.250.000 26.190.000 dejanska vrednost je za 1.000.000 manjša Ko je govora o letošnjem natečaju, je potrebno povedati, da gre za nepovratna sredstva v višini 30 odstotkov od vrednosti posameznih naložb. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je odobrilo sredstva za naslednje projekte: Občina Mozirje in občina Nazaije 1. Modernizacija ceste na Dobrovlje - I. etapa - vrednost naložbe po investicijskem programu: okrog 19,5 milijona tolarjev - sofinanciranje ministrstva: do 4 milijone tolarjev Občina Ljubno 1. Rekonstrukcija križišča v Rastkah in modernizacija ceste v Planini (1 km): - vrednost naložbe po investicijskem programu: okrog 18 milijonov tolaijev - sofinanciranje ministrstva: do 4 milijone tolarjev 2. Elektrifikacija treh kmetij v Primožu oziroma Teru: - vrednost naložbe po investicijskem programu: okrog 15 milijonov tolarjev - sofinanciranje ministrstva: okrog 4,5 milijona tolarjev Občina Gornji Grad: 1. Asfaltiranje ceste od Završke kapele do Žačke lipe v Florjanu: - vrednost naložbe po investicijskem programu: okrog 24 milijonov tolarjev - sofinanciranje ministrstva: okrog 6,5 milijona tolaijev Občine morajo pred podpisom pogodbe z ministrstvom slednjemu dostaviti še pogodbo z izbranim izvajalcem na podlagi javnega razpisa, izjavo o zagotovitvi 70 odstotkov lastnih sredstev in še nekatere druge dokumente. Ker pa so vse naštete naložbe predvsem sezonskega značaja, je zelo pomembno, da se realizirajo v času, ko je delo še mogoče. Franci Kotnik Grad Vrbovec Nazarje Večer s Silvom Terškom in njegovimi gosti Pogovorno kabaretski večeri, kakršen je bil v petek, 22. septembra v gostišču Grad Vrbovec v Nazarjah, so v Ljubljani že kar stalna oblika kulturnega druženja. Morda so po svoji zasnovi, ki je v celoti plod zamisli voditelja Silva Terška, nekoliko drugačni od klasičnih prireditev, še posebej tistih z množično udeležbo. In prav zaradi tega imajo poseben čar. Silvo Teršek si za vsako predstavo posebej izbere nekaj zanimivih gostov, njihov seznam se je na omenjeni prireditvi nekoliko razlikoval od napovedanega, med njimi pa je tudi poseben gost, ki ga v naprej ne izda. Tokrat je bil to... Ne, začnimo na začetku. Pogovorno kabaretski večer se je začel z umirjeno glasbo iz sythesizerja Dominika Krta, ki je tudi v vala v petju v akustičnem tovarniškem silosu. Simpatična "mala" Mia. Jurij Souček je v Gradu Vrbovec pel in igral. Njegov repertoar dosedanjih nastopov in vlog je res tako pester, da mu je treba izkazati še posebno priznanje. Nenazadnje je Jurij Souček, Teršek ga je klical kar Jure, dobitnik Borštnikovega prstana. Gostom večera v Nazarjah je zai- Gost večera je bil slikar Goran Horvat (foto: ToP) nadaljevanju skrbel za nevsiljivo povezavo med posameznimi govornimi in pevskimi točkami. Silvo Teršek pa je s svojim žametnim glasom, kakršnega poznamo z radijskih valov, takoj očaral občinstvo. Njegov prvi gost je bil Jan Plestenjak. Visok mladenič, katerega mama je slikarka in ki ni znal, mogel ali hotel pojasniti svojega mnenja o cilju in poti do cilja. Zanj je to slej ali prej ena sama stvar. Kakor ljubezen. Zato je, še v posebno zadovoljstvo ženskega dela občinstva, zapel: "Ker te ljubim..." Lado Leskovar, Terškov drugi gost, je seveda iz drugačnega testa kot Plestenjak. Glavnina njegove aktivne glasbene kariere se je odvijala v povsem drugačnem času. Morda je pesem o poslednjem vlaku, katerega žvižg odmeva skozi noč, na nek način simbolizirala zavedanje o preteklem času. Pa vendar - Leskovar je še mlad, saj je očka nekajmesečne hčerke. Majhna velika pevka Mia Žnidarič, majhna po centimetrih in velika po glasu, znana po svoji ljubezni do psov, je za svojo točko požela bučen aplavz. Poslušalci so z zanimanjem prisluhnili njeni pripovedi, kako je že pred leti, ko je bila delavka v nekem koroškem podjetju, neznansko uži- gral (z vso profesionalnostjo, vsa čast mu) prizor iz Jurčičevega Desetega brata, kako je Krjavelj hudiča na pol presekal. Zdaj je čas, da omenim gospo Meto Malus, ki je z dialogi z voditeljem naredila večer veliko bolj zabavljiv, kot bi bil sicer. Njuni besedni dvoboji so nekajkrat mejili celo na provokacije, za bolj občutljive morda celo še kaj več. Teršek je namigoval, da je Malusova pred leti, ko je pela v ljubljanskem Slonu, prodajala poleg petja še kaj, najbolj znana slovenska čarovnica pa mu je gladko odvrnila, da ima rajši pse kot pa moške z usnjenimi čepicami na glavi. In v podobnem stilu ves večer... Gost večera pa je bil slikar Goran Horvat. Zanimivo je bilo slišati astrološki pogled Mete Malus na njegova dela, ki so bila razstavljena v lokalu, Goran Horvat pa je nekaj svojih del podaril nastopajočim. Za lep spomin na večer v Gradu Vrbovec, ki morda le ni bil zadnji, saj se je kar sama po sebi utrnila zamisel o podobnem večeru pred gradom, ki bi v prijetnem pomladnem vremenu lahko nudil svoje kulturno sporočilo širšemu krogu poslušalcev kot tokratni. Bilo je lepo in... nenavadno. Franci Kotnik Savinjski MDO PD Planinstvo naj bo prijetnost in odnos do narave Predstavniki planinskih društev, ki tvorijo Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev, na peti seji so se zbrali v Solčavi, so precej razprave namenili delu z mladino. Poudarjeno je bilo, da imajo pri tem vprašanju veliko vlogo starši, šola in seveda vključevanje v planinska društva. Ob tem se vedno znova poraja problem mentorjev. Po mnenju Adija Vidmajerja, referenta za delo z mladino, bi bilo na nivoju MDO, smiselno organizirati seminar za mentorje. Prav tako bi bilo potrebno organizirati tabore, s čimveč dela v naravi. Po njegovih besedah planinstvo ne sme in ne more biti znanost, temveč vzpodbuda prijetnosti in odnosa do narave. Po razpravi so za načelnika za delo z mladino potrdili Bojana Rotovnika. O delu markacistov je poročal Božo Jordan in med drugim dejal, da se tečaji organizirajo samo po potrebi, ko zberejo najmanj 15 kandidatov. Dogovorjeno pa je bilo, da razpiše tečaj za vodnike in naknadno določi kraj izvedbe. Prihodnje leto bo jubilejno za tri društva MDO in sicer bo PD Zlatarna Celje obeležilo 10-letnico, PD Ojstrica Celje bo proslavilo 20-letnico delovanja, na Mozirski planini pa bodo počastili 100-letnico Mozirske koče. V nadaljevanju seje so se dogovorili za skupno akcijo PD Luče in PD Celje pri reševanju in očuvanju koče na Molički peči in razpravljali o lastništvu sporne parcele pri sv. Duhu, za katero so Celjani vložili zahtevo za denacionalizacijo. Sporno vprašanje naj bi medsebojno rešili člani gospodarske komisije in predsedstvo PZS ter člani UO PD Celje. E. Mavrič Felinološko društvo Celje Mednarodna razstava pasemskih mačk Jutri bo v celjski dvorani Golovec tradicionalna mednarodna razstava pasemskih mačk, katere organizator je Felinološko društvo Celje. Na razstavi bodo sodelovali domači in tuji razstavljavci iz Avstrije, Nemčije, Švice, Nizozemske, Danske, Finske, Hrvaške in Madžarske. Prvič bo v Sloveniji na ogled specialni show abesi-yske in somalijske mačke, zato bo razstava res vredna ogleda. Potekala bo v hali E od 10. do 19. ure. KF J Savinjski gaj 1. slikarski EXTEMPORE Končno je tudi Savinjski gaj dočakal svojo slikarsko kolonijo. Odet pretežno že v jesenske barve je sprejel 1. slikarski EXTEMPORE, ki sta ga skupaj organizirala Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Mozirje in Ekološko hortikulturno društvo Savinjski gaj. Slikarji, prišli so praktično iz cele Slovenije, so se zbrali ob devetih dopoldne v Kmečki hiši v gaju. Tam jih jih je v imenu občinskega odbora SKD pozdravil Jure Repenšek, v imenu občine Mozirje župan Jakob Presečnik in v imenu društva Savinjski gaj vrtnar Jože Skornšek. Slikarji so se potem odpravili vsak na svojo lokacijo in ustvarjali do popoldanskih ur. Nato so si ogledali Frančiškanski samostan v Nazarjah, ob 19. uri pa je že sledila otvoritev razstave ustvarjenih del v mozirski galeriji, ki jo je pripravil Zavod za kulturo Mozirje. Mag. Ivo Glušič, predsednik občinskega odbora SKD Mozirje, se je v imenu organizatorjev vsem sodelujočim zahvalil za njihov trud, v imenu občine Mozirje pa je spregovoril predsednik občinskega sveta dr. Anton Jezernik. Menil je, da je potrebno kulturi v različnih oblikah nameniti več pozornosti. Podobnega mnenja je bil tudi Ignac Polajnar, poslanec SKD v Državnem zboru, ki je udeležence otvoritve spomnil na pomembno dejstvo: da so namreč likovni umetniki vsak na svoj način uspeli ujeti trenutek sedanjosti in ga ohraniti za vedno. Ljubiteljska kultura prihaja iz src njenih ustvarjalcev, zato je potrebno tovrstna prizadevanja še posebej ceniti. Po strokovni plati je o razstavljenih delih spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj, ki je tudi sama sodelovala. Kot pozitivno dejstvo je omenila veliko število različnih tehnik slikanja, kakor tudi samih pristopov k ustvarjanju. Medtem ko so nekateri avtorji ustvarjali realistično, so drugi ubrali drugačno pot in prisluhnili predvsem lastnemu videnju podob v naravi. Na ta način so seveda nastali zelo različni motivi. V imenu slikarjev se je organizatorjem razstave zahvalil akademski slikar Lojze Za-volovšek. V imenu vseh je izrazil željo, da bi se prireditev nadaljevala tudi v prihodnjih letih, za kar so dani vsi pogoji. Tudi vsi obiskovalci, ki si ogledajo razstavo, so gotovo enakega mnenja. Franci Kotnik Ignac Polajnar: "Ljubiteljska kultura prihaja iz src njenih ustvarjalcev..." (foto: C. Sem) Zasebna zobozdravstvo tudi v Nazarjah V prejšnji številki smo poročali o začetkih zasebnega zobozdravstva v naši dolini. V Mozirju se je za zasebno prakso odločil dr. Peter Deleja, v Nazarjah pa dr. Željko Bejat. Tudi za paciente nazarske ambulante velja isto, kar smo napisali že zadnjič. Količina in obseg storitev, ki je v skladu s pravili in pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, sta brezplačna za vse tiste paciente, ki so prosto- voljno zavarovani. Za samoplačniške storitve se je mogoče dogovarjati izven rednega ordinacijskega časa, z ugodnejšimi časovnimi roki in širšo ponudbo nadstandardnih storitev. Franci Kotnik Nazaije Tečaj za gasilske sodnike V okviru izobraževanja po programu GZ Zgornje Savinjske doline je bil v Nazarjah tečaj za gasilske sodnike in sodnike gasilsko športnih disciplin. Tridnevnega tečaja se je udeležilo 15 tečajnikov iz naših gasilskih društev, 7 pa jih je na izobraževanje poslala GZ Žalec. Izpit je uspešno opravilo vsega deset teča- jnikov, kar kaže na izredno zahtevnost programa in zahtevanega znanja. Sam izpit je potekal v treh delih, sestavljen pa je bil iz teoretičnega in praktičnega dela. Za vse, ki izpita niso opravili, bo poveljstvo GZ Slovenije določilo termin za popravne izpite. Edi Mavrič Društvo Kalin Mozirje Razstava ptic pevk V sklopu letošnje tradicionalne prireditve Cvetje Evrope v Savinjskem gaju je Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Kalin Mozirje razstavljalo in prodajalo ptice pevke. Razstava je lepo uspela. Glede na sorazmerno majhno število rejcev ptic so razstavljali okrog 70 ptic, med katerimi je bilo največ barvastih kanarčkov in papig, na ogled pa so bili tudi nekateri eksoti, kot na primer japonski galebčki. Prodanih je bilo precej ptic, kar je dokaz, da imajo ljudje v svojih stanovanjih radi tudi ptice in ne samo pse ter mačke. Kupiti je bilo mogoče tudi kletke in hrano za ptice, torej vse na enem mestu. Društvo Kalin se je odločilo, da prihodnje leto priredi še boljšo in lepšo prodajno razstavo ptic pevk. Vsem obiskovalcem se zahvaljuje za pozornost in jih vabi v "Ljubotov dom" v Savinjskem gaju spet naslednje leto. Istočasno pa društvo Kalin Mozirje naproša vse, ki imajo odvečno opeko "bobrovec", da jo poklonijo društvu za prekritje doma. Za pomoč že vnaprej hvala! Srečo Gostečnik Poveljstvo Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Sprejet program dela za mesec požarne varnosti Tokratna seja poveljstva v razširjeni sestavi, sklicana je bila na Ljubnem, je potekala predvsem v pripravah na mesec požarne varnosti. Sploh je operativna pripravljenost ne samo gasilcev samih, ampak preko njih tudi najširšega dela prebivalcev, vprašanje, kateremu namenjajo gasilci posebno pozornost. Tako naj bi