Ute Vi., it. 9.
PoStnino plačana v gotovini.
V Uttblia^i, v psiak 13, šannarisi 1922.	Po sam. št« 50 {»ar.
HffPREJ
Glasilo Socialistične stranko Juaosiaviie.
Izhaja razen ponddjka in 'dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: J.j uh 1 j a n a,f Frančiškanska ulica (j-I.
Stane mesečno 7 din., celoletno S-i din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Resolucija zedinievalne organizacij
Delavci in delavke!
Na državni strokovni konferenci 7. in 8. januarja v Belgradu so soglašale vse zastopane delavske strokovne organizacije v svoji odločbi, da hočejo napraviti konec dosedanji ra; ;epljenosti delavskega strokovnega gb;.nja in da se združijo v Glavni radničk *avez Jugoslavije na tehle temeljih:
a) na temelju zredne borbe delavnega ljudstva zz izboljšanje njegovega gmotnega, družat ^ga in končnega osvo-hojenja od okov Kapitalističnega načina proizvajanja;
b) na temelju mednarodne vzajemnosti preko strokovnih internacional, združenih v Strokovni internacionali v Amsterdamu;
c) da je G.R. S. J. član Strokovne Internacionalo v Amsterdamu;
d) na temelju neodvisnosti od vseli strank.
Na tej osnovi sc takoj zedinijo v G. R. S. J.;
Glavni radnički savez, Belgrad; Glavni radnički savez, Sarajevo; Opči radnički savez, Zagreb in Sarajevo; Strokovna komisja, Ljubljana, kot dosedanja pokrajinska strokovna vodstva. Poleg teh se priključijo Glavnemu rad-inckemu savezu Jugoslavije tudi nastopne centralizirane strokovne zveze: Savez kovinarskih radnika; Savez gradževinar-skih radnika; Savez monopolskih radni-
J .£ ni,ca.i ^avez kožarsko-preradži-vačkih radnika; Savez fabričkh radnika i radnica; Savez rečkih brodara kralj. SHS; Savez tramvajskih i elektro-fabrič-kih radnika; Savez rudarskih radnika;
"T'	inniu:-T;-gnrn.eraaT—r-r- r -r—n
konference strokovnih v Belgradu.
Savez radnika i radnica životnih namir-nica i Savez tehničkog osobja pozorišnih radnika i radnica — vsi z Belgrada; Savez željezničara Jugoslavije; Savez dr-vodeljskih radnika i Savez svratištarskih, kavarnarskih i gostilničarskih namesteni-ka i nameštenica Jugoslavije — vsi v Zagrebu; kakor tudi vsa osrednja društva, ki so včlanjena v Strokovni komisiji v Ljubljani in vsi Podsavezi opčeg radnič-kog Saveza.
Zastopniki Saveza privatnih namje-šfenika Jugoslavije in Saveza grafičnih rndnika i^ radnica Jugoslavije so izjavili, da soglašajo s tem sklepom in da bodo njihove organizacije naknadno sklepale o pristopu k G. R. S. J. ’'J
Sodrngi in sodružice! r['r\ *
Delavci in nameščenci *. Jugoslaviji!
Po mučnih notranjih in medsebojnih borbah, ki so se neugodno javljale v raznih delavskih strokovnih organizacijah, zdrobile odporno in napadalno silo delavskega razreda v boju za njegove gospodarske in socialne zahteve, ie zmagala zavest vzajemnih delavskih koristi, zavest o potrebi edinstva, polnega vzajemnosti in skupnih naporov v borbi proti kapitalističnemu izkoriščanju, ža socialni napredek, svobodo in blagostanje delavnega ljudstva obeh smeri.
Državna strokovna konferenca poživlja zato v se delavce in delavke po delavnicah. tovarnah, uradih, na vodi in v prometu, na polju, v gozdih in pod zemljo, da s pristopanjem okrepijo svoje strokovne organizacije in tako tudi sami sebe osvobode in usposobijo na boj za boljše življenje.
Iz kronike »Gosposvetskega prestola".
Dve leti po drugem zasužnjenju, t. j. 10. oktobra 1. 4000 poseti pokrajinski namestnik Slovenije Mežiško dolino.
Načelstvo mariborske oblasti, kateri je načeloval novoimenovan vladni svetnik, Klahl po imenu, je že mesece poprej temeljito pripravljalo, da ga ne zadene revizor tako nepripravljenega, kakor be-remo to v Gogoljevem „Revizorju“. Ves načrt mu je pripravil njegov komisar, ki še dobival smernice neposredno potom nabožne stranke od sv. očeta v Rimu. Klahinu se sicer ni bilo treba bati nemilosti, kajti bil je vzvišen nad sumničenjem, da je ne bi zavozil pri plebiscitu, da bi ne bil vztrajno delal na to, da zgubi oblast vso avtoriteto in da korenito udušt v prebivalstvu čut za državo in vsako človeško poštenje. V to svrho je tekom dveh let, ko ga Avstrija na telefonično prošnjo ni sprejela y službo, odklanjal domačinom
Jugoslovanski kapitalisti so brez razlike plemena in vere v napadu proti delavskemu razredu. Premišljeno ra po načrtu uničujejo pridobitve delavskega razreda v. znižavanjem plač, podaljševanjem delovnega časa, omejevanjem svobode v gibanju in združevanju in z vzbujanjem plemenskega ter verskega razdora v delavskih vrstah.
