MORFOLOŠKI, HIDROGRAFSKI IN SPELEOLOŠKI RAZVOJ V STUDENSKEM FLIŠNEM ZATOKU (S 4 PRILOGAMI IN 49 SLIKAMI) DIE MORPHOLOGISCHE, HYDROGRAPHISCHE UND SPELAOLOGISCHE ENTWICKLUNG DER FL YSCHBUCHT VON STUDENO (MIT 4 BEILAGEN UND 49 ABBILDUNGEN) FRANCE HABE SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 6. FEBRUARJA 1975 VSEBINA Izvleček - Abstract . Uvod ....... . Kamninska sestava in strukturna podoba Hidrografska podoba ..... . Nekatere hidrološke karakteristike studenskih voda Jamski svet Morfološko-hidrografski razvoj Kratki zaključki . . . . . . . Die mOTphologische, hydrographische und spelao~ogische Entwicklung der Flyschbucht von Studeno (Zusammenfassung) Literatura in viri 144 145 145 146 161 166 202 208 210 213 -, Izvleček UDK 551.44 (497.12-14) Habe, France: Morfološki, hidrografski in speleološki razvoj v studenskem flišnem zatoku. Acta carsologica 7, 141-213, Ljubljana, 1976, lit. 26. študija obravnava področje studenskega flišnega zatoka ob severnem robu Pivške kotline in opisuje njegov morfološki, hidrografski in speleološki razvoj. Tod je na- sprotno kot v zahodnem delu severnega roba kotline usmerjeno več potočkov s fliša pod rob kredne plošče Postojnskega krasa. Ta del sveta se je v prvi razvojni fazi od- tekal povrhnje v smeri Postojnskih vrat, v drugi fazi so bile vode usmerjene proti zahodu v predjamski podzemeljski sistem in v Jamo v Grapi, ter s tem pripadale povodju Jadranskega morja, v tretji fazi pa so te vode ob poglabljanju in odnašanju fliša dosegle apneni rob Postojnskega krasa južno od Studenega in tam ustvarjale manjše ali večje ponorne jame v več razvojnih fazah. Po vseh znakih sodeč se danes odtekajo te vode podzemeljsko v prostoru studenske sinklinale v sistem podzemeljske Pivke in pripadajo povodju črnega morja. Proti zahodu se usmerja iz flišnega zatoka Belščica, ki je ustvarila 1319 m dolgo jamo in edina odvaja vodo s tega področja v jadransko povodje. Abstract UDC 551.44 (497.12-14) Habe, France: Morphologic-hydrographic and speleological development in the flysh basin of Studeno. Acta carsologica 7, 141-213, Ljubljana, 1976, Lit. 26. The article deals with the flysh basin of Studeno at the northern edge of the Pivka Basin, and describes its morphologic, hydrographic and speleological develop- ment. Here there are - quite opposite to the western part of the Pivka Basin - several brooklets turning off the flysh to the south in the cretaceous plateau of Postoj- na Karst. This Studeno Area in its first phase, was being drained on the surface to the Postojna Gate; in its second phase waters were flowing off to the West to the underground system of Predjama and belonged to the Adriatic water system; in its third phase, by deepening and carrying away flysh, they had reached limestone layers and begun to sink south of Studeno creating smaller or larger caves. According to all indications, today waters are flowing off to the system of the underground Pivka, belonging to the Black Sea River Basin. To the West the Belščica brook is flowing in the 1319 m long cave belonging to the Adriatic River Basin. Naslov -Address: dr. France Habe Inštitut za raziskovanje krasa SAZU Titov trg 2 66230 Postojna Jugoslavija Uvod Pivška kotlina je že stoletje predmet preučevanj geologov, morfologov, hi- drologov, arheologov in zlasti še speleologov. še prav posebno pa je zanimal razi&kovalce odtok iz te zaprte kotline. Tega problema sta se lotila že F. K o s s - mat (1916) in N. Krebs (1924), za njima pa je A. Me 1 i k v svoji študiji »Pliocenska Pivka« (1951) pokazal na sledove pliocenske Pivke, ki naj bi tekla po površju proti Planinskemu polju. Brodar j e v a arheološka izkopavanja v jamah na Pivškem so pokazala, da je obstajal trajni podzemeljski pretok s Pivke proti Planinskemu polju že v najmlajšem pliocenu ali pa v začetku kvar- tarja (1952; 1966). Problema spremembe ipOVršinSlkega toka iz Pivške kotline v podzemeljski tok &e je lotil I. Gam s (1965), ki je skušal dognati morfogenezo ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem. V to problematiko sta ob študiju črnega potoka in Lekinke v sistemu podzemeljskega odtoka iz Pivške kotline posegla tudi R. Go spod ari č in P. Habič (1966) ter skušala prikazati razvoj ponornega sistema Pivke pri ·Postojni. Večina teh razi&kovalcev se je lotila predvsem preučevanja odtoka Pivke skozi ponorni sistem Postojnske jame. Neraziskane so bile hidrografske zveze severnega roba Pivške kotline, o katerih je že A. Me 1 i k v svoji »Pliocenski Pivki« pisal kot o »pomembni hidrografski po.<.ebnosti« (1951, 33). Morfološko, hidrološko in speleofoško naj- manj obdelani predel Pivške kotline je svet flišnega zatoka pri Studenem, kjer so številni potočki, drugače kot v predjamskem hidrografskem &istemu, usmer- jeni proti jugu in ponikujejo ob robu kredne plošče, ki se vleče južno od Stude- nega do Belske žage. Namen te razprave je prikazati ta svet v Podgori obenem s kvartarno uravnavo ob Strmici, kjer male vodice ponikujejo ob prestopu na apniška tla. Ker flišni zatok odvaja del svojih voda v Studensko vodo, ki je pritok Belščice, smo k obdelavi tega področja pritegnili tudi ponorno Jamo v Grapi, ki je bila sicer v grobih obrisih že obdelana (F. Ha b e 1970, 61), vendar pa znana prvotno le v dolžini okrog 800 m, medtem ko s.o šele nadaljnja raziskovanja povečala njeno dolžino na 1319 min dala točen načrt jame. Pri speleoloških raziskavah so sodelovali člani Društva za raziskovanje jam »Luka Čeč« v Postojni, posebno zahvalo pa smo dolžni njegovemu dolgoletnemu predsedniku Z. 2 e 1 e tu, ki je vložil največ truda v raziskavo Jame v Grapi in v Bezgovcu. Kamninska sestava in strukturna podoba Poleg starejših avtorjev F. K o s s mata (1897), M. Lima no w s k ega (1911), A. W in k 1 er j a (1922) so bili pri novem kartiranju Pivške kotline zaslužni M. P 1 eni čar (1961), R. Pa v 1 o ve c (1963) in S. Buser (1964). 10 Acta carsologica 145 6 Acta carsologica VII, 1976 Tako so bili ugotovljeni številni novi stratigrafski in paleogeografski podatki. Podrobno se je posvetil tektoniki ozemlja med Pivško kotlino in Planinskim poljem R. Go spod ari č (1965). Po geološki karti so najstarejše kam- nine na območju flišnega studenskega zatoka bel in sivkast pasovit in zrnat dolomit zgornjega triasa, ki dosega pri Studenem širino do 1,6 km. Severno od tega je ozek pas bituminoznega zrnatega jurskega dolomita in pas z menjavo apnenca in dolomita z litiotidami. Vrhovi Sajevke (783 m), Sv. Lovrenca (1019 m) in Lipovke (1000 m), ki na severu omejujejo področje flišnega zatoka, so v zgor- njejurskem, liadnem gostem oolitnem apnencu, ponekod z vložki zrnastega dolo- mita. Sestavljen je iz temnosivih, do 1 m debelih skladov, ki so ob stiku z apnencem močno pretrti. Križajo jih številne razpoke in prelomi, kot je to vidno ob studencu v Gorenjem in v kamnolomu ob robu Strmaške kvartarne ravnice. V jurskih in zgornjetriasnih