16. april 1982 leto XVI. št. 4 (140) Načrtujmo na stvarnih osnovah OB 9. KONGRESU ZKS Volitve so za nami. Z visoko udeležbo smo delovni ljudje in občani ponovno dokazali pripadnost našemu socialističnemu samoupravnemu sistemu in pripravljenost, da se bomo težkih gospodarskih in političnih nalog tudi v prihodnosti lotevali odločno, preudarno in v duhu medsebojnih sporazumevanj in dogovarjanj. Tako smo obliko- vali delegacije in to bomo zahtevali od delegatov, katerim smo izrazili naše zaupanje. yy^-_ hova naloga sedaj je, da bodo posredovali mnenje baze naprej in da nas bodo informirali o vsem, o čemer bodo sklepali in odločali, kajti volitve niso, kot bi morda lahko mislili, višek političnega delovanja, ampak so le tisti inštrument, ki takemu delu postavlja zdrave in široke temelje. Letošnje leto že kaže, da bo družbenopolitično izredno živahno in zanimivo. Komaj so se polegle pestre predvolilne dejavnosti, že smo prešli v predkongresno obdobje, ki zahteva od delovnih ljudi stalno angažiranost in sodelovanje pri oblikovanju kongresnih resolucij. Prihaja namreč čas, ko bomo že lahko ocenjevali naše gospodarjenje v posebnih pogojih, se pravi v luči svetovne gospodarske krize in zaostrenih gospodarskih razmer v naši domovini. Ocenjevali bomo, kako smo uspevali pri povečevanju produktivnosti in izvoza, kako nam je uspelo zmanjšati 'uvoz in zunanjetrgo vinski primanjkljaj ter spodbuditi vse razpoložljive sile, da bi preprečili še večjo gospodarsko in politično škodo. Ocenili bomo tudi, kako smo prestali prvo medkongresno obdobje brez dveh velikanov in tvorcev našega socialističnega samoupravnega sistema, tovariša Tita in Kardelja. Gotovo bolje, kot so se tega nadejali in it******************************************************************** 9JCONGAE^S KONGRES Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije bo priložnost za to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to, da se na njem dogovorimo za naše nadaljnje naloge. NEVARNOST ADMINISTRATIVNIH POSEGOV „Vse bolj smo priče bolj ali manj odkritim dvomom v sposobnost delavcev, da bi sedanje gospodarske težave lahko premagovali na samoupravni način in na osnovah družbeno-lastninskih dohodkovnih odnosov. Sem sodijo tudi zahteve po koreniti spremembi sedanjega zakona o deviznem in zunanjetrgovinskem sistemu in ponovnem uvajanju centralističnega državnoadministrativnega upravljanja in gospodarjenja z devizami. To pa se kajpak ne omejuje samo na omenjeni zakon, temveč zadeva sistem socialističnega samoupravljanja v celoti, odraža pa se tudi pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije." FRANCE POPIT za „Delo"-2. aprila 1982 upali sovražniki zunaj in znotraj naše domovine! Vendar pa ne smemo zapirati oči pred problemi, ki še vedno tlijo pod površino in bi jih sovražniki v trenutku naše nepripravljenosti lahko razpihali v požar. Prav zato je važno, da vse probleme obravnavamo odkrito in odprto, saj je naš sistem, ki je zgrajen na enakopravnosti delovnih ljudi in narodov in narodnosti Jugoslavije, dovolj močan, da prenese odkrit dialog. Izkušnje s Kosova nas učijo, kam lahko pripelje podcenjevanje in prikrivanje nezadovoljstva, ki ga sovražniki naše ureditve kaj hitro izrabijo. Vsekakor težka gospodarska in politična situacija doma in v svetu zahtevata stalna prilagajanja in ukrepanja, moramo pa biti previdni, da ne bi nekateri administrativni ukrepi, ki jih sedaj sprejemamo, kratili samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov in utirali pot nazri k centralizmu in etatizmu. 9. kongres ZKS, ki bo od 15. do 17. aprila v Ljubljani, bo v resoluciji strnil vsebino dosedanjega dela ZKS in dal smernice slovenskim komunistom, da se bodo še bolj kot doslej vključevali v reševanje gospodarske in politične problematike v Sloveniji in Jugoslaviji. Prevladati morajo napredne ideje, ki bodo krepile jugoslovansko federacijo na ustavni osnovi in prispevale k temu, da bodo delavci povsem obvladali rezultate svojega sedanjega in minulega dela. N. S. VSEM SODELAVCEM DOMA IN V TUJINI IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO za 1. MAJ PRAZNIK DELA +<***********•********************** ********************************** Smernice za delo konference osnovnih organizacij zveze sindikatov za leto 1982 IZHODIŠČA Izhodišča za akcijski program konference 00 sindikata SGP Pionir predstavljajo stališča problemske konference ZK Slovenije o gradbeništvu, resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985, smernice 3. konference ZK Slovenije, ki so že v osnovi znane ne-glede na to, da je bila konferenca že v februarju 1982. V opredeljevanju nalog in neposrednih aktivnosti je upoštevano dejstvo, da bo v letu 1982 skupščina republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva ter kongresa Zveze sindikatov Slovenije in Zveze sindikatov Jugoslavije. V vsa ta dogajanja in tako pomembne dogodke bo neposredno oz. posredno vključena tudi naša konferenca osnovnih organizacij. Aktivno se bo morala vključiti tudi v priprave na kongrese Zveze komunistov Slovenije in ZK Jugoslavije. Upoštevati je, da bodo v letu 1982 še bolj zaostreni pogoji gospodarjenja v gradbeništvu in zato še bolj nujna iskanja najustreznejših rešitev za večjo učinkovitost in kar najmanj boleče zmanjševanje zmogljivosti preko prestrukturiranja. ORGANIZIRANOST Upoštevaje trenutno razmerje, sprejeta izhodišča in dejstvo, da je to trajna naloga, je v letu 1982 delo konference treba usmeriti predvsem v naslednje: povezovanje delovnih organizacij v skupne nastope ob upoštevanju dohodkovnih odnosov; utrjevanje notranje organiziranosti v delovni organizaciji — odnosi delovne organizacije TOZD in uveljavljanje svobodne menjave, dela. URESNIČEVANJE SISTEMA DELITVE PO DELU Glede na to, da večina sprejetih nalog v letu 1981 ni bila izvedena, je potrebno začeto delo nadaljevati po že sprejetem programu. Program je vezan na osnove, ki jih pripravijo udeleženci družbenega dogovora. V razpravo o teh dokumentih se bo morala vključevati kar najbolj široko tudi konferenca osnovnih organizacij sindikata SGP Pionir. Sedanje razmerje zaostajanja OD v neposredni proizvodnji narekujejo ukrepe neglede na sprejete skupne osnove. Za to so tudi možnosti; neposredno vloženo delo je treba nagraditi in pri tem zajeti interes delavcev (prihranek na času, materialu, kvaliteti dela itd.). Močneje bi morali razviti in upoštevati vse spodbujevalne oblike, da bi dosegli večji individualni in skupni učinek pri delu. Na področju delitve dohodka je z vso pozornostjo proučiti možnosti in potrebe z vidika skupne porabe. Storiti je vse, da se zagotovijo osnove standarda delavcev, v primeru pa, da je nujna selekcija, je dati prednost delavcem v neposredni proizvodnji in tistim v težkih pogojih. V tem sklopu je pozornost nameniti vprašanju samskih domov, povsod tam, kjer so problemi, pa jih skušali obvladati z dogovarjanjem ter po potrebi z združevanjem sredstev. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi terenskemu dodatku in ga usmeriti namensko za hrano in bivanje. GOSPODARJENJE IN EKONOMSKI ODNOSI Analize poslovanja in pobude za obravnavo zaključnih računov. Razprava o zaključnih računih je priložnost za temeljito proučitev vseh vzrokov za stanje, ki ga ti računi pokažejo. Ugotoviti je vse elemente, ki so kakorkoli vplivali na dosežen dohodek, in tudi njihov vpliv n poslovanje v letu 1982. IZOBRAŽEVANJE Leto 1981 je bilo prvo leto usmerjenega izobraževanja. Glede na to in na dejstvo, daje izobraževanje velikega pomena za razvoj in stanje v gradbeništvu, bomo to področje ocenili ne le z vidika števila delavcev, ki smo jih izobraževali oz. sredstev, porabljenih za to, ampak tudi glede dohodka in spoznanj pri uvajanju usmerjenega izobraževanja. IZRABA DELOVNEGA ČASA Ne smemo zanemariti izrabe delovnega časa in vseh vplivov, ki povzročajo tako stanje, kot ga kažejo podatki (bolniške, neopravičeni izostanki, prerazporeditev delovnega časa). Prav izraba delovnega časa je še vedno precejšen problem v večini naših TOZD. KULTURNA DEJAVNOST Priprave na 4. kulturno srečanje delavcev v gradbeništvu in krepitev kulturnega ustvarjalnega dela v TOZD. ŽIVLJENJSKE IN DELOVNE RAZMERE — Sindikat si mora prizadevati za stalno rast življenjskega in družbenega standarda delavcev, zlasti zaradi povečanja produktivnosti dela in dohodka; — spremljati je reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev in skrbeti za učinkovite in pravilne ukrepe na tem področju; — zagotoviti je dobro organiziranost družbene prehrane, predvsem toplega obroka med delom; — skrbeti je za razvoj množičnega oddiha ter razširitev počitniških zmogljivosti, pri delitvi regresa za letni dopust pa upoštevati socialni položaj delavca; — skrbeti je za rekreacijo, zabavo in telesno kulturno življenje delavcev (delavske športne igre, proslave in športni dnevi). OBRAVNAVA DELO VANJA DELEGATOV IN DELEGACIJ — Osnovne organizacije v TOZD naj vsaj dvakrat letno na sejah izvršnega odbora ali vsaj enkrat letno na članskem sestanku obravnavajo delovanje delegacij in delegatov; — izrečejo javno kritiko posameznemu delegatu ali celotni delegaciji; — sprožijo postopek za odpoklic, če vsi drugi ukrepi niso bili uspešni. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA - DELO KONFERENCE DELEGACIJ Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bo težišče aktivnosti usmerjeno predvsem v nadaljnjo krepitev in izvajanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot integralne funkcije samoupravnega sistema. samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi. S svojo vzgojnoizobraževalno in politično dejavnostjo bomo delovali tako, da se še popolneje uveljavi in uresniči načelo ustave, da so delovni ljudje in temeljne organizacije združenega dela odločujoči dejavniki in neposredni organizatorji splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na tej podlagi bomo usmerili svoja prizadevanja v: redno ocenjevanje varnostnih razmer v lastni sredini, — uresničevanje ukrepov požarne varnosti, — usposabljanje za obrambne Jože Preskar priprave in družbeno samozaščito ter delo v vojnih in izrednih razmerah, - normativno urejanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, - uresničevanje vseh elementov družbene samozaščite, - obveščanje delavcev o vprašanjih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, - usposabljanje za funkcioniranje v vojni in v izrednih razmerah, - uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v TOZD in DO. OBVEŠČANJE Obveščanje delavcev je, kot zahteva zakon o združenem delu je, prvi pogoj za celovito uresničevanje samoupravljanja. Zato morajo 00 sindikata sodelovati v sistemu obveščanja tako, da ne sindikalnih članskih sestanih, preko sindikalnih skupin, internega časopisa „Pionir" izpolnjujejo informiranost delavcev z ugotovitvami, pripombami sindikalnih organov itd. P. S. Na občnem zboru konference je bil omenjeni program soglasno sprejet z naslednjimi dopolnitvami, ki jih je potrebno vnesti v program: - delovanje konference na posameznih PDE - na ravni DO ali SOZD, - dosledno opredeliti delovanje delegatskega sistema, - delovanje delovnih sindikalnih skupin po TOZD, - družbenopolitično izobraževanje, - spremljanje razmer delavcev, ki delajo v tujini, - spremljanje razmer delavcev, ki delajo s kooperanti po TOZD, - organiziranost in kadrovska krepitev v DO in konferenci, — spremljati delovanje konference v sestavljenih organizacijah (Adriagradnja, Giposs), — kako delovati v danih gospodarskih razmerah, zlasti v gradbeništvu, — spremljati delovanje odborov, ki so konstituirani na pobudo konference, — usklajevanje političnih stališč na ravni DO in SOZD, — spremljanje samoupravne regulative, — sprememba srednjeročnih planov 1981-1985, — delovanje na izboljšanje produktivnosti na ravni TOZD in DO. Novo vodstvo konference OOS Marca je bilo v samskem domu Pionirja letni občni zbor konference osnovnih organizacij sindikata naše DO. Na zboru so obravnavali poročilo o delu konference v preteklem obdobju, obsegalo pa je organizacijsko graditev osnovnih organizacij, samoupravno organiziranost, gospodarjenje, družbeni standard in ostale aktivnosti. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo konference: za predsednika: Jože Preskar, dipl. ing. gr. iz TOZD gradbeni sektor Novo mesto; za podpredsednika: Edo Frantar, var. ing. iz DSSS in — za blagajnika: Vera Marn iz DSSS, člani konference pa so: - Irena VIDE - DSSS, - Marjan BERKOPEC, TOZD N. m. - Alojz BERUS - TOZD SPO, Igor ROMIH - TOZD SPO. - Jože JOŠT - TOZD LO, - Janko RAĐENOVIĆ - TOZD LO, - Vera HITU - TOZD Ljubljana, - Ignac MIHOKŠIČ - TOZD Ljubljana, Rajko BORENOVIČ - TOZD Zagreb, - Zora RADOŠ TOZD Zagreb, - Branko VOLČANŠEK - TOZD Krško, - Ivan ARH - TOZD Krško, Tone URBANC - TOZD TOGREL, - Danica SALMIČ - TOZD TOGREL, - Drago POPOVIČ - TOZD Metlika, Branko CINDRIČ - TOZD Metlika, - Stane HUMAR - TOZD PB, - Peter TOMAZIN - TOZD PB, Katjuša BORSAN - TOZD TKI, Janez KONCILJA - TOZD TKI, - Slavko BUKOVEC - TOZD MKO, - Tončka BANČIČ - TOZD MKO. - Egidij SKUBE - IB, - Draginja STEVIČ - IB, - Jože KRANJC - TOZD Keramika. - Ervin VIDLJINOVIC - TOZD Keramika, - Dragiša TROBOK - TOZD INVESTGRADNJA, - Emin KLICA - TOZD INVESTGRADNJA. V nadzorni odbor konference so bili izvoljeni: - Karel VARDIJAN — IB — za predsednika, - Anica FILIPČIČ - DSSS - član, - Tinca TAVČAR, TOZD Novo mesto - član. V koordinacijskem odboru SOZD GIPOSS sta: - Milan KAPETAN, TOZD SPO. - Vera HITU, TOZD gr. sektor Ljubljana. V koordinacijskem odboru SOZD Adriagradnja je: - Jože PRESKAR, TOZD gr. sektor Novo mesto, v koordinacijskem odboru PS RUDIS pa - Egidij SKUBE - IB ( !