Proti edinstveni ironti izkoriščevalcev ijadske delovne sile moramo stvoriti siožno in močno fronto združenih delavcev in delavk. Samo z združenimi močmi lahko pobijemo današnjo onemoglost in ne vol jo. Samo zedinjeni se bomo lahko borili za boljše življenje in lepšo prihod-« njost.
Sodrngi in sodružice!
Složite se, združite se! Dvignite glave! V vas je vaše odrešenje! V vaši zavednosti, v vašem samozaupanin in slogi je kal vaših zmag in boljše prihodnjost.lt
Živela delavska sloga!
Živele zedinjene jugoslovanske stro-kovne organizacije!
Živel Glavni radnički savez Jugoslavije!
V Belgradu, 8. januarja 1922. v •	(Sledi 46 podpisov.)
Ob otvoritvi Delavske zbornice v Ljubljani.
(Iz govora njenega predsednika sodruga Melhiiorja Č obal a.)
Za uvod bo najbolje, če pogledamo razmere, v katerih živi delavski razred danes.
Zakonodajni odbor je pravkar končal svoje delo. Zato bo za nas zaenkrat merodajno današnje zakonito stanje, četudi nezadostno, Ker zastopa Delavska
potne liste, ali pa jih vsaj pustil čakati po tri mesece; nasprotno pa je »boljši gospodi", četudi je bila tujedržavljanska, in svoji porodici iz stranke izdal potni list tekom 15 minut. Imel je tudi to zaslugo, da je izsiljeval izvoz živil iz najbolj pasivnega kraja Slovenije, tako da je radi tega na spomlad umrlo 68% ljudstva, t. j. oni del, ki je predstavljal socialistično večino. Nabirati je sicer pustil kakor par sto let prej za Rusijo milodare pri članih španske inkvizicije. Dajal je tudi dobre nasvete višjim oblastim, ki so rodili izredno dobre sadove. Tako n. pr. se je ljubljenec Dostal pustil od njega nastaviti kot urednik kriminalnega oddelka in kriminalne razvidnice detektivskega oddelka v „Celovcu“. Ta Dostal je bil zelo do -ber detektiv, vreden svojega zaščitnika in je naposled popihal z vsem materialom naravnost v „Jugoslavijo"; svojim kolegom pa je poslal oferte za vagon jajc. Drugim uradnim osebam, je polagal že omenjeni zaščitnik posebno na srce, da
vohunijo za ljudmi, o katerih je sumil, da so mu osebno sovražno, in jim je obljubljal v slučaju uspeha dobre nagrade. Tu in tam jc vzel tudi orožništvo na pomoč v poizvedovanje, kadar je čutil svojo čast razžaljeno. Za gerenie je imel najrajši svoje podrepnike, sorodnike ali pa vsaj duhovne sorodnike. Najraje bi imel najbližjega duhovnika, sošolca Raplna. Razpuščal jc rad obč. sosvete itd. Manj važne referate pa je oddajal svojemu komisarju. Poveril mu je stanovanjsko komisijo, ki ji jc prva naloga, analizirati dušo vsakega prosilca po njegovi barvi, je-li črna ali rdeča. Ce je bila črna, mu je dovolil raj na tem svetu in mu dal stanovanje; če jc bila rdeča, pa naj se spravi v raj na onem svetu. Takšen raj in bogato izprehajališče jc preskrbel „Risarju“ Mohorjeve družbe.
Da bi primerno počastili pokrajinskega namestnika, so sestavili pripravljalni odbor. Načelnik tega odbora je sprejel vsakega gosta z odprtimi rokami
žJjorniča v 'vseli pogle<lib 'delavske koristi in ker ste člani zbornice sami delavci, zato boste znali itak presoditi, koliko je vredna za delavni sloj današnja zakonodaja.
Takoj s tega mesta moram najodločneje protestirati proti izpremembi uredbe o delavnem času. Takoj v početku moram povedati — in upam, da mi boste pritrdili, da smatra zbornica to poslabšanje za reakcionarstvo najslabše vrste.
Odprava Surnega delavnika gospodarske katastrofe ne more preprečiti. Nasprotno trdim, da bo la odprava katastrofo pospešila. Kaj ne odtehtajo razlogi, ki so bili merodajni za uvedbo Surnega delavnika zdaleka razloge, ki so baje govorili za to, da se Surni delavnik odpravi?