se v mesecu oktobru odvijale številne aktivnosti med samimi gasilci, po šolah naj bi organizirali predavanja o požarni preventivi, izvedene naj bi bile društvene in občinske vaje, pregledi gasilnih aparatov in še kaj v sklopu preprečevanja nevarnosti in požarne ogroženosti. Poveljnik Jože Zlatišek je podal poročilo o tekmovanju na Lazah. Tako člansko kot mladinsko in pionirsko ter člansko so pripravili gasilci PGD Gorica ob Dreti. Najboljše desetine po uvrstitvah in rezultatih so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki je potekalo in Velenju. Ob tem je predsednik zveze Franc Terbovšek kritično izpostavil neresen odnos do tekmovalnega dela. Tudi sicer so poveljniki društev in občinskih poveljstev skeptično razpravljali o odnosu države do gasilcev, katera po njihovem mnenju slednjim nalaga odgovorne naloge, bolj slabo pa skrbi za finance. Sploh je po društvih vedno bolj prisotno vprašanje kadra, tembolj, ker obstaja tendenca, po kateri naj bi funkcijo poveljnika društva opravljal operativec z opravljenim tečajem za gasilske častnike. Prav na tem področju saj se kronično kaže, pomanjkanje kadra. Še posebno voljnega za delo in sprejemanje odgovornosti. Z eno besedo, odslej bo lahko gasilski operativec samo član društva z ustrezno strokovno in splošno izobrazbo. V nadaljevanju seje so se poveljniki seznanili s pravili gasilske službe, v katerih so jasno opredeljene naloge gasilcev na vseh področjih njihovega delovanja. Zaradi novosti, ki jih pravila opredeljujejo, bi jih kazalo razgr niti tudi na društvenih sejah in z njimi seznaniti tudi članstvo. pretekli in predpretekli vikend v Žalcu pa so, kot kaže, društva precej šibka, Edi N INTERVENCIJE NA PODROČJU POSAMEZNIH OBČIN V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V OBDOBJU OD 1.1.1995 DO 15.9.1995 Število intervencij MOZIRJE NAZARJE LJUBNO OB SAVINJI LUČE OB SAVINJI GORNJI GRAD SKUPAJ 9 4 5 3 1 22 Število udeleženih gasilcev 211 45 93 41 8 398 Skupen čas trajanja intervencij 40,5 ur 6,5 ur 16 ur 15,5 ur 2,5 ure 81 Povzročena škoda cca SIT 5.370.000 SIT 1.552.000 SIT 1.200.000 SIT 5.900.000 SIT 450.000 SIT 14.472.000 SIT Preprečena Škoda cca SIT 13.340.000 SIT 13.500.000 SIT 2.000.000 SIT 10.800.000 SIT 0 39.640.000 SIT Stroški intervencij cca SIT 594.600 SIT 143.250 SIT 256.000 SIT 260.450 SIT 40.500 SIT 1.294.800 SIT Poškodovana in uničena gasil, oprema 30.300 SIT 0 0 160.000 SIT 0 190.300 SIT Poškodovani, mrtvi gasilci 0 0 0 0 0 0 Poškodovane, mrtve ostale osebe 1 mrtva 5 poškodovanih 1 poškodovana 2 poškodovani 0 2 poškodovani 1 mrtva 10 poškodovanil Izpolnjena želja Ko postaneš nemočen in odvisen od pomoči drugih, spoznaš, da tudi majhne pozornosti pomenijo velika doživetja. In to je bilo dano v nedeljo, 24. septembra devetnajstim invalidnim članom Zveze borcev Mozirje in Rečica. Ob pomoči spremljevalcev smo jih popeljali na izlet v Logarsko dolino. Prisrčno so bili sprejeti v Domu planincev. Postregli so jim z zelo dobro in njihovemu zdravju primerno hrano. Ob topli peči in v prijateljskem vzdušju so za nekaj ur pozabili na izgubljeno zdravje. Šofer Fonza je prisluhnil vsaki njihovi želji in jih popeljal na vse kraje, ki so jih želeli videti. Drevje ob cesti, ki pelje do poti na Okrešelj, se je že odevalo v jesenske barve. Ob pogledu na lepoto narave so se slišale besede: Kako lepo nam je danes! Potem pa še ogled Plesnikovega hotela, Robanovega kota in postanek v gostišču Prodnik v Okon-ini, kjer gospe Faniki nismo bili nadležni. Vsakemu posamezniku se je z vso prisrčnostjo posvečala. V imenu vseh udeležencev izleta se zahvaljujem županu občine Mozirje Jakobu Presečniku, ki je s čutom človečnosti prisluhnil naši prošnji in nam omogočil ta izlet. Vera Poličnik Hoja otrok v prometu 1. Otroci praviloma ne smejo hoditi po vozišču in ne postajati na njem. 2. Na poti ali v ali iz šole morajo biti predhodno seznanjeni o varnih poteh. Starši prehodijo varne poti z otrokom in mu dajejo zgled. 3. Predno gre otrok čez vozišče, naj pogleda in se prepriča, ali mu ne prihaja kakšno vozilo. 4. Vedno naj pogleda trikrat (levo in desno in ponovno levo). Otrok naj z dvigom roke nakaže, da namerava čez cesto. 5. Samo viden prehod za pešce je mesto, kjer otrok lahko prečka vozišče. Predno stopi na vozišče, mora svetiti zelena luč. 6. Ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti morajo otroci med hojo nositi na vidnem mestu odsevna telesa (kresničko). 7. Otroci, ki obiskujejo malo šolo ali prvi razred osnovne šole, morajo nositi poleg kresničke tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. 8. Otroci, ki obiskujejo vzgojnovarstveni zavod, morajo imeti na poti spremstvo osebe starejše od 14 let. 9. V izjemnih primerih lahko vrtec po predhodnem posvetovanju s starši in na njihov pisni zahtevek dopustiti znižanje starostne meje osebe za spremstvo. 10. V tem primeru pa so starši v celoti odgovorni za varnost otroka na poti v vrtec ali na poti domov. 11. Samo na cesti, ki nima pločnika, smejo otroci hoditi po skrajnem levem robu vozišča v smeri hoje in to drug za drugim. US ORGANIZACIJE Logarska dolina Otvoritev plezališča in TRM steze V Logarski dolini neprestano skrbijo za širitev palete športnorekreacijskih objektov. K že obstoječim objektom so minulo nedeljo dodali še plezališče in TRIM stezo. Poleg planinaijenja in alpinizma kot najbolj osnovnih oblik športa oziroma rekreacije je v Logarski dolini pozimi poskrbljeno za alpsko smučanje, urejena sta dva drsališča, na voljo pa je tudi 13-kilometrska proga za smučarski tek, ki se v letnem času spremeni v progo za tek v naravi. Urejena je tudi pešpot po dolini, ki pa ni samo rekreativnega značaja, ampak ima tudi učni pomen. V letos odprtem hotelu Plesnik je mogoče plavanje v bazenu. K vsem naštetim možnostim rekreacije je sedaj potrebno prišteti še plezališče in TRIM stezo. Plezališče je urejeno v steni nad igriščem počitniškega doma Ministrstva za obrambo, slabih pet minut peš hoje od penziona Žohar. Težavnost posameznih plezalnih smeri je ocenjena od V do IX-. Pobudo za ureditev plezališča je dalo Ministrstvo za šolstvo in šport in podjetje Logarska dolina jo je takoj sprejelo. Po besedah njegovega direktorja Gustija Lenarja se oba objekta odlično vklapljata v neokrnjeno naravo v dolini. V kratkem bo podjetje poskrbelo tudi za možnost najema potrebne opreme, kar še posebej velja za plezališče. Otvoritvi je prisostvoval tudi državni sekretar za šport Janko Strel. Pohvalil je domačine, ki so očuvali naravo v taki meri, kot je to vidno danes, in jim zaželel še veliko uspehov pri turističnem razvoju doline. Otvoritev dveh pomembnih in koristnih športnih objektov je na najlepši način zaključila teden športa, ki je sicer v Zgornji Savinjski dolini minil sorazmerno neopazno. Franci Kotnik CbvestHc! Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami 1. kola nagradne igre *S Savinjskimi novicami na letovanje!* (Cavis zavarovanje) smo izžrebali MARIJO STANKOVIČ. NOVO NASELJE 28, GORNJI GRAD, ki prejme bon v vrednosti 10.000 SIT Iz programa Turistične agencije Sonja Nazarje. Čestitamo! 4. mednarodni knjižni kviz V četrtek, 14. septembra smo imeli v Zgornji Savinjski dolini knjižni kviz. Srečanje reševalcev je potekalo v kulturnem domu v Nazarjah. Naš gost je bil Primož Suhadolčan. Imel sem veliko sreče in bil sem izžreban za prvo nagrado. Nagrada je bila zelo lepa. Dobil sem knjigo o gorah, žepni računal- nik in izlet v Ljubljano. Naslednje jutro sva s knjižničarko Ano odšla v Ljubljano. Avtobus sva imela zelo zgodaj, zato sva morala kmalu odpotovati. V avtobusu sva se pogovarjala vse mogoče. Ko sva prispela v Ljubljano, sva počasi odšla proti Vegovi ulici, kjer sva našla MEDNARODNI DOM UNESCO. Pred domom smo se zbrali, potem pa odšli v dvorano, kjer smo dobili nadaljnji program. Uvodno besedo je spregovoril predsednik društva bralnih značk. Predstavil se nam je tudi Bogdan A. Novak. Po uvodni predstavitvi smo otroci odšli na malico, mentorji pa so imeli krajši sestanek. Med malico sem govoril za radio GLAS LJUBLJANA. Potem smo se ločili v dve skupi ni. Prva skupina je odšla v Botanični vrt, druga pa v Tivoli. Z mentorico sva odšla v Tivoli, zato ker sva v Botaničnem vrtu že bila. Ogledali smo si celoten park Tivoli, dva gradova in sicer grad Tivoli in Cekin. Imeli smo malo odmora, tako da sem lahko pogledal novo košarkarsko igrišče, ki je narejeno iz zmletih športnih copat NIKE. Bil sem tudi v ministrstvu za šolstvo in šport ter v uredništvu časopisa EKIPE in DNEVNIKA. Druga skupina je prišla iz Botaniškega vrta. Skupaj smo posadili drevo prijateljstva. Tam je bila tudi predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije in predsednik založbe Epta. Po kosilu smo obiskali Filharmonijo, kjer sta nas zabavala čarovnik Grega in Sten. Vsi smo dobili knjigo Hribci in plakat Filipa, mentorji pa so dobili knjigo o sladicah. Od predsednika Epte smo dobili lepe priponke in s tem smo se tudi poslovili. S prijatelji sva odšla na Andrej pred drevesom prijateljstva (foto: A. Lamut) nebotičnik in si ogledala Ljubljano s ptičje perspektive. Domov sva se vračala precej pozno, saj je bila na cesti velika gneča in v Šempeter sva prispela eno uro kasneje. Komaj sva še ujela avtobus za Mozirje. Po dolgi, naporni, prečudoviti vožnji sva prišla v Mozirje. Pred našo hišo sva se poslovila in si zaželela lahko noč. Po večerji sem odprl prvi list nove knjige. Andrej Klemenak, 7.a Mozirje 'AVTO DETR D.O.OL" ZORMAN, MENGEŠ Slovenska c. 66 tel.: 061/737-313; tel. fax.: 061/737-041 <3£> LADA NOVI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL LADA Nudimo ugodne kreditne pogoje. Kupci, čaka vas lepo presenečenje! ORGANIZACIJE, UUDJE IN DOGODKI 90 let Turistične zveze Slovenije Plaketi tudi za TD Mozirje in TD Gornji Grad Za slovenski turizem je letošnje leto jubilejno leto, saj mineva 90 let, odkar je bila ustanovljena Deželna zveza za povzdigo tujskega prometa kot predhodnica današnje Turistične zveze Slovenije. Lepo obletnico je zveza slovesno obeležila minuli mesec. “Če pogledamo v zgodovino, ima turizem na Slovenskem zelo globoke korenine. Naravne lepote, zlasti gore, morje, jezera in reke, zdravilni vrelci, številni kulturni in zgodovinski spomeniki, skrivnostni podzemni svet, izjemno ugodna prometna lega in še marsikaj je prispevalo, da se je začel turizem v najširšem pomenu te besede na naših tleh zelo zgodaj razvijati. Razvoj turizma je bil spodbujen tudi z izgradnjo železnice. Ustvarjali so ga planinci, obiskovalci zdravilišč, izletniki, romarji, gostilničarji, obiskovalci gostiln in drugi. Bodrili so nas tudi tuji zgledi. Istočasno je turizem postajal gospodarska dejavnost, mikavna za mnoge, ki so želeli zaslužek in napredek,” je ob tej priložnosti razmišljal predsednik TZS dr. Marjan Rožič. “Leta 1905 je delovalo na Slovenskem 22 društev. Prizdevni ljubitelji ter poznavalci turizma so to leto ustanovili nacionalno turistično organizacijo, ki je sledila potrebam gospodarskega razvoja in družbenim spremembam. Turistična dejavnost prebivalstva je prispevala tudi k nacionalnemu ozaveščanju Slovencev, uveljavljanju slovenskega jezika in ohranjanju kulturnega bogastva naroda. Turistična društvena organizacija je imela Sobotno jutro je obetalo lep dan, ko smo se v polnem avtobusu peljali proti Trojanam. Od tam smo nadaljevali navzdol proti Zasavju. Dolgi dve uri smo se vozili do vasice Podkum, od koder smo nadaljevali peš. V majhnem zaselku Mali Kum je pot zavila v gozd. Sonce nas je utrudilo, zato smo počasi napredovali. Gozd je še ves gol, saj ga sestavljajo sami listavci. Na gozdnih tleh smo opazili mnogo cvetja - zvončke, kalužnice, podlesne vetrnice. Po dobri uri in pol se nam je med krošnjami dreves prikazal televizijski oddajnik. Čeprav se nam je zdel čisto blizu in s tem tudi vrh Kuma, smo ga dosegli šele čez pol ure. Vsem je zelo odleglo, še posebej najmlajšim. Vrh Kuma je zelo prostran, gori je cerkev, velika planinska koča, televizijski oddajnik in pravo otroško igrišče z gugalnicami in peskovnikom. Štiri ure in pol so nam na Kumu hitro minile. Vsak si je našel zaposlitev, če ne drugega, pa sončenje. Mnoge je morala naša mentorica