------------------'N Novi predsedniki V februarju in marcu so bili občni zbori osnovnih organizacij v vseh temeljnih organizacijah, IB in delovni skupnosti. Na zborih smo obravnavali delo sindikata v preteklem mandatnem obdobju, sprejeli smernice za naprej, finančne plane in izvolili nove predsednike izvršnih odborov. Ti so: TOZD gradbeni sektor Novo mesto - Marjan BERKOPEC, TOZD gradbeni sektor Ljubljana - Vera HITU, TOZD gradbeni sektor Zagreb — Rajko BORENOVlC, TOZD gradbeni sektor Krško — Branko VOLČANŠEK, TOZD TOGREL - Tone URBANC, TOZD gradbena operativa Metlika — Drago POPOVIČ, TOZD Lesni obrat — Jože JOŠT, TOZD Strojno prometni obrat — Alojz BERUS, TOZD Mehansko kovinski obrat - Slavko VUKOVEC, TOZD Projektivni biro — Stane HUMAR, TOZD Tehnična komerciala in inženiring — Katjuša BORSAN, TOZD Keramika Jože KRANJC, TOZD Investgradnj Dragiša TROBOK, INTERNA BANKA - Egidij SKUBE, DSSS - Edo FRANTAR. K. B. V___________________________________________________J Bodočnost je v naših rokah V ___________________J V četrtek, 11. marca in v nedeljo, 14. marca 1982, smo po vsej Sloveniji volili. Priprave na letošnje delegatske volitve so bile zelo pestre. S širokim in demokratičnim evidentiranjem možnih kandidatov smo hoteli izbrati najboljše samoupravljalce. Ljudi, ki so z delom dokazali, da cenijo pridobljene vrednote in hočejo ustvarjati nove, seveda ob sodelovanju s sodelavci in sokrajani. S tem, ko smo delegate izvolili, še ne bomo avtomatično zagotovili več samoupravnega odločanja. To je prvo dejanje, ki predstavlja temelje za trdno zgradbo delegatskega odločanja. Pri tem ne smemo pozabiti, da so med novo izvoljenimi delegati tudi takšni, ki bodo prvič sedli v delegatske klopi; če bodo ostali osamljeni, potem tudi najboljši med njimi ne bodo tako uspešni, kot smo si želeli. Potem tudi delegatski sistem ne bo zaživel tako. kot smo si zamislili in kot si želimo. V naši DO so se že sestale delegacije, izvolile predsednike in njihove namestnike. Danes objavljamo le imena predsednikov in njihovih namestnikov konferenc delegacij, ker na uredništvo niso bila do- stavljena še vsa imena iz TOZD novo izvoljenih delegatov posameznih delegacij. Konferenca delegacij za zbor združenega dela so sestavljene tako: — konferenca delegacij št. 20 TOZD gredbeni sektor Novo mesto: predsednik: STJEPAN KRSNIK, namestnik: JOŽE PRES- KAR, — konferenca delegacij št. 21 TOZD MKO, SPO: predsednik: namestnik: — konferenca delegacij št. 22 TOZD NOVOMONTAŽA: predsednik: namestnik: — konferenca delegacij št. 23 TOZD Lesni obrat, TOZD Keramika: predsednik: SLAVKO ŠENK. namestnik: JOŽE KRANJC; — konferenca delegacij št. 24 TOZD TKI. PB. DSSS in IB: predsednik: IVAN ROVAN, namestnik: IVANKA LESKOVŠEK; — konferenca delegacij za SIS št. 5 — za področje KULTURE,-sedež na TOZD TKI: predsednik: KATJUŠA BORSAN. namestnik: MARJAN ŠONC; za področje TELESNE KULTURE, sedež na DSSS: predsednik: IRENA GOSTIŠA. namestnik: DAVOR RAN-GUS; — za področje ZDRAVSTVA, sedež na TOZD SPO: predsednik: ANTON SLAK. namestnik: ZMAGA BAMBIČ; Na volišču (Nadaljevanje s 3. str.) - za področje OTROŠKEGA VARSTVA, sedež TOZD MKO: predsednik: STANKA PREĐO VlC, namestnik: MILAN GAJIČ; — za področje SOCIALNEGA SKRBSTVA, sedež na DSSS: predsednik: JOŽE ROZ- MAN, namestnik: NEVENKA STANKOVIČ; za področje STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA, sedež na TOZD gradbeni sektor Novo mesto: predsednik: MARJAN MAL-NARIČ, namestnik: MILAN ČAMPA; — za področje POKOJNINSKO INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, sedež na TOZD gradbeni sektor Novo mesto: predsednik: ZLATA RAIČE-VIČ, namestnik: TINCA TAV- ČAR; - za področje ZAPOSLOVANJA, sedež na TOZD gradbeni sektor Novo mesto: predsednik: BRANE RAVBAR, namestnik: MARTIN MATKO; - za področje IZOBRAŽEVANJA, sedež na DSSS: predsednik: ALOJZ HOSTA, namestnik: VOJKA PEZ- DIRC; — za področje RAZISKOVANJA, sedež na TOZD Projektivni biro; predsednik: JOŽE MALENŠEK, namestnik: MIRO ČESNIK. K. B. PIONIR Dopisujte v PIONIR -pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije! / N „Postal bom gradbenik!” -------------------J 16. marca je potekal v sejni sobi naše DO informativni sestanek o vključevanju učencev v programe usmerjenega izobraževanja — smer gradnja, ki ga je organizirala izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije. Sestanka se je od 49 strokovnih delavcev s področja Dolenjske, ki so zadolženi za usmerjanje učencev, udeležilo le 4 odst. vseh. Poleg njih pa so se_ udeležili tudi tov. Ivan Šantelj, referent za usmerjeno izobraževanje na OIS Novo mesto, Marija Mesarič predsednica izvršnega odbora izobraževalne skupnosti GS, ing. Orehar, predsednik strokovnega sveta in dr. Darinka Battelino s fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Iz Pionirja so sodelovali tov. Jožef, tov. Svetina in delavci, ki se ukvarjajo z vzvojo učencev posredno ali neposredno. Na sestanku so bile predstavljene izobraževalne možnosti z mrežo šol v usmerjenem izobraževanju za področje gradbeništva, udeleženci pa so bili seznanjeni še z izobraževalnimi programi v srednjem usmerjenem . izobraževanju, s štipendijskim pogoji in zaposlitvenimi možnostmi po uspešnem zaključku šolanja na raznih zahtevnih stopnjah. Udeleženci so spregovorili o problemih, ki se pojavljajo pri usmerjanju učencev, takih problemov pa ni samo v gradbeništvu, ki je trenutno v krizi, ampak so tudi drugod. Vključevanje učencev iz ostalih republik je nesmotrno, ker so učni programi zanje pre- zahtevni, ali pa bi jih kazalo prilagoditi njim. Poudarjeno je bilo, da je kriza v gradbeništvu trenutna, medtem ko je šola kontinuiran proces. Usmerjanje učencev bo treba rešiti še prej, ne šele v sedmem oziroma v osmem razredu. To ne bi smela biti le akcija zainteresiranih delovnih organizacij, marveč družbena akcija v pravem pomenu in nikakor ne „admini-strativno“, pisarniško usmerjanje. Opaziti je namreč nezanimanje za manuelne poklice ter pomanjkanje usmeritev za dekleta. Tako bo letos vpisanih le 30 odst. učencev na smeri ,,gradnja“; nekateri se še vedno ne zavedajo, kakšno vrzel bo napravila ta „napaka" v bodoče. Udeleženci so kljub vsemu le prišli do rešitve, kako delati v bodoče. Treba bo zainteresirati mladino za tehniško dejavnost v krožkih, lahko s predavanjem poučnih filmov o različnih poklicnih usmeritvah, in sploh spremeniti miselnost o nečast-nosti dela. Le tako ne bomo z uvedbo usmerjenega izobraževanja šli „20 korakov nazaj". Potrebno pa bo o tem seznanjati tudi starše, ki so pravzaprav pravi „usmerjevalci" svojih otrok. Morda bi se dalo razmišljati tudi o vrednotenju tega dela, kije premalo plačano. Žal je to mnogo večji problem, kot se zdi na prvi pogled, čeprav bo treba morda v bodoče ravno z boljšim nagrajevanjem pridobiti mlade v te „umazane" usmeritve. Torej prvi razgovor, in taki se bodo zvrstili po vsej Sloveniji, je nakazal nekatere probleme in možne rešitve. Upajmo, da ne bo ostalo le pri besedah in da bo usmerjanje resnično zaživelo. R.G. :: :: j: Dopisujte v vaše in naše -j :: glasilo! •• :: :: :: :■ ■■■■■■■■■■•■aaaaaaaiaaaaaaaaaaaiaiaiiiii2"2 ( ---------^ „Vedno s Pionirjem!” v__________ V prejšnji številki smo obljubili, da bomo obiskali vse delavce Pionirja, ki so že napolnili 60 let. Da smo se obrnili na tov. Volka, dolgoletnega vodje nabavnega oddelka v TKI, ni bil edini razlog njegova starost, ampak tudi njegov skorajšnji odhod v pokoj. Za njim je namreč že 28 let dela pri naši delovni organizaciji, zato je prav, da ga predstavimo v glasilu. Ostali „očaki" pa bodo prišli na vrsto v eni prihodnjih številk. Življenjepis je pisan Pa pojdimo lepo po vrsti. Anton Vovk se je rodil leta 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Oče