Jt, 59 PaMnina pw«{iiiiiolj popolna. Moralna priprava pa Zahteva poleg negovanja raznih moralnih čmiteljev tudi vzgojo duha, ki mora biti izvežban za vse vojaške potrebe. Državni podtajnik je še enkrat izjavil, da bo razpravljal predvsem o tej dru-gi strani vojaških priprav armade, kateri je treba posvečati ravno tako veliko, če ne se večjo pažnjo, kot prvi strani, saj je to najlepše dokazal tudi potek poslednje vojne. Spričo tega smatra fašizem, je dejal, vojaške priprave za eno izmed svojih najbolj poglavitnih nalog, in je pripravljen doprina-šati zanje največje žrtve, samo da bodo armada in druge oborožene sile tako v materialnem kot moralnem pogledu čim bolj popolne. «Kar se materialnih priprav tiče,» je izvajal general Cavallero, «sem pooblaščen od načelnika vlade, da vam povem, da so v teku in da se bodo vedno nadaljevale ter da bodo dovršene, kakor in kadar bo to potrebno. Kar pa se moralnih priprav tiče, moramo zanje skrbeti mi sami s pomočjo celokupnega naroda. Zanjo skrbijo organizacije «Ba-lilla» in fašistovskih naraftčaj-nikov, pripravljalni vojaški tečaji in nacionalna milica, ki je poklicana, da sodeluje z armado. Končno sodelujejo v ne majhni meri pri vojaških pripravah armade tudi učenjaki in razne znanstvene organizacije, kot n. pr. zavod za znanstvena razr iskovan j a. Iz vsega tega lahko sklepamo, da bo nada vojaška pripravljenost v kratkem dosegla tako visoko stopinjo, kakršne v naši vojaški preteklosti še ni bilo.» Ostali del svojega govora je državni podtajnik posvetil vprašanju aktivnih in rezervni!* častnikov. Zaključil je s poai-vom, naj bi se vsi ravnali po vzgledu načelnika vlade, ki ne pozna ne oddiha ne odmora, marveč je vedno na delu za veličino domovine. Zatrdil je, da se bo armada v slučaju vojne izkazala vredno zaupanja, ki ga polaga vanjo obnovljena domovina. Govoru državnega podtajnika so častitali načelnik vlade in mnogi poslanci in je general Cavallero sploh žel velika odobravanja. Nato je prešla poslanska zbornica k nadaljevanju razprave o proračunu ministrstva za pravosodje. K besedi se je oglasil poslanec Sandrini, ki je govoril najprej o sodnijski upravi. Nato je opozarjal na zavidanja vredni položaj notarjev, ki so si spričo visokih pristojbin zagotovili Že 120,000.000 penzijskega fonda, dočim prejemajo rimski odvetniki komaj 200 lir pokojnine na mesec. Spričo takega položaja odvetnikov je pozval poslanec pravosodnega ministra, naj omogoči tudi njim, da si ga izboljšajo. Temu pozivu je pritrdil tudi načelnik vlade. Ob 17.30 je bila seja zaključena. TržcSKI fantovski tajnik pri načelniku vlad« RIM, 8. Danes je sprejel ministrski predsednik v palači Viminale tajnika tržaške fa&i-stovske zveze inž. Cobollija, ki mu je podaril v dar en izvod knjige «Koprski zarotnik v dobi preporoda*, katero je napisal njegov oče Nik. GobollL Načelniku vlade je dar zelo ugajal in se je nato dalj časa razgo-varjal z inž. Cobollijem o nekaterih tržaških vprašanjih. Hadnabi esvioanki kura se bo VT&il v soboto RIM, 8. Tajnik rimskega novinarskega sindikata poroča: V soboto, 10. t. m., ob 10.30 bo otvor j en ob navzočnosti on. Turati j a in on. Rossonija drtavni novinarski kongres, katerega, se bodo udeležili delegati is vseh krajev Italije. Stat Mrčega nemikega o Italiji In HusMilnlla N KAPELJ, 8. Sin bivftega nemškega cesarja Vilhelma — bivši kronprinc — se še por dni nahaja v Torre Annunziata in si je pred nekaj dnevi, kakor smo že poročali, ogledal tudi Fom-pej. Poročevalec lista »Popolo di Roma* ga je obiskal in ga vprašal za mnenje glede Italijs in Mussolini j a. Bivši kronprinc se je tako-Ie izrazil: «Fašistovska Italija je simbol reda in nacionalno discipline ter prav dobro napreduje i po svoji poti. Jaz zelo občudujem Mussolini j a, ki je mož trdnega. karakterja: genij, ki je prav za potrebo vstal v Evropi, kjer je toliko povprečnežev.* O Poadiiju je dejal: «To ni takšno vprašanje, da bi zanimalo mojo domovino v njenih odnošajih napram Italiji.» Končno je bivši kronprinc še povdal, da je pri-Sel v Italijo na počitek. Nov konzul v Tunisa. RIM, 8. Načelnik vlade je imenoval on. Horaca Pedrazzija, bivšega generalnega konzula v Jeruzalemu,za generalnega konzula v Tunisu. Dosedanji konzul v Tunisu comm. Guattieri, je bil pozvan v ministrstvo za »zunanje zadeve. Romanisti Tz Južne Italije pred posebnim trlbunalom RIM, 8. Davi se je pričela pred posebnim tribunalom za zaščito države kazenska razprava proti 40 komunistom iz južne Italije. Obtoženi so prevratne propagande, ščuvanja k uporu proti državni oblasti, silovanja zarote proti državi in drugih zločinov. Spričo velikega števila obtožencev bo trajala razprava več dni. Novi nadškof v Vidma VIDEM, 8. Kakor poročajo iz Rima, je bil za novega videm-skega nadškofa imenovan mons-Josip Nogara, sedanji tajnik sv. kongregacije «Propaganda fi-dei». V Videm bo novi nadškof