opomniti, da smo v koči poiskali žige in dali knjižico v podpis oskrbniku. različna imena, delila usodo političnih, gospodarskih in socialnih razmer časa, vedno pa je na razpotjih z delom in stališči zadržala pokončno držo, čeprav so bile razmere za njeno dejavnost včasih tudi neprijazne... Po 90 letih je Turistična zveza Slovenije sestavni in nezamenljivi del slovenskega turizma ter stičišče številnih idej, pobud, aktivnosti in tudi kritik, s katerimi se želi uspešno uveljavljati kot ustvarjalna organizacija in institucija civilne družbe v samostojni Sloveniji. Ponosni smo, da v državi deluje danes 363 turističnih društev, ki v turizem vnašajo vedno nova dogajanja in so mnoga med njimi v svojem kraju pravi turistični parlament pobud, predlogov, akcij in rezultatov,” je med drugim še dodal dr. Marjan Rožič. Ob tem je potrebno omeniti, da je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan TZS ob njeni 90-letnici izročil odlikovanje Častni znak svobode Republike Slovenije. Turistična zveza je ob svojem jubileju podelila 27 plaket, med dobitniki pa poleg Milana Kučana, štirih nekdanjih predsednikov zveze in drugimi društvi najdemo tudi Turistično društvo Gornji Grad in Turistično društvo Mozirje. Čast in obveza za dobro delo tudi v prihodnje. Franci Kotnik Malo pred odhodom nas je pozdravil še predsednik planinskega društva Kum - Trbovlje. Člani društva so imeli očiščevalno akcijo in so ves dan čistili okolico in kurili odpadke. Predsednik nam je razkazal, kam vse se vidi s Kuma. Nam se je zdel najlepši pogled na zasnežene Savinjske Alpe. Naredili smo še skupinski posnetek, potem pa na pot v dolino. Eden od naših spremljevalcev je zaostal za nami in odšel po drugi, tudi markirani poti. Poslali smo ponj. Med čakanjem smo si dali duška ob kotanji s snegom. Kepe so frčale po zraku in prav nihče ni bil varen. Ko smo bili spet vsi, smo nadaljevali do vasi Dobrovec in do avtobusa. Izlet mora imeti tudi primeren zaključek. V slaščičarni Miš-Maš v Mozirju smo potrošili zadnje tolarje. Kar mračilo se je že, ko smo se pripeljali na Ljubno. Utrujeni od hoje, še bolj pa od pomladanskega sonca smo pohiteli domov. Na prihodnjem izletu pa se zopet vidimo! Lucija Marovt, Neva Janež Planinski krožek OŠ Ljubno Prajzove mame ni več... Terezija Prislan -Prajzova je v Mozirje prišla z rodnega Gneča v letu 1930. Prajzovi so tedaj bili v Mozirju kovači, imeli pa so še malo posestva, tako je bilo pri hiši kar veliko dela. Mlada Terezija je krepko prijela za delo in pomagala, kjer je bilo potrebno. Že dve leti kasneje se je poročila z domačim sinom Jožetom, kovaškim mojstrom. V zakonu je imela osem otrok, za katere je lepo skrbela tudi po smrti moža, od 1947 dalje. Da bi sina Franca usposobila za nadaljevanje kovaške obrti pri hiši, je poskrbela, da se je doma izučil kovaštva. Toda, kot se že rado v življenju zgodi kaj nepričakovanega, njena želja, da bi kovačija ostala, ni bila uresničena. Sin je odšel v šole in potem v tujino, kjer je tudi ostal. Seveda, časi po vojni niso bili naklonjeni rokodelstvu, konj je bilo vse manj in kovaškega dela tudi. Kljub težavam, s katerimi se je srečevala Terezija, je svoje otroke pripeljala do kruha, nekaj se jih je celo izšolalo. Za mater je bilo težko gledati včasih tudi za kaj prikrajšane otroke. Toda storila je več, kot je običajno, in družina je ostala varno v domačem gnezdu in Terezija z njo. Nikdar ni potožila, tudi tedaj ne, ko je morala kje poiskati dobrega človeka, da je priskočil na pomoč številni družini. Stara leta je zadovoljno preživljala v krogu svojih domačih in s ponosom je povedala, kako lepo skrbijo zanjo. Dobrota je torej našla dobroto! Mirno je zaspala, lahko bi rekli, da je to bila smrt pravičnika. Njeni otroci, vnuki, pravnuki in ožji domači bodo občutili vrzel v družini, ki jo je tako trdno povezovala Prajzova mama. A.V. mm Mladi ljubenski planinci na "dolenjskem Triglavu" Aprila letos smo planinci ljubenske šole obiskali Kum, ki mu Zasavci s ponosom in ne zastonj pravijo tudi "dolenjski Triglav". Kum je visok 1219 m in kraljuje nad zasavskim gričevjem. Spodaj v dolini so premogovniki in cementarna v Trbovljah z visokim dimnikom, ki uničuje naravo. POZDRAVI IN OGLASI H V> Si ,Q «e ki Vi «3: ‘‘k ki ck f». -a* twji h iu*H HOKXH1VM szi /£P Rpži 2£1/ ioLECfCt-l Z ‘JlEH> IH S >W A! i,miC£M • VO 1/7 p " Ut 0 , -S r Ui kH 2: k vjO h- vy> U{ M.4 0 k- -k v \J\ N X z vu si ol z X O c2; X 0 L3 O :: ■8 • pn «Mid DS v *<* P*M*wnd pvs paiuiJd«* ?oTuJEMo z. /}££a/c;jo /n t e lek/a j /j /j> e> E E , ^ HALV nb ^ smtNisz^A dmmu. o. - 44cytc 3 i Vp \ b ^-U^/Ll'K -y? ^p-r' ^ ij^uud pu» «»uo NAJPREJ PORABIMO STAREJŠE ŽELEJE. 10. VSA VKUHAJTA ŽIVILA HRANIMO NA SUHEM, HLADNEM »N ^ZRAČNEM PROSTORU. OD IpIpA DO ČASA JIH PREGLEDAMO. PAZIMO, DA NESTOj|H NA SONČNI SVETLOBI. 1 1 .ČE SE ŽELE ZÄRADUmNE PRIM ERN E SHRAMBE {NPR. ČE JE V PROSTORU P R E TOPiilV PREVEČ S T Rot/JAO DO DAM O MALO VROČE VODE, PREMEŠAMO IN ŽELE JE SPET ENAKOMERNO MAZLJIV. Priprava Želejev z Zelinom ŽELIN JE NARAVNO SREDSTVO ZA ZGOŠČEVANJE MARMELAD, DŽEMOV IN ŽELEJEV, KI VSEBUJE NARAVNI JABOLČNI PEKTIN. ZA VKUHAVANJE Z ŽELINOM PORABIMO NEPRIMERNO MANJ ENERGIJE, KER JE KUHANJE KRAJŠE, IN MANJ SLADKORJA. OMOGOČA NAM, DA VKUHAMO MANJŠE KOLIČINE SADJA, ČESAR DOSLEJ NISMO BILI VAJENI, VKUHAVANJE PA NI VEČ OMEJENO SAMO NA POLETJE IN JESEN, KOT SMO BILI VAJENI DOSLEJ, TEMVEČ LAHKO VKUHAVAMO VSE LETO. Z ŽELINOM LAHKO VKUHAMO CELO MANJŠE KOLIČINE ZAMRZNJENEGA SADJA, ČE NAMERAVAMO ŽELE KMALU PORABITI. Pravila 1. Odmerjeno količino sadnega soka (če ga je premalo, LAHKO DOLIJEMO VODE) ZLIJEMO V KOZICO. OD PREDPISANE KOLIČINE SLADKORJA GA VZAMEMO 2 ŽLICI, JU ZMEŠAMO Z VSEBINO VREČICE ŽELINA IN VMEŠAMO V SOK. 2. VSEBINO KOZICE MED STALNIM MEŠANJEM PRI NAJVIŠJI TEMPERATURI (NA NAJVIŠJEM PLAMENU PLINSKEGA GORILNIKA IN NA NAJVIŠJI STOPNJI PRI ELEKTRIČNEM GRELCU) SEGREJEMO DO vretja. Pazimo, da se eventuelne kepice Želina povsem STOPIJO, DRUGAČE JIH ZDROBIMO S KUHALNICO. 3. KO SOK MOČNO ZAVRE, VMEŠAMO OSTANEK SLADKORJA (V NOBENEM SLUČAJU GA NE SMEMO VZETI MANJ) IN VSE SKUPAJ ŠE ENKRAT ZAVREMO PRI NAJVIŠJI TEMPERATURI. 4. KO ZMANJŠAMO OGENJ NA POLOVICO IN MED STALNIM MEŠANJEM KUHAMO ŠE 1/2 MINUTE (RAJE GLEJMO NA URO, DA BO RES SAMO 1/2 MINUTE!). PRI DVOJNI KOLIČINI V RECEPTU PREDPISANIH SESTAVIN UPOŠTEVAMO NAVODILA OD 1 DO 4, NA KONCU PA ŽELE KUHAMO NA POLOVIČNEM OGNJU SE 1 MINUTO (GLEDAMO NA URO, DA BO RES SAMO 1 MINUTA!) IN MED KUHANJEM VES ČAS MEŠAMO, NA KONCU PA VSE ŠE ENKRAT ZAVREMO. 5. Preden začnemo polniti kozarce, jih postavimo na vlažen PRTIČ. Uporaba kozarcev s pokrovčki z navojem ŠE VROČ ŽELE TAKOJ NALIJEMO V PRIPRAVLJENE KOZARCE, KI JIH TAKOJ POKRIJEMO IN PRITEGNEMO POKROVČKE. NATO JIH OBRNEMO IN PUSTIMO 5 MINUT STATI NA POKROVČKIH. v Žele iz zelenega grozdja 2250 g (2'A kg) zelenega grozdja (stehtamo že očiščeno sadje): 125 ml (Zt l) ■vode 1125 ml (VA l) soka, 1 vrečko »Zelina« in 1375 g(lVt kg) sladkorja. Pripravimo preberemo ga, operemo in stehtamo (2250 g). Sadje stresemo v kozico,'ga zmečkamo (najbolje kar s pripravo za mečkanje krompirja), prilijemo in med mešanjem segrevamo skoraj do vretja (zavreti ne sme). Sadno kašo stresemo na napeto gazo, počakamo, da se ohladi in iz nje iztisnemo vso tekočino. Ali: Iz predpisane količine sadja pripravimo sok v sokovniku, le da ne dodamo vode. Od tu naprej se ravnamo po navodilih za pripravo želejev. Kozarce napolnimo in zapremo. Jesen v oblačilih Osnovnošolci imate svoj pogled na modo. Jesenska kolekcija je sestavljena iz mnogih raznolikih idej. V njej se pojavljajo novi materiali in sveže kombinacije. Spet je v igri karo vzorec, ki v kombinaciji z enobarvnimi tkaninami ustvari poseben športni stil. Zanimivi so postali volneni ovratniki na oblačilih iz jerseja in tkanih tekstilijah. Ne pozabi na naramnice na hlačah ali krilih, pa seveda na kratke hlače in kratka krila. Še vedno se nosijo "nadkolenke". O barvah pa lahko rečem le to, da je aktualna srebrna, da je še p vedno na pohodu College-Stil in da v | jesenski čas "pašejo" najrazličnejše barve J od temno rdeče, zelene, modre itd. Pa veliko veselja pri oblačenju! nms. Tzmz... Če na Ljubno te popelje si dobrodošel, četudi i Ce na JtfSbnem^si dom. te vsx&Lminca rada Ljubno re&JetrHe kraj saj skozenj crršfa^ndiTv raj. Če pa živiš v okolici Rsfdmtrja, lahko srečaš ßak'ga vampirja pa zagotovo? ne/eš krompirja. Drži tudi,Ala gjsiiz rabiš kavalirja, da v ce/kev greift in se pri .jpo Kdor ^Juvanjp^žm, ne mara nS&ene žžnadil Če pa si jz Okoninc ješ^emeraj dopre koline Pravijo tudi, pa kdor ie iz zelje rwati zn j. Meliše, Melise, kajtko bi malo uredilo svoje orideš v Plani Ješ belino, je luš'no bit, jvek ti da za pit. '■Rečici stanuje, bldne zajtrkuje. DegjgJte hitro bo napral, ps v\Mkzarjah ostal. \ M^&Š^Mozirje lep je kraj, ker ima "ful" mega gaj. Kdor v Gornjem Gradu je doma, 'obleka poda. veliko ljudi, prav živi. \ Logarski imaš svo}"ffotel*, . ponosen na Plesnikov hotel. 'K&fMSan,*7jaÄ& Sovütde6. (Janja. dobiti. OŠ fljutaA NAqRAdNO VpHAŠANjF: KaIco ]e bilo ime očetu JacIcsonove žene Use MarIe? (IcRAlj rocIc&roIUa) Katja Nagrado za pravilen _ Vrft**5’ odgovor v mesecu V ^ J septembru (AIDS in Vedno), to je Walkman, ki ga podarja pokrovitelj Zadruga Mozirje, je žreb SSEEEK Zadruga mozirje Savinji. Pop design. Prvič so zasloveli s priredbo nemške uspešnice Pusti soncu v srce. V času svojega obstoja so se pojavili na skoraj 2 tisoč koncertih in več kot sto televizijskih oddajah. üp .ggj - Eni odhajajo, drugi prihajajo. V svet glasbe se vrača že skoraj odpisani Boy George, pop zvezda svetovnega formata. Samostojno kariero naj bi začel s punk ploščo Cheapness And Beauty. Ploščo začenja mogočna različica Funtime Iggya Popa, v tem ritmu pa sledijo še druge. Držimo pesti za svetniškega Boy Georga, ki je v eni od svojih izjav dejal, da si namesto seksa raje privošči skodelico čaja. - Brazilski trash bogovi Sepultura snemajo svoj šesti album, ki bo izšel marca naslednje leto. Do sedaj so že posneli šest skladb. "Tokrat bomo šli v najbolj skrajen metal in najbolj skrajno čudnost. Ta album nas bo pokazal v najbolj naši luči", pravi šef Max Cavalera. Mogoče bi to zanikal Michael Jackson, ki je vsem govoricam navkljub še vedno poročen z Liso Marie. Pred kratkim je izdal novo ploščo, s sestro Janet pa sta zapela skladbo Scream in jo kot poskusnega zajčka poslala na tržišče. Niso kar takole, tile Jacksonovi. - Kar malce tragično se sliši novica, da z naše glasbene scene odhaja skupina, ki je v desetletju svojega obstoja izdala in večinoma razprodala enajst kaset in pet kompaktnih plošč, skupina Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Vodstvo je prevzel Foršt-Gamit Rezultati 5. kola, 22. septembra: Razborje : Davidov hram 0:1 (0:0) BAG-Šmartno/D. : Zg. Nazarje 4:3 (1:1) Solčava : Foršt-Gamit 0:6 (0:4) Policija : Bočnica 4:1 (1:1) Prosta ekipa: Kokarje Najprej smo gledali zanimivo srečanje med Razborjem in Davidovim hramom. Čeprav so prvaki gornjegrajske lige veljali za favorite, so se morali pošteno potruditi, saj so Radmirci klonili šele v zadnjih minutah. Druga tekma je bila v tem kolu najbolj izenačena, saj sta se ekipi neprestano menjavali v vodstvu. Na koncu so imeli več sreče Šmarčani in tako dosegli svojo drugo zmago. Sledil je derbi med ekipama Solčave in Foršt-Gamita. Obe ekipi sta uvrščeni v zgornji del razpredelnice. Žal so Solčavani zaigrali preveč rezervirano, kar so Ljubenci znali izkoristiti in so z učinkovito in disciplinirano igro napolnili gol nasprotnika. V zadnji tekmi 5. kola smo spremljali enakovredno srečanje le v prvem polčasu. V nadaljevanju je Policija svoje roke in prepričljivo premagala rivala iz Rezultati 6. kola, 29. septembra: vzela Bočne. vse niti v Foršt-Gamit : Policija 5:2 (2:0) Zg. Nazarje : Solčava 2:1 (1:1) Davidov hram : BAG-Šmartno/D. 3:1 (2:0) Kokarje : Razborje 3:1 (0:1) Prosta ekipa: Bočnica Prva tekma je postregla z nervoznim srečanjem ekip iz ospredja lestvice. Vseskozi so imeli premoč igralci Foršt-Gamita, ki so na koncu zasluženo premagali Policijo. Mozirska ekipa tokrat ni bila enakovreden tekmec. Presenečenje tega kola je pripravila ekipa