ŠOLSKA PRAKSA Spodbujanje jezikovnih zmožnosti v vrtcu Nataša Petrič, dipl. vzgojiteljica, Vrtec Martin Krpan Cerknica Znanja, spretnosti in sposobnosti pismenosti otrok so že v predšolskem obdobju odvisne od go- vornih spodbud tako v primarnem okolju kot tudi v vrtcu. Pri načrtovanju tematike v oddelku otrok starosti 4-5 let sva s sodelavko izhajali iz ugotovitev, da nekateri otroci zaradi slabšega go- vora, skopega besednega zaklada ali tujejezične komunikacije v domačem okolju potrebujejo dodatne spodbude za razvoj govora in bogatenje besednega zaklada. Globalni cilj: • spodbujanje jezikovnih zmožnosti (artikulacija, besednjak, besedila, komunikacija itd.). Operativni cilji: • otrok v vsakdanji komunikaciji posluša jezik in je vključen v komunikacijske procese z otroki in od- raslimi, • otrok razvija jezikovno zmožnost ob vsakodnev- nih dejavnostih ter v različnih socialnih situacijah, • otrok uživa in se zabava ob nesmiselnih zgodbah, rimah, glasovih in besednih igrah, ugankah, izšte- vankah …, • otrok se uči pravilnega rokovanja s knjigo. Poleg načrtovanih dejavnosti, omenjenih in pred- stavljenih v nadaljevanju, so naju otroci navdihnili tudi za številne spontane dejavnosti, za katere sva ideje dobili iz trenutnih razmišljanj, vprašanj, pogo- vorov otrok. Skrivnostna škatla Načrtovane dejavnosti smo najpogosteje izvajali po zajtrku v čarobnem krogu. Vsakodnevno sva pripra- vili skrivnostno škatlo, v katero sva skrili pripomočke za izvedbo posameznih dejavnosti, otroke pa sva spodbujali k ugibanju, kaj jim je škatla skrila. Ob tem sva dobili veliko zanimivih, smešnih in tudi ne- smiselnih odgovorov (npr. slon, drevo …), otroci pa so pogosto tudi ponavljali en za drugim. Da bi otroke spodbudili k samostojnemu razmišljanju, sva upora- bili igro Bomba, pri kateri mora otrok povedati bese- do, ob tem pa paziti, da bomba v njegovih rokah ne »eksplodira«. Kljub temu da so otroci med igro zelo Ključni pojmi: otrok, predšolsko obdobje, vrtec, pri- uživali, pa sva opazili, da pod pritiskom težje razmi- marno okolje, govor. šljajo. Poleg omenjene igre sva otrokom skrili sliko- pise, igre za artikulacijo, uganke, izštevanke, prav in Uvod narobe pravljice, zgodbe za vsak dan, gledališče (po Na podlagi najinih opažanj in ugotovitev ob vsako- vsebini pravljice), abecedo … Otroci so skrivnostno dnevni komunikaciji z otroki sva s sodelavko načr- škatlo popolnoma sprejeli, in če je kakšen dan nismo tovali tematski sklop s področja jezika, ki smo ga iz- uporabili v krogu, so spraševali, zakaj jim ni nič skrila. vajali več mesecev. V tematski sklop so se spontano Odgovorili sva jim, da skrivnostna škatla počiva. Ob vključevala vsa področja kurikuluma. Pri izbiri ciljev odsotnosti škatle smo ponavljali pesmice in dekla- sva si pomagali s Kurikulumom za vrtce (2009). macije, se pogovarjali o doživetjih med vikendi, se 26 Didakta igrali izmišljarije (govorne igre), iskali rime, ustvarjali spontane predstave, ponavljali vrtčevska pravila, iz- vajali socialne, gibalne in rajalne igre … Slikopis Tematski sklop smo pričeli s slikopisom. Skrivnostna škatla, ki tudi sicer vsakodnevno razveseljuje otroke, jim je tokrat skrila zgodbo v obliki slikopisa. Nekaj otrok je takoj ugotovilo, da sličice v zgodbi nadome- ščajo besede. Ostali otroci so za to potrebovali več slikopisov. Zgodbe v obliki slikopisov so bile otrokom zelo zanimive in s sodelavko sva prišli na idejo, da bi s tem tudi zaključili tematski sklop. Sprva sva razmi- šljali, da bi vsak otrok z najino pomočjo izdelal svoj sli- kopis. Ker pa bi bil postopek dolgotrajen, otrokom pa želiva vsakodnevno omogočiti čim več proste igre in gibanja na prostem, sva se odločili, da izdelamo sku- pinski slikopis. Vsak otrok je iz revije samostojno izre- zal tri sličice in ob njih povedal kratko zgodbo, ki se je nadaljevala s sličicami naslednjega