prispel tekom septembra. Italijaukn-jngnslnvenska pogajanja ss bodo v kratkem nadaljevala MILAN, 8. Tukajšnji «Corrie-re della Sera» je priobčil med svojimi poslednjimi vestmi tudi brzojavko z Dunaja, glasom katere so beograjski listi tekom "včerajšnjega dne prinesli ofi-ciozno vest, ki jo beležimo v naslednjem: Po razgovorih, ki jih je imel v Ženevi zunanji minister Ma-riković z italijanskim delegatom on. Scialojo, se bodo na novo pričela pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Spočetka se bodo ta pogajanja nadaljevala v Beogradu in se bodo nanašala na prepoved kupovanja in prodajanja nepremičnin na ozemlju, širokem 50 km, ob jugoslovenski meji s strani inozemskih državljanov. Italija zahteva, da ostane v veljavi tozadevna italijan-sko-srbska konvencija iz 1. 1879. Kasneje se bodo ta pogajanja nadaljevala v Rimu in jih bosta vodila italijansko zunanje ministrstvo in jugoslovenski poslanik Rakić. Takrat se bodo pogajali za ratifikacijo nettun-skih konvencij in bo jugoslo-venska vlada bržkone, namesto da bi izvedla ratifikacijo, dovolila Italiji nekaj novih koncesij. Usoda teh pogajanj pa, pravi vest milanskega lista, je odvisna od končnega izida Marinkoviće-vih razgovorov v-Ženevi. Vprašanje prepovedi, nadaljuje list v svojem komentarju, kupovanja in prodajanja nepremičnin na j ugoslovenskem obmejnem ozemlju s strani tujcev, je bilo, vsaj kot se je zazdelo, za Italijane rešeno. Glede tega je splitski list «Nova Doba» v eni izmed svojih februarskih številk naznanil, da je jugoslo-vensko notranje ministrstvo prosilo pravosodno ministrstvo, naj začasno oprosti italijanske državljane obveznosti, ki jih nalaga zakon o dvanajstinah iz leta 1923 in finančni zakon za leto 1927-28, ki govorita o tej prepovedi, ker so te določbe v nasprotju z italijansko-srbsko konvencijo iz L 1879, glasom katere je bilo državljanom ene države dovoljeno, da si nakupijo kali prodajo nepremičnine, ki se nahajajo na ozemlju druge. Glasom splitskega lista se je to baje tudi godilo. Kot pa sledi iz gornje vesti milanskega lista glede pogajanj za ukinitev te prepovedi, vest splitskega lista, ki so jo prinesli pred časom fudi italijanski in drugi inozemski listi, ne odgovarja resnici in je torej tudi italijanskim državljanom 5e nadalje prepovedano nakupovati ali prodajati nepremičnine na 50 km širokem ozemlju ob jugoslovenski meji in obali EM Jogoslovensitega prnmelnega ministra HiMjetiti Narodna skupščina zavrnila interpelacijo glede ukinitve splitskega poštnega ravnateljstva BEOGRAD, 8. Sinoči ob pozni uri je narodna skupščina sprejela proračuna ministrstva vojne in mornarice ter ministrstva javnih del. Današnja dopoldanska seja je bila vsa posvečena interpelaciji poslanca KDK dr. Gri&ogona o ukinitvi poštne direkcije v Splitu. Govoril je tudi St. Radić, a se je vladna večina z medklici in hrupom uprla njegovim besedam. Poštni minister Kocić, ki je odgovarjal na interpelacijo, je pobijal navedbe interpe-lanta. Povdarjal je, da mu je znano, da ima Italija dobro organizirano poštno službo kljub malemu številu poštnih ravnateljstev. Iz razlogov štedenja so bila ukinjena tri poštna ravnateljstva, in sicer v Cetinju, Beogradu in Splitu. S tem je bil dosežen prihranefk v znesku 2 milijonov dinarjev. Po njegovem mnenju poštni promet radi tega prav nič ne bo trpeL Na dopoldanski seji je govoril še inter-pelant dr. Grisogono, ki je zahteval, naj vlada prekliče ukinitev splitskega poštnega ravnateljstva ali pa vsaj ustavi že pričeto likvidacijo. Na popoldanski seji sta govorila za interpelanta še poslanca Lazić in Matejić, dr. Pivko pa je stavil tozadeven predlog. Radi-kalski poslanec Cvetković je predlagal prehod na dnevni red. Se pred glasovanjem se je ponovno oglasil k razpravi poštni minister ter izjavil, da ga veseli, da je bila opozicija danes na višku in da je potekla razprava resno in stvarno. Zatrdil je, da vztraja pri svoji dosedanji politiki in da namerava mesto ukinjenega poštnega ravnateljstva dati Splitu radio-po-stajo.* Vladna večina je nato predlog opozicije odklonila. Okrog 20. ure zvečer se je pričela proračunska debata. Kot prvi je bil na dnevnem redu proračun poštnega ministrstva. Razpravo je otvoril prometni minister Milosavljevič z daljšim ekspozejem. Uvodoma je nagi ašal, da temelji tudi njegov proračun na načelu štedenja. L,e dejstvo, da je potom inozemskega posojila omogočena gradnja nekaterih prog, je pripisati, da proračun ne vsebuje tozadevno nikake postavke. Tekom letošnjega leta se bodo izročili prometu 103 km novih normalno tirnih in 55 km ozkotirnih železnic, med temi tudi proga Krapina-Rogatec. Za popravo prog je bilo doslej izdanih 275 milijonov dinarjev. Skupno je bilo obnovljenih 295 km prog. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je minister obširno bavil z vprašanjem jadranske Železnice. Omenil je, da je predložil poseben emendement o spremembi tozadevnega zakona, tako da bo tekla proga iz Beograda preko Ripanja, Lazarevca, Topole, Kragujevca, Mitrovice na Podgorico in od tam proti Kotoru. Ob koncu svojega eks-pozeja je navedel proge, ki se bodo zgradile še tekom letošnjega leta. Med temi sta tudi progi Kočevje-Vrbovsko-Sušak in Št. JanŽ-Sevnica. Za njim je govoril je zemljoradnik Vujić, nato pa je vladna večina sprejela proračun prometnega ministrstva. • Soja jugoslovanskega ministrskega sveta BEOGRAD, 8. Med sejo narodne skupščine so se člani vlade umaknili v ministrsko sobo, kjer se je vršila seja ministrskega sveta. Kakor doznavamo, je razpravljal ministrski lijonov dinarjev, ki so bili določeni za prehrano pasivnih krajev. Prekooceanski potot, ki je — izpodletei LONDON, 8. Danes opoldne bi se imel pričeti prekooceanski polet iz Londona v New-York. Ta let sta nameravala izvršiti kapitan Hinchctiffe m hčerka lorda Inchcapea, toda v poslednjem trenutku sta morala letalca svojo namero opustiti, ker se ji je uprl ode drzne piemeni-tašinje. Prestolonaslednik princ MM v Somaliji BRAVA (Somalia), 7. Včeraj v prvih jutranjih urah je prestolonaslednik princ Humbert, v spremstvu guvernerja De Vecchija in on. Bolzona, zapustil talx>rišče Modem pri Bravi. Odpeljal se je v avtomobilu proti Gelibu ob Džubi in je medpo-toma prisostvoval raznim lovskim prizorom. Priprosto prebivalstvo Gošije je navdušeno pozdravljalo kraljevskega gosta, ki je po obedu nadaljeval svoje potovanje ob Džubi in je popoldne pi ispel v taborišče Gigia med Dudžumo in Gelibom. Zasedasle sveta Družbe oat&dov Sestanek med Chamberlainom, Briandem in S tresemannom ŽENEVA, 8. Na svoji današnji seji je svet Družbe narodov sklenil povabiti Špansko in Brazilijo, naj spet vstopita v mednarodno ženevsko organizacijo. V poučenih krogih izjavljajo, da se bo Španija gotovo odzvala vabilu Družbe narodov, dočim ni še ničesar znanega o zadržanju Brazilije. Slično vabilo se bo poslalo najbrž tudi republiki Costariki, ki se je že pred dvema letoma umaknila iz Družbe narodov. Svet je razpravljal tudi o vprašanju madžarskih optan-tov na Romunskem in sta ob tej priliki zastopnika obeh vlad obrazložila stališči svojih vlad glede tega vprašanja. Tekom dneva se je spet vršilo več razgovorov med zastopniki raznih držav. Posebno pozornost je vzbudil sestanek med Chamberlainom, Briandom in dr. Stresemannom. Razpravljali so o volitvah nove saarske komisije in sklenili, da se bodo v tem oziru vpoštevale želje prebivalstva. Novinarji so izvedeli iz zasebnih virov, da je dr. Streso-coskemu zunanjemu ministru mann danes spet predoči 1 fran-Briandu, da bi izpraznitev Po-renja zelo ugodno vplivata na nadaljnji razvoj odnošajev med Francijo in Nemčijo, Briand pa je na to baje odgovoril, da bo o tem vprašanju mogoče razr-pravljati šele po volitvah na Francoskem.* Zadržanja Anglije napraši Egiptu LrOrd LJoyd izročil Sarruat paši noto londonske vlade LONDON, 8. Doslej se je zadržala angleška vlada napram vladni krizi v Egiptu, ki je na» stopila radi angleško-egiptovskega. sporazuma, ki ga je egip*-tovski ministrski svet odklonil, še precej mirno in je bila prepričana, da bodo moralna in materialna sredstva, s katerimi razpolaga v Egiptu, zadostovala za kon6no "ureditev odnošajev med Egiptom in Anglijo ter tudi za rešitev krize kairske vlade. Včeraj pa je lord Lloyd, britanski višji komisar v Egiptu, izročil Sarruat paši noto angleške vlade, ki je sestavljena v precej energičnem tonu. Egiptovski senat se je bavil ob tem času z zakonskim načrtom, po katerem bi se povečala svoboda zborovanja, ki je bila doslej precej okrnjena. Novi zakon bi seveda v veliki meri koristil egiptovskim nacionalistom, velikim nasprotnikom Anglije. Ni čudo* če se je sedaj Anglija temu uprla. O tem priča njena nota, ki zahteva, da se ne uvajajo novi zakoni, po katerih bi na kakršenkoli način zamogli utrpeti večjo ali manjšo škodo tujci in njihova imetja, ki se nahajajo v Egiptu. Jasno je namreč, da bi egiptovski nacionalisti spričo večje svobode, le stežka pustili pri miru Angleže in druge svoje inozemske nasprotnike, ki prebivajo na ozemlju egiptovskega kraljestva. Medtem jfe sinoči angleška vlada predložila v odobritev spodnji zbornici pod naslovom «Bela knjigao 12 listin, ki se nas* naša jo na pogajanja za zvezno pogodbo med obema državama, „Sveta rolnir Uflhoblfoo proti Iraku In Transjordanijl LONDON, 8. Po brzojavni vesti iz Bassore, je šejk Feysai E1 Dovic, poglavar vahabitskih plemen, na pohodu proti Iraku« n. V Trstu, dne 9. marca 1528. ®eđi m« vojska, ki Žteje več tisoč bojevnikov in ki je dobro jpre?kFb$ena z orožjem in kame-tmi. poročevalec tukajšnjega Usta *Daily M aH* poroča isto tako iz lias&ore, da javljajo listi v Iraku vedno nove vpade Arabcev ter da se je del prebivalstva v Neggedu itpri oblasti hedžaške-gra kralja. VstaŠi so