Zg. Nazarij, ki je v izenačeni tekmi premagala Solčavane, katerim v zadnjem času nikakor ne gre. Sledilo je srečanje med ekipama BAG-Šmartno/D. in Davidov hram. Čeprav so se Šmarčani kar dobro upirali favorizirani ekipi, jim kaj več kot ublažiti poraz ni uspelo. Najbolj zanimivo je bilo zadnje srečanje tega kola med Kokarjami in Razborjem. Prvaki iz Radmirja so z dobro igro držali rezultat v svojo korist kar dve tretjini tekme, potem pa se je izkazala izkušenost in rutina starejših igralcev iz Kokarij, ki so obrnili rezultat v svoj prid in tako preprečili morebitno presenečenje. Kljub slabemu vremenu si je zanimiva srečanja z obilico zadetkov ogledalo kar lepo število gledalcev. Na lestvici na- juspešnejših strelcev po šestih kolih prepričljivo vodi Marko Valte (Foršt-Gamit) z in Mikek s šestimi. Lestvica po 6. kolu: 11 zadetki, sledijo pa mu Hren, Burger 1. Foršt-Gamit 6 501 27:11 (+16) 10 2. Kokarje 5 410 18:7 (+11) 9 3. Davidov hram 5 311 13:8 (+5) 7 4. Policija 5 221 18:15 (+3) 6 5. BAG-Šmartno/D. 6 213 13:21 (-8) 5 6. Solčava 5 122 9:13 (-4) 4 7. Zg. Nazarje 5 113 9:15 (-6) 3 8. Razborje 6 033 11:18 (-7) 3 9. Bočnica 5 014 5:15 (-10) 1 Komisar lige Franjo Pukart Predstavljamo vam: EKIPA USTANOVLJENA: leta 1992 KAPETAN: Ljubo Kosmač IGRALCI: Jože Funtek, Ivo Lokan, Boštjan Lokan, Marjan Ipavec, Darko Ipavec, Franci Čas, Stanko Klemenšek, Iztok Podbrežnik, Slavko Gregorc, Miloš Pečovnik MATIČNA LIGA: krajevna liga Luče USPEHI V MATIČNI LIGI: zmagovalci sezone 1995 DRUGI USPEHI: 3. mesto v HO-RUK ligi na Ljubnem, 2. mesto na turnirju ob Flosarskem balu, 2. mesto na občinskem prvenstvu NAČRTI: Obstanek v Zgornjesavinjski ligi in čimboljše igranje v svoji matični ter ljubenski ligi. Čim manj poškodb in vključevanje mladine v delo ekipe. Izrazili so tudi željo, da bi se podobna tekmovanja v takšnih okvirih izvajala kdaj tudi v Solčavi. Vodstvo in igralci ekipe se iskreno zahvaljujejo podjetju Logarska dolina d.o.o. za finančno in drugo pomoč. PF Strelska zveza Mozirje Tekmovanje z MK puško Strelska zveza Mozirje je 24. septembra na strelišču Zagradišče v Gornjem Gradu organizirala strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško v ležečem položaju za posameznike in ekipe. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip oziroma 24 strelcev iz različnih strelskih organizacij. Ekipno je prvo mesto dosegla ekipa Strelske družine Mozirje s 397 krogi, drugo mesto je pripadlo ekipi domače strelske družine s 391 krogi, tretja pa je bila ekipa sekcije iz Bočne, ki je dosegla 336 krogov. Med posamezniki je zmagal Tomaž Trogar iz Strelske družine Gornji Grad s 154 krogi, drugi je bil njegov kolega iz družine Ivko Poličnik, ki je dosegel 147 krogov, tretje mesto pa je osvojil Ciril Kolar iz sekcije Bočna s 143 krogi. Prve tri ekipe so iz rok predsednika Strelske zveze Mozirje Janeza Kolarja prejele pokale, prvi trije strelci pa medalje. Stane Miklavžič Tolkac liga Mozirje Rezultati 5. kola, 24. septembra: Trnava : Hmeljar 1:2, Ljubija : Lepa njiva 7:4, Žabe : Motorčki 12:1, Podvrh : Poldas 1:3, Policija : Trg 8:4. Rezultati 6. kola, 1. oktobra: Poldas : Trnava 0:1, Trg : Podvrh 2:4, Motorčki : Hmeljar 3:10, Lepa njiva : Policija 1:5, Žabe : Ljubija 3:1. Lestvica po 6. kolu: 1. Žabe 11, 2. Trnava 10, 3. Policija 9, 4. Hmeljar 8, 5. Poldas 8, 6. Lepa njiva 4, 7. Trg 4, 8. Ljubija 2, 9. Podvrh 2, 10. Motorčki 2. Krajevna liga Nazarje Rezultati 6. kola, 23. septembra: Polda’s club : Kokarje ml. 1:1, Odpisani : Zg. Nazarje ERBO 1:2, Mladost : Kokarje 2:3, Mesarija Bogner : Markelj 8:0, Miš Maš : Metka & Tragal 0:3, Pekel : Pizzerija Turky 1:6. Rezultati 7. kola, 30. septembra: Markelj : Miš Maš 3:3, Kokarje : Mesarija Bogner 7:1, Zg. Nazarje ERBO : Mladost 0:1, Kokarje ml. : Odpisani 2:0, Pizzerija Turky : Polda’s club 1:1, Metka & Tragal : Pekel 5:3. Lestvica po 7. kolu: 1. Kokarje ml. 13, 2. Kokarje 12, 3. Polda’s club 12, 4. Mesarija Bogner 9, 5. Pizzerija Turky 9, 6. Mladost 6, 7. Zg. Nazarje ERBO 6, 8. Metka 8r Tragal 6, 9. Markelj 3, 10. Pekel 2, 11. Odpisani 2, 12. Miš Maš -2. Krajevna liga Šmartno ob Dreti Rezultati 4. kola, 24. septembra: BAG-1 : Texas 3:0, Bohinc : Želve 1:1, Vološki voli : BAG-2 5:0, Input : Turky 3:0. Rezultati 5. kola, 1. oktobra: Input : Vološki voli 3:6, BAG-2 : Texas 4:1, BAG-1 : Bohinc 5:1, Želve : Turky 1:2. Lestvica po 5. kolu: 1. Vološki voli 10, 2. BAG-1 10, 3. Input 6, 4. Turky 6, 5. BAG-2, 6. Bohinc 3, 7. Želve 1, 8. Texas 0. HO-RUK liga ljubno Rezultati 5. kola, 24. septembra: Trbiž : Rastke 2:4, CVR : Savina 5:3, Foršt-Gamit : LD Ljubno 6:0, Lumpi : Struge 3:3, Solčava : Zalugnca 3:1. Rezultati 6. kola, 1. oktobra: Foršt-Gamit : Rastke 3:0, Savina : LD Ljubno 2:0, Zalugnca : Trbiž 11:0, Lumpi : Solčava 1:1, CVR : Struge 5:3. Lestvica po 6. kolu: 1. Foršt-Gamit 16, 2. Lumpi 14, 3. Solčava 14, 4. Zalugnca 12, 5. CVR 9, 6. Struge 7, 7. Savina 6, 8. Rastke 6, 9. LD Ljubno 3, 10. Trbiž 0. Krajevna liga Radmirje Rezultati 4. kola, 24. septembra: Radmirje : Juvanje 2:3, Gmajna : Homce 6:4, Smreka : Razborje 1:3. Rezultati 5. kola, 1. oktobra: Gmajna : Smreka 2:0, Radmirje : Razborje 0:3, Homce : Juvanje 2:3. Lestvica po jesenskem delu: 1. Gmajna 8, 2. Razborje 8, 3. Juvan je 8, 4. Smreka 4, 5. Homce 2, 6. Radmirje 0. Krajevna liga Luče Rezultati 12. kola, 24. septembra: Bliski : Alpinisti 0:3, Struge : Krnica 4:6, Luče : P’dololek 3:1, Solčava : Jagri 2:1. Rezultati 13. kola, 1. oktobra: P’dololek : Krnica 12:2, Alpinisti : Jagri 4:1, Solčava : Struge 2:0, Luče : Bliski 0:3. Lestvica po 13. kolu: 1. Solčava 25, 2. Luče 19, 3. P’dololek 17, 4. Bliski 14, 5. Struge 13, 6. Alpinisti 10, 7. Krnica 4, 8. Jagri 2. Veteranska liga Rezultati 2. kola, 19. septembra: BAG-Šmartno/D. : Trg 2:6, Trnava : Odpisani 5:2. Rezultati 3. kola, 26. septembra: Trnava : Trg 5:2, Odpisani : BAG-Šmartno/D. 5:2. Lestvica po 3. kolu: 1. Trnava in Odpisani 4, 2. Trg in BAG-Šmartno/D. 2. Rezultate zbral Franj'o Pukart i / nz) tv. o OK Zgornja Savinjska na robu propada, razpada ali česa drugega? jutri oziroma pojutrišnjem se bo začela nova sezona v prvi slovenski ženski odbojkarski ligi. V njej naj bi po solidni uvrstitvi v prejšnji sezoni igrala tudi ekipa odbojkarskega kluba Zgornja Savinjska. Pa bo res".’ Tega v tem trenutku še ni mogoče zagotovo reči. Naj se sliši še laku neverjetno, toda resnica je takšna, da je klub na točki, ko ga od propada, razpada ali kakorkoli že to imenujete, loči samo še korak. M je temu vzrok? Denar -seveda. Problem kajpak ni od včeraj, ampak se v bolj ah manj hudi obliki vleče praktično od ustanovitve kluba naprej. Klub namreč nikoli ni imel te sreče, da bi dobil resnega glavnega sponzorja na daljši rok. Vendar je v prvih letih entuziazem nadomestil tudi (takratne jugoslovanske) dinarje. Z i.isi in kvalitete prve ekipe je klub napredoval v vedno višje lige in se končno prebil tik pod vrh. Pri tem so ga spremljale velike prostorske težave, saj v dolini sčasoma ni bilo več odbojkarskega igrišča, na katerem bi ekipa lahko igrala domače tekme. Danes je popolnoma jasno, da tiči izvirni greh prav v tem problemu. Ce ne igraš pred domačimi navijači, jih prav dosti ne moreš imeti, ce jih nimaš, je obisk na tekmah skromen, če je obisk skromen, ni interesa sponzorjev iu oglaševalcev, če ni interesa oglaševalcev, ni denarja če ni denarja, ni mogoče plačati niti potnih stroškov, kaj šele opreme in ostalega. Pa smo tam, kjer smo. Ob dejstvu, da imajo v sosednji Šaleški dolini kai nekaj prvoligaških ekip v različnih športih, ki so (realno) uidi desetkrat dražje od ženske odbojkarske ekipe, da primerjave s Celjem niti ne tvegamo, je naravnost neverjetno, da celotna Zgornja Savinjska dolina skupaj ne premore dovolj sredstev za dostojno preživetje odbojkarskega kluba z 20-letno tradicijo. Saj v končni fazi ne gre samo za inleies desetih igralk m trenerja. Gre za mnogo več od tega. Gre za promocijo doline, za razvoj športne panoge v smislu vzgoje mladih (ali pa nam je ljubše, da otroci posedajo po gostinskih lokalih in izzivajo usodo v obliki cigaretnega dima, alkohola in mamil?), nenazadnje gre tildi za biznis. Ampak ne. to nas v Zgornji Savinjski ne zanima, mi tega ne potrebujemo, s tem naj se kar drugi ukvaijajo, ki so tako neumni, da tratijo čas in denar za kakovosten Spoil. Naj vas spomnim, dragi moji, da promocija preko šjtorta ni slovenska jmgmntavščina. Oglejte si z malce drugačnimi očmi kakšno tujo nogometno ali pa odbojkarsko tekmo, čeprav je slednjih na 'IV zaslonili manj. Koliko reklamnih sporočil v taki ah drugačni obliki! Brez razloga in učinka, boste rekli? O, ne, dragi moji. v gnilem kapitalizmu so že zdavnaj •pogruntali", kako se splača ti žili |ireko športa. V nasprotnem primeru, to lahko verjamete, ne bi nihče niti počenega groša dal v ta namen. Saj, v Gornjem Gradu se jim je pred časom že posvetilo, kako to gre Podpisali so sponzorsko pogodbo s klubom, ki je potem nosil ime kraja, le da denarja baje potem ni bilo toliko, kot so se dogovorili. Pač neposrečen primer, toda princip je bil v osnovi zastavljen v pravi smeri. No. in če končani, kdo si bo upal prevzeti odgovornost za (morebiten) propad kluba? Zgolj vodstvo kluba gotovo ne, saj je bilo negativnih odgovorov na vloge /a finančno pomoč pii številnih gospodarskih subjektih v dolini /e dovolj. Ali res ni nikogar, ki hi znal in zmogel združiti potenciale v skupnem interesu? Ali ne bo nikomur vsaj malo nerodno, če bo klub nenadoma nosil ime povsem neke tretje firme, ki z dolino nima blage zveze? I’a ko bi vsaj bilo tako in bi klub na ta način zdržal še dve leti, ko bo v Mozirju (končno) stala športna dvorana. Takrat bo pa že drugače, ni hudiči Ali pa živim v zmoti? Franci Kotnik Pogovor z vodstvom sodniške organizacije Odbojka je v naši dolini priljubljen šport, vendar nam je njena organizacija bolj slabo poznana. Prvo, drugo in tretjo državno ligo sestavlja kar 1200 igralcev in igralk: Vsaka tekma poteka pod nadzorstvom kontrolorja sojenja, sodnika in sodnika zapisnikarja. Ker je žalska organizacija ena najboljših v Sloveniji, je bil zaključni seminar tehničnih delegatov kontrolorjev sojenja v tej sezoni v Nazarjah, v gradu Vrbovec. Tam se je 14. septembra zbralo vodstvo odbojkarske zveze. Po seminarju so o sodniškem delu in odbojki za Savinjske novice spregovorili: Matija Verbič, predsednik komisije kontrole sojenja, Janko Sarman, predsednik Zveze sodnikov Slovenije, in gost - mednarodni sodnik Jožef Lečnik. V Sloveniji imamo evidentiranih 452 aktivnih in neaktivnih sodnikov. Od teh jih ima 130 pravico sojenja na tekmah prve, druge in tretje državne lige. To so sodniki z liste A, B in C. Dnevno mora biti na razpolago od 80 do 105 sodnikov. Slovenci smo lahko posebej ponosni na mednarodnega sodnika Jožefa Lečnika, ki sodi med 16 najboljših sodnikov na svetu in šesterico evropskih mednarodnih mojstrov sojenja. Po njegovi zaslugi je visok tudi rejting Slovenije v Evropskem merilu. Ta naš vrhunski sodnik pravi, da je sojenje odbojke zelo težka naloga. Pri 130 km/h je namreč prav težko preceniti žogo ali prisoditi dotik. Potrebni so dobri refleksi, koncentracija in seveda odličen vid. Lečnik ima pravico do sojenja še šest let. Razen na olimpiadi je sodil že na vseh vrstah tekem. Sicer pa je Slovenija v odbojki razdeljena na devet področij. Nekatera od njih (Dolenjska, Koper, Pomurje) imajo premalo sodnikov in prav tako nimajo delegatov kontrolorjev. Pri razporejanju delegatov kontrolorjev in sodnikov klubi zahtevajo nevtralnost, torej ne smejo biti domačini. Sodniške prakse v odbojki se v veliki meri lotevajo bivši igralci in predvsem moški. Pri tem poslu imamo le par predstavnic nežnejšega spola. V odbojki veljajo za velesile Italija, Rusija, Amerika, Francija, Nemčija in Turčija. Imamo v Sloveniji res slabšo kapaciteto igralcev? Po besedah mag. Krevslja je moška reprezentanca statistično gledano dosegla, kljub slabim pogojem, visoke rezultate. Pri nas so glavni problemi pri doseganju boljših rezultatov organiziranost, sponzoriranje, prekratke priprave, dolgovi ter slabi finančni odnosi. Med mednarodne dosežke Slovenije gotovo sodi kvalifikacija moške reprezentance na evropsko prvenstvo. Prav tako je moška ekipa mariborskega kluba osvojila naslov evropskega prvaka. Ti "nezanemarljivi" dosežki pa se težko primerjajo z odbojkarskimi rezultati, na primer Italije, kjer je v odbojki 34 profesionalnih igralcev, pri nas pa le "2,5" igralca. Pravila igre so povsod, v svetu in pri nas, enaka. Delno se spremenijo-popravijo le vsak olimpijski ciklus. V letošnji sezoni reprezentanca nima več tekem, sicer pa se s 7. oktobrom prične nova sezona. 