otroka. Vse sličice so sestavile zanimivo zgodbo, na katero so bili otroci zelo ponosni. Midve pa sva vsakemu otroku zgodbo pripravili za domov. Lačna žabica smicami, deklamacijami in črkovlakom, ki ga bom Za spodbujanje razvoja govora sva z otroki izvajali predstavila v nadaljevanju. Prav tako imajo otroci različne igre z artikulacijskimi vajami. Pri pripravi sva vsakodnevno na voljo Lačno žabico. Gre za didaktični si pomagali s slikanico Larino potovanje, v kateri so pripomoček, s katerim sva s sodelavko želeli doseči, poleg igrive zgodbe tudi kartice z vajami. Kartice sva da otroci preko igre izvajajo artikulacijske vaje. Upo- večkrat skrili v skrivnostno škatlo in si sproti izmišljali rabili sva večjo kartonsko škatlo in vanjo naredili ve- naloge. Otroci so se ob najinih smešnih obrazih zelo čjo luknjo. Naloga otrok je bila, da žabico s pihanjem zabavali. Kartice imajo otroci še vedno vsakodnevno kosmov vate nahranijo. Pripomoček je otrokom pri- na voljo v jezikovnem kotičku, skupaj s slikopisi, pe- nesel veliko zabave, med seboj pa so tudi tekmovali, kdo bo žabico bolj nahranil. Spontano gledališče V čarobnem krogu smo večkrat brali zgodbe iz skriv- nostne škatle. Otroci so seveda budno spremljali ilustracije, ki so se skrivale v slikanicah. Ker nisva že- leli ostati zgolj pri branju, sva otroke spodbudili, da izdelajo ploske lutke z motivi likov iz zgodb. Nekateri otroci so izdelali lutke, ki niso nastopale v zgodbah, vendar naju to ni motilo. Otrokom sva omogočili, da so se prepustili ustvarjalnosti in domišljiji. Lutke sva jim pomagali nalepiti na paličice in jih spodbujali k temu, da nama pripravijo predstavo. Pred tem so se že srečali z gledališčem Kamišibaj in večina otrok je razumela, kaj pričakujeva od njih. Kljub temu da sva imeli pripravljen kotiček, ki bi ga uporabili za izved- bo predstave, so naju otroci prehiteli in naju prijetno presenetili. Sami so postavili stole v vrsto in nanje pri- slonili telovadno blazino. Nekaj otrok se je nato skrilo za blazino, izza blazine so pokukale lutke. Otroci so bili med izvedbo predstave v svojem domišljijskem svetu in so se lepo dopolnjevali. Ob koncu predsta- ve so seveda prejeli glasen aplavz, ki pa je spodbudil tudi ostale otroke k izvedbi predstave. Tako sva kar nekaj časa sedeli pred odrom in opazovali izvirnost in ustvarjalnost izpod otroških rok. 27 Didakta ŠOLSKA PRAKSA V knjižnici Obiskali smo tudi knjižnico v domačem kraju, kjer si je vsak otrok izbral eno knjigo za izposojo. V vrtcu smo jih nato v čarobnem krogu prebirali. Za ta namen sva uporabili čarobno škatlo, v kateri se je skrivalo toliko lističev, kolikor je bilo prisotnih otrok. Le na enem od lističev pa je bila narisana rumena pika. Tisti otrok, ki je iz škatle izvlekel listič z rumeno piko, je prinesel knjigo, ki si jo je izbral v knjižnici. Knjigo smo prebrali, si pogledali ilu- stracije ter se pogovorili o njeni vsebini. Rdeča nit pogovora je bila odvisna od vsebine izbrane knji- ge. V primeru pesmic in izštevank smo le-te po- navljali, v primeru zgodbe smo obnovili zgodbo in predstavili glavne junake, v primeru poučnih sli- kanic pa sva otroke spodbujali k iskanju ustreznih odgovorov. Z obiskom knjižnice sva želeli, da bi se vsi otroci srečali s svetom, v katerem živijo pravlji- ce, in tja čim pogosteje popeljali tudi svoje starše. Črkovlak Otroci v vrtcu običajno še ne znajo pisati, med igro pa sva s kolegico večkrat opazili, da upora- bljajo posamezne črke kot simbole za zapis (dela- jo se, da pišejo). Pokazalo se je, da večina otrok že pozna posamezne črke abecede, eden od njih pa celo črkuje besede. Kljub temu da otroci niso za- dnje leto v vrtcu, sva se na podlagi opažanj in in- teresa otrok odločili, da vključiva abecedo. Preko pesmi Črkovlak sva otroke popeljali v pisani svet črk, iz abecede pa smo izdelali vlak, ki jim je vsa- kodnevno na