napovedali Iraku in Transjordeniji sveto vojno. M muslimansko gibanje v severovzhodnem fleiu Egipta Spopadi med dijaki in policijo v Kaira LONDON, 8. Po poroči lili, ki prihajajo iz Egipta, izgleda, da se versko gibanje puritanskih moliamedancev, ki je dobilo izraza v vojni napovedi Vababa-tov, ved.no bolj širi in da je u-smerjeno pred vsem proti tujcem. Bojne tolpe Vahabitov so baje pod vodstvom sultana lbn Sauda že vdrle v angleška mandatna ozemlja Hedžasa in Trans jor dani j e. Versko gibanje se je menda razširilo tudi v Egipt, kjer fazni nacionalistični agitatorji izrabljajo poslednjo noto londonske vlade za protiangleško gonjo. V Kairu in v nekaterih drugih mestih je prišlo danes do izgredov. V glavnem mestu E-gipta so dijaki vprizorili protiangleško manifestacijo in se spopadli s policijo. Nekaj dijakov je bilo ranjenih.* SIM carinskega dogovora med Italijo in Francijo PARIZ, 8. Pogajanja, ki so se vršila v poslednjih dneh v Parizu za sklenitev znane franco-sko-italijanske trgovinske pogodbe, so se deloma ugodno zaključila. Sinoči sta v trgovinskem ministrstvu minister Bo-kanowski in poslanik grof Man-zoni podpisala carinski dogovor med obema državama. Dogovor bo kot nujen predlog predložen francoskemu parlamentu in bo stopil v veljavo, čim ga bo ta poslednji odobril. V glavnem se skoro ne razlikuje od pogodbe, ki je bila dosedaj v veljavi za obe državi. Kriza v mM SovinarsHl iefitinji Spor med delavci is delodajalci BERLIN, 8. Arbitražna komisija. kateri je bila poverjena naloga, da razsodi spor med nemškimi kovinarskimi delavci in delodajalci, j© včeraj izrekla svojo razsodbo. Določila je. da se delavcem plače nekoliko zvišajo. Obe stranki sta se morali do danes odločiti, ali sprejemata razsodbo ali ne. Do poslednjega je izgledalo, da bo spor mirno rešen, ker so bili delodajalci Že sprejeli razsodbo. Zastopniki delavcev pa so zvečer izjavili, da razsodbe ne morejo sprejeti. Predsednik razsodiščne koOiisi-je je povabil zastopnike obeh strank na konferenco, ki se bo vrnila v pondeljek ob 11. uri dopoldne.* Letalo, k i sipi je pratiitMijaiiske letake TRIDENT, 8. V poslednjih dneh so mnogi prebivalci Pu-sterthala opazili neko letalo, ki je krožilo visoko nad dolino. Letalec je očividno imel nalog, da siplje na italijansko ozemlje protiitalijanske letake, ki so jih oblastva našla v mnogih krajih. Ni bilo še mogoče ugotoviti, odkod je letalo prišlo, domnevajo pa, da je prišlo iz Avstrije. Uvedena je bila preiskava. Stroga kazen LENINGRAD, 8. Tukajšnje vojaško sodišče je obsodilo na smrt štiri Kuse, ki so bili obtoženi, da so v juniju 1926. na pobudo vohunov zažgali neko ža-go. DNEVNE VESTI i Tr*L"ižče Cene v trgovini na debelo Po podatkih, ki jih je zbral pokrajinski gospodarski svet v Milanu, je splošni indeks cen na debelo poskočil v Italiji v tednu od 26. februarja do S. marca na 486.72 točk, kar tvori netnalen porast za 0.11 točk v primeri s prejšnjim tednom, ko je znašal 486.61. Gibanje v posameznih vrstah blaga, ki prispevajo k splošnemu indeksu, kaže, da se je pojavil precejšen porast le pri sinovmah za tekstilno industrijo, in sicer od 437.60 na 442.59, dalje je prav neznatno podražalo meso, od 507 na 507.07, medtem ko so vse druge vrste blaga v padanju. Tako se cene rastlinskim živilom stalno nižajo, od 579.14 so padle na 578.12, kemijski izdelki od 450.09 na 447.97, razni industrijski material od 563.15 na 561.80, minerali in kovine od 424.22 na 424.17, razni rastlinski proizvodi od 0&L52 na 502.01; stavbni material in les je nespremenjeno na 522.22. Tudi kupna moč lire je približno nespremenjena, namreč 20.50. V primeri z drugimi državami je omeniti, da se je v omenjenem tednu dvignil indeks na debelo v državah z zlato valuto v večji meri nego v Italiji. DAVČNA RAZBREMENITEV V PRID SINDIKATOM Ker se postavno priznane sindikalne organizacije z ozirom na cilje, ki jih zasledujejo, lahko smatrajo za enake javnim upravam, je odredilo finančno mini-nistrstvo, da bodo akti, ki jih izdajajo sindikati pri poslovanju v svojem področju, deležni v bodoče glede pristojbin istih predpra-vic kot javne uprave. Prosti kol-kovnih pristojbin so torej po tej naredbi zapisniki o zborovanjih sindikatov, pobotnice za sindikalne prispevke, oglasi in proglasi na občinstvo. Ker se dalje uradniki sindikalnih organizacij nahajajo v podobnem položaju kot državni uradniki, je ministrstvo dovolilo, da bodo veljale tudi zanje iste znižane pristojbine za pobotnice za plače, kot so v veljavi pri državnih uradnikih. SPLOVITEV MOTORNE LADJE Včeraj predpoldne je bila v ladjedelnici Sv. Roka spuščena v morje nova motorna ladja «Loren-" zo Marcello«, ki je bila zgrajena za plovno družbo S. Marco. Sptovitev se je izvršila povsem gladko. Kumovala je grofica Della Seta -Marceli o. • Dopisovanje z Romansko in 6e-hoslovaška. Prometno ministrstvo opozarja občinstvo, da