Žene iz Gorišnice so volile
Ko je Tonkova mama samo za hip pomišljala, ali bi šla ali ne na voliv-no konferenco AFŽ, jo je pionir Ton-ko kar očitajoče pogledal: »No, ali mama, pa veste, da boste SIU* Šla je in bi tudi šla, čeprav bi ne bilo Ton-kovega očitajočega pogleda, zakaj: Tonkova mama je zavedna in pošte-na slovenska mati. Tudi druge mame so šle, ne vse, a — najboljše.
Zbrale so se v lično okrašeni šol-ski sobi. Zbrale so se žene in matere, k% so spoznale, da se kuje veliki novi čas, da se kuje sreča bodočemu rodu. Naj mar žena, naj dobra mati stoji z zastrtimi ocmi v senci in vlagi pre-teklostif! Ne! Kuje se sreča njene-mu otroku, zato je zavedna žena usmerila svoj korak čvrsto na pot bodočnosti.
»Tja v stari svet ne gre več naša pot.U je krepko povedal Jože Brejc. Večvna zen xz Gorišnice si je osvojUa te Brejčeve besede kot geslo. Le malokatere zene iz Gorišnice se se ne zavedajo velikega časa, v katerem se nahajamo. Prej ko slej pa bodo tudi te v spoznanju odprle oči in se začudeno (in v sramuj vprasevale, kako so mogle. tavati tako dolgo v senci, ko t>endar prši sonoe tako radodarno svoje bogastvo na sloven-ski rod, slovenske žene.
V nedeljo so zavedne žene iz Go-rišnice volile. VolUe so v AFŽ odbor in delegatke za okrajno konferenco. Žnidaričeva mamka, ki si je nato-vorila že sedem »križev«, pa še ved-no »najboljso pogrv.ntat, se je kar mladostno zasukala, ko so ji žene za-upale predsedstvo.
Po volitvah so žene odločno pod-pisale resolucijo Organizaciji Zdru-ženih narodov v Parizu z izjavo, da se strinjajo z govorom Visinskega in z zatrdilom, da hočejo stati v prvih vrstdh borcev za mir.
Pogumno in strnjeno naprej, iene iz Gorišnice!                           M. K.