Ker je delavčevo delo, storjeno v S uradi, komaj toliko plačano, da zadošča zaslužek za najskromnejše življenje, bo vodila Delavska zbornica neizprosen boj proti brezvestnemu izkoriščanju, četudi po zakonih podpiranemu.
Pritrdili mi boste, da je prva naloga Delavske zbornice, dokaza-ti neupravičenost in krivičnost današnjih mezd.
[V kolikor pa so gospodarske prilike v državi krive današnjemu naravnost dbopuenju delavskemu položaju, bo Delavske zbornice važna naloga, sodelo-jvati pri tem, da se gospodarstvo v drža-’vi uredi in ustali. Delavska zbornica bo sodetovaJa, bo gradila in ne razdirala. RSadrla in podrla pa bo vse, kar ovira gospodarski razvoj in onemogočuje de-ilaspca življenje.
Kot zastopnik delavskih koristi bo (Detevskn zbornica matica, iz katere bo Szbajaia smernica za izboljšanje gmotnili \it£ dosevnih delavčevih razmer.
Uredba je začrtala zbornici najlepše »toge. Lahko pa tudi rečem, da je bila potreba tista, let je oživotvorila ustanovo jLtetevskih zbornic. Razredno zavedno (delavstvo se je te potrebe, te nujnosti zavedalo, odtod tako glasna stara zahteva po osanovitvi zbornice. — Saj so izdajali do danes najvažnejše in najdalekosežnej-še zakone in uredbe, ki so rezale globoko v meso — interesenta — delavca pa niso zaslišali. Posledice takih zakonov je nosil delavec in račun za to delo drago plačuje *— delavec. —
Izboljšanju, moderniziranju zakonodaje, predvsem socialno - politične, bo morala posvetiti Delavska zbornica vse svoje sile. Zakon o delavskem zavarovanju je v zakonodajnem odboru sprejet. V
iti rnu jih stisnil na zelo diskreten način s pozdravom: „Bog vas sprimi!“. Kot dobrega odborovega člana je vzel iz najbližje okolice gostilničarja in požrtvovalnega narodnjaka. Ta narodnjak je toliko 'žrtvoval za narodnost, da je postal po neštetih ponovnih žrtvah — „die Menge macht’s“ — multimilionar. Nove smernice je dobival načelnik našega odbora potom tega gospoda, ker je njegov brat vrl jitgoslov. načelnik ali podnačelnik glavarstva v mestu Vilach v Jugoslaviji. Temu vrlemu gerentu gre naloga, da pripne šoferju inšpicijskega avtomobila na hrbet listek z napisom: „Ljudje trdijo, da hujskam proti visokim davkom, ki jih moramo plačevati — to je seveda laž — spozabim sc samo nekoliko v spanju, ko odložim svojo gerentsko čast, da malo po-zabavljam nad vse, kar ni klerikalnega. Zmirom sem pa državi, kralju itd. resnično udan, kadar nisem sam. Zahtevam pa, da prepovejo .vsem trgovcem iu gostilni-
prihodnjih sejali bo morala zbornica zavzeti do tega zakona svoje stališče. Danes pa še odklanjamo pariteto v zavodovih zastopstvih. Delavstvu so zavodi namenjeni; in edino delavčeva skrb je, da zavodi uspevajo in procvitajo, njemu v korist. Delavstvo je zrelo, pravic ter dolžnosti se v polni meri zaveda. Nadzorstvo delavec ne rabi. Rabi le pravice in pravičnega upoštevanja. To pa lahko zahteva.
Za čas delanezmožnosti, bolezni naj oskrbe delavca Socialno - zavarovalni zakoni. Za čas delazmožnosti pa naj si pomaga delavec, kakor ve in zna. Stanovanjska uredba, recimo, deli državljane v državne, javne in zasebne nameščence. Delavec je torej šele v tretji vrsti deležen dobrot te uredbe, delavec, ki je gospodarsko (najšibkejSi in zato zakonite zaščite najbolj potreben!
Predaleč bi zašel, če bi o podrobnostih razvijal naloge Delavske zbornice, ivečem le eno: zbornica bo zastopala delavčeve pride vsikdar iu povsod. To je naša naloga. Kako naj zastopa zbornica delavčeve pride, o tem bomo razpravljali in sklepali. Poštenje in zaupanje, preudarnost in treznost nam bodi vodilo in svetilo.
Delavska zbornica kot interesna zastopnica ni dovršena tvorba. To ustanovo smatramo le za prehodno, le za člen v verigi, ki naj se razvije v delavski parlament z zakonodajno močjo. Delavčevo zastopstvo bo popolno šele takrat, ko sl bo delavec sam koval zakone in postave.
Ker pa moramo tudi iz take, čeravno nepopolne, delavske zbornice izbiti največji možni dobiček, bomo stopili takoj v stik z ostalimi delavskimi zbornicami v naši državi. Vzajemnost delavskih zbornic bo značila vzajemnost jugoslovanskega delavstva. —
Ta vzajemnost in enotnost bo nadomestila zakonodajno moč in ustvarila upoštevanja vredni faktor.