se morajo pisma in in dopisnice, ki se pošiljajo v Romunijo in Cehoslova£ko, od 4. do 8. t. m. dalje frankirati po normalni mednarodni tarifi, ker sta z omenjenima dnevoma prenehali pogodbi, ki sta bili sklenjeni z obema državama glede znižane poštnine. Rojstva, smrti in poroke v Trstu dne 7. marca 1928. Rojeni: 16; mrtvi: 12; poroke: 4. (z tržaškega življenja Tri žrtve samomorilne nanije Včerajšnji dan je potekel v* našem mestu v znamenju somomo-rilnih poskusov. Kar tri osebe so si včeraj stregle po življenju in dvem je obupni naklep tudi uspel, dočim se tretja bori s smrtjo. V svojem stanovanju v ul. Tor-re Bianca št. 13 se je včeraj zjutraj okoli 6. ure zastrupil s soli-trovo kislino 49-letni klepar Štefan Di Lenardo. Njegovi domači, ki so kmalu potem zaznali, kaj se je zgodilo, so takoj poklicali na lice metita zdravnika rešilne postaje, ki je nesrečniku izpral Želodec in ga k to operacijo trenutno rešil iz nepos-redne smrtne nevarnosti. Nato je bil Di Lenardo prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je pa kljub prizadevanju zdravnikov, sinoči ob 8.30 izdihnil v strašnih mukah. Di Lenardo ni hotel povedati vzrokov svojega obupnega koraka; dejal je le, da se je naveličal življenja. Včeraj popoldne okoli 15. ure je v gozdiču nad takozvano rotondo pri Sv. Ivanu nenadoma počil strel, ki je za hip pretakal gozdno tišino. Neki moški, ki se je tedaj vračal od Lovca v mesto, je radoveden pohitel proti mesto, odkoder se je bil razlegel pok, da M videl^. kaj se je zgodilo. Ko je dospel na tretji ovinek poti, ki se vije skozi gozdič, je našel tik neke klopi na Meh gosposko oblečenega moškega, ki je krvavel iz ust in komaj slišno stokal; poleg njega ,je ležala avtomatična pištola tipa «Brownkig». Mož je nemudoma pohitel telefonirat rešilni postaji, odkoder je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je ugotovil, da je neznanec smrtno nevarno ranjen; krogla, ki si jo je pognal v ueta, brez dvoma s samomoriln. namenom, je predrla nebo in se zapi čila v. možgane. Po prvi pomoči je bil ranjenec prepeljan v mostno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgi 6ni oddelek. Na podlagi pisma, ki so ga na šli pri njemu, je bilo mogoče ugotoviti, da je samomorilni kandidat 43-letni odvetnik Ludo Let-tich, stanujoč v ulici Felice Vene-zian št. 1. V pismu je prosil Let-tich, naj se o njegovem koraku obvesti e previdnostjo njegova družina, a ni navedel vzrokov, ki so ga gnali v smrt. •** Sinoči okoli 18. ure je neki gozdni čuvaj našel v borovem gozdiču pri Sv. Alojziju obešenca, ki je visel z veje nekega drevesa. Ko je obvladal hipno grozo, ki ga je spreletela spričo presunljivega prizora, se je čuvaj približal obešen-cu, da bi videl, ali je še kaj življenja v njem. Toda kmalu se je pre- gričal, da je nesrečnik že mrtev. ato mu ni preo stajalo drugega, kot da je obvestil o žalostnem odkritju orožnike, ki so kmalu potem prihiteli na lice mesta ter ugotovili dejansko stanje. Nato je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Pri samomorilcu niso našli ni-kakib listin, ki M omogočile ugotovitev njegove istovetnosti. Neznanec je približno 50-leten mož, srednje postave, plavolasih, že precej osivelih las in brk in je priprosto oblečen. Na sebi mm jopič kostanjeve barve, temnosive hlače in barvano srajco; na nogah pa nosi črne čevlje in črne nogavice. Nezgoda pri delu. V mehanični mizarski delavnici Moretti v ulici Ghirlandalo št. 12 je 18-letni mizar Marij Giordani, stanujoč v ulici Ludgi Signorelli St. 3, včeraj zjutraj prišel med delom po nesreči z levo roko pod kli-no električnega obiiča, ki mu je hudo razmesarila palec. Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je spremil neki tovariš. Zdraviti se bo moral kakih 15 dni. Iz tatinskega dnevnika. Predpretekirf noč so neznani zlikovci vlomili v krojačnico Karla Chiiarella v ulici Istria št. 75 ter odnesli za par oblek volnenegrf blaga, nov jopič in zlato kolajno, ki jo je Chiarello dobil na krojački razstavi v Genovi leta 1922. Chiarello je javil tatvino, radi katere trpi okoli 1000 lir škode, orožnikom na postaji v ulici Istria — Alojzija Coiombdn, stanujoča v Roeolu in Monte št. 841, je predpreteklo noč pustila perilo, ki ga je bila oprala Čez dan, v podstrešju, da bi se tam posušilo. Pa se je res posušilo. Ko je namreč včeraj zjutraj stopila v podstrešje, da bi perilo pobrala, ga ni več našla Brez dvoma so jo prehiteli neznani zlikovci, ki so se čez noč vtihotapili v podstrešje. Perilo je bilo vredno okoli "200 lir. — Smolo so pa imeli zlikovci, ki. so predpreteklo noč nameravali vlomiti v prodajalno Delavskih zadrug v ulici Pierpaolo V erge-rio. 2e so vlomili v prodajalno, si pripravili, da bi ga odnesli, mnogo raznega blaga, ko so začuli korake patrulje policijskih organov, ki so se naglo bližali. Da bi jih patrulja ne zasačila, so zlikovci pustili