kamninah nad zatokom so se izoblikovali začetki hudourniških strug, ki padajo v &evernojužni smeri proti Studenem in Strmici. Južno od zgornjetriasnega dolomita so zgornjekredni senonski apnenci raz- viti v ozkem pasu ob predjamsikem narivu, nato pa v debeloskladovitih apnencih senonske, turonske, cenomanske in spodnjekredne staro&ti. V vzhodnem in severnem robu studenskega flišnega zatoka skoraj do Bel- skega se med senonskim apnencem in tran&gresivnim eocenskim flišem pojav- ljajo ,rdeči in zeleni laporji paleocenske starosti (R. Pa v 1 o ve c 1963, 419; R. Go spod ari č in dr. 1967, 1-25). Studenski zatok pa je sicer v eocenskih flišnih kamninah, ki na južni strani transgresivno pokrivajo &enonski apnenec. Po geološki karti so skladi triasnega dolomita in jurskega apnenca Hrušice pretežno vzporedni s predjamskim narivom v smeri W-E. Ob vijugavi narivnici je več manjših prelomov NW-SSE smeri (sl. 1). Plasti flišnih kamnin so nagubane skupaj z apnenci v postojnski antiklinali in studenski sinklinali v smeri NW-SE. Na njih uvrstitev pa je vplival tudi potek predjamskega nariva. Vse kaže, da se flišne kamnine raztezajo proti se- veru pod narinjeno Hrušico, medtem ko proti jugozahodu gradijo površje Pivške kotline, iz Postojnskega krasa pa so že denudirane. Ker so vsi potočki v studen- skem flišnem zatoku usmerjeni proti jugu v kredni Postojnski kras, ki je na- guban v asimetrični postojnski antiklinali in studenski sinklinali (R. Go s po - d ari č 1965, 53), se je tod razvil tako v morfološkem, hidrografskem in speleo- loškem pogledu zanimiv svet. Hidrografska podoba Preden bi prešli na obravnavo morfoloških značilnosti studenskega flišnega zatoka in njegovega podzemelj&kega sveta, je treba podrobneje spoznati hidro- grafsko podobo področja. Kot že rečeno, je Pivška kotlina nekaka »hidrografska streha« Notranjskega krasa (F. Habe 1970, 11). Odtok flišne Pivške kotline v Pivko je že dolgo znan (A. še r k o 1946, 125-139), odtok predjamske Lokve z Belščico v izvire Vipave je bil dokazan z barvanjem (F. H a b e 1970, 44), za Sajevško polje, ki južno od Hruševja predstavlja slepo dolino potokov Rakulščice in Sajevščice pa bi po speleoloških raziskavah sklepali, da se odmaka podze- meljsko v Notranjsko Reko (F. Habe & F. Hribar 1964, 25). Hidrografako najmanj obdelan je svet studenskega flišnega zatoka. A. Me - 1 i k v »Pliocenski Pivki« kratko omenja potočke okrog Studenega kot del 146 France Habe, Morfološki, hidrografski in speleološki razvoj 7 l~I 1~.J J ~.~1 2 f'.7,: ,,j 3 /7 4 .,>,y,__ /- s ~ I 6 ...--,-,- 7 l.i,. ---------- 8 o 2 tvarile manj razvojnih faz. Tipičen primer za ta razvoj je Štrukljev jarek, kjer je za sedanjim ponorom izredno markanten zaključek nekdanje slepe doline tik ob robu apnenih skladov (sl. 48). Sedanji ,požiralniki so v grezih še pred apnenim robom začeli ponikovati v notranjost, kar kaže na tenko plast flišnega pokrova, ki tod trans- gredira na apnence. Kratki zaključki Svet studenskega flišnega zatoka predstavlja v Postojnski kot1ini posebno morfološko enoto, vloženo med dolomitni f,Vet pod Sv. Lovrencom (1119 m) na severu in kredni apniški rob Po6tojnskega krasa na jugu. Zanj je še tipično, da leži v svetu predjamskega preloma, ki je bistveno vplival na strukturo površja in podzemlja. Iz tega sveta je treba izključiti Strmaško kvartarno ra'Vnico, kii se je samo- stojno razvijala kot prodUJkt ploskovne denudacije dolomitnih pobočij in se amfiteatralno umikala