Pokrajinske Delavske zbornice bodo slonele na delavskih pokrajinskih organizacijah. Uspehi pa bodo namenjeni celokupnemu jugoslovanskemu	proleta-
riatu.
Delavstvo in buržoazija.
Današnje razmere, današnji družabni red in razcepljenost delavnega ljudstva je delo kapitalizma. Kapitalizem ve, da njegova moč ni naravna, on ve, da jo vzdržujejo le zlate niti, ki jih ima razpre-
čarjern, ki mi delajo konkurenco, obrt. Tudi konkurence v gerentstvu naj vbo-doče ne pripustijo več v Mežiški dolini. V, slučaju, da uspem, podam v ,.Slov. Naro-du“ izjavo, da odstopam od Sl. S. in da sem zvest član radikalne stranke."
Naloga odbora je nadalje, da se za Časa obiska pomnoži žandarmerija, ki jo bodo nadzorovale Wranglove čete. To je nujno potrebno, ker trpi načelnik odbora venomer na maniji zasledovanja in vidi v sanjah, ponovno bombe in granate, posebno pa še raditega, ker ima vsak njegov nasprotnik vedno pripravljen velik kanon. Štirim tajnim policistom se pa poveri naloga, da se preoblečejo v natakarice in strežejo ob priliki čajanke, ki jo da pokrajinski namestnik. Te natakarice bodo strogo pazile, da ni navzoč kak vladni špicelj, ali pa da kak boljševik ne pomeša v čaj ali potico obtežilni material, zlasti za gospodo, povabljeno na čajanko.	(Konec	prih.)
dene po celem svetu, on pa tudi ve, da je njegov največji zaščitnik — delavno ljudstvo.
Izkoriščanje delavnega lju«lstva in nenasitnost kapitalizma je izzvala socialni pekret proletariata. Socialna ideja kot naravni zakon je pokazala proletariatu pot, po kateri naj stopa, da se bo otresel hlapčevanja in združila ga je v organizacije, ki naj ga disciplinirajo in vodijo v boju zoper kapitalizem.
Kapitalizem je uvidel nevarnost, ki mu preti, če se združi vse delavstvo, videl je v duhu konec paševanja in takoj je našel sredstvo, da uniči namere delavnega ljudstva; z delavstvom hoče ubiti delavstvo.
Našo inteligenco, ki noče priznati, da je proletariat, dasiravno pada kapitalistov bič na njen hrbet, si je izbral kapitalizem za svoje orožje, zoper svoje upornike — »socialiste«.
Prišli so ljudje, ne kapitalisti, in pobijali so ideje socializma, odvračali so delavstvo od notranje sile, ki mu je narekovala socialni pokret, odtujili so ga zdravih socialnih načel in nastale so — kapitalistične, meščanske stranke. Kapitalizem pa je s tem dosegel svoj namen in proletarci, ki danes žive z Jndeževimi srebrniki in ki stoje v službi kapitala, so razcepih' proletariat.
Proletariat je razcepljen — a mnogo ga je, ki je ostal zvest zdravim socialnim načelom in ki se kot disciplinirana armada bojuje za svoje pravice. Mnogo delavstva pa tiči po taborih kapitalističnih, buržoaznih strank in vzdihuje po osvoboditvi izpod kapitalističnega jarma. Skupno s svojimi »ljudskimi« voditelji kriči: »Proč s kapitalizmom«, — ne ve pa, da so ti njegovi voditelji sovražniki socialnega pokrata in hlapci kapitalizma.
Meščanske stranke so past. v katero lovi kapitalizem proletariat, da se ne združi.
Ko bo pa proletariat uvidel, da v meščanskih strankah zanj ni prostora, ko bo uvidel, da s podpiranjem meščanskih strank podpira tudi boj, ki je naperjen proti njemu samemu, takrat sc bo spopol-nila naša armada in bližali se bomo svojemu cilju.
Zavedno delavstvo pa naj se oklene naših organizacij, naj se v njih izobražuje, naj se uči vztrajnosti iu kremenite volje, podpira naj svoje organizacije, da se bodo mogle razvijati — potem bo tudi zaničevani proletarec postal »član človeške družbe« v dobi bratstva in enakopravnosti.
Naše časopisje.
Mnogo sodrugov nam pošilja nasvete, kako naj list urejamo, da bo čim boljši. Osobito mnogo jih je, ki nam priporočajo, da naj gledamo na to, da bomo priobčevali čim več člankov s politično vsebino.
Taki nasveti nas zelo vesele, ker ram dokazujejo, da dotični sodrugi z mirni Čutijo ter da nam hočejo z nasveti pomagati, da list čimbolj izpopolnimo. Vse take nasvete bomo z veseljem upoštevali, ker se zavedamo, da bo list le takrat odgovarjal svojemu namenu, ko bo imel za seboj či-tateije, ki z njim čutijo in mu pomagajo.