pripravljeni plen ter naglo zbežali. Odnesli so samo znesek 25 lir, ki so ga iztaknili v predalu za bankom. Sctartjenje. Predvčerajšnjim se je pred tr-IriHm kazenskim senatom šeste sekcije, pod predsedstvom eav. Sbist, vriKla obravnava proti Antoniji Paladini, stari 22 let, babici Mariji Moimas, Elizabeti Buttigno-ni in Antoniji Gola. Glavna obtožen k n je babica Moi-mae. Gladom obtožnice in izpovedi prič in obtoženi gre v tej obravnavi za proti postavno splavljenje. Antonija Pala d i ni je namreč pred časom imela ljubavno razmerje a nekim moškim, katerega ime ni prišlo tekom obravnave na dan. Pripetilo se pa je, kakor se tolikokrat pripeti, da jo je ljubimec repnetil. Tej nesreči ee je pri-družila še druga. Antonija je bila v blagoslovljenem stanu. Radi tega je btta vsa obujena in naposled je prišla do nesrečnega sklepa: Špteviti! Zatekla se je k babici Mariji MoJ mas, ki sprva ni hotela ničesar slišati o zadevi. Toda An-tonijine solze in prošnje so jo naposled ganile, toliko bolj, ker je Antonija polagoma začela misliti na samomor. Poskrfbela je torej splavljenje. Zaplodek sta Elizabeta Buttignoni m Antonija Goia potem v Škatlji iz lepenke pokopali na pokopališču. Toda nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito. Za stvar so izvedeli organi javne varnosti in tako so morale vse štiri omenjene ženske pred tržaške sodnike. Antonija Paladini je še enkrat pred sodniki povedala svojo povest. Povest zapuščenega dekleta, polno solz in obupa. Vdala se je že popolnoma v svojo usodo in je pred sodniki tiha in potrta. Mbfanaaova priznava dejanje in pravi, da ni mogla ravnati drugače ob pogledu na nesrečnico, ki je videla le še v smrti rešitev iz obupnega položaja. Drugi dve obtoženki pa tajita dejanje pokopa. Pride večinoma opišejo zadevo, kakor smo že zgoraj opisali. Moimasovo je branil odvetnik dr. Guido Zennaro, Paladini j evo, Buttlgnonijevo in Goievo pa odv. dr. Ivan Kezich. Sodni dvor je obsodil Moimasovo na dve leti in 5 mesecev ječe, Paladinovo na 3 mesece in 10 dni ječe in oprostil Buttignonijevo in Goievo radi pomanjkanja dokazov. Vesti z Jjoriškega Goriške mestne vesti Vadhto za rojake letnika m, ld imajo pravico do skzaJSane vojaške slnlbe. Le do IS. marca t L je čas za vlaganja prošenj, opremljenih z vsemi potrebnimi dokumenti, za mladeniče letnika 1908., ki so bili potrjeni za vojake in imajo po obstoječih vojaških zakonih pravico do skrajšane vojaške službe. Prošnje se morajo naslavljati na urad •Consiglio di leva», v Gorici. Prizadeti, podvizajte se! Ljubezenska Idila, ki se konča na kveetnzi Policijski organi so predsinoč-njim ustavili v bližini šecnpetr-ske ulice zaljubljen parček, nekega Bernarda B., starega 25 let, iz Gorice, in neko Marijo 2., služkinjo, staro 37 let, iz Vogerekega. Odvedli so ju na kveeturo radi javnega pohujšanja. Ko pa si je Bernard B. na kvetrturi ogledal žepe, je zapazil, da mu manjka sto tak, ki mu ga je očividno — kot je trdil policistom — izmaknila njegova Marija, s katero je hotel uživati krasoto — sicer prej deževnega večera. Zato so jo policisti pridržali na varnem. Nosita osebne Izkaznice s seboj! Kljub temu, da je nedvomno vsak preskrbljen z osebno izkaznico, se vendar nekateri, ki odpotujejo z doma ter se podajo bodisi v mesto ali na deželo, ne pobrigajo, da bi jo nosili s seboj. Radi t^pa zaidejo v različne neprilike in zagate. Tako so na primer sinoči aretirali v Gorici policijski a-gentl nekega Franca Lebana. starega 45 let, mizarja, iz Solkana ker ni Imel pri sebi osebne izkaznica Podobna neprilika se je zgodila Maksu Živcu iz Skopega v gostilni pri «Treh Kronah». Ta pa poleg tega, da ni imel istovetnice, ni znal povedati, čemu je prišel v Gorico. Pade z drevesa in si zjfrr*11 nogo. V goriško bolnišnico je bil pripeljan Albin Koren, star 40 let, iz Kobarida. Padel Je namreč z drevesa in si zlomi! desno nogo. Moral se bo zdramiti 50 dni. Izsmd sodiSža V sredo dopoldne« ta se morala zagovarjati pred goriškim sodiščem, kateremu je predsedoval cav. uff. Segre, neki Ferdinand Pla-tzer, 33 let star, fcr Trbiža, in njegova žena Marija Mischot, stara 32 let. On je bil obtožen, da je kot železničar v službi v prvem polletju 1. 