od tod potekajočega krednega roba. Ostala je v višini 640 do 660 m. Po 1%eh znakih sodeč, kakor ugotavljajo raziskovalci, se je plio- censko odmakanje s severnega roba Pivške kotline vršilo v prostoru od Hrušice preko Predjame, Belskega in Studenega v jugovzhodni smeri po studenski sin- klinali. Takrat so studenski flišni zatok zapolnjevali flišni sedimenti vsaj do višine 580 m in se je voda lahko prelivala na uravnani wet Postojnskega krasa v smeri proti Planinskemu polju. Ko sio se vode v tem flišu zarezale do apniških skladov pri Predjami v višini pod 580 m in pozneje v Grapi v višini okrog 550 m, se je začela voda flišnega sveta gibati v obratni smeri proti zahodu in ponikanju postopno ustvar- jati podzemeljski svet Predjame in pozneje v Grapi. Posebno markanten je nivo 540 do 560 m, ki ,je tu, v severnem delu Pof,tojnske kotline na široko za- stopan. Do tega nivoja se je flišni zatok odmakal normalno, po površinski poti z enotnim tokom Belščice. Te vode so ob robu Postojnskega krasa na studenski sitrani uravnavale apniški svet v višini 550 do 560 m. V to razvojno fazo spada nastanek Severnega rova Jame Iv Grapi in začetek p,oniranja voda v Bezgovcu, kjer se začne oblikovati najdaljša jama tega predela, Beloglavka. Nekdanja enotna Belščica je obglavljena, začno f,e v nivojih 550 do 540 m ustvarjati samostojne 208 France Habe, Morfološki, hidrografski in speleološki razvoj 69 Sl. 49. Meja med flišem in apnencem, ki jo spremljajo številni grezi in ponorne rupe. Situacija ob Kozarjevi ogradi (v ozadju), spredaj Matičkova ograda z estavelo Abb. 49. Grenze zwischen Flysch und Kalkstein, begleitet von zahlreichen Erdfallen und Schlucklochern. Im Hintergrund die Kozarjeva ograda, vorn hinter der Stange die Matičkova ograda mit der Estavelle sl€1pe dolinice, katerih neNdanji rponori na kraju dolinic leže še na apnencu in se končno p()lffiaknejo v višini 537 m v flišni svet, kjer skozi tenk:i flišni ;pokrov pred apniškim robom uhajajo vode v kraško notranjost. Ob primeru Potoka v Jelovcu smo spoznali pet razvojnih faz. Tako se je ob odnašanju flišnega gradiva iz zatoka razvila flišna kadunja, podobna vglobljeni skledi. Nagnjenost v dve smeri pa označuje obe fazi razvoja. Svet polagoma pada proti zahodu v smeri doline Belščice in je vglobljen ob stiku med apnenci in flišem ob južnem robu. V samem apneniškem robu Postojnskega krasa je zanimiva ugotovitev, da &o se jame razvile predvsem ob vzhodnem kraju studenskega zatoka, medtem ko je zahodni apniški svet Polhovice s.lwraj brez jam in so razvite le redke vrtače. Tudi glede vrtač je svet za vzhodno skupino potočkov zatoka izredno bogat, saj je na primer na področju Cerkvenije okrog 80 vrtač na km2• Mejo med flišem in apnencem spremljajo številni grezi in ponorne ru,pe, ki !kažejo na svojevrstno razvojno pot tega sveta, pogojeno po litoloških in hidrografakih posebnostih flišnega zatoka (sl. 49). 14 Acta carsologica 209 J 70 Acta carsologica VII, 1976 Zusammenfassung DIE MORPHOLOGISCHE, HYDROGRAPHISCHE UND SPELXOLOGISCHE ENTWICKLUNG DER FLYSCHBUCHT VON STUDENO Das Pivkabecken kann als das hydrographische Dach des Innerkrainer Karstes angesehen werden. Den grafiten Teil des flyschbedeckten Beckens und des verkarsteten oberen Pivkagebietes entwassert die Pivka mit ihrem NebenfluB Nanoščica zum bekannten Ponor am Eingang zur Hohle von Postojna; sie gehort somit dem Einzugs- gebiet des Schwarzen Meeres an. Spelaologische Untersuchungen im