14. oktobra bo v Novi Gorici pokal Evrope in naši odbojkarji bodo igrali s poljskimi tekmeci. Istočasno bo na Bledu pokalna klubska tekma. Tudi v Zgornji Savinjski dolini imamo predstavnika med tehničnimi delegati kontrolorjev sojenja. To je Zlatko Vitanc z Ljubnega. Zgornjesavinjčani mu želimo uspešno delo med kontrolorji sojenja. Vsem, ki se trudijo, da bi slovenska odbojka postala še uspešnejša, veliko uspehov. Sodnikom dobro lastno presojo in igralcem za mrežo mnogo natančnih podaj žoge. Slavica Slapnik Državno prvenstvo v Ju - Jitsu borbah Preteklo soboto so se v telovadnici OŠ Gornji Grad pomerili v Ju - Jitsu borbah za državno prvenstvo tekmovalci iz enajstih slovenskih klubov. Organizatorja Ju - Jutsu zveza Slovenije in Ju - Jitsu klub Samuraj Gornji Grad sta vzgledno izpeljala zahtevno tekmovanje, na katerem je merilo moči kar 86 tekmovalcev v različnih kategorijah. V sam uvod tekmovanja so navzoče pozdravili predsednik Ju - Jutsu zveze Slovenije Srečko Krope, najstarejši član domačega kluba Jože Krajnc in domači župan Toni Rifelj. Zanimive borbe je preko celega dne spremljalo številno občinstvo in še posebej vzpodbujalo domače borce, ki so se povsem enakovredno kosali z ostalimi. V ženski konkurenci sta predstavnici domačega kluba Maja Pečnik in Petra Strnad zasedli tretje in četrto mesto, pri mladincih pa je Vojko Tajnšek osvojil prav tako četrto mesto. Pri članih, te borbe so bile izredno zanimive in tudi enakovredni je v konkurenci do 82 kg Tomo Stankovič zasedel tretje mesto, še stopničko više pa se je povzpel Tadej Strgar v konkurenci do 92 kg. Nasprotnikovo premoč je moral priznati v finalnem obračunu, vendar dokazal, da je srčen in brezkompromisen borec. Posamezne uspehe so domači tekmovalci dopolnili še moštveno, saj so ekipno osvojili odlično četrto mesto, takoj za JK 25. maj Tacen, J) klub Maribor in PKBV Celje. Edi Mavrič Zanimivi dvoboji (foto: ToP) Prva mednarodna tekma s samostrelom 1. septembra je bil v Logarski dolini ustanovljen nov lokostrelski klub, ki nosi ime Indiana, svoj sedež pa ima na kmetiji Gradišnik. Predsednik kluba je Karli Gradišnik, ki ga javnost sicer bolj pozna kot odličnega citrarja. Kot nam je povedal Gradišnik, je zanimanje za lokostrelstvo v Logarski dolini veliko, tako s strani domačinov kot turistov. Iz tega razloga so ustanovili klub, katerega prvenstvena funkcija je izposoja lokov in samostrelov. Medtem, ko je streljanje z loki različnih vrst v dolini že dobro poznano, saj imamo celo državne reprezentante, pa je streljanje s samostrelom neke vrste novost. Doslej je bilo v Sloveniji eno samo uradno tekmovanje s tem orožjem, v klubu Indiana pa so se odločili, da organizirajo prvo mednarodno tekmovanje pri nas, ki bo na sporedu jutri. Tekma v streljanju s samostrelom se odvija na približno dva kilometra dolgi progi skozi gozd, ob kateri so na oddaljenosti od 15 do 45 metrov postavljene tarče v podobi divjih živali. Tekmovalec mora čimbolj natančno oceniti razdaljo do tarče, saj lahko v eno tarčo strelja le enkrat. Tekma v Logarski dolini se bo pričela jutri ob 10. uri, danes popoldne pa je od 12. ure dalje, mogoč uradni trening. Glede podrobnosti je mogoče poklicati predsednika lokostrelskega kluba Karlija Gradišnika (tel. 846-032), ki razpolaga z vsemi informacijami. In še sporočilo za vse tiste, ki bi si želeli zanimivo tekmovanje "le" ogledati: spremljanje tekmovalcev in ogled njihovega streljanja bo mogoč pri prvi in pri drugi tarči, dlje pa ne. Vzrok je seveda varnost. Franci Kotnik Na Dobrovljah se se pomerili jadralni padalci V organizaciji društva jadralnih padalcev Braslovče -Dobrovlje je bilo na Dobrovljah tekmovanje jadralnih padalcev Dobrovlje 95 z mednarodno udeležbo. Tekme se je udeležilo 148 padalcev iz Slovenije, Avstrije, Češke, Anglije in celo Južno- afriške Republike. V močni in izenačeni konkurenci so nastopili tudi člani JPK Finesa iz Gornjega Gradu. Uspešnost kluba je bila ponovno potrjena in sicer je njihova predstavnica Maja Holeček v ženski konkurenci doskočila kar na prvo mesto. Tudi sicer v gornjegrajskem klubu ne počivajo. V kratkem naj bi na Golteh organizirali medobčinsko tekmovanje, ekipno pa so se udeležili državnega prvenstva v Tolminu. Pre- cej treninga m priprav namenjajo v gornjegrajskem klubu tako imenovanemu jadranju. Miran Žerovnik je s svojim padalom prejadral s Kašne planine do Jesenic v dolžini 60 km, Peter Remšak in Igor Grudnik sta prejadrala razdaljo od Kašne planine do Begunj na Gorenjskem, Maja Holeček pa je vzdržala v zračnih višavah z že omenjene planine do Predvora. Zavidanja vredni uspehi, ki imajo korenine v vztrajnem delu in pripravah. Edi Mavrič Pristanek tandema (foto: C. Sem) Lokostrelstvo Državni rekordi padajo Zgornjesavinjski lokostrelci nadaljujej'o s serijo odličnih nastopov. In ne samo to. Padajo tudi državni rekordi! 24. septembra je bilo v Postojni državno prvenstvo v disciplini 900 krogov. Z golim lokom je s 766 krogi postal državni prvak Žare Krajnc (LK Gornji Grad). V olimpijskem stilu je njegov klubski kolega Vojko Majko zasedel 3. mesto, Vojko Čolnar, prav tako iz LK Gornji Grad, pa 8. mesto. Ekipno so bili gornjegrajski lokostrelci drugi. Pri ženskah compound je z odličnim rezultatom 830 krogov postala nova državna prvakinja Bernarda Zemljak (LK Mozirje), v moški konkurenci pa je Dušan Perhač (LK Mozirje) z 828 krogi osvojil 8. mesto. V soboto, 30. septembra je bila v Mostah pri Ljubljani zadnja tekma za Slovenski pokal v disciplini 900 krogov. Predstavnika mozirskega kluba Bernarda Zemljak in Dušan Perhač sta zmagala vsak v svoji konkurenci, Zemljakova z 834 krogi, Perhač pa z 824 krogi. Dan kasneje pa je bilo na Ljubljanskem Barju še zadnje letošnje prvenstvo v disciplinah "FLIGH" in "CLOUT1. Dušan Perhač in Bernarda Zemljak sta vsak po dvakrat zmagala in to z novimi državnimi rekordi: Perhač 460,7 m in 388,0 m in Zemljakova 385,0 m in 167. Odličen je bil tokrat tudi njun klubski kolega Dušan Praznik, ki je zasedel enkrat tretje in enkrat drugo mesto. Franci Kotnik Lokostrelski klub Mozirje vabi vse ljubitelje lokostrelstva^a 1. IOKOSTR68SKI TURNIR ■FORR6ST ROUI ki bo v soboto, 21, oktobra lf995 s pričetkom ob 10. uri na lovskem strelišču LD Dreta Nazarje na Zgornjih Pobrežjah. Vcibljeni!§ RALLY MED POČITNICAMI Rally voznici Mojca Tratnik in Agica Novak -Funkel sta v poletnem času odvozili tri uspešne vožnje rallya. V Domžalah na Rallyu Sahara sta si privozili 2. mesto v ženski in 4. v skupni konkurenci (moški in ženske). Udeležili sta se tudi 2. in 3. tekme Rallya treh dolin. Tu sta v ženski konkurenci dvakrat zapored osvojili 1. mesto, v skupni konkurenci pa sta bili dvakrat tretji. Rallya sta bila izpeljana v Velenju. Trasa je bila dolga le 40 kilometrov, vmes pa so bile štiri spretnostne vožnje (čas vožnje približno tri ure in pol). Mojca in Agica pravita, da je moška konkurenca zanju zelo dobrodošel izziv. Na teh rallyih pa je 3/4 moških udeležencev. Skupno se je tekmovanja udeležilo na dru-gi tekmi 38 tekmovalcev, na tretji pa 45. Slavica Slapnik TRETJI RALLY GRADOVI NA SLOVENSKEM Tri udeleženke iz naše doline so se spet odlično izkazale na Ženskem turističnem rallyu. Mojca Tratnik in Agica Novak - Funkel sta bili zmagovalki rallya, Marjeta Knaus s sovoznico pa je bila odlična 3. z minimalnim zaostankom v točkovanju. Rally je bil v Radencih od 29.9. do 1.10.. Od tam je proga vodila čez mejo na Madžarsko, kjer so obiskale muzeje in dvorce in zopet nazaj v Slovenijo. "Pot" je bila dolga 243 kilometrov in so jo prevozile v približno 9 urah. Vmes sta bili dve dokaj zahtevni spretnostni vožnji. Rallya se je udeležilo 35 tekmovalk. Vse tri naše tekmovalke so z rezultati zelo zadovoljne in si želijo, da bi v naslednji sezoni lahko preizkusile svoje sposobnosti tudi v naši dolini. Slavica Slapnik Mojca in Agica ob zmagovalnem avtomobilu (foto: ToP/ PISMA BRALCEV IN KRONIKA OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neob-jave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čimvečjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Divja odlagališča odpadkov Dragi Zeleni Franček, spet si ga polomil. Nisi se naučil zemljepisa. Tako lepo vabiš občane, naj ne odlagajo smeti vsepovsod, naj jih vendar peljejo na smetišče v HOM. Vesela bi bila, če bi bilo to smetišče res v Homu. Morda bi tja kar sodilo. Tam kopljejo ilovico za keramiko. Tam so velike jame in bi se dale s smetmi kar dobro zasuti. Pa še daleč v gozdu je, da bi ne motilo ljudi. Tako pa raste ta gora smeti na robu idilične vasice, ki se imenuje PODHOM. Vabim te, Zeleni Franček, malo si oglej naše doline in beri table, saj je povsod napisano, kje je kaj. Našel boš še mnogo smeti, ne samo iz mozirskih oštarij. Je pa še ena zadeva. Smetišče je zaprto. "Vstop nezaposlenim pre- povedan" piše na tabli. Debela železna zapora s ključavnico zapira pot do smetišča. In če že kdo pripelje smeti, pri zapori se ustavi. Kaj sedaj? Lepo sesuje ob rampi ali pa v najbližji gozd. Ne vem, zakaj je to smetišče tako strogo varovano. Če že kdo pripelje smeti z namenom, da prispeva k čistemu okolju, mu naj bi bilo do- voljeno, da smeti odloži na smetišču. In še brskanje po smeteh. Tu je še ogromno uporabnega materiala, kakšen vijak, kakšna vratca, ki jih nikjer ni mogoče dobiti, ali še kaj drugega. Je tudi veliko še dobre obleke, včasih v škatlah vse poravnano, lepo, čisto. In če je kdo v stiski, si tudi to prisvoji. Ali je to greh? Mislim da ni. Kdaj bomo začeli ločiti: železo, steklo, papir. Čas bi že bil. Pa ne zameri dragi Zeleni Franček saj vem, da ti nisi nič kriv. Lep pozdrav! Marija Ročnik, Podhom Mož vinjen pretepa ženo 20. septembra je 57-letna Franja G. iz Šmihela ob 17.10 uri prijavila policiji, da vinjeni mož Pavel (66) doma razgraja in jo pretepa. Še preden se je na kraj dogodka odpravila policijska patrulja, je oškodovanka poklicala znova in povedala, da je medtem mož odšel od doma. Dan kasneje je Franja G. zaupala policistom, da jo je mož pretepel tudi že 19. septembra popoldan. Šlo naj bi za pogoste prepire, katerih vzrok je očitno alkohol, policisti pa bodo o tem obvestili pristojne organe. Mladoletnik odšel od doma 21. septembra je Alojz H. (42) iz Nazarij ob 21.30 uri obvestil policijo, da je njegov mladoletni sin Dejan odšel neznano kam, doma pa pustil sporočilo, da je odšel po Sloveniji. Mladoletnika, ki je brez sredstev za preživljanje, iščejo. Otroku odtrgalo prste Huda nezgoda se je zgodila 22. septembra ob 17.50 uri v gozdu v Podveži. 6-letni Rok K. iz Krnice je skupaj s prijateljem Matjažem K. v opuščeni žagi našel štiri stare detonatoije. Otroka nista vedela, kaj imata v rokah in Rok je prišel na idejo, da bi neznani predmet prižgal z vžigalico. Ko je to v resnici storil, je prišlo do eksplozije, zaradi katere mu je odtrgalo palec, kazalec, sredinec in del prstanca na desni roki. Policisti za zdaj še ugotavljajo, kdo je bil malomarni lastnik nevarnih predmetov, zaradi katerih je prišlo do trajne invalidnosti otroka. Z motornim kolesom s ceste 24. septembra se je ob 1.45 uri zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti Črnivec - Radmirje. 29-letni Rudolf K. iz Gornjega Grada je vozil neregistrirano motorno kolo iz Radmirja proti Gornjemu Gradu. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal z vozišča, pri čemer sta oba s sopotnico 17-letno Valerijo R. iz Gornjega Grada padla. Sopotnica se je pri tem lažje telesno poškodovala, oba pa sta bila odpeljana v celjsko bolnišnico, od koder sta bila naslednjega dne odpuščena. Pri tem je potrebno dodati, da je Rudolf. K. po nezgodi kazal znake vinjenosti. Kraja gorskega kolesa 24. septembra je ob 12.15 uri Klemen D. (15) z Ljubnega ob Savinji prijavil policistom, da mu je neznanec prejšnji večer med 20. in 21.30 uro pred prosvetnim domom na Ljubnem odtujil gorsko kolo. Za zdaj ga še niso našli. Kdo se je znašal nad avtomobili? 