1927. pokrade! na železniških vozovih več okenskih zave* ter jih potem uporabil doma. Zena pa se je morala zagovarjati, ker je šla brez potnega lista čez mejo v Avetrijo ter od tam vtihotapila več kilogramov sladkorja in drugih stvari. Dočim ona prizna svoje dejanje, taji mož, da bi bil ukradel zavese, trdeč, da mu jih je one, ki 90 jih našli pri njeni orožniki, podarite njegova mati, katera jili je od svoje strani kupila od nekega Italijana. Sodišče je moža oprostilo, dočim je obsodilo ženo na pet mesecev zapora, na 180 lir globe ter še na izplačitev 36.60 lir za mejne pravice. Odvetnik V. Parmegglanl pred goriškim kazenskim sodiščem. V sredo dopoldne sta se morala sotnosti številnega občinstva vršila na goriškem kazen-skem sodišču, kateremu je predsedoval cav. Serpi, kazenska razprava proti odv. Vincencu Parmeggianiju, staremu 47 let, znanemu posebno v Cervignanu, kjer je bil tudi več časa poteštat. — pa tudi v Gorici. Odvetnik je bil obtožen, da je pri neki razpravi na cervignanski preturi žalil orožnika Bernarda Pizzichinija ter poteštata Ville Santine cav. Landa Landija. Obtoženec je tajil dejanje in trdil, da žalitve ni izustil. Pripovedoval je sledeče: Oni dan, ko se je ta stvar zgodila, se je on nahajal na cervignanski preturi ter prisostvoval nekemu procesu proti cav. Ciardiju iz Ville Sanline ter še 4 drugim osebam. Ti slednji so prišli na zatožno kk>p radi obtožbe, da so protidržavni elementi ter za državo nevarni. Temu pa se je on zelc čudil, ker .je poznal Ciar-diia in ostale že več let in ni vedel nič slabega o njih, pač pa da jih jo vedno poznal kot dobre Italijane. Ko je videl, da so obtoženci prignani na zatožno klop zgolj iz o-sebnih nagfbov, je prosil sodnika, naj dovoli, da njega nadomestuje odvetnik Bua, kar se je tudi zgodilo. Sodnik je nato obtožence o-prostil. Ob tej priliki je odv. Par-meggiani stisnil cav. Ciardiju roko in mu Castital, da je bil oproščen, hkratu pa se je obrnil do potešta-ta Landa Landija in mu rekel: «cVi, kot poteštat, bi moral gledati na to, da se podobna dejanja ne bodo dogajala več v Villi Santini!» Drugega da sploh ni rekel. Cisto drugače pa je izpovedala priča orožnik Pizzichim. kateri je trdil, da se je odv. Parmeggiani o-brnil do Landija: «cVi, kot poteštat, bi moral zabraniti, da orožniki ne delajo takih budalosti in vlačijo po krivem častivredne može na zatožno klop.» Isiotako potrdi bivši poteštat Landi. Dočim trdi priča cav. Ciardi isto kot odv. Parmeggiani. Drž. pravdnik Leoni zahteva, naj sodišče odv. Parmeggianija o-prosti radi pomanjkanja dokazov. Odvetnikov zagovornik prikazuje noto Parmeggianija kot vnetega patriota, ki so ga že Avstrijci pred vojno in v vojni preganjali radi njegovega iredentizma, trdi, da je dober in zvest Italijan in da radi tega ni možno, da bi se bil izpo-zabil tako daleč in žalil javno oblast. Sodišče je nato odv. Parmeggianija obsodilo na 300 lir globe. Odvetnik pa se bo pritožil na prizivno sodišče v Trst. VEDRI JAN še o smrti Antona Zorzuta. V torkovi «Edinosti5> z dne 0. marca smo poročali o raznih domnevali in govoricah, ki so krožile med prebivalstvom, o nenadni smrti Antona Zorzuta. Sin pokojnika, ki mu je tudi ime Anton, nam je pripovedal o oni nesrečni noči pred smrtjo očeta sledeče: «BiIa sva z očetom po opravkih v petek v Krminu ter smo se skupno z nekim Depaulijem in sovaščanom Idercom vračali popoldne domov. V neki gostilni med Sabido in Me-dano smo se ustavili. Sel sem na- ročevat vino v gostilno. Zasffšim zunaj krak in ko pogledam ven, vidim očeta ležati na cesti, kamor je omahnil iz voznega kofia. Priča nesrečnemu padcu očeta so bile med drugimi Kožlin in De Pua^li vl Medana. Pobrah smo pobitega očeta s tal in ga odpeljali na Dobrovo z nekim drugim vozom do zdravnika. Zdravnik d Ottoue ga je samo pregledal m nasvetoval, da se potom Zelenega križa odpe* lje v bolnico. Oče se je uprl pozivu ter želel biti odpeljan domov. Odpeljali smo ga domov, kjer je drugo jutro umrl. — Orožniki so prišli v naAo hišo. kjer co pa takoj na podlagi neizpo^ijitrvih dokazov, ugotovili sjv"t po ranah, povzročenih po ne.sr^Čr.em padcu in so zato k:.wlu odšli.» — Tako po* roča o smrti avojega očeta sin An ton. BORZNO POROČILO Amsterdam 758-7G4, Belgija 2t>l-205, Francija 74.30-74.60, London 92^0-62.40. New York 18.85H-18.91«, Španija 315-321, Švica 262.50-364.50, Atene 24^0-25.35, Berlin 449.455, Bukare&t 11.40-11.80, F raga 55.95-56.25, Ogrska. 328-33*, Dunaj 263.50-269.50, Zagreb 33.10- 33.40.__ ~——™——~ ■ ——■. DAROV5 V počastitev spoD ina gospe Marije Pertot iz Barkovelj dnrujr Luci Šrauc L 30 za Sol. druStvo Pokojnici blag spomin, darovali ! iskrena hvala JU T S potrtim srcem naznanjamo vsem rodnikom, prijateljem in znancem, da j« nas priljubljeni sin, mož, oče in brat JMcisij s*lesničar gostilniCar vćeraj ob 2. uri pop. po kratici bolezni V 46. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vr-Sil kitri, v petek ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Riva Como it. 10. V Gorici, dne 8. marca 1928. 2 Al U JOČI OSTALI. ZAHVALA Ob bridki Izgubi oaSe nepozabne ZORKE izrekamo najsrCnejšo zahvalo t. župalka in 2- potoAtatu za tolažbo ob bridki tiri, pevcem csrkrenega odbora za ganljive žak>«ti«''ef fantom hi dekletom za ve-ice la cvetje ter »sem onim, ki so izkazali dragi pokojnici zadnjo last. RODfK, 8. marca 1978. (2S5) Žaluj'Ja družina Čcbohln. HALI OGL&SM RAZPOLAGAM z 20.000, 30.000, 40.000, 50.000 L na prvo vknjižbo, Naslov pri upravništvu. 25S PRILIKA! Predsoba, steklena omara orehova, salonček bambusa. Općine, vila Forti 17. 259 KROMPIR, ogrski, po L 38 q. Žerjai, Campo Belvedere 3. 260 AVTOftiOBIL Itafa Landaulet iz predvojnega časa, zelo doabro ohranjen, prodala bi gospodska družina za mali denar. Izvr&lna prilika za trgovce, ki imajo o-praviia po sejmih itd. Naslov: Trst, Via Canalc piccolo 2, I. n. 26; VELIK travnik v Žavijah se da v naiem za košnjo. Naslov, Trst, "via Canalc piccolo 2, L n. • 262 ŠOLA z& krojenje, šivanje, vezenje. Od-pretje 15. marca. Via Lavatoio 5, Donda, Trst. 263 KLETKE za ptičke, velika partija, od L 5 naprej. Via Roma 21. 264 GLASOVIR, dunajski, z met&lično ploščo, £e proda za L 1800. Izredna prilika. Solilario 25, IIL 265 SLUŽKINJA, zmožna vseh hišaih del, vešča tud* nekoliko kuhanja, se sprejme takoj. Naslov pri tržaškem upravniilvu. ZLATARJA Aiteari Trst, Vin Miizz.m kupuje krone po 1*37 Popravlja in prodaja zl«teni-io. m. SAKD0C ZGtteZX*RAYN5K •TTTTTfTV ▼ V VVVT ▼ ▼▼▼ V ▼ V IRSI V1A S. LAZZARO 23,11. ODL ISTEK V. J. KRIZA NOVSKA: Pajčevina Roman v Mirih delih Iz ruSČine prevedel L. V. (33) — Oseimo nisem njej nič napravil, toda zato aem dal pod nos vsiljivemu Moricu in njegovi »strici, da bo knegrlnjo minilo veselje ščititi to novopečeno grofico in jo vsiljevati svojim znancem po navodilih svojega ljubimca, ki jo ima po-jX>k>oma v oblasti. Tudi gpeneral se je nasmejal. — Ah, ta strašna Olimpija, — je rekel Mihail Petrovič, ko se je nagrohotal. — Mislil sem, da ee bo umirila po svojih doživljajih z jahačem Viljamsom, ali pa vsaj po svojem pustolovskem razmerju s šoferjem Falisenom; zdaj pa si je izbrala za vzgojitelja svojih vnukov tega prosta-6lLega kmeta in si domneva, da ne bo n"hč< tega opazil; taka je kakor noj: skrije glavo pod pe-roti, misleč, da ga nihče ne vidi. Toda povej mi, odkod si prišel na dno skrivnosti o pokolenju Morica in sestre? Ali si pa samo izrazil svoje domneve, da bi jezil nespametno kneginjo. — Nikakor ne, jaz sem govoril Čisto resnico. Le poslušaj, kako sem jih namazal, da so bili besni name. Tedaj ko sem Ltbermaoa nagradil z zaušnicami, Je ničvrednežu padlo iz rok pismo, ki ga je nadel na cesti Ivan Petrov, ta pa ga je prinesel meni, misleč, da je moje; pismo je bilo naslovljeno na organ ista neke vasi blizu Konigs-berga. Jaz sem si zapisal naslov, in ker zon bil radoveden zvedeti kakšno podrobnost iz proflosti našega blagor o dne ga oskrbnika in njegove družine, sem pozvedoval. Po povratku iz Petrograda sem pisal nekemu znancu, ki bodi večkrat v Konigsberg po trgovskih poslih, in ga prosil, naj o priliki poi£če tisto vasico in poizveduje po Li-bermanovih in Milerjevih. Prijatelj mi je sporočil, da je izpolni] mojo prošnjo in obedoval v edini gostilni, kjer je z lahkoto zbral vse podrobnosti, ki so mene zani- male. Gostilničar se je začel z njim razgovarjati, kakor hitro je zvedel, da je Rus. V kratkih besedah: sporočil mi je, da je bil oče Miler dninar, njegova žena perica, učeni učitelj Repjevih^hla-pec v gostilni, a lepa grofica kravja dekla. Mihail Petrovič se je zasmejal. — Ob, ta neumni Lok). — To sem bil te davno zvedel, toda začasno sem molčal, — je nadaljeval Jurij Mihajlovič. — Ko sem na večerni zabavi kneginje Repjeve naletel na bratca in sestrico, tedaj je v meni zakipelo in iskal sem prilike, da bi ju dobro poučil, a istočasno tudi knegin|o. Ni mi bilo treba dolgo čakati Dame so bežale od lepe Margarite, ki jo je kneginja namestila v svoji majhni sprejemoici. Tam sem fc> tudi nadel z Moricem Osvaldovlčem-Soba je bila prazna in sedela sta sama na divanu, oba naduta, glupa in smešna na svoji visoki stopnici družabne lestve. Trenutek je bil ugoden. Fo-Sepetal sem prijateljem in tudi Opoljevi s sestro, naj mi slede, in šli smo v salon, kjer sem zapletel v prav nedolžen pogovor Morica. Spočetka je bil previden, potem pa se je spustil v pogovor, in tudi grofica se je udeležila pogovora. Tedaj som sklenil, da izvedem svoj načrt, ker sem pri vratih zagledal nežno Olimpijo. Rekel sem: — Ah gospod Miler, skoraj bi bil pozabil sporočiti vam, kakor tudi gTofici, prijateljske i>o-zdrave od vašega bivšega gospodarja, gospoda Knolleja in od vseh usluil>encev v gostilni «Pri debeli goski». Neki moj prijatelj je bil slučajno v vaši rojstni vasi in spoštovani gostilničar je izrazil svoje obžalovanje, da ste ga zapustili; z novim hlapcem ni nič kaj zadovoljen: poroda je slabo pomita, črevlji so slabo čisčeni, pa tud? gostje se pritožujejo zaradi slabe postrežbe. On ae je zelo začudil, ko je zvedel, da ste postali pri nas učitelj nemškega jezika in vzgojitelj v knežji hiši. Priporočil je mojemu prijatelju, naj vas pozdravi tn tudi grofico, po kateri mu je še bolj žal: «Takšne kravje dekle ne bom več imel», — je vzdihoval gospod Knoll. — Hlev je bil Cist kakor soba, živina o pravem času nakrmi j ena, perilo, polikano in še st je na£ia časa, da je bratu pomagala pri njegovem delu».