Randgebiet des kleinen Poljes von Sajevče, das einen Teil des Pivkabeckens bildet, haben dann gezeigt, daB das Bachlein Sajevščica gegen Silden zur Innerkrainer Reka abflieBt (F. Habe & F. H r i b a r 1962). Besonders interessant ist das nordliche Randgebiet des Beckens, welches durch den 560-580 m hohen Flyschrilcken Na Vrheh vom GroBteil des Bek- kens abgesondert wird. Dieses von den Hohen der Hrušica - der Sajevka (762 m), des Sv. Lovrenc (1019 m) und des Lipovec - im Norden, und vom erwahnten Flysch- riicken im Siiden begrenzte Gebiet tragt den Namen Podgora. Hier hat sich ein besonderes hydrographisches Netz entwickelt: den westlichen Teil der Podgora ent- wii.ssern die kleinen Bache Belščica und Lokva, welche westwarts flieBen und am Rande der Kreidekalke in die Hohle Jama v Grapi beziehungsweise in das Hohlen- system von Predjama versickern, von wo sie dann unter Tag die Karstquellen von Vipava erreichen. Beide Bache gehoren somit dem Einzugsgebiet des Adriatischen Meeres an (F. Habe 1965). Der ostliche Teil der Podgora verbreitet sich in die flache Mulde der Flyschbucht bei Studeno, wo die Wasser jedoch gegen Silden flieBen und am Rande des Karstes von Postojna sildlich von Studeno versickern. Ein nur geringer Teil des Wassers der Bucht flieBt unter dem Namen Studenska voda zur Belščica und damit zur Adria. Das nordliche Randgebiet des Pivkabeckens in der Flyschbucht von Studeno hat sich filr sich, getrennt vom ilbrigen Becken, entwickelt. Die Wasser von Studeno versickern in den Untergrund des Karstes von Postojna in hohernr Lage als die Wasser bei Postojna und Veliki Otok (R. Go spod ari č 1973, 37). Im oberen Pliozan floB das Wasser aus dem Gebiet von Predjama den Nordrand des Pivkabeckens entlang an den heutigen Ortschaften Belsko und Studeno im Raum der Antiklinale von Studeno vorbei gegen die Pivkahohle und vereinigte sich mit den Wassern, welche damals liber die heutige Lokalitat Ravbarkomanda (Rauberkom- mando) in der Richtung zum Polje von Planina flossen. Auf diese Phase der hydro- graphischen Entwicklung weist das ausgepragte Trockental hin, welches von Studeno gegen die Pforte von Postojna zieht. In dieser Entwicklungsstufe reichte der Flysch in der Flyschbucht von Studeno mindestens bis zur Hohe von 580 m. Als sich aber die Wasser in diesem Flysch tiefer, bis zu den Kalkschichten langs der Bruchlinie von Predjama einschnitten - so zuerst bei Predjama und dann im Graben Grapa westlich von Belsko - begann das Wasser ins Karstinnere zu versickern und die entgegengesetzte westliche Richtung einzuschla- gen. Wahrend des stufenweisen Einschneidens und Versickerns schuf es die Etagen des Hohlensystems von Predjama und spater die Unterwelt der Jama v Grapi. Wa- hrend ihres Fortschreitens gegen Westen schufen diese Wasser im Kalkstein die Terrassenniveaus, welche die Flyschbucht von Studeno an ihrer nordlichen und sildlichen Seite begleiten. Besonders markant ist das Niveau in 540-560 m Hohe, 210 France Habe, Morfološki, hidrografski in speleološki razvoj 71 welches in groBer Ausdehnung vertreten ist. Bis zu diesem Niveau floB das Wasser auf der Oberflache ab. In diese Entwicklungsphase ist die Entstehung des Nordganges der Jama v Grapi zu setzen, gleichzeitig beginnt aber auch schon die Versickerung im Kalkrand des Karstes von Postojna und damit die erste Anlage der Hčihle Belo- :Javka (s. Beil. 1 und 3). Der einst einheitliche, gegen Westen gerichtete Lauf der Belščica