je bil v službi na železnici in mu je umrl, ko je bil star 5 let. Tako je ostal sam z materjo, enim bratom in dvema sestrama. Po 6 razredih osnovne šole, ki jo je obiskoval v Brež-nici, je odšel v gimnazijo v Ljubljano, kjer je končal 6 letnikov, 7. leto pa je prekinil šolo zato, ker, kot sam pravi, ni bil dovolj vnet in ker mama ni imela več sredstev, da bi ga še šolala. Tako se je preživljal z raznimi priložnostnimi deli na kmetijah sorodnikov — sosedov. Potem je nastopila okupacija in prisilili so ga, da je delal na železnici za Nemce, najprej v Žirovnici in kasneje v Kolbnicu v Visokih Turah v Avstriji. Tu je končal šolo za prometnika in delal kot samostojni vlakovni odpravnik. Sredi leta 1943 je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Teh časov se nerad spominja. V začetku leta 1944 so ga vkrcali v avion. Pristal je v Atenah, od koder so ga transportirali do Dodekanes, kjer je dočakal konec vojne. V tem času so ga premeščali z otoka Rodos na Leros in Kos, kjer se je tudi predal Angležem. Nato so ga poslali v taborišče ob Grenkem jezeru v Egiptu. Rešila ga je jugoslovanska vojna misija, ki je leta 1945 prišla na obisk. Skupaj s 30 Slovenci je odšel v domovino. Bil je presrečen, da je zopet doma in si je kmalu pridobil službo v investicijski grupi Savskih elektrarn, vključil pa se je tudi v družbenopolitično življenje in postal tajnik OF. Delal je kot materialni knjigovodja pri gradnji hidroelektrarne v Mostah pri Žirovnici. 1949. je bil premeščen v Medvode na izgradnjo nove elektrarne. Tu se je leta 1951 poročil z Dolenjko iz Karteljevega, ki je v zakon prinesla tudi nedograjeno hišo v Mirni peči. Zato je zaprosil za premestitev in odšel službovat k Elektro Novo mesto. V Medvodah je spoznal tov. Žerjala, ki je kasneje postal direktor Pionirja in ta ga je pregovoril, da je zapustil Elektro. Končno Pionirjevec To je bilo leta 1954. Po dveh letih v Pionirju je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta, tov. Žerjala pa je zamenjal pokojni direktor Kočevar. To so bila težka leta za Pionir, kajti ni bilo več dela in so se morali reševati tudi s prodajo osnovnih sredstev. Takrat je stopila v ospredje „krška afera“, ko je prišlo do malverzacije šoferjev in glavnega skladiščnika na gradbišču roto papirja v tovarni Djuro Salaj. To je Pionir uspešno prebrodil in tov. Volk je leta 1958 postal kontrolni za materialno poslovanje. To je ostal šest let, dokler leta 1964 ni prevzel vodstvo nabavnega oddelka in mu ostal zvest do danes, celih 18 let. Leta 1958 mu je umrla žena. Že je hotel pustiti službo in se posvetiti hčerkama. Vendar so ga sodelavci pregovorili, da je ostal. Kasneje si je izvoljenko izbral med Pionirjevkami, s tem rešil družinske zadeve. Življenjska sopotnica mu še danes zvesto stoji ob strani. 18 let v nabavi V začetku je bilo težko, pripoveduje tov. Volk. Treba je bilo spoznati tržišče in potem je šlo vedno lažje. Prišlo je celo Anton Volk do združitve z nabavljači iz gradbenih sektorjev. Tako je bila nabava glavnih gradbenih materialov skupna. Ž ustanovitvijo TOZD so „obratni na-bavljači“ odšli v svoje temeljne organizacije. Nabaavljali so predvsem železo, cement in les. V začetku vodenja nabavnega oddelka so nabavili okoli 1000 do 1500 ton cementa letno, medtem ko ga danes nabavimo od 40 — 4500 ton. Te številke govore o razširitvi gradbene dejavnosti in o veliki rasti Pionirja. Skupaj s Pionirjem je zorel tudi tov. Volk. Rad je potoval in z veseljem opravljal delo. Vedno je upošteval, da za nabavnega ni besede „ni“, ampak mora biti vse. Vedel je namreč, da kolikor več truda bo vložil v delo, toliko več bo lahko dobil. Tako ni Pionir nikoli ustavil gradnje za dlje časa zaradi pomanjkanja glavnih gradbenih materialov. Nabavni oddelek je namreč pod vodstvom tov. Volka vedno izvrtal potrebne količine teh gradbenih artiklov. Pri Pionirju so že zgodaj začutili potrebo po sovlaganjih in avansih, kar se danes bogato obrestuje. Tako danes dobijo okoli 50 % železa in jug. železarn, ostalo pa na prostem trgu, kjer so priznani odjemalci s široko mrežo dobaviteljev. Sedaj je lahko, pravi, na začetku je bilo malce težje, ni bilo telefonskih zvez, šoferjev in službenih avtomobilov, zato so potovali z avtobusi in vlaki. Včasih celo po ves teden. Ko se ozre nazaj, tov. Volk kar težko verjame, da je za njim toliko dela. Še vedno zahaja v nabavni oddelek in daje nasvete vojemu nasledniku Alojzu Babniku. Veliko izkušenj si je pridobil in veliko ljudi je spoznal, še vedno pa prihaja v svoj Pionir. Kajti tuje njegova mladost, del njegovega življenja. Tu sta njegova sedanja žena in hčerka, medtem ko najmlajša hčerka ravnokar končuje srednjo gradbeno šolo in je seveda Pionir- jeva štipendistka, potem pa, se ve: v Pionir po družinskih stopinjah. Morda „Volkov" pri Pionirju kmalu ne bo več, kajti žena se tudi počasi odpravlja v pokoj. Volkova kri bo tekla v hčerkah. Tudi Anton Volk je svoje delo opravil. Zato lahko v miru preživi del življenja, Anton Vovk je svoje delo opravil. Zato lahko v miru preživi del življenja, ki je pred njim. Sodelavci mu kličejo še na mnoga leta in naj ga pot še večkrat pripelja v Pionir, v njegovo nabavo. Vedno bo dobrodošel in vedno bo zaželjen. Dve okrogli o „transu" in srajcah Pri adaptaciji na Glavnem trgu v Novem mestu je vodja gradbišča naročil tudi IMP nosilce, ki pa niso pravočasno prišli. Nabava je seveda takoj posredovala pri dobavitelju, ki je sporočil, daje neki „trans" prevzel blago. Potem se je začela telefonijada. Vsa podjetja, ki se končujejo na trans, so zagotavljala, da niso prevzela omenjenega blaga. Končno je dobavitelj odkril, da je železne nosilce prevzel šofer Zagrebtransa, v katerem so na prejšnjo povpraševanje nabave zagotavljali, da oni niso prevzeli blaga za Pionir in da so pri njih tako in tako vsi v „transu". V „transu" so bili tudi Pionirjevci, ki so odkrili, da nosilci že lep čas ležijo v mehanični delavnici, vendar tega ni nihče javil, čeprav so jih na Glavnem trgu že krepko pogrešali. Podobno je bilo tudi z moškimi srajcami. V nabavo je namreč prišel račun za srajce, vendar v oddelku ni nihče vedel o kakšnem naročilu ali celo prejemu teh srajc. Zato so začeli iskati, kdo bi lahko to naročil. In po dveh mesecih so le odkrili, da je sindikat v mehanični naročil nekaj srajc za svoje delavce, ker so bile poceni in so jih v tem času, kolikor je trajalo poizvedovanje, že kar lepo ponosili. C ^ Inventivna dejavnost pri SGP Pionir v___________J Po svetu že 350 let znana in zadnjih sto let močno razširjena inventivna dejavnost je začela v naši delovni organizaciji močneje rasti po letu 1975 - letu inovacij, ko je bil sprejet tudi naš pravilnik o inventivni dejavnosti. Tačas je spodbuda za to organiziranje prišla pravzaprav od zgoraj. Naši ljudje še niso doumeli, kakšnega pomena je ta dejavnost, da le lastno znanje omogoča tekmovanje s tujino, ker se le na ta način izognemo vsakovrstnim omejitvam, ki ga predstavljajo nakupi licenc. Seveda se ne bomo nikoli mogli izogniti tem licencam, vendar bomo dosegali enakopravnejše sodelovanje, čimbolj bomo oboroženi z znanjem. Po našem pravilniku se