Glede vsebine smo mnenja, da mora biti naš list pravi odsev delovanja delavskih organizacij. Baviti se mora seveda z vsemi vprašanji, ki zadevajo ob delavsko gibanje, pa naj bodo to državne ali kake druge zadeve. Veliko važnost je polagati na informativno službo lista, veH*
'tiar mora Biti delavski M predvsem vzgojitelj. Če priznavamo to, potem je treba tudi vedeti, da je z vzgojo treba prižeti Prt A. in ne pri 2. Najprej je treba dela v-1 stvu pojasniti pojave, katere samo opazuje, pa si jih ne zna razlagati, kasneje, ko je duševno obzorje dvignjeno preko najpreprostejšili vprašaj, je pa treba obravnavati z višjih vidikov.
Češko in nemško časopisje na primer že davno več ne piše o važnosti organizacijske misli. Pa ne zato, ker to vprašanje ni važno, temveč zato, ker jc pri njih organizacijska misel že davno zmagala.
Ako podrobno razlagamo naloge delavske zbornice, vršimo prav isto delo kakor »Vorwarts«, ki obravnava zamotano vprašanje vojnih odškodnin. Če je list namenjen široki masi delavstva, mora pisati vedno o tem, kar to maso v danem času giblje in o čemer največ razmišljale. Seveda s tem ni rečeno, da drugega kakor to ne bomo priobčevali, pazili bomo pa, da bo pisano vse lahko razumljivo, ker hočemo, da naj ima naš čitatelj od lista tudi koristi, ne pa da ga naroči le za to, da list gmotno podpira.
Sodrugi, ki žele torej, da naj list mno-'go_ obravnava čisto politična vprašanja, naj kar pišejo, pri tem pa naj imajo vedno v mislih one čitatelje, ki so se morali z lastno močjo dvigniti do tega, da sploh Citati znajo.
vesli.
»Radiiiefce uovine« so postale osrednje glasilo naše zedinjene stranke. »Rad-ničke novine« izhajajo v Belgradu dvakrat na teden in stanejo za 3 mesece 25 dinarjev. Uredništvo sc nahaja v novem in uprava v starem socialističnem »Narodnem domu«. Vsak sodrug ve, kolika je važnost delavskega tiska, ve tudi, kako bi bilo važno, da izhaja naše osrednje glasilo kot dnevnik. Zato se bo vsak sodrug, ki mu razmere, dopuščajo in ki razume cirilico, poleg »N apr e ja« naročil tudi na »Radničke novine«.
Dopisni uradi se ne bodo ukinili. O.
Franjo Smodej, predsednik ljubljanske sekcije Jugosl. nov. udruženja in g. Dušan Nikolajevič, predsednik JNU, sta 11. t. m. dopoldne poselila ministrskega predsednika g. Pasica, mu poročala o potrebi dopisnih (novinarskih) uradov v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu ter navajala škodo, k;, bi nastala v sled ukinjen ja teh uradov. G. Pašič jima je izjavil, da bo njuni želji šel na roko iri da se ti uradi ne bodo ukinili.
Maribor.
Maribor je poslal protest proti davkom na oglase. Na sestanku dne 10. t. m. zbrani zastopniki Jugoslovenskega novinarskega udruženja, redakcij in izdajateljev v Mariboru izhajajočih listov »Tabora«, »Marburger Zeitung«, »Straže«, »Slovenskega Gospodarja«, »Volksstirn-me«, »Enakosti« in »Splošnega prometnega vestnika« so odposlali delegaciji finančnega ministra v Ljubljani resolucijo nroti davkom na oglase s prošnjo, da jo predloži finančnemu ministrstvu v Belgradu.
iz sfrante.
Vič pri Ljubljani. V petek, 13. t. m. ob pol 8. se bo vršil na Viču v »Delavskem domu« občni zbor krajevne noli-tične organizacije SSJ s sledečim dnevnim redom: 1 Poročilo dosedanjega odbora. 2. Poročilo delegata na strankinem
zboru. ’3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Vsi pravi člani so dolžni udeležiti se občnega zbora polnoštevilno.
Krajevno tajništvo SSJ v Celju sporoča, da se je dne 8. jan. 1922 vršil redni letni občni zbor, na katerem se je izvolil nov odbor, in sicer:	predsenik:	Franjo
Koren, namestnik: Oset Franc; tainik: Rudolf Čebular, namestnik: Janežič Emanuel; blagajnik: Čepin Miloš, namestnik: Verbančič Martin; preglednika: Gorjanc Josip in Šnriegl Ivan. Odborniki: Kebiič Avgust, Stem Anton. Lokošek Matija, Felicijan Karel, _ Hrastnik Valentin (župan oko!. Celje), Šmerc Ivan, sodružica Marija* Leskošekova in Josipina Pečnikova. Občni zbor je bil sijajen in so burno odobravali delovanje strankinega vodstva in posebno še potek strankinega kongresa v Trbovljah. Odobravali so tudi izvedbo progresivnega davka. Duh zavednosti jih polagoma napaja in ideja socializma se razširja!