24. septembra je ob 12.50 uri 23-letni Ivan N. s Tmovcä obvestil policijo, da mu je minulo noč med 22.30 in 2. uro zjutraj neznani storilec poškodoval osebni avto pred gostilno Na Produ v Teru. Odtrgal mu je zunanje vzvratno ogledalo in zadnji brisalec, medtem ko je prednji levi brisalec zvil v kolobar. Oškodovanec ni vztrajal pri pregonu, navedel pa je, da je dejanje prijavil zato, ker so bila na istem mestu ob istem času poškodovana tudi druga vozila. • Vlom v stanovanjsko hišo 27. septembra je ob 14.55 uri Marko K. (61) iz Ljubljane obvestil policiste, da mu je v času od 16. ure prejšnjega dne do 12. ure tega dne neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Gornjem Gradu, v kateri z ženo občasno stanujeta. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec vrata odprl s silo telesa, predmetov v notranjosti ni razmetal, s sabo pa je odnesel mobitel. Za neznancem še poizvedujejo. Nagajivi mladoletniki Mozirjan Stanko P. (53) je 29. septembra ob 19. uri prijavil policiji, da mu neznani mladoletniki skoraj vsak večer nagajajo na ta način, da v bližini njegove hiše odmetavajo petarde in druga pirotehnična sredstva, ki povzročajo veliko dima. To ravnanje ga moti in vznemiija njegovo živino, zato prosi za posredovanje. Policisti bodo mladoletnike skušali izslediti, nakar bodo ustrezno ukrepali. Fes poklal ovce 30. septembra je Ivan R. (38) iz Ti-roseka sporočil, da je pes bližnjega soseda preko noči poklal najmanj sedem njegovih ovac, pet pa jih je ranil. Oškodovančeva žena je 2. oktobra sporočila, da so naknadno našli še več ovac. Tako naj bi pes po njenih trditvah poklal skupno 10 odraslih ovac in dva jagnjeta. Zoper lastnika psa bodo primemo ukrepali. OGLASI Okonina 18, tel.fax: 841-173 PRODAJA VOZIL, POOBLAŠČENO SERVISIRANJE, PRODAJA IN VGRADNJA REZERVNIH DELOV TER AVTOMOBILSKE OPREME - VSE NA ENEM MESTU Z DOLGOLETNO TRADICIJO: FIAT - LANCIA - ALFA ROMEO BRAVO! PRIHAJA "BRAVA"! REŠITEV VAŠIH ŽELJA IN POTREB: AVTOSALON ^ AVTOŽUNTER tet. fax.: 063 841-173 Vas vAbi v GRAbNERjEvo hišo Na TRqu 7 v Mozirju, teI. 065 852-200 VELIKA IZBIRA MODNEGA NAKITA PO UGODNIH CENAH IN MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV. OdpiRAlni čas: od 8 - 12 in 16 - 19 soboTA 8-12 63330 Mozirje^' Tel.: 063A831 981 NOVO! VZAMEŠ DANES -PLAČAŠ DECEMBRA! - JAKNE, TELOVNIKI, KAPE, ŠALI IZ TERMOVELURJA ZA OTROKE IN ODRASLE - PLETENINE ZA VSAK ŽEP IN OKUS - PERILO, NOGAVICE, PAJKICE, TUNIKE... HLODOVINO TRDIH I LISTAVCEV QDKOPUIEMQ - vse vrste trdih listavcev (bukev, javor, hrast, jesen itd.) - vse klase - plačilo takoj PLEMENITE LISTAVCE SI.0VENSKA KNJIGA 61000 Ljubljana. Litijska 38 Za Savinjsko-Šab'skn območje vabimo k sodelovanju KOMIIKCIAI.ISTE SLOVFNSKA KNJIGA za P™daj° ,MRSa in Posl°v,,ih v artiklov po znamfo;'. nä is i« viri PogOJt: - že!ena srednja izobrazba - lasten prevoz - poslovna komunikativnost. Možnost redne ali pogodbene zaposlitve. K sodelovanju vabimo zlasti komercialiste, ekonomske tehnike, prodajalce in tiste, ki želijo dodatno zaposlitev. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o strokovnosti do 15.10.1995 na naslov založbe, informacije na tel. 063/856-169. Iščemo dva mizarja s končano šolo za samostojno delo v mizarski delavnici. Informacije po telefonu 063/831-062. OGLASI MARKETING tl.«».«». POLZELA 38 Tel. 720-592 PE Velenje Tel. 854-391 SUZUKI VELIKI POPUSTI ob nakupu terenskih vozil v mesecu septembru in oktobru cena popust SAMURAI 24.390 DEM 60.000,00 SIT VITARA 3V 34.700 DEM 80.000,00 SIT VITARA 5 39.700 DEM 100.000,00 SIT UGODNI KREDITI 1-4 let, R + 7,5 - R + 8,8% letne obr. mere možnost nakupa brez pologa leasing; Staro za novo! SUBARU JUSTYJ12 22.020 DEM IMPREZA SEDAN 2WD 26.820 DEM LEGACY KOMBI 4WD 42.500 DEM ZELO UGODNI KREDITI Z DEVIZNO KLAVZULO NA Gl MESECEV MINIMALNI POLOG 25%, 5,9% letne obrestne mere FIAT PUNTOžeod 17.390 DEM ROVER - Znižanje cen! 214 si 16V 5vrat 23.800 DEM ZELO UGODNI KREDITI Z DEVIZNO KLAVZULO NA 61 MESECEV MINIMALNI POLOG 25%, 5,9% letne obrestne mere SPIX-TIPLES TRGOVINA IN PREDELAVA LESA, d.o.o. Zgornje Pobrežje V obdobju od 1. septembra do 15. maja odkupujemo: bukovo, češnjevo in javorjevo hlodovino vseh klas. Plačilo po prevzemu. Informacije: 0609-624-771 tel./fax: 831-371 imun trn t-m - >- • POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o. Parižlje 11/c, Braslovče ■Tel. 063 720-003. 720-6601 Kompletne pogrebne /toritve Izdelavo vencev in o/talih cvetličnih aranžmajev ter do/tava na dom Ureditev dokumentov Odštejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli novo enoto v Mozirju, v Blagovnici Savinja/ I. nadstropje - AGENCIJO MOZIRJE. Poslovni čas agencije: ponedeljek - petek od 8.00 do 11.00 in od 14.00 do 17.00 ure. Agencija opravlja kompleten bančni servis za občane, prav tako pa tudi vse tolarske posle za zasebnike od zbiranja sredstev do odobravanja posojil. Dvig gotovine je možen na bankomatu. V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. banka celje SERVIS II PHOOAJA REZERVNIH DEE0V HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A TEL. FAX: 063-720-138 TEL. 063-720406 Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 011 in 841 267 UGODNO: - granitogres I. klasa od 1.849,00 dalje - keramične ploščice ITALIJA - kopalne kadi od 10.900,00 dalje - sanitarna keramika komplet 4/1 28.000,00 - strešna okna GLIN - vratna krila LESNA Se priporočamo! Izoles Mozirje Heiko Izoles Ljubno 832-011 841-267 DELOVNI ČAS TRGOVINE 8-12 IN 14-18 SOBOTA 8-12 m Vse odhaja kakor tiha reka... V SPOMIN Skrita bolečina spremlja 14. oktober pred dvema letoma dragi Marko KOLENC iz Gornjega Grada Hvala vsem, ki mu z lepo mislijo posvetite trenutek spomina in obiščete njegov prerani grob. Marko, ostal boš del našega življenja in spomin nate ne bo nikoli zbledel. Naš dom je tih in prazen. Vsi tvoji ZAHVALA v 89. letu nas je zapustila mama Matilda GABER roj. Kokovnik iz Mozirja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam nudili vso potrebno pomoč in jo pospremili k zadnjemu počitku. Vsem najlepša hvala. Žalujoči: hčerki Marija in Vera z družinami ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil Jakob FALE iz Dola pri Gornjem Gradu roj. 30.4.1919 - umrl 21.9.1995 Iskrena hvala vsem, ki ste bili ob njem v času bolezni, delili z nami težke trenutke ob smrti, mu poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ga ste pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. V življenju le delo in skrb si poznal, sedaj od vsega si truden zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno ostal bo spomin. 4. oktobra mineva boleče leto dni, kar nas je zapustil naš dragi Jože POTOČNIK Zelo te pogrešamo. Ohranili te bomo v neizbrisnem lepem spominu. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Vsi njegovi ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in ded Jože FALE p.d. Prholinski roj. 10.3.1924 - 18.9.1995 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za cerkvene potrebe in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom. Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali. Hvala dr. Natekovi za zadnjo pomoč. Hvala LD Gornji Grad, posebej še Francu Tevžu in Francu Bezovšku za opravljen lovski obred. Hvala tudi g. župniku za lep obred, pevcem za zapete pesmi, predsedniku KS za poslovilne besede in GD Nova Štifta za sodelovanje. Žalujoči: žena, sin in hčerki z družinama Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti, a prazen prostor med nami ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, stare mame in sestre Amalije LEMEŽ iz Lok pri Mozirju 22 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti naše drage mame, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Ivu Suhoveršniku za opravljen cerkveni pogreb, pevcem za odpete žalostinke pred vežico in ob odprtem grobu in g. Čretniku za ganljive besede slovesa. Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči otroci Minka, Marta in Ivan z družinami OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 2.10. do 8.10. Marjan LEŠNIK, DR. VET. MED., Mozirje, tel. 0609-633-419 9.10. do 15.10. Drago ZAGOŽEN, DR. VET. MED., Ljubno, tel. 0609-633-418 16.10. do 22.10. Ciril KRALJ, DR. VET. MED., Ljubno, tel. 0609-633-417. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418. IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNK-TIH. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. C DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 2.10. DO 8.10. Marko MAROLT, MOZIRJE, TEL. 831-877 9.10. DO 15.10. Franc JERAJ, PRIHOVA, TEL. 831-910 16.10. DO 22.10. Peter LEVER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150. V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.___________________________________^ MATIČNA KRONIKA ZA MESEC SEPTEMBER 1995 ROJSTVA: Rodilo se je 10 deklic in 5 dečkov. POROKE: 1. Gregor Ulaga, 1966, Žalec, Podvin 10 in Saša Zorčič, 1967, Prevalje, Prisoje 69 2. Branko Zager, 1967, Šoštanj, Metleče 20 in Jožefa Plesec, 1968, Savina 32 3. Bojan Bider, 1973, Dol Suha 3 in Albina Nadlučnik, 1970, Krnica 22 4. Samo Štiftar, 1964, Gornji Grad, Novo naselje 3 in Maijeta Kolenc, 1965, Gornji Grad, Novo naselje 3 5. Hinko Ovčar, 1968, Velenje, Škale 127 in Ivica Žnidar, 1965, Ljubija 28 6. Alojz Bider, 1973, Dol Suha 22 in Bernardka Firšt, 1972, Radegunda 54 SMRTI: 1. Silvester Šinkovec, 1947, Šmiklavž 2 2. Valentina Tavčar, 1913, Mozirje, Nove Trate 46 3. Mirko Fludernik, 1944, Mozirje, Praprotnikova ul. 44 4. Bojan Karče, 1922, Mozirje, Nove Trate 16 5. Kristijan Gratej, 1924, Lepa njiva 3 6. Frančiška Vršnik, 1910, Radegunda 32 7. Branko Jazbec, 1955, Bočna, Bočna 100 8. Antonija Pariš, 1898, Rečica ob Savinji 14 9. Jakob Fale, 1919, Dol 21 10. Jožef Fale, 1924, Dol 52 11. Peter Pokoren, 1944, Varpolje 23 12. Marija Dolinar, 1929, Homec 38 13. Martin Stvarnik, 1929, Ljubija 21 14. Marija Korez, 1918, Pusto polje 4 KINO MOZIRJE ! 7. in 8. oktober 1995 HITRI IN MRTVI - western Režija:; Sam Ralmi Woge: Sharon Stone, Gene Hackman V malem kavbojskem mestu vlada hudobni Herod, ki od vsakega dolarja v mestu pobere vsaj 50 centov. V zameno pa dovoljuje, da vsi zlikavci v miru nadaljujejo svoje početje. Enkrat na leto oigamzira turnir v hitrem potegu pištole z velikim nagradnim fondom Dobi ga seveda vedno sam. Tokrat pa inu račune prekriža samotna ženska, ki prihaja v mesto s pištolo v žepu in maščevanjem v srcu... 14. in 15. oktober 1995 ŠKRLATNA PLIMA - vohunski triler Režija: Tonny Scott Igrajo: Gene Hackman, Denzel Washington Rusi - nacionalisti - na čelu z nevarnim fanatikom se oborožijo m prevzamejo oblast nad jedrskimi lansirnimi ploščami na daljnem ruskem vzhodu. Američani seveda takoj pošljejo proti niskim vodam supcrpodmoinico, ki dobi zadnji ukaz iz Pentagon; "Lansirajte jedrske izstrelke in pričnite 3. svetovno vojno’ Potem je zveza prekinjena... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. VSTOPNINA 400 SIT. KINO NAZARJE 7. in 8. oktober 1995 BATMAN ZA VSE ČASE akcijski spektakel Režija: Joel Schumacher Igrajo: Val Kilmer, Jim Caicy, Nicole Kidman. Tommy Lee Jones Batman tokrat rešuje mesto Gotham pred dvema uničevalcema, mladim genijem, ki ga nihče ne jemlje lesno, ter zlobnim maščevalcem. Pomaga mu lepa psihologinja. Film z neverjetnim nabojem akcije, specialnih efektov in precej humoria. 