za inventivne predloge štejejo: — izum, — inovacija, — tehnična izboljšava (racionalizacija), — iniciativni predlog. Izum kot predmet tega pravilnika pomeni novo rešitev tehničnega problema, ki ga lahko uporabimo v dejavnosti podjetja in izpolnjuje zakonite pogoje za pridobitev patenta. Inovacija je izkoriščanje v proizvodnji ali komercialno izkoriščanje novega oz. izboljšanega delovnega postopka ali proizvoda, zlasti v naslednjih primerih: — kadar se vpelje nov proizvod ali delovno sredstvo, — kadar se vpelje nova metoda proizvodnje, — kadar se osvoji novo tržišče, — kadar se pridobi nov vir dobave surovin, — kadar se vpeljejo nove metode v organizaciji poslovanja. Za racionalizacijo se v smislu tega pravilnika šteje tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov in tudi drugih tehničnih izboljšav, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljša kontrola proizvodnje in večja varnost pri delu, pa tudi (Nadaljevanje s 5. str.) izboljšave v administrativnem poslovanju, knjigovodstvu, planiranju, komercialnem poslovanju. Iniciativni predlogi so tisti predlogi delavcev, ki obsegajo razne ideje, ki jih je še potrebno dodelati, oz. razne manjše spremembe, katerih ekonomskih učinkov ni mogoče natančno ugotoviti. Vsi inventivni predlogi se nagrajujejo po določilih tega pravilnika na podlagi ocenitve komisije za inventivno dejavnost oz. na podlagi posebej sklenjene pogodbe z avtorjem predloga. Višina nagrade je določena po pravilniku v odvisnosti od gospodarske koristi, katera se računa za izum za 4 leta, za racionalizacijo in inovacijo 2 leti, za koristni predlog pa 1 leto. Pri večjih odškodninah se izplačuje inovatorjem 50 odst. odškodnine vnaprej in se nato po preteku dobe napravi obračun, za odškodnino do 2.500 dinarjev pa se vse izplača vnaprej. Ker je naš pravilnik še iz leta 1975, je že precej zastarel in ga bo treba posodobiti, predvsem pa opredeliti nekatere sedaj ne-precizirane stvari, kot je na primer odškodnina za predlog, ki ga izdela delavec kot delovno nalogo na svojem delovnem mestu v primerjavi s predlogom delavca, ki se ne nanaša na njegova delovna opravila. Mislim, da moramo težiti za tem. da bi se pravzaprav vsi delavci trudili postati inovatorji, saj ni moč pričakovati, da bi se vse uporabne ideje rodile le v glavah skupine ljudi, ki so določeni, da delajo na razvojnih nalogah. V prvih petih letih, od 1975. do 1980., je bilo osvojenih 7 inventivnih predlogov, vsi so bili ocenjeni kot tehnična izboljšava. V letu 1981 so bili osvojeni 4 inventivni predlogi, kar kaže na bistveno povečanja te dejavnosti. Za svoje delo na področju inovatorstva bodo diplome prejeli: . Ivan Gričar, Alojz Aš in Andrej Žnidaršič iz tozda LO prejemajo diplomo od predsednika komisije za inventivno dejavnost, Jožeta Malenška. (Foto: Borsan) — Anton Globokar, dipl. gr. ing. — Franc Vizjak, dipl. gr. ing. - Milan Petrovič, gr. tehnik za inventivni predlog „Konzolni nastavek na stebrih za 7T nosil-ce“. Ta predlog pomeni povečano možnost uporabe montažnih armirano betonskih nosilcev, proizvod naše TOZD Togrel, predvsem pri zahtevnejših objektih, kot so trgovine; pri konzolah, ki so vzdolžno nameščene, ostane prostor bolj čist in kot tak sprejemljivejši. Ta predlog je bil prvič uporabljen na blagovnici v Krškem. Miran Zorko, dipl. gr. ing., za inventivni predlog konzolni nastavek na stebrih za „T“ nosilce. Ta konzolni nastavek omogoča pri etažni gradnji montažnih hal uporabo enega močnejšega nosilca namesto dveh, kot je bilo do sedaj v uporabi, ter enostavnejše zalivanje fug, nastalih po montaži betonskih montažnih plošč. Sicer je ta predlog podoben predlogu za n nosilce, je bil pa prvič uporab- ljen na objektu Iskre v Semiču. Jože Majes, str. ing., za inventivni predlog „Silos za cement v = 2,0 m3 in dozirna teh-talna naprava11. Avtor je v svojem delu realiziral idejo racionalnejše uporabe cementa in njegov transport po gradbišču v manjših količinah. Ker ta predlog zahteva organizacijske spremembe, se bo morala naša operativa temu šele prilagoditi. Andrej Žnidaršič, lesni tehnik, Ivan Gričar, Alojz Ašzain-ventivni predlog: „Montažne barake „Pionir". Avtorji so v svojem predlogu obdelali hitro montažo in de-montažo barake, kar pomeni velik prihranek časa, zmanjšajo se poškodbe in s tem podaljša življenjska doba ter omogoča dodatni proizvodni program naših lesnih obratov. Vsem avtorjem še enkrat čestitam za njihove predloge in upam, da bodo imeli ti predlogi širok odmev, njihove uporabe pa ustrezno gospodarsko korist, kar naj bi vplivalo na čim hitrejše širjenje inventivne dejavnosti. JOŽE MALENŠEK KONGRES /3 ZKS Jože Majes, strojni inž. iz DSSS, za inventivni predlog „Silos za cement V=2,0m2 in dozirna tehtalna naprava". (Foto: K. B.) Ali je res potrebno? Včasih je bilo pod glavo glasila „Bilten", predhodnika „Pionirja", v vsaki številki natisnjeno tudi opozorilo, kdo je zadolžen za razdelitev glasila. Morda bi morali to početi tudi v bodoče, kajti vse prevečkrat se zgodi, da kupi glasila ostajajo po pisarnah in upravah TOZD. Mar smo res tako bogati, da tako razmetavamo težko ustvarjena sredstva, ki jih porabimo za tiskanje našega glasila. Naj v opomin vsem, ki to počno namenoma ali nenamenoma, zapišemo o teh dolžnostih, tako kot je včasih počel ,JBdten“. „BILTEN" je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: vodje splošnih služb v sektorjih za razdelitev po sektorjih, na posameznih gradbiščih so dolžni za razdelitev delovodje, ki morajo poskrbeti, da prejmejo glasilo delavci in vajenci, na direkciji je odgovorno vložišče za razdelitev, ki mora poskrbeti da bo BILTEN takoj dostavljen tudi v vse obrate pri direkciji (Lesni in Avtomehanski in SIP), vodje obratov pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. „BILTEN mora biti razdeljen istega dne, kot je dostarJjen". Kako bomo porabili združena sredstva? V letošnjem letu se predvideva poraba naslednjih združenih sredstev iz sklada skupne porabe na ravni DO: Za nagrade jubilantov, izplačila odpravnin upokojencem ter darila za obdaritev delavcev v pokoju in tistih, ki se bodo letos upokojili, ter za proslavo ob srečanju jubilantov se predvideva 3,177.726 dinarjev. Za vzdrževanje počitniških domov ob morju in v planinah bo šlo predvidoma 1.099.000 din, nove investicije v počitniške domove pa bodo terjale 12,644.917,50 din. Kulturna dejavnost bo bolj skromna, vsaj po velikosti združenih sredstev. Predvideni so naslednji izdatki: pevski zbor 124.400, recitatorska skupina 10.000, organizacija proslav 36.000, organizacija razstav 30.000, regresiranje prireditev 50.000 in sodelovanje na kulturnem srečanju gr. delavcev Slovenije in revijah 40.000 dinarjev. Skupaj torej 290.400 din. Sindikalno športno društvo bo prejelo 708.050 dinarjev, ki bodo razdeljeni takole: — šahovska sekcija 57.250, — balinarska sekcija 22.000, — plavanje 20.800, — odbojkarska sekcija 29.500, — namiznoteniška sekcija 12.500, — mali nogomet 73.000, — boksarska sekcija 26.000, — kegljaška sekcija 145.000, — strelska sekcija 98.000, — smučarska sekcija 108.000, — tekaška sekcija 40.500, — atletika 16.800, — trim sekcija 50.700. Poleg tega bo šlo za udeležbo na igrah „Adriagradnje“ 55.800 din in za športni dan Pionirja 200.000 dinarjev. Skupaj bo šlo za šport 963.850 dinarjev. Za vse potrebe je predvideno 18,175,50 din združenih sredstev iz sklada skupne porabe, kar pa bodo morali po TOZD še potrditi. >»♦»♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< / \ Dohodkovni pogoji in višine denarnih pomoči za leto 1982 v novomeški občini Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1. 