razpolago za opazovanje, prepozna- vanje in preslikavo posameznih črk, pa tudi besed. V čarobnem krogu smo simbole otrok zamenjali s prvimi črkami njihovih imen – vsak otrok je poi- skal svojo črko in jo postavil na svojo piko v krogu. Da bova v tematski sklop vključili dejavnosti za zgodnje predopismenjevanje, se je pokazalo šele kasneje, saj so otroci pokazali veliko zanimanja za spoznavanje črk in abecede. Zato sva v ta namen izdelali preprost didaktični pripomoček. Vrečko za živila sva napolnili z brivsko peno, otroci pa so na vrečko s prsti pisali in brisali črke, se pri tem zabavali in si sproti izmišljali, kaj bi narisali na pre- dlogo. Ko sva na roditeljskem sestanku staršem predlagali, naj otroci v vrtec prinesejo brezčrtne zvezke, je bil najin namen, da usvojijo uporabo zvezka (da ga prav obrnejo, vedo, kje je začetek in kje konec, rišejo na vsako stran …). Kasneje pa smo zvezke uporabili tudi za preslikavo in prepoznava- nje posameznih črk in imen otrok. Povej mi zgodbo Poleg spodbud, ki jih otroci dobijo v vrtcu, pa je zelo pomembno, da je dovolj ustreznih spodbud za razvoj govora in besednega zaklada tudi v pri- marnem okolju. Zato sva se odločili, da k sodelo- vanju povabiva tudi starše. Razmišljali sva, kako bi nalogo naredili otrokom čim bolj zanimivo, hkrati 28 Didakta pa dali poudarek na samostojno pripovedova- nje. Obenem sva želeli pripraviti nalogo, s katero ne bi preveč obremenili staršev. V škatlico, ki sva jo tematsko okrasili, sva dali ploščke s sličicami (sedem sličic) in jasno navodilo za izvedbo: vsak otrok ob sličicah pove zgodbo, starš pa njegove besede zapiše na list papirja. Vsak otrok je zgodbo potem predstavil v vrtcu. Dobili smo veliko različ- nih kratkih zgodb in pri večini zgodb se je čutilo, da so avtorji otroci. Pri zgodbah, iz katerih je bilo razvidno, da so avtorji starši, pa sva otroke spod- budili, da so ob sličicah povedali svojo zgodbo. Nad izbiro in izvedbo naloge sva bili zadovoljni, saj je bilo prijetno vedno znova opazovati otroke, kako komaj čakajo, da pokažejo svoje sličice ter povedo svojo zgodbo. Uspešno pa je bilo tudi so- delovanje s starši. Evalvacija Čeprav sva tematski sklop načrtovali za določeno obdobje, sva z njim nadaljevali, saj so naju otroci sproti navdihovali za številne spontane dejavnosti. Kljub ustrezno načrtovanim in izvedenim dejav- nostim je bil ob koncu tematskega sklopa viden le manjši napredek. Vendar pa je to glede na sta- rostno obdobje povsem po pričakovanjih, saj gre za področje, pri katerem je proces napredovanja dolgotrajen, zato še naprej spontano vključujeva dejavnosti z artikulacijskimi vajami, pogovori, bra- njem pravljic … S tem želiva vsem otrokom omo- gočiti, da dosežejo razvojne mejnike na področju govora še pred vstopom v šolo. Zaključna misel Spodbudno učno okolje v predšolskem obdobju igra pomembno vlogo pri razvoju in učenju, saj otrok že v zgodnjem otroštvu razvija svoje jezi- kovne zmožnosti. Uči se komunicirati z okolico in sporočati svoje želje in potrebe. Zato je pomemb- no, da tako v vrtcu kot v domačem okolju dobi do- volj možnosti, da pripoveduje, se pogovarja, in je v največji možni meri vključen v komunikacijske procese. Naloga strokovnih delavcev je, da otro- kom pripravimo spodbudno in zanimivo učno okolje, zelo pomembno pa je tudi sodelovanje staršev s strokovnimi delavci, saj jih s svojim zna- njem in idejami oz. izkušnjami lahko usmerjamo, spodbujamo, jim pomagamo. Z roko v roki bomo otrokom zagotovili dovolj možnosti za bogatitev svojega znanja. Ne le na jezikovnem področju, temveč na vseh področjih njihovega razvoja. Viri in literatura Bahovec, E. D. idr. (2009): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: MIZŠ, Za- vod RS za šolstvo. Vojsk Jakofčič, J. (2018): Larino potovanje: Zgodbica z vajami za razgibavanje govoril. Ljubljana: Mladinska knjiga. 29 Didakta