Pokrajinskemu tajništvu Socialistične stranke Jugoslavije v Ljubljani. Zbrano članstvo krajevne organizacije Socialistične stranke Jugoslavije v Celju izreka ob priliki občnega zbora navedene organizacije v hotelu »Union« v Celju dne 8. jan. 1922 najsrčnejše pozdrave in popolno zaupanje strankinemu vodstvu in želi nai-večjih uspehov pri nadaljnem delovanju za poglobitev socialistične ideje in razširjenje naše organizacije. — Celje, dne S. jan. 1922. — Krajevna organizacija SSJ v Celju.
is s&rok. gibanja.
Podružnica živilskih delavcev v Celin poživlja vse sodruge na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, 15. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni »Ban Jelačič«, Prešernova ulica 6. Ker je na dnevnem redu volitev, poziva odbor sodruge, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno.
Vodstvo koaliranih železničarskih organizacij poživlja javnost in zlasti železničarje k protestu proti neverjetni brezbrižnost vladnih predstavnikov, ki imajo mnogo lepih besed, a nič dejanj za upravičene mezdne zahteve združenih železničarjev.
Poverjeniki zagrebške železničarske organizacije so izdali poslanico, s katero poživljajo železničarski proletariat v boj
-	proti razdiračem lastne organizacije, kakor so se pojavili v zadnjem času v osebi demokratskih plačancev, in za zedinjenje v Savezu željezničara.
POVERJENIKOM SLOV. SOCIALNE MATICE!
Ako še niste nabrali in odposlali Vam odkazanega števila naročnikov „Naših Zapiskov11, storite to nemudoma! Do 15. januarja mora nove naročnike vsak zaupnik odposlati. Do takrat moramo vedeti v koliko številkah naj se list tiska. Častna dolžnost vsakega je, da izvrši v polni meri, kar od njega pričakujemo!
Načelstvo.
Dopisi.
Laško, (Autialkoholni propagator radi izvrševanja kulturnega dela pred sodiščem obsojen.) Dne 8. aprila 1921 se je moral sodrug Leskošek zagovarjati pred sodiščem, ker je 28. februarja 1920 govoril na delavsko množico v Zidanem mostu, da je uživanje alkoholnih pijač škodljivo in zapravljivo; v takem slučaju ni fiamn posameznik (pijanec) na škodi, temveč vse narodno gospodarstvo. Kritiziral
le slučaj, ki se je v Zidanem mostu dogodil. N. p. neki delavec, ko je zaslužil mesečno 3800 K, je bil koncem meseca nekemu gostilničarju še 1900 K dolžan na pijači. Ime gostilničarja ni bilo imenovano. Gospod Vozel, gostilničar in trgovec v Zidanem mostu, se je čutil prizadetega, nakar je vložil zoper sodr. Leskošeka tožbo radi žaljenja buržujske časti (katera sloni na dobičkaželjnosti). V to svrho si je poiskal tri priče (proletarce), ki bi naj pričale, da je sodr. Leskošek grešil. Ker pa sodnik ni našel paragrafa za kaznovanje, se je alkoholna afera preložila na 5. januarja 1922 pred isto sodišče. Med tem časom so morali orožniki iskati birta-zločinca, ki živi od ropanja nar. premoženja in delavskih žuljev. (Orožniki pa takega niso našli, ker so po današnjem kapitalističnem družabnem redu gostilničarji in trgovci ter verižniki nositelji gnile meščanske družbe. Op. ured.). Sodrug Leskošek je torej kriv, ker se je upal delavcem resnico povedati ter ga je sodnik obsodil na 2 dni zapora in plačanje stroškov, ki znašajo okrog 1000 kron. Zoper krivično sodbo je prijavljen vzklic. (Bomo videli kaj bo reklo okrožno sodišče v Celju. Ali l)o kaznovalo onega, ki skuša uničevati narodno zdravje ali onega, ki dela na polju za boljšo bodočnost in izobraženost naroda! Op. ured.’).
,UMw n-V»  ■—	II !'«.—■ ■' IM.II— IT
TedOMM pregled«
SODRUGA DR. KORUNA PARLAMEN-TARNO DELOVANJE.