1.200 din otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oz. v katero spada, do 2.900 din mesečno na družinskega člana; 2. 850.din otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oz. v katero spada, 2.900-3.700 din na družinskega člana; 3. 450 din otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oz. v katero spada, 3.700-4.200 din mesečno na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine, neglede na vir ali predpis, po katerem jih družina ali otrok ima. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 6-kratnem znesku katastrskega dohodka. Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku: - 400 din mesečno težje telesno ali duševno prizadet otrok, če je ugotovljeno, da je zaradi otrokove prizadetosti družina bistveno v težjem socialnem položaju; - 200 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca, če znesek otrokovega dohodka (preživnina, družinska pokojnina, itd.) ne presega 1.700 din mesečno in če je ugotovljeno, da je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju. Kaj je „Bilten” (predhodnik »Pionirja«] pisal pred desetimi leti? V četrti številki, kije izšla 30. aprila 1972, se je na naslovni strani pojavil članek o samoprispevku za izgradnjo šol v občini Novo mesto, ob njem čestitka Rudija Robiča za 1. maj - praznik dela, ter informacija o ponudbi za gradnjo hotela v Zakopanih na Poljskem. Aleksander Strupeh je predstavil humorista „Abtahta", F. A. pa razmišljal o 8. marcu, dnevu žena. Rudi Robič je prispeval še tri svoje pesmice: Pomladna, Delo - kruh in Dobiček. Bilten je pisal tudi o vzrokih zniževanja letnega plana za 22 %. Marko Svetina je pripravil samoupravni pogovor: „Uveljavljanje ustavnih dopolnil", ki gaje povezal po internih informacijah republiškega sveta ZSS, obsega pa kar dve strani. Sicer pa je ta številka izšla na šestih straneh, na katerih so našli svoj prostor tudi športniki. Tov. Spora namreč piše o šahovskem tekmovanju v Ljubljani, tov. Strupeh pa o kegljačih iz Krškega. Tu je še zahvala za fotografije, nepogrešljiva Živa kronika in še krajša vest o^ gradnji tovarne stolov v Živinicah pri Tuzli. V glasilu je tudi šest fotografij z različnih sektorjev. Res prijeten kup informacij, pa čeprav na mnogo manj straneh kot danes. 445 nesreč pri delu, kar je manj kot v letu 1980, ko je bilo 493 nesreč. V relativnem razmerju je to 9,2 %; 10,0 %. Med nesrečami je bilo 6 primerov težjega značaia. Kadar obravnavamo analizo nesreč pri delu, imamo v mislih tri ustaljene kazalce: a) oblika nesreče — kako je prišlo do nesreče, b) materialni povzročitelj — kaj je povzročilo nesrečo, c) vzrok — zakaj je prišlo do nesreče. V letu 1981 je bilo v DO p0 analizi nesreč pri delu so SGP „PIONIR" Novo mesto ti kazalci naslednji: a) Najpogostejša „oblika" nesreč pri deluje naslednja: — udarec predmeta: 73 primerov, — padec na isti ravni: 60 primerov, — padec predmeta: 55 primerov, — vbod: 44 primerov — odlet predmeta (tujek) 40 primerov. b) Najpogostejši „materialni povzročitelj" je: — gradbeni material: 59 primerov — tla: 52 primerov — žebelj: 41 primerov — ročno orodje: 38 primerov — opažni element: 30 primerov. c) Glavni „vzroki" nesreč pri delu so: — nepravilni delovni postopek: 88 primerov, — neuporaba os. var. sredstev: 78 primerov, — pomanjkanje delovnih izkušenj: 43 primerov, — neorganizirano delo: 36 primerov, — spolzka tla: 35 primerov, — nezavarovano delovno mesto: 32 primerov. / Analiza varstva pri delu v letu 1981 v.____________y I. NESREČE PRI DELU Večkrat so „oblika nesreč pri delu", „materialni povzročitelj" in „vzrok" med seboj tesno povezani. Eden od glavnih vzrokov nesreč pri delu je neuporaba osebnih varovalnih sredstev (čevlji), kar povzroči zelo pogosto obliko „vbod" z „žebljem" kot materialnim povzročiteljem. Neuporaba osebnih varovalnih sredstev bi lahko preimenovali tudi v kršenje varnosti in delovne discipline. Čeprav je ta vzrok eden od glavnih vzrokov nesreč pri delu, je potrebno poudariti, da je bilo za osebna varovalna sredstva v letu 1981 namenjeno in porabljeno preko 650 starih milijonov. Zelo zanimivi so tudi podatki, kateri deli telesa so bili najpogosteje poškodovani: — glava: 31 poškodb, — obraz: 2 poškodbi, — oči: 46 poškodb, — roke: 77 poškodb, B. BOLEZNINE 1. v breme TOZD 2. v breme skupnosti SZ SKUPAJ: Opomba: med bolezninami je izgubljenih zaradi nesreč pri delu in na poti 52.808 ur ah 0,6 %. 441.571 -4,5% 257.465 -2,6% 699.036 - 7,1 % PIONIR 8--------------------- (Nadaljevanje s 7. str.) — prsti rok: 90 poškodb, — telo: 35 poškodb, — noge: 135 poškodb. Res je, da so najbolj izpostavljeni deli telesa noge in roke, kjer je tudi največ poškodb. Zaskrbljajoče pa je stanje poškodb glave in oči. Poškodbe teh delov telesa so običajno najbolj občutljive in puščajo trajne posledice, če že ne invalidnosti. Dosedanja analiza nesreč pri delu je bila celotna za celo DO SGP PIONIR. Prav je, da si pogledamo tudi stanje nesreč pr-delu po TOZD. Pri tem bomo uporabili naslednje pokazatelje: — število nesreč pri delu, — odstotek (%): število nesreč pri delu na 100 zaposlenih, — resnost: izpadli delovni dnevi v primerjavi na opravljene, delovne ure (na 1.000.000 ur), — pogostost: število nesreč pri delu v primerjavi na opravljene delovne ure (na 1.000.000 ur). Takoj je potfebno omeniti, da so se boleznine v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 zmanj- šale, s tem pa se je povečal delež boleznin zaradi nesreč pri delu od 0,3 na 0,6 %. C. NEOPRAVIČENI IZOSTANKI 47.780-0,5 % D. NEPLAČANI IZOSTANKI 45.731 - 0,4 % SKUPAJ: A-D = 2.094.611 ur ali 21,1 % NESHEČE Število__%____resnost__pogostost— 1. TOZD.gr. sektor N^vo mesto 2. TOZD gr. sektor Ljubljana 3. TOZD gr. sektor Krško 4. TOZD gr. sektor Zagreb 5. TOZD gradbeništvorMetlika 6. TOZD MKO 7. TOZD LO 8. TOZD SPO 9. TOZD TOGREL 10. TOZD Keramika 11. TOZD PB 12. Učenci 13. DSSS,TKI,IB SKUPAJ 155 14,5 920 83 44 6,3 62? 