14. in 15. oktober 1995 BRADI.YJEVA KIAPA komedija Režija: -Betty Uromas Igrajo: Gery Cole, Shelly Long Vdova, mati s tremi hčerami in ovdoveli oče s tremi sinovi sc poročita ter ustvarita srečno diužino s šestimi otroci. Poskočne m nasmejane diužine pa In se sosedje radi znebili.. PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO LJUBNO OB SAUIN.il 7. in 8. oktober 1995 HITRI IN MRTVI - western Režija: Sam Kalmi vloge: Sharon Stone. Gene Hackman V malem kavbojskem mestu vlada hudobni Herod, ki od vsakega dolaija v mestu pobere vsaj 50 centov. V zameno pa dovoljuje, da vsi zlikavci v miru nadaljujejo svoje početje. Fnkrat na leto organizira turnir v hitrem potegu pištole z velikim nagradnim fondom. Dobi ga seveda vedno sam. Tokrat pa mu račune prekriža samotna ženska, ki pnliaja v mestu s pištolo v žepu in maščevanjem v srcu... 14. in 15. oktober 1995 PRISCILLA - KRALJICA PUŠČAVE - komedija Igrajo: Terence Stamp, Hugo Weaving, Guy Pearce Priscilla, kraljica puščave, je avtobus, s katerim skupina plesalcev potuje od Sydneya čez avstralsko puščavo v Alice Spring, kjei ii.ii bi v nočnem zabavišču predstavavila svoj spektakularni nastop... KINOPREDŠTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 17.30 URI. VSTOPNINA 400 SIT. KINO (iORN.ll GRAD 6. in 7. oktober 1995 HITRI IN MRTVI - western 14. oktober 1995 PRISCILLA - KRALJICA PUŠČAVE KINOPREDSTAV1 SO OB SOBOTAH OB 18. URI. FILM HITRI IN MR IVI PREDVAJAMO TUDI V PETEK OB 19.30. URI. VSTOPNINA 400 SIT. RUMENILO HOROSKOP 6.10 - 19.10.95 6vetk j Prav lepo so jo Nazarčanom pred štirina-jjstimi dnevi zagodli električarji. Nazarčani| I so v soboto zjutraj namreč nestrpno čakali! j začetek oddaje razvedrilnega programa TVl I Slovenija z naslovom Mojstri. Oddajo, v| (kateri so se tekmovalci najbolj ones-l Inaženega kraja v Zgornji Savinjski dolini L I pomerili s konkurenti iz Slovenj Gradca, soj I sicer res dočakali, vendar je po slabe poli Sure zmanjkalo elektrike. Razočaranje, ki jej a temu sledilo, je bilo veliko (saj veste, lokal-j S patriotizem in te zadeve), pomoči pa j »nobene prave. Nepotolaženi sedaj Naz-j larčani pričakujejo polfinale, ki bo nai (sporedu jutri. (ČE NI ŠTROMA, JE SRANJE) |No, in ko smo že ravno pri televiziji, jel (potrebno javno pokritizirati urednikaj I (menda je samo vd.) razvedrilnega pro-J Igrama naše nacionalne televizije, ki jel 1 oddajo Mojstri najprej uspel zavlačevati! (celo leto dni, jo nato posnel tako-tako, naj I koncu pa njeno realno vrednost skoraj! S povsem izničil s tem, da jo je v programi j uvrstil ob sobotah ob devetih zjutraj naj 1 drugem programu. Ob tem terminu soj »običajno na vrsti oddaje, ki sodijo v ni-J Ibriko "pod razno". Zato nekolikoj (privoščljivo beremo vesti o tem, da sel I omenjenemu uredniku maje stolček nje-j jgove funkcije. (KDOR VISOKO LETA IN SE| j NE MENI ZA MNENJA DRUGIH... NE MORE1 (biti DOLGO UREDNIK...) IV nazarskem gradu Vrbovec so imeli predi I nedavnim kulturno prireditev na "visokem"! I nivoju. Menda se je dalo nanjo piriti le z| (vabilom. Torej je bilo število srečneževi I omejeno. Seveda so se na ulici takoj po-[ (javila skrivnostna vprašanja: "Si dobili I vabilo!?" "Ti tudi ne?" "Kdo da ga je dobil?" j l"On?! In zakaj prav on? Saj se spozna naj (kulturo toliko kot..." In podobno. Pa jel I prireditev kljub temu bila in tudi minila. V j (stilu voditelja, ki je že na samem začetku! j povedal, da bo skušal sebe predstaviti vi j najsvetlejši luči, druge pa tudi s kakšno! I senco na hrbtu. (NEKATERI NAJAVLJAJO! PROTEST V PISMENI OBLIKI) i Da čas res hitro beži, so se prepričali vsi, kil j tako ali drugače nekaj migajo pri Novicah! lin so se zbrali na prvi obletnici novega! (začetka. Vsi za eno leto starejši, razen! Idam, seveda, ki so bile ta večer leto mla-L Sjše, vendar kljub temu dobre volje. Kako! (tudi ne, ko pa jim je odgovorni uredniki I namenil celo tacno mesnih in brezmesnih! (dobrot. Količina hrane na posameznika jel pbila sicer omejena, a so se vsi najedli/ (Tisti, ki se niso najedli, so se napili. A jel Ibilo vsem lepo. Vsaj trdili so tako. Le zakaj[ (bi kritizirali tistega, ki da kaj za pod zob.l I Padla je ena sama pripomba: da naj bil (obseg Novic zmanjšali za 100 procentov,! Ida bi prešli na mesečno izhajanje in da bil (bila polovica vsake številke fotoreportaža.! j (DELO KREPI ČLOVEKA. NOVINARJEV PA| (žvet/ze da ftteverf&ta ttene&*tič*te * Piše: astrologinja Milena Zakrajšek OvM^^Mi.3. do 20.4. Vedno^ večjžt želja, da bi se že končno rešili nakopičenih napetosti, vas bo usmeijala k nekemu lahkemu izhodu. si boste, da bi bilo vaše življenje mimo in da bi se vam uresničile vse želje. Velikokrat je zato, d||^^edite korak f naprej, potrebna boleča izkušnja. Nikar ne pozabite na to. Poiščite pozitivne smeri| HšfegC kar trenutno bremeni in vznemiija. Ne bo težko, saj se je nekaj takega že zgodilo. Knjiga^bo «Čudovita tolažb^. V ljubezni bo vse dobro, saj so vas zvezde vzele pod svoje okrilje. ¥J J BIK Ipd 21.4. ääo 2^.5. Nikar ne odnehajte tik pred koncem. Vse, kar se bo dogajalo, je logično zaključevanji tistega|^if- Šjje začelo med letom. Priložnosti se vam ponujajo kar same od sebe. Če jih bostefsprejeli, boste|%^lc$,cu meseca zares neobremenjeni. Nekaj dni prej pa boste intenzivno delali na noven^ projektu. Brsfefge' po lastni notranjosti vam ne bo prineslo zaželenega cilja. Ne pripisujte vsaki malenkosti usodnega pomena in nikar se ne trudite vsega analizirati, s tem bi namreč izgubili občutek za celoto. Ä^)«^ogtf^1inanc boste imeli neveijetno srečo. Ljubezen se bo poglobila. ff :) DVOJČKA pdj> 21.5. do 21.6. % » V Nekatere stvirijboste jemali preveč zlahka, kar se vam utegne pozneje maščevati. Ne igrajte se s čustvi dmgih, :2jasti ne s čustvi svojega partnerja. Verjetno bodo prav stvari, ki jim boste posvetili najmanj pozornost*, imele pozneje najbolj daljnosežne posledice. Naslednji teden boste hoteli biti povsem svobodni in breifbbVezhosti, kar bo spravilo ob živce vaše sodelavce. Že v vaši naravi je, da ste sposobni ustvariti sproščeno Ozračje, zakaj tega ne storite? Šaljiva pripomba ne bo odveč. •|f| ’ RAK*y)ddo 22.7. Če btyfc> höteli doseči svoje cilje, boste morali izbrati precej ovinkasto pot. - Izogibajte šFT/ltji|n spremembam in poskrbite za to, da ohranite navade, ki vam dajejo občutek ^%T?ačnos^^H^yas' ponujajo. S sodelavci boste v dobrih odnosih, kar se bo v tem obdobju izkazalo ko#;fizredno pomembno.Občutek malodušja v tistih trenutkih bo povsem normalen pojav. Čutili boste nekakšno podrejenost, ki,|pa *bo v končni fazi dala vsemu dogajanju svoj Čar. Zdravje v tem obdobju ne l&o stfajbifelj trdno in. ^ bojte ukrepati. NbcV^le izkoristite za počitek. \ f. s»-' • «• LEV od 23>.^do 23^.'^. Spremembe, nisif vedno dobre, zato bi kazalo vendarle razmisliti, preden se česa lotite. Imeli boste občuteC <$?.. nogami in da si lahko privoščite, karkoli vam pade na pamet, vendar se morate zavedati, da- je,to^ tudi minljivo. Naslednji teden bo malo več odgovornosti padlo na vaša ramena, ker ste/se, vi^preteklošti 'držali bolj ob strani. Vsak strah, da ne bi uspeli, je odveč. O zdravju ne boste razmišljali,^ker se boste cjobro počutili, kljub temu pa bi morali biti doslednejši, sicer boste zopet zašli v težavel-V tent tednu vmitefdolgove. DEVICA od 244^123.9. Sprijazniti se boste morali s tem, da boste zaradi svojih stališč občasno naleteli tudi na nec^bra^nje in nasprotovanje. Ne jemljite tega preveč tragično in skušajte izkoristiti, da napravite nek%. resnično lahko ponosni. Pri tem pa boste morali sprejeti neodobravanje partnerja. V finan^h M^^|imeli srečo in velikodušni boste, zlasti pri domačih. Nekdo vam bo vsiljeval nasvet, ki pa ne bo ^ajf^rida Uporaben. V delu bi lahko bili uspešni, če se boste izogibali izzivom in neznanim situacijam. Za*jž(|iavstvene težave ne iščite nasveta v knjigah. Jj^ || TEHTNIC^ od 24.9. do 23.10. Sonce je prestopilo v vaše znamenje, vendar cilj, ki ste si ga zastavili, ne bo ravno preprost. Predvsem boste mq|aj|^8j|r bolj potrpežljivi, več bi se morali pogovarjati in določene ljudi prositi za nasvet. Z zdravjemÄ|ay/h:0 bo, čeprav vas bodo nekatere malenkosti vznemirile. Prav je, da se ne obremenjujete s stvarci, za£kät|re veste, da niso pomembne. Odnos s partnerjem bo v tem obdobju trden, ki vam bo nudilf Vamostff^^ bo pa zelo globok. Veliko vam bo pomenil uspeh, ki ga boste dosegli na področju osefeltega življenja. Pripomogel vam bo k oblikovanju nove pozitivnejše identitete. W* ŠKORPIJON od 24.10. do X2.I1. Od nekaterih stvari se boste morali pač ločiti, vendar boste kmalu uvideli, da je bilo tejf Ne povečujte bolečine po nepotrebnem in ne smilite se sami sebi, ker boste s tem Jzgi bno energijo. Z denarjem boste imeli srečo, do njega pa boste prišli na precej nenavi vas bo, ko boste ugotovili, da ste zapravili za nekaj, kar se je izkazalo kot napačna „ za drugič. Zelo dobro se boste počutili v družbi dvojčkov, ker se vam bodo zdeli izr^no^^uttinivi. Zdravstveno se izogibajte poživilom, uživajte čim več presne hrane in zeliščnih čajev. STRELEC 23.11. do 21.12. lm^^pi|ldM6st marsikaj spremeniti. Pomembno je, da se zanašate samo nase. Ne uporabljajte vpliva, ki ga imatetna/druge ljudi, da ne boste izgubili kakega prijatelja. Zdravstveno boste nekoliko bolj občutljivi, predvsem občutljive bodo vaše kosti. Čustveno življenje v tem obdobju bo na pomembnem mestu. Popolnoma''se boste pretpfijjn pozabili težave iz preteklosti. Najbolje se boste počutili v družbi levov, ker vam bodorz£lb .sčbifpi, boste tokrat dokazali, da globoko v sebi le niste taki. To, kar boste v tem času $eiali/le vam bo;kasneje globoko poplačalo. Spet se boste lahko prepričali, da je veliko večje zadovoljstvo dajati, prejemati. V naslednjem tednu boste imeli veliko energije, kar kaže na čas, ko ga morate res dobro izkoristiti. S primemo aktivnostjo boste ohranili dobro kondicijo. Večjim stresom in čustvenemu vzneijüqanju pa se le izogibajte. Čeprav ne boste pretirano zgovorni, boste^xyr^^crcu radi v družbi. Čutili boste'tvoj vpliv na ljudi, kar vas bo spravilo v dobro voljo. ^ Če vam bo uspelo premagati pesimizem, ki se vas bo loteval, bo dokaj prijetno obdo^T^ppTne boste med tistimi, ki se bodo v družbi najglasneje smejali. Prepričali se boste lahkof đS' slet^krat, ko^njge v središču pozornosti, celo uspešnejši. V delu boste uspešni in nekatere t^zavi^se^bodo rešile/i&ine po sebi. Vaše zdravje ni najbolj trdno, čeprav se morda dobro počutite. zdravniško pomoč, saj sami ne boste ugotovili, kaj je narobe z vami. Nesoglasja s partneijem bošte uspešno reševali, čeprav se z njim ne boste mogli odkrito pogovoriti. Ne bodite vihravi! AVTO SOLA NA OBROKE Kot sem vam že omenil, imam probleme s svojim inštruktorjem v avtošoli. Človek ima neverjetno sposobnost izbrati si uro vožnje, ko so vremenske neprilike najtežje. Vam bom navedel dva primera. Pripeljeva se v mesto ravno v najhujši vročini. Težko je držati volan, paziti na hitrost, menjati smerokaze, prestave, zavirati, stiskati sklopko, držati plin, se izogibati pešcem, kolesarjem, rolkarjem, težkim tovornjakom in drugim avtošolam, medtem ko ti znoj curkoma teče na oči. Tako ni čudno, da kaj spregledaš. Semafor je šel iz zelene v rumeno, že rahlo proti rdeči, ko sem hotel še ravno jaz švigniti skozi križišče, a se inštruktor ni strinjal. Stopil je z vsemi nogami na premzo, da je pol gum na asfaltu ostalo, ušesa cviljenje preparalo, nama želodec v grtanec butnilo, pešcem pa pogum za čez cesto iti vzelo in so raje počakali na naslednjo zeleno. “Da si pr’ gmah ko pettonska skala v brezvetrju!” mi je zabrusil, ko so naju varnostni pasovi potegnili nazaj v sedeža. Ob zeleni na semaforju odfuram dalje iz križišča. Reče mi, da bi zdajle na izpitu že padel, če bi on, tako kot zdaj, moral pritisniti na zavore. Ko sem mu pa odvrnil, da naj se potlej raje vzdrži, me je tako izpod čela pogledal, da sva za tisti dan kar končala z vožnjo. Ponovno sva skupaj prišla ravno v največjih nalivih in še to zvečer, ko je bila že tema. “Zdaj pa pazi, preglednost je slaba,” je dejal, ko sem speljal s križišča. “Ja, pa se res slabo vidi,” sem mu pritrdil. “Ko bi luči prižgal, bi pa mogoče bilo kaj bolje!” “Aha, luči! Sem vedel, da sem nekaj pozabil. Ampak ni kaj dosti bofle...” sem uvidel, ko sem jih prižgal. ‘Brisalci pomagajo, če že ravno dežuje!” ‘Pa res. Zdaj pa bo!” sem bil povsem pripravljen na vožnjo. “Phs si pripni!" ‘Ravno mislil sem si ga.” “Ročno tudi misliš spustiti danes, ali kaj?!” je bil že rahlo nejevoljen. Končno se je odločil, da me ne bo več ustavljal s svojimi navodili in sva speljala. Pol urce sem se uspešno prebijal skozi naliv, ki se je tega dne odločil, da potolče rekord sezone. Lilo je tako močno, da še brisalcev nisem dobro videl, kaj šele kaj drugega. Kazalo je, da bom kljub temu zvozil učno uro brez problemov, a kot sem rekel; samo kazalo je tako. Zgodilo se je, ko sem hotel po inštruktorjevih navodilih vzvratno parkirati. Takšne manevre bi bilo treba z zakonom omejiti, s pripisom; v nevihtnih dneh prepovedano! “Pelji med ona dva golfa,” mi je inštruktor dal navodilo. Ampak meni je, ne vem, mogoče zaradi vlage, na volanu spodrsnilo in sem zavozil dve mesti prezgodaj zraven prvega golfa. Hotel sem zapeljati do robnika, a v tem nekaj od zadaj spusti glas: “Ouh!” in še: “Spijask!" V nekaj sem butnil in tisto nekaj je padlo prek robnika v blatno travo parkirparka. “Zdi se mi, da je bila neka ženska za nama,” je rekel šef. ‘Grem pogledat, kam si jo položil.” In je šel. Sam itak nisem imel te možnosti. Sosednji avto je bil preblizu mojih šoferskih vrat Kako se ti eni nastavljajo! Inštruktor je tisto žensko našel z nogami pod najinim avtom. Spotaknila se je ob robnik, kamor sem jo stisnil, ko sem parkiral. “Tale vaš bodoči šofer je pa težak ženskar, da me gre takole podret!” je omenila mene, ki sem nemočno obsedel za volanom. K sreči tako tudi ona ni mogla s svojo težko marelo do mene in sem komaj še počakal inštruktorja, ki se mu je na lepem začelo muditi ta čas, ko se ji je opravičeval zame pa zase pa za dež in slabo preglednost ter njo in njeno zamazano kiklo. Prav mu je, kaj pa sili ven z mano v takem vremenu. ŽAN vici po gornjesdvio/sKo DEKLETOVA NEDOLŽNOST Mihael, kmet s Home, je še starih nazorov in se nikakor ni || mogel sprijazniti s posteljnimi pustolovščinami svoje hčere, ki je še ledik in fraj. Za kravateljc je zgrabil sosedovega Tinča in ko je od njega iztisnil tisto, kar je hoteli zvedeti, mu I! je s trpkim glasom dejal: “Moji hčeri si vzel nedolžnost. Kaj | sploh lahko rečeš o tem potuhnjenem dejanju?” “Oprostite, gospod, ne bom nikoli več!” se je bil Tinče pripravljen takoj pokesati. NEDELJSKI IZLETI Klemen je velik popotnik. Vsako nedeljo, če le vreme dopušča, se odpravi vsaj na Menino, še raje pa kam dlje.V petek, zadnji delovni dan, ga sodelovci vprašajo: “Ejga, Klemen, kam greš pa v nedeljo?” “Na Katarino!” “Nisi razumel. Ne zanimajo nas tvoji seksualni izleti. Mi bi | radi izvedeli, kam greš v hribe!” GOSTINSKA PONUDBA Ločan pride v gostilno in ko mu postrežejo, pravi: “Ta kruh | je pa od včeraj! Dajte mi današnjega!” “Pridite jutri.” ŽAL NAPAČNA ZVEZA Dobroveljčan Maks je bolj zmedenega značaja in se pri delu rad zmoti. Tudi ko telefonira, ni kaj boljši in se je lepega dne, ko je hotel dobiti zadrugo, zatipkal in na zvezo || dobil prodajalno čevljev: “Tukaj Borovo, prodajalna s čevlji.” “Oprostite, izbral sem napačno številko...” “Nič hudega, pridite, bomo zamenjali!” DELO V PSIHIATRIJI Tišler Bine je prek zvez dobil delo v psihiatrični bolnišnici. Popravljal je okna, vrata, stole in podobno. Ko se je tako potom dela selil iz oddelka v oddelek, ni mogel, da ne bi opazil določenih zadev. “Oprostite,” je zaustavil zdravnika, ki je prišel mimo, “zakaj pa imate ženski in moški del ločen?” “Veste,” mu odvrne doktor, “tako nori pa zopet niso.” AMORTIZACIJA K PLAČI Cecilija sreča v tovarni Edmunda, ki nosi v haljo zavit kavni mlinček. “Kam pa greš s tem mlinčkom?” ga vpraša. “I, kam, kupil ga bom!” ji užaljeno odvrne. “Če te ne dobijo, bi kupil jutri še meni enega?” nedolžno vpraša Cecilija. PRI ZOBOZDRAVNIKU Mlada Prihovčanka se vsa tresoča vsede na stol v zobozdravniški ordinaciji in s strahom pove zobozdravniku: “Veste, jaz se vrtanja zob bojim bolj kot poroda...” “Le odločite se, kaj bi radi, da bom vedel vzeti pravi sveder,” ji odvrne zobozdravnik. SAVINJSKE NOVICE CELOTNI GOZDNI POSEK LYONSKI ŠKOF, OČE DOGMATIKE D R 2 A V N . PRAVNIK. KI SESTAVLJA URADNE LISTINE JAZ (LATINSKO) KARIN ENKE REKA V MONGOLIJI LEOPARDU PODOBNA ROPARSKA MAČKA GUMIJASTI ČEVLJI ZA D E 2 IN BROZGO UJETNIK ZA JAMSTVO NEMŠKA TOVARNA. AVTOMOBILOV DEL JEDILNEGA PRIBORA KLADA ZA SEKANJE MESTO V DALMACIJI ZADETEK PRI KOŠARKI GORA V JULIJCIH LETALIŠČE V BUENOS AIRESU PRIPADNIK KATOLIŠKE CERKVE AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA UGANDSKI POLmKTlDlJ ŽENSKO IME VRH STREHE ANGLEŠKA IGRALKA (SAMAWTHA) PRVOTNI PREBIVALCI NOVE ZELANDIJE POSEBNOST ATIS K E GRŠČINE ZADNJI DEL LETALA KRAJ PRI PODČETRTKU VODNA RASTLINA BELGIJSKO MONDENO LETOVIŠČE MESTO NA SUMATRI RIMSKA ŠTIRI LETALIŠČE PRI BEOGRADU FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI NEKDANJI DRŽAVNI URADNIK JAPONSKI BOG Z LISIČJO GLAVO REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Kasarna, atonon, ral. S D. Ašanti. Sveti, del, apno. tribunal par. Raduha. Agora, akut. Tag ant. dinar. mol. IT. nabiralec, Cod, diketoni, Ivanovo. Egon. Jeriho. Ajeti acetal. Jarak. MINi SLOVARČEK EZEISA : Letališče pri Buenos Airesu KARIBA : Zajezitev na reki Zambezi MINAS : Mesto na Sumatri, bogato naftno nahajališče OZELOT : Leopardu podobna roparska mačka Rešitev krogov iz Dreišnie številke: SATOVNICA Besede vpisujte v smeri urinega kazalca tako. da začnete na označenem polju. 1. ) Naprstni obroček iz zlata ali srebra 2. ) Znak za kemično prvino 3. ) Žensko ime 4. ) Glavno mesto Albanije 5. ) Drevesna smola prijetnega vonja, ki se uporablja pri cerkvenih obredih G.) Namera, namen 7. ) Mesto na severu Etiopije 8. ) Travnik 9. ) Kemijski element (La) V zgornji in spodnji vodoravni vrstici dobite dva zaselka pri Ljubnem. [ittorba ate tefeali prab to..« IANTENE IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve, instalacije in montaže sistemov, j Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgrad-inja teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194. [servis - ELEKTROINSTALACIJE ■ Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni Jgorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p. I Bočna 81, tel. 843-611. Irtv servis purnat I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio -I tudi na vašem domu. RTV Servis Purnat, tel. 843-424. ITRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, jgumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. I POKLIČITE IN PREPRIČAJTE SE! j Ugodno! Naj vam likanje ne bo več težava. Profesionalni j likalniki za gospodinjstvo. Na devet obrokov. Mobitel 0609 I I. 636 098. I c'jiMim lUoUJoiiJo Savinjska c.4 Nazarje Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah Vleka vozil Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132,832-822,832-474 n nuBis POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - PREVOZ Z AUTOFURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEV) - DEKORACIJA 50BE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU - IZKOP GROBNIH JAM - POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ - UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE - ODŠTEJEMO ZAKONSKO POGREBNINO Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 125,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.250,00 SIT. Mali oglasi pod šifro: 1.250 SIT Prodam osem mesecev brejo telico sr, tel. 831-458. ooo R4 GTL 90/91, dobro ohranjen, kupim, tel. 832-135 zvečer, ooo Prodam 50 I stiskalnico za sadje, tel. 832-610. ooo Hišo ali stanovanje v Zg. Sav. dolini vzamem v najem, tel. 831-776 popoldan. ooo (žamanje) prodam, Smrekova drva tel. 841-194. ooo kmetijo. Informacije letnik 84, dogovoru, kW tel. Prodam malo tel. 832-592. ooo Prodam zastavo 850, neregistriran, cena po tel. 841-136. ooo Termoakumulacijsko peč 3,5 prodam. Cena po dogovoru, 831-454. ooo Prodam vinske sode - lesene 150 I in kombiniran otroški voziček, tel. 845-162. ooo Termoakumulacijsko peč 4 kW (3 fazni tok) prodam, tel. 832-984. ooo Prodam avto Škoda 105 L, letnik 82, reg. do 6/96, dobro ohranjen, tel. 831-684 popoldan. ooo Prodam APN 6 S I. 95, tel. 841-390. ooo Trisobno družbeno stanovanje v Nazarjah zamenjam za dvosobno v Mozirju ali Spodnji Savinjski dolini, tel. 062 37 754. ooo Ferroterm peč olje/drva, kurjeno 3 sezone na olje, ugodno prodam, tel. 832-763 po 18 h. ooo Prodam tovorni avto Zastava, tel. 841-248. ooo Prodam nov kotel alfa 150 I, inf. tel. 846-053. Prodam Tomos avtomatik A 3 ML dobro ohranjen vreden ogleda, informacije na tel. 841-136. ooo Prodam računalnik Amiga 1200 z barvnim monitorjem + miška + dva joystika + 100 disket z igrami in programi + računalniška miza. Vse za 1200 DEM, 831-757. ooo Eno leto staro pašno telico ali junca kupim, tel. 844-060. ooo Prodam CB postajo, avto jugo 45 po delih (popoldan), Trogar, Podsmrečje 4, Gornji Grad. ooo Prodam igrici za game boy, tel. 841-222. ooo Prodam zelo poceni album z znamkami v vrednosti 5.000 SIT, tel. 841-540. ooo Poceni prodam radiatorje - nove Alkimat Maribor, tel. 843-240. ooo Prodam HDD MAXTOR 130 poln programov, cena 8.000 tel. 832-354. ooo Prodam visoko brejo telico simentalko, telefon 885-821 zvečer, ooo Poceni prodam hobel mašino pa brusilko, tel. 832-562. ooo Za ozimnico prodam kakovostna jabolka Eidared in Jonagold, tel. 831-048. ooo Nemške ovčaije mladiče, od staršev z odlično oceno in rodovnikom ugodno prodam, tel. 831-048. ooo V najem dajemo garažni prostor, tel. 831-116 zvečer. ooo Prodam novi hladilnik international by Gorenje ugodno, tel. 843-397. ooo Ugodno prodam igre za CD-ROM pyrotechnica, hex, novostorm, tel. 831-820. MB, sit, 4» DÜSET! do o. TRGOVINA - SERVIS Parižlje 8/a, Braslovče tel: 063/720-598 - AKCIJSKA PRODAJA AIOTORAIII ŽAG IIUfOVARAA: če prinesete katerokoli staro žago, v kakršnemkoli stanju, vam novo pRodAMo 15% cENEjE: F 61 6^^J5 55.246 H 266 öJX^tO 68.544 DO KOncn OKTOBRA!!! - mOTORAE ŽAGE STIIIl ŠE PO STARIH CEAAII (ob nakupu Stihlovih žag praktične nagrade!) - YEIIKA IZBIRA AIOTORAIH ŽAG JOASERED zn vib žage nuDimo pmčiio nn s obrokov, ob TRKOišniEin Pinčuu 5 % popuiti Na zalogi rezervni deli, vodila, verige, pile, zagozde, olja za mešanice in olja za verige! Odprto: od 7. - 16. ure /oboto 7. - 12. ure. YABIJCAI! 0 [cU |dU [čU [čU [gU [čil [čU fSJ [EU [Sl Hü] [čil [čl 0 ki E I M I 1 1 E M I S I I 1 f ■ HkV’ f * i"! 'F! If ll MEDNARODNO I f * »-«up m »P « 1 trgovsko II II [J "T ^PODJETJE, d.o.o. Nazarje, Zadrečka cesta 8 * ZAVAROVANJE -INTERUNFALL * FINANČNO SVETOVANJE * POSREDOVANJE DOLGOROČNIH HIPOTEKARNIH KREDITOV OD 100.000,00 DO 10.000.000,00 ATS ZA S.P., PODJETJA IN KMETE. URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10h DO 12h. ni I 1 I 1 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 0 Üäl1010 10 10 101010[010 10 10 te 0 CAFFE-TROPiC d.0.0. PRAŽARMA ŽALEC Savinjska c. 87, 63310 ŽALEC, tel. 714-885 V prodajalnah Zadruge Mozirje: UGODNA PRODAJA SVEŽE TROPI C KAVE Hkrati Vas vljudno vabimo na brezplačno Tropic kavo v novi kavni butik v Žalcu. NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA! \xopic ® Na trgu 36, Mozirje 5 ’ POSEBNA PONUDBA: * otroški pleteni puloverji od 1.200 SIT dalje * otroški termo flis od 2.500 SIT dolje * otroške žamet hlače 1.900 SIT * dekliške bluze 2.900 SIT * dekliški komplet 6.900 SIT * dekliški in fantovski termo flis s kapuco ali brez 2.500 SIT VABLJENI K NAKUPU! Priporočamo ugoden nakup vozil RENAULT v Levcu: Zelo ugodno posojilo brez pologa obrestna mera R + 5% do R + 9,5% odplačilna doba od 2 do 5 let Pestra izbira vozil v zalogi: RENAULT 5, TWINGO, CLIO, LAGUNA, EXPRESS, TRAFIC Staro za novo Kartica ugodnosti T/Ž3H , d. o. o. Levec 54, 63301 Petrovče tel. 063 452-515 RENAULT AVTO 71VLJ EN JA Celje - skladišče ----------------D-Per tu 7/1995 St lllllllliouillili _ . _ 5000002527,20 Qrad Vi C( tel.: 831-316 NOV DELOVNI ČAS 9.00 - 15.00, SOBOTA 9.00 - 12.00 * v prodaji potovanja za Novo leto * Silvestrovanja * eksotična potovanja * letalske karte * sindikalni izleti * zdravilišča, sejmi * CORIS zavarovanje * Na voljo so že programi smučanja 95/96 od Globturja, Atlasa in KOMPASA Pokličete nas lahko ti j ekc Slinove centrale! S Savi» i novicami ~ . >ije! Odgovor na vprašanje napišite na kupon in ga v kuverti pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4,63331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA IGRA". Rok za oddajo tokratnega kupona je petek, 13, oktobra 1995. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali lepo nagrado, to pa je BON V VREDNOST110.000,00 SIT iz programa Turistične agencije SONJA Nazarje. Obilo sreče! OSREDNJO KNJ. CELJE