wurde gekčipft und die Wasser der Flyschbucht von Studeno begannen sich in die sildlich der Ortschaft in Niveaus zwischen 550-540 m gelegenen Randkltifte des. Karstes von Postojna zu verlieren. Hiebei schufen sie selbstandige blinde Talchen, deren Wasser heute in der Kontaktzone zwischen Flysch und Kalk in 532-537 m Hčihe versickern. Als Beispiel sei das Bachlein Potok v Jelovcu erwahnt, bei dem filnf Entwicklungsphasen festgestellt werden konnten (Beil. 3). Diese fallen im Kalk- stein von 560 m abwarts stufenweise bis zum Kontakt zwischen Kalk und Flysch in 537 m Hčihe ab, wo die Wasser heute durch die dilnne, verwitterte Flyschdecke ins Karstinnere versinken. Infolge der Abtragung des Flyschmaterials durch die facherfčirmig angeordneten Bache entwickelte sich eine einer eingetieften flachen Schilssel ahnliche Mulde (Abb. 45). Im heutigen Relief dieser Flyschmulde macht sich die Neigung der hoher gelegenen Terrassenniveaus gegen Westen bemerkbar, wahrend die jilngeren Niveaus an den blinden Talchen gegen Silden abgedacht sind. Hčihlen haben sich vor allem am Ostrand der Flyschbucht von Studeno als Ergebnis der stufenweise erfolgten Versickerung der Wasser gebildet. Unter ihnen nimmt die hochste Lage am Rande des Tera-assenniveaus bei 560 m die schrag langs Brilchen und Harnischen entstandene Hčihle B e 1 o g 1 a v k a ein (344 m lang, 58 m tief, vgl. Beil. 3 und Abb. 42, 43). Genetisch kčinnen wir bei ihr zwei Phasen unter- scheiden. Die obere altere Phase, welche bis zum P. 30 reicht, besteht aus grčiBeren, teilweise versinterten schragen Gangen. Diese setzen sich in die untere, jilngere Phase fort, filr welche stark verzweigte junge Wassergange charakteristisch sind, in denen zeitweilig die Hochwasser des schon erwahnten Sickerbaches Potok v Jelovcu auf- treten. Die Luftlinie zwischen dem Schluckloch des Potok v Jelovcu und den unteren Abschnitten der Beloglavka betragt nur 200 m. Das starke Gefalle dieser kurzen Strecke laBt auf die rasch erfolgte Tieferlegung der versickerten Gewasser schlieBen. Die Hči h 1 en I-IV v Bezgov c u (Abb. 33) sind kleinere einstige Schluck- lochhčihlen, die in Hčihen von 555-558 m entstanden sind. Zahlreiche Strudellocher und Flyschablagerungen weisen auf die Tatigkeit der Wasser aus der Flyschbucht von Studeno hin. Unter ihnen ist besonders die 119 m lange und 16 m tiefe Hčihle IV v Bezgovcu mit dem ausgepragten, schčin versinterten Saal Žlebasta dvorana (slow. žleb = Rinne) zu nennen (Abb. 38-41). Im westlichen Rand des Karstes von Postojna ist beim Sagewerk Belska žaga in 580 m Hčihe die 28 m lange einstige Wasserhčihle Jak ob o v a 1 uk n j a mit ihrem markanten Eingang erwahnenswert. Der Bach Osojščica, dessen Quellgebiet im Flyschrilcken der Hilgel bei Zagon gelegen ist, versickert heute in 530 m Hčihe. Vorzeiten hat er in 5 m hčiherer Lage die 110 m lange einstige Wasserhčihle O s oj c a geschaffen (Abb. 20, 21). Sie zeichnet sich durch ihren ausgepragten Eingang und tiefe Strudellčicher aus. Bei Hochwassern sind die jetzigen kluftfčirmigen Schlucklčicher der Osojščica nicht imstande, das gesamte Wasser aufzunehmen, so daB es ilber den Rand in die Hčihle Osojca ilberflieBt. Zu gleicher Zeit betatigen sich auch zwei Wasserspeier, die unmittelbar am Weg zwischen dem Motel Erasmus und dem Sagewerk Belska žaga liegen. Dieses oberflachig ab- flieBende Wasser ergieBt sich in die Belščica und somit ins Einzugsgebiet des Adri- atischen