33 Bo 9,7 lol4 54 ^5 12,6 966 69 21 lo, O 6o5 57 51 16,9 692 96 5 4, o 197 29 5+ 11,9 829 57 15 9,2 1998 49 1 2,5 75 12 15 3,1 275 35 5 0,8 39 4 445 9,2 54 788 Za oceno „pogostosti" in „resnosti" dajemo tudi naslednjo ocenjevalno tabelo: Ocena Pogostost Resnost - prav dobro fio 2o do 5co - dobro 2o — 60 5— looo - slabo 60 - loo looo - 2ooo - zelo slabo nad loo nad 2ooo Kljub temu da komentar ni potreben, saj je tabela sama dovolj zgovorna, pa velja omeniti že vrsto let zelo problematično stanje v TOZD MKO in pa v TOZD gr. sektor Novo mesto. Kljub poostrenemu nadzoru službe varstva pri delu na teh dveh TOZD se stanje le počasi izboljšuje. Najpogostejši vzrok nesreč pri delu v TOZD MKO so poleg neredne uporabe osebnih varovalnih sredstev (očala) tudi zatrpanost delovnih prostorov in neurejeni prehodi. V TOZD gr. sektor Novo mesto je zelo velik problem varnostna disciplina (neuporaba osebnih varovalnih sredstev, nečista gradbišča). II. STROŠKI BOLNIŠKIH IZOSTANKOV Predno si pogledamo stroške bolniških izostankov, je prav, A. PLAČANI IZOSTANKI: 1. letni dopust: 2. izredni dopust (plačan) 3. državni prazniki 4. izobraževanje 5. refundacije 6. zastoji SKUPAJ: da si pogledamo strukturo našega dela in strukturo vseh izostankov. Kot osnova za razmišljanje o tej problematiki si poglejmo, koliko smo delali in koliko izostajali v letu 1981: - efektivne delovne ure: 7.812,146 ali 78,9% — izostanki: 2.094.611 ali 21,1 % SKUPAJ: 9.906.757 ali 100,0 % Res je, da so nekateri izostanki, kot so letni dopust, državni prazniki, izostanki za izobraževalne tečaje in podobno, planirani, je pa tudi veliko izostankov, ki bi jih lahko zmanjšali. Poglejmo si najprej strukturo vseh izostankov v letu 1981: 777.139 -7,8% 20.533 - 0,2 % 277.718 - 2,8% 54.339 - 0,5 % 13.996-0,2% 158.344- 1,6% 1,302.064- 13,1 % lil. STROŠKI NESREČ PRI DELU A. Direktni stroški 1. Bolniška a) izpadlih delovnih ur: 52.808 b) povprečni urni osebni dohodek: 81.20 Skupaj a x b = 4,293.856,00 2. Sanitetni material: 137.600,00 Skupaj: 1 +2 = 4,431,456,00 B. Indirektni stroški Tukaj upoštevamo samo izgubo na prihodku. Podatki: a) celotni prihodek v letu 1981: 5,498.000,000,00 b) izguba delovnega časa zaradi nesreč: 0,6 % (27 delavcev na dan) Izguba na prihodku: a x b = 34,188,000,00 Skupaj: A + B = 38,619.456,00 IV. UKREPI ZA BOLJŠE VARSTVO PRI DELU Menimo, da dosedanje parole in deklarativni predlogi za boljše varstvo pri delu niso dovolj. Če hočemo, da izostanki z dela ne bodo poslabšali že tako težkega položaja v gradbeništvu, bo potrebno zmanjšati tako izostanke zaradi nesreč pri delu kot splošne bolniške. Predlagamo naslednje ukrepe: 1. Vodstveni in delovodski kader na gradbiščih in delavnicah, ki ima direkten vpliv na stanje varstva pri delu, bi moral biti stimulativno vezan na zmanjševanje nesreč pri delu. 2. Vsako težko in smrtno nesrečo pri delu morajo obravnavati samoupravni organi TOZD. Ob analizi take nesreče bi bilo potrebno dati tudi kritično oceno odgovornih oseb, ki svojih nalog niso opravili, da bi preprečili vzroke nesreče. 3. Posvetiti izobraževanju, predvsem pa uvajanju novih delavcev, večjo pozornost. 4. Izvajanje varnostnih ukrepov, predvsem pa uporaba osebnih varovalnih sredstev, bi moralo biti brezpogojno. Dosledno bi morali upoštevati neizvajanje tega ukrepa kot hujšo kršitev delovne obveznosti (tako delavec, kot odgovorni vodja) in 5. Koristiti znanje in sposobnosti delavcev službe varstva pri delu pri reševanju vsakodnevnih nalog. EDO FRANTAR, var. ing. ZA PLAČILNO BILANCO Zakon o plačilni bilanci Sloveniji za letos nalaga, da mora ustvariti za 381 milijonov dolarjev več deviz, kot pa jih bo porabila za uvoz in druge potrebe. Slovenija mora z izvozom letos iztržiti 3,8 milijarde dolarjev, kar je dobre pol milijarde dolarjev več, kot pa jih je lansko leto. \ Kratka predstavitev DO „Opuzen” iz Opuzena v ____________________y „Opuzen" iz Opuzena (občina Metković) je DO za proizvodnjo gradbenih elementov Že dalj časa uporablja kot surovino pesek in kamen iz reke Neretve, kar finalizira v gotove proizvode (omnia plošče, betonske zidake). Za takšno proizvodnjo so se odločili zaradi bogate surovinske osnove (področje spodnjega toka reke Neretve je eno najbogatejših z gradbenim materialom ob obali) in pomanjkanja gradbenega materiala na širšem območju. Izgradnja jezov v zgornjem toku reke Neretve je zmanjšala dotok drobnega kamna kot surovine, zato je bilo nujno vlagati v kamnolom za potrebe nadaljnje proizvodnje. Iz kamnoloma in ustja reke Neretve, ki sta v neposredni bližini Opuzena, bo imela DO „Opuzen" zadostne količine vseh potrebnih frakcij gradbenega materiala. DO sestavljajo trije obrati s 111 delavci. V prvem, proizvodnem, dela približno 70 delavcev, druga dva obrata, komunalni in prehrambeni, pa bosta kasneje bržčas izločena iz sestave „Opuzena". Prav zdaj se zaključujejo dela v novem kamnolomu, ki bo imel zmogljivost 60.000 m3 v eni izmeni. Vsa oprema in vozni park za kamnolom je že nabavljena. V letu 1980 je znašala realizacija DO 4,3 stare milijarde, ostanek dohodka pa 0,3 milijarde dinarjev. Za dosedanje poslovanje je bilo značilno, da je bil realiziran manjši del začrtanih kapacitet, zato kljub dobremu poslovanju v „Opuzenu" niso zadovoljni. Proizvodnjo bo potrebno nujno razširiti in to predvsem z osvajanjem drugih proizvodov ter montažnih objektov iz betona (stenske obloge, montažne vikend hišice, montažne hale in drugo). Glede na to, da realizacija tako obsežnega programa zahteva velika vlaganja in sicer tako delovne sile (predvsem visokokvalificirane) kot delovnih sredstev, je delovna organizacija „Opuzen" soočena s problemom, katerega rešitev zahteva takojšnje ukrepanje, posebno zato, ker je osnovna banka v Kardeljevem, v katero so vključeni, po kapitalu majhna. Da bi čim hitreje in lažje realizirali začrtane programe, sta DS in OOZK sklenila navezati stike z delovnimi organizacijami, katerih sedanji in razvojni programi ustrezajo njihovim. Z združitvijo ali vključitvijo v neko večjo DO bi imeli večje možnosti za realizacijo svojega petletnega programa. Ker se želijo ukvarjati z nadaljnjim razvojem montažnih elementov, vidijo velike možnosti v tesnejšem povezovanju s TOZD TOGREL, kar jih je vodilo, da začnejo povezovalni proces z našo delovno organizacijo. Drugi o Pionirju Žal tokratno poročanje o tem, kaj je tisk pisal o Pionirju, ne bo popolno, kajti zaradi nerednega prejemanja dnevnikov verjetna nismo uspeli zaslediti vseh prispevkov, ki so tako ali drugače obravnavali Pionir. Nihče se tudi ni oglasil iz drugih republik, vendar še vedno upamo in pozivamo Pionirjevce v BiH, Črni Gori in Hrvatski, da nam pošljejo vesti iz lokalnih časopisov o njihovem delu. Pa začnimo. 11. februarja je Dolenjski list, ki sicer največ poroča o naši DO, pisal o rušenju bivše davkarije v Novem mestu, kar je bilo opravljeno v rekordnem času, ter o vrnitvi otrok iz Kranjske gore, katerim je v veliki meri pomagal ravno Pionir. Delavska enotnost je 4. marca pisala o našem pevskem zboru, nato pa so o športnem dnevu na Kobli pisali: Delo (3. 