LDU. Beigrad, 11. jan. Sejo finančnega odbora je predsednik dr. Voja Velj-kovič otvoril ob 11.50. Ker ekspoze finančnega ministra, ki ga je imel na prejšnji seji, še ni dotiskan, se je razprava o njem odgodila za pozneje.. Ekspoze se bo po vsej priliki stavil na dnevni red ene od prvih sej po pravoslavnem novem letu. Nato so se v odboru dale inštrukcije sekcijam, ki imajo nalogo, da s štedenjem dovedejo proračun v ravnotežje, ako pa bi to ne bilo mogoče, da se zatečejo k novim dokladam in virom dohodkov. Rezultat dela teh sekcij bo prišel pred plenum. Dalje se je v odboru govorilo o prehrani pasivnih krajev, kolikor je to v zvezi s proračunom. Odbor je stal na stališču, da država ne more prehraniti pasivnih krajev. Dr. Korun je zahteval, da naj se posebna pozornost obrača Sloveniji, ker ako bi ne bilo v Sloveniji zadrug, bi bil že v I. 1920./21. nastal glad. Z ozirom na druge pasivne kraje se predlog dr. Koruna ni sprejel. Dalje je bil v odboru govor o anketi, ki naj bi preiskala krivdo glede zlorabe izvozničarjev v Sloveniji in nekaterih bank v Belgradu. Dalje se je diskutiralo o tem, da se uredi pravilnik glede državnih avtomobilov, da bi se moglo pri tem kaj prihraniti. Finančni minister dr. Kumanudi je izjavil, da proračun v zadnjih sedmih mesecih raste s povišanjem dohodkov tako, da bodo povišani dohodki v tekočem letu znašali več, kakor v prejšnjem letu, dohodki od carine pa da bodo menda manjši. Sicer pa bodo dali davki vsaj 200 milijonov dinarjev več kakor prejšnje leto. Dr. Korun je predlagal, da se pozove prometni minister, da jutri finančnemu odboru predloži točno stanje našega prometa, ker je to danes najaktualnejše vprašanje, ki zanima celokupno javnost. Predlog dr. Koruna je bil sprejet. G. Milan Pribičevič veli, da se je razgovarjal z novim vojnim ministrom generalom Vasičem, ki načelno pristaja na dosedanje odločbe finančnega odbota, pa se proti vi zmanjšanju stalnega
kadra. Sedanji vojni minisfer očita ‘prejšnjemu ministru scneralu Zečeviču, da je pozval rekrute v neugodnem času, to je pozimi, tako da je nemogoče obleči jih in so izpostavljeni boleznim. Nato je predsednik dr. Veljkovič ponovil splošne in-štrukcije za vse sekcije glede št eden ja v proračunu, da ne bi bile potrebne nove doklade in zaključi sejo ob 12.30. Prihodnja seja jc odrejena za jutri ob 11.30 po zahvalni službi božji z dnevnim redom: Poročilo prometnega ministra.
TEGOVINSKA POGODBA MED ČEHG-SLOVAŠKO IN SOVJETSKO RUSIJO,
LDU. Belgrad, 11. jan. Po vesteh, ki se čujejo splošno in so jih registrirale nekatere novine, bo Češkoslovaška kmalu sklenila trgovinsko pogodbo z boljševiško "Rusijo. Preden se bo pogodba sklenila, se bo sklical češkoslovaški parlament, da prej pretrese pogodbo.
NEMŠKA DELEGACIJA JE PRIMAR-ŠIRALA V CANNES.
LDU. Cannes, 11. jan. Nemška delegacija. ki ji načeluje Rathenau, je dospela semkaj. V današnji dopoldanski seji vrhovnega sveta jc zahteval Briand predvsem, da se nemška delegacija zasliši. Lloyd George je to brez pridržka sprejel. Vslecl tega se predstavi nemška delegacija ob 18. obnovitveni komisiji, ki bo nato o tem podala poročilo.
Kulturni vestnik.
Repertoar ljubljanskega nar. gledališča.
Drama:
Petek, 13. jan. »Pampeliška«, D.
Sobota. 14. jan. »Gardist«, B.
Opera:
Petek, 13. jan. »Faust«, E.
Sobota, 14. jan. »Carmem. C.
a
Drama, gledališka revija, ki jo izdaja uprava Narodnega gledališča v Mariboru je izšla kot tretji zvezek v spomin s. Ivanu Cankarju. Prinaša marsikatere članke, ki so med najboljšimi od^ tistih, ki govore o njem. Sodr. Angelo Cerkvenik išče v hlapcu Jerneju osnovne misli ljubezni in sovraštva; k odrski prireditvi
lega Cankarjevega najbolj izklesanega socialnega romana piše g. Milan Skrbinšek: s. Ivan Favai podaja par misli o Cankarju kot predstavitelju našega naroda in vsega človeštva; Miran Jarc je velikega pokojnika razodel tam, kjer je za nas najbolj važen: kjer govori o po giobljenju vase, kjer je dal temelj našemu mlajšemu rodu: Joško Kovič vidi v njem romarja. 1. t. d. Vsebina je torej zelo mnogovrstna in zanimiva. Zato priporočamo našim bralcem, da si Dramo naro-če, zlasti še, ker jc edini slovenski obzornik, ki bi mogel s strokovno kritiko povzdigniti eno izmed zanemarjenih panog naše umetnosti: gledališče. Imeli smo svoj čas revijo Masko, ki jc pričela služiti temu namenu, a so jo umetniški zeloti pokopali. Pokažimo vsaj enkrat, da Kam zelotstvo ne more biti vedno merodajno. Skrbimo, da postane Drama splošna revija kulturnega slovenstva. Drama se naroča v upravi mariborskega Narod-neg gledališča in stanc posamezna Številka 2 Din. in pol.
Gospodarstvo.
Fakturiranje v tujih valutah. Na tozadevno vprašanje trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu je finančno ministrstvo z odlokom od 25. novembra 1921 eksporterjem ponovno zabranilo fakturirati eksportno blago v tujih valutah.
Po svetu.
—	Zakaj je nastal prepir zaradi podmorskih čoluov? V Washingtonu so »delali mir« in mnogo prahu je dvignilo vprašanje podmorskih čolnov. Anglija bi n. pr. najrajša videla, da bi izginili vsi s tega grešnega sveta. To pa zaradi tega, ker ima največje brodovje na svetu, ki gleda zelo prestrašeno na male podmorske krte. V svetovni vojni so ji namreč dokazali nemški podvodni brenceljni, da so sila nevarni. Vse drugačno mnenje pa j c imela Francija, ki ni hotela ohraniti samo svojih podmornic, temveč celo graditi nove. To pa zaraditega, ker Angliji prav nič ne zaupa in ker bi v slučaju vojne z lahkoto obvladala vsa angleška pristanišča od Landis Enda do Harv/icha. Kakor vidimo, so kapitalistične države
popolnoma pozabile, zakaj sploh obstoja, država. Zato pa tirajo narode ne samo v življenjsko, temveč tudi duševno suženjstvo, ki se pa bo nekega rdečega drie strahovito maščevalo, kakor nam je dokazala zopet pred kratkim ruska najnovejša zgodovina.
—	Skrajšani delavni čas brez znižanja mezde. Delavni čas so znižali od 48 | na 44 ur v tednu, ne da bi se utrgala mezda — v Avstraliji, in sicer v New-Soutli Walesu, kjer so delavci izvolili delavsko vlado. Poročilo pravi, da je te pridobitve deležnih 150.000 delavcev in da zdaj v mnogih podjetjih delajo delavci le oet dni v tednu. — Kje so še evropske države in predvsem naša država s tem socialističnim rajem?
UTRINKI.
Vprašanja demokracije in denarnega mogotstva ni mogoče rešiti kompromisno. Demokracija pomeni moč ljudstva — to, kar je v ljudeh; denarno mogotstvo pomeni moč kapitala — to. kar je v denarju. Zavzeti se moramo za eno: postaviti človeka nad denar, ali pa denar nad človeka. Pod sedanjim sistemom je denar nad človekom; socialisti hočejo postaviti človeka nad denar.
*
Če zmaga denar, bodo govorili o javnih zadevah ljudje, ki so bogati. In čim bogatejši so, tem večjo besedo bodo imeli. Bogastvo bo imelo večjo vrednost kot pa ljudje. Lastninske pravice bodo svete in nedotakljive, ko bodo človeške pravice, ki se tičejo sreče in blagostanja, prezirane. Vendar pa upamo, da ne bo prišlo nikoli do tega brezglavega stanja, ker je socialistično mišljenje vsak dan močnejše.
C
Industrialna demokracija, za katero stremi socializem, ne pride sama od sebe, ampak je treba zanje delati. Za sedaj je glavno delo organiziranje in izobrazba. Ali ste v vasem kraju že kaj govorili o tej demokraciji in o delu, ki je s tem v zvezi? Če še niste, storite to takoj. Ustanovite socialistično organizacijo in pridobite »Napreju« novih naročnikov.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb, SSJ), Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
PudatBpHms^VS
zemljišča, vinograda in njive, ležeče ob glavni cesti blizu Poljčan, za ceno K 90.000—. Vpraša se pri posestniku Antona Juhart, Križni vrli, p. Loče.
Pravo istrsko
črno brinje
se' dobi v vsaki množini pri l tvrdki PATERNOST & REMIC, | Ljubljana, Slomškova ulica 11.
8. SANDRIN
LJUBLJANA.
Velika saSega vsakovrstnega
ysm@
keS, podplatov, senilnih Jermenov in boksa
na debele. "*S8®
MESTKI trg e.
| Borzni posredovalec |
Dragan Vučkovič
® posreduje pri nakupu in * prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastavnic, deviz in valut
Zagreb, Sv. Duh 19,
Telefon 0-69.
Brzojavi: Vučkov Zagreb.
KORANIT
asbestni škriljevee, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu (Hrvntska).
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
F. Hočevar, Moste p. Žirovnica, Gorenjsko.
Stavbeniki, podjetniki, pokrivati in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju,
zahtevajte oferte.
r
Priporočamo tvrdko
01
1
LiubSlana =
. Petra nasip št. 7.
za rodbinsko in obrtno rabo, vse pOtr&Seižine
za Šivilje, krojače, Čevljarje.
Srajc«, kravate, žlice, vilice sože U.d.
na drobno ia debelo.
mrnM ion