Meeres, wahrend die unteren Kanale des Ponors der Osojščica zum unter- 13* 211 72 Acta carsologica VII, 1976 irdischen System der Pivka abflieBen und somit dem Einzugsgebiet des Schwarzen Meeres angehi:iren. Wir haben es also hier mit einer zeitweiligen unterirdischen Bifurkation zu tun. Die jilngsten Schlucklochhi:ihlen am Ende der blinden Talchen der Bache von Studeno sind langs lokaler Bruchfugen entstanden und liegen in Hi:ihen zwischen 533 und 537 m. Sie erreichen Langen bis zu 30 m und schlieBen mit kleineren ungang- baren Siphonkesseln ab. Eine Ausnahme bildet bloB die 37 m tiefe Schlucklochhi:ihle š t ruk 1 j e v j are k (Abb. 18, 19) im TalschluB des gleichnamigen Tales. Sie erreicht die Lange von 146 m. Die Eingangs- und Endabschnitte der Hi:ihle haben sich in Brilchen gebildet, welche von Norden gegen Silden gehen. In der Hi:ihle selbst aber verlaufen die Richtungen der Brilche und Schichtfugen teils von NW gegen SO, wo sich Harnischen entlang eine tektonische Brekzie entwickelt hat, teils anderen Klilften und Brilchen entlang, die von NO gegen SW ziehen. Die Querprofile weisen auf die junge Entstehungszeit der Gange hin, stehen doch ihre Hi:ihe und Breite im Verhaltnis 1 : 3 zueinander oder noch abweichender. Mit Fluoreszein durchgefilhrte Farbungen des Baches Potok v Jelovici und zweier Zuflilsse der unterirdischen Pivka in der Pivkahi:ihle brachten kein positives Ergebnis. Der Umstand, da13 alle Trocken- und Wassergange im Randgebiet des Karstes von Postojna sildlich von Studeno die Richtung auf die unterirdische Pivka einschlagen, bietet jedoch verlaBliche Indizes dafilr, daB sich diese Wasser langs der Synklinale von Studeno in die unterirdische Pivka ergieBen, und zwar irgendwo nach ihrem AbfluBsiphon in der Pivkahi:ihle. Aus der Flyschbucht von Studeno floB das Wasser in der zweiten morphologi- schen und hydrographischen Entwicklungsphase gegen Westen ab und begann die unterirdischen Raume der Hi:ihle Jama I v Grapi auszuhi:ihlen (Beil. 2). Nach Anzap- fung der Wasser und ihrer 0-bernahme in den Nordrand des Karstes von Postojna erhielt sich an der Bruchlinie von Predjama nur noch der Bach Studenska voda, welcher der Belščica zuflie13t. Diese versickert arh Ende eines blinden Tales unter einer 40 m hohen Kalksteinwand in die Hi:ihle Jama I v Grapi westlich des Dorfes Belsko. Bis 1952 sind nur die ersten 50 m dieser Hi:ihle erforscht worden. In auBerge-- wi:ihnlich trockenen Sommern drangen unsere Hi:ihlenforscher in den Jahren 1951 bis 1971 in das Innere der Hi:ihle vor und entdeckten den Nordgang (Severni rov) und den AbfluBkanal (Odtočni kanal). Mit einer Ganglange von insgesamt 1319 m ist die Jama v Grapi I neben der Hi:ihle von Postojna und dem Hi:ihlensystem von Predjama die drittlangste Hi:ihle im Bereich des Pivkabeckens (Abb. 22-29). Den Nordgang der Hi:ihle zeichnen groBe Raume und zahlreiche Tropfsteingebilde aus. Diesen Gang hat die Belščica geschaffen, als sie noch in hi:iherer Lage floB. Ablagerungen verrammelten den ursprilnglichen AbfluB so massiv, daB sich das Wasser einen neuen Weg gegen SW bahnen muBte, und zwar durch einen neidrigen Erosionsgang, welcher das aus- gepragte Querprofil eines jungen dreieckigen, durch Erosion langs eines Bruches entstandenen Ganges aufweist und keinen Sinterschmuck tragt. Vom erforschten Ab- fluBsiphon im AbfluBkanal (vgl. die Beilage 2) bis zum ZufluBsiphon im Ostgang des Hi:ihlensystems von Predjama liegt nur noch eine 280 m lange unbekannte unter- irdische Strecke. Im Jahre 1963 durchgefilhrte Farbungen (F. Habe 1970, 45) haben erwiesen, daB das Wasser der Belščica im Ostgang des Systems von Predjama wieder- erscheint. 212 France Habe, Morfološki, hidrografski in speleološki razvoj 73 Literatura in viri Arhi v Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. O snovna s p e 1 e o 1 o š k a karta Vrhnika 2 c, 1 : 25 000 (tipkopis). Inštitut za raziskovanje krasa SAZU, 1973, 1-84, Postojna. Osnovna državna karta Postojna - 32, 33, 34, 1 : 5000. B er t ar e 11 i , L. & E. B o e g a n 1926: Duemila Grotte. 339-344. Milano. Bo on, J. 1962: The Grapajama, Slovenija. Shepton Mallet Caving Club, Series Three, Journal Number 4, 1-7. Somerset. Brodar, S. 1952: Prispevek k stratigrafiji kraških jam Pivške kotline, posebej Parske golobine. Geografski vestnik 24, 43-76. Ljubljana. Acta carsologica 4, 57-84. Ljubljana. Buser, S. 1964: Tolmač h geološki karti Gorica, z geološko karto izdelano za potrebe Gozdnega gospodarstva Postojna. Ljubljana. Gam s, I. 1965: H kvartarni morfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem. Geografski vestnik 37, 61-101. Ljubljana. G e y h, M. A. & H. W. Fran k e 1971: 14 C Datierung von Kalksinter aus slowe- nischen Hčihlen. Der Aufschluss 22, 22-37. Cčittingen. Go spod ari č, R. 1965: Tektonika ozemlja med Pivško kotlino in Planinskim poljem ter njen pomen za sistem Postojnskih jam (tipkopis). .Arr-hiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, 1-163. Postojna. Go spod ari č, R & F. Habe & P. Habič 1968: Vodni viri za Postojno (tipkopis), Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, 27-28. Postojna. Go spod ari č, R. 1973: Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem v kvartarju. Doktorska disertacija (tipkopis), 1-197. Postojna. Go spod ari č, R., & P. Habič 1966: črni potok in Lekinka v sistemu pod- zemeljskega odtoka iz Pivške kotline. Naše jame 8/1-2, 12-32. Ljubljana. Habe, F. 1970: Predjamski podzemeljski svet. Acta carsologica 5/1, 5-94. Ljubljana. Habe, F. & F. Hribar 1964: Sajevško polje. Geografski vestnik, 36 (1964), 13-14. Ljubljana. Habič, P. 1968: Kraški svet med Idrijco in Vipavo. Prispevek k poznavanju razvoja kraškega reliefa. Dela Inštituta za geografijo SAZU 11, 1-239. Ljubljana. K o s s mat, F. 1916: Die Morphologische Entwicklung der Gebirge im Isonzo~ und oberen Savegebiet. Zeitschr. d. Gesellschaft f. Erdk. zu Berlin 9, 575-675. Berlin. Krebs, N. 1924: Fragmente einer Landeskunde des Innerkrainer Karstes. Cvijič­ Festschrift. Belgrade. L i m a n o w s ki , M. 1911: Wielkie przemiescenia mas skalnyh w Dinarydah kolo Postojny. Razprawy wydzialu Mat. Przyr. Akad., ser. III, tom 10, dzial A-W. Krakow. Me 1 i k, A. 1951: Pliocenska Pivka. Geografski vestnik 23, 17-39. Ljubljana. Mic h 1 er I. Zapisnika barvanja studenskih ponikalnic 5. 6. 1954 in 22.-24. 2. 1957. Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU. Postojna. Pa v 1 o ve c, R. 1963: Stratigrafski razvoj starejšega paleogena v jugozahodni Slo- veniji. Razprave 4. raz. SAZU 7, 419-556. Ljubljana. P 1 eni čar, M. 1961: Prtspevek h geologiji Postojnskega jamskega sistema. Naše jame 2 (1960), 54-58. Ljubljana. Rus, J. 1925: Morfogenetske skice iz notranjskih strani. Geografski vestnik 1, 24-29. Ljubljana. S 1 e j k o, A. 1957: Jama v Grapi. Proteus 19, 131-132. Ljubljana. W in k 1 er, A. 1957: Geologisches Kraftespiel und Landformung. 1-489. Wien. 213