3.) Dolenjski list in Delavska enotnost (oba 11.3.). Dolenjski list je teden kasneje objavil članek o poslovanju Pionirja, kot gaje podal tov. Vire, direktor TOZD,TKI. 25. marca se Pionir omenja v prispevku „Nesprejemljiva malomarnost", ki govori o poslovni (ne)odgovornosti Pionirja in ostalih gradbenih organizacij pri zahtevah in pravicah občanov. Prav tako poroča o informativnem sestanku o usmerjanju učencev osnovnih šol v gradbene poklice ter odprtju novega hrama zdravja — zdravstvene postaje v Kostanjevici na Krki. Motivi povezovanja delovne organizacije „Opuzen" so jasni: hitrejši in trajnejši gospodarski razvoj. In kaj pričakuje od združitve naša delovna organizacija? Poleg prednosti, ki smo jih opredelili že uvodoma, si od medsebojne povezave s to delovno organizacijo obetamo še: — učinkovitejše izkoriščanje surovinske baze, — razširitev proizvodnega programa, — večji obseg proizvodnje in s tem povečanje ekonomičnosti, saj so stroški na enoto pri večji realizaciji manjši, — večjo komercialno prodornost in utrjevanje tržnega položaja. Pozitivni učinki tega povezovanja pa se ne kažejo le z ekonomskega vidika, temveč tudi in predvsem z vidika utrjevanja samoupravnih družbenih odnosov ter uresničevanja vsebine zakona o združenem delu, ki daje prav medsebojnemu povezovanju in združevanju dela in sredstev odločilno vlogo. Inventivna djelatnost u SGP Pionir U svijetu je več 350 godina poznata inventivna djelatnost i jako je proširena posljednjih sto godina, a u našoj je radnoj organizaciji počela rasti poslije 1975 godine, godine inovacija, kada je bio usvojen i naš pravilnik o inventivnoj djelatnosti. Zapravo, tada je podsticaj za to organiziranje došlo odozgo, naši ljudi još nisu bili shvatili kakvo značenja ima ta djelatnost i da samo vlastito znanje omogućava takmičenje sa inozemstvom, gdje jedino na takav način možemo izbjeći ograničenja svake vrste, koje predstavlja kupovanje licenci. Naravno, nikada nećemo moći izbjeći te licence, ali ćemo postići ravnopravniju suradnju, što budemo naoruža-niji znanjem. Prema našem pravilniku pod inventivnim prijedlozima računamo: — izum, — inovaciju, — tehničko poboljšanje (racionalizacija), — inicijativni prijedlog. Izum kao predmet ovog pravilnika znači novo rješenje određenog tehničkog problema, kojeg možemo upotrijebiti u djelatnosti poduzeća i ispunjava zakonske uvjete za dobijanje patenta. Inovacija je iskorištavanje u proizvodnji ili komercijalno iskorištavanje novog, odnosno poboljšanog radnog postupka ili proizvoda, posebno u slijedećim primjerima u poduzeću: — kada je uvede nov proizvod ili sredstvo za rad, — kada se uvede nov način proizvodnja, — kada se osvoji novo tržište, — kada se pridobije nov izvor za nabavku sirovina, — kada se uvedu nove metode u organizaciji poslovanja. Za racionalizaciju se u smislu ovog pravilnika računa tehničko rješenje, postignuto racionalnijom upotrebom poznatih tehničkih sredstava i tehnoloških postupaka, a također i drugih tehničkih poboljšanja kojima se postiže veća efikasnost u radu, bolji kvalitet proizvoda, ušteda u matrijalu i energiji, bolje iskorištavanja strojeva i naprava, bolja kontrola proizvodnje i veća sigurnost u radu, a također i poboljšanja u administrativnom poslovanju, knjigovodstvu, KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULTURA / N Pionirjeva mladina za 8. marec V__________J V petek, 5. marca 1982, je mladina SGP „Pionir" priredila v prostorih novega samskega doma v Novem mestu proslavo ob dnevu žena. Pozdravni govor je imel predsednik ZSM SGP „Pionir" Her-cigonja Krešimir, predsednik mladine DSSS Rems Marko pa je prebral „Poslanico žensk Jugoslavije", s katero smo se ob letošnjem osmem marcu pridružili prizadevanjem Jugoslavije in vseh naprednih sil za ohranitev miru, razorožitev in varnost v svetu, za uveljavitev izvirnih načel neuvrščenosti in nove pravičnejše mednarodne gospodarske ureditve. Poslanico s podpisi vseh udeležencev proslave bo Konferenca za vprašanja družbenega položaja žensk Jugoslavije poslalo v New York, da bi jo prebrali na drugem posebnem zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov. V enournem kulturnem programu, ki ga je številno občinstvo poplačalo z aplavzom, je kot prvi nastopil Pionirjev pevski zbor pod vodstvom prof. Mileka in sicer s petimi pesmimi. Bil je toplo in prisrčno sprejet. Recitatorska skupina je izvedla recital na tematiko žene -borke, revolucionarke, matere, dekleta. Žene, kot so jih s svojih delih predstavili naši pisatelji, poeti pa tudi delavci na naših gradbiščih, saj je med njimi nemalo takih, ki se v prostem času ukvarjajo s takšno ali drugačno vejo kulturne dejavnosti. Skeč, Rems, predsednik mladine v DSSS, bere poslanico jugoslovanskih žensk. Učenci glasbene šole na proslavi dneva žena. ki govori o tem, kakšno je in kakšno naj bi bilo življenje v zakonu (v izvedbi mladincev iz Interne banke), je bil deležen še posebne pozornosti. Ker so se, ali pa se bodo v kratkem času poslovile od delovnega kolektiva Pionir — DSSS naše dolgoletne delavke, jim je OOS DSSS ob tej svečanosti podarila simbolično darilo in šopek cvetja z željo, da ohranijo „trenutke", ki so jih preživele v svojem drugem domu, v najlepšem spominu. Sklepno točko kulturnega programa so izvedli učenci glasbene šole iz Novega mesta, ki so s svojim nastopom navdušili vse prisotne. Vse žene naše DO so na proslavi prejele čestitko za praznik - z željo, da bi ga še naprej proslavljale v znamenju nenehnega boja za osvoboditev dela in človeka v domovini in v svetu. IRENA VIDE ''j SLOVENSKI IZVOZ NAPREDOVAL Slovenska izvozno-uvozna bilanca je bila lani prvič doslej najbolj ugodna med vsemi republikami v Jugoslaviji. Naša republika je pokrila z izvozom kar 85 odstotkov svojega celotnega blagovnega uvoza. Najbolj uspešna za nami je bila v tem Srbija, ki je pokrila 83 odstotkov svojega uvoza z izvozom, BiH pa ga je pokrila tri četrtine. Najmanj ugodno izvozno-uvozno bilanco je imela Črna gora, ki je z izvozom pokrila komaj 41 odstotkov svojega uvoza. V zadnjih letih dosega slovenski izvoz ugodno rast, saj se je lani povečal za 23 odstotkov, predlani pa za 34 odstotkov. ŠPORT IN REKREACIJA - ŠPORT IN REKREACIJA - ŠPORT IN REKREACIJA Množičnost še ni odlika Pionirjeve rekreacije v_____________________ Ko sem v Delavski enotnosti prebral sestavek Andreja Ulage o tem, da delo organizatorjev rekreacija še zdaleč ni zavidanja vredno, sem se hotel še sam prepričati, kako je s tem pri Pionirju. Zanimalo me je, ali tudi v naši DO zastarela miselnost, ozkost, neosveščenost, nepoznavanje vloge in pomena zdravega načina preživljanja prostega časa, kot navaja Ulaga, ovirajo normalno delo organizatorja rekreacije. Zato sem poiskal Davorja Rangusa, ki je zadolžen za rekreacijo pri Pionirju in le-ta je kljub, ki ga je imel s pripravo zimskega športnega dne, našel čas tudi za razgovor z mano. Davor je že dve leti pionirje-vec, čeprav je eno leto prebil na služenju vojaškega roka. Je absolvent visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, tako da se je tu prvič srečal z dejavnostjo, ki naj bi jo opravljal. Pa tudi tu ni bilo vse najlepše. Ni imel namreč pravega mentorja, vsaj tistega strokovnega ne, zato se je moral znajti kar sam. Kako mu je to uspelo, pa lahko ocenjujejo vsi, ki se z rekreacijo tako ali drugače srečujejo. V razgovoru z njim mi je dal vedeti, da delo organizatorja rekreacije le ni tako težko, kot si ga nekateri predstavljajo. Res je, da je na tem področju oral ledino, vendar je vedno naletel na ljudi, ki so mu hoteli in tudi znali pomagati. Nekaj pa ga le moti. Moti ga predvsem tekmovalna usmerjenost, tako na delavskih športnih igrah kot tudi v samem podjetju. Vsi preveč vidijo predvsem tekmovalni šport, treninge, tekmovanja, ni pa poudarka na množičnosti, na zdravi rekreaciji. To miselnost bo tudi med nami treba izkoreniti in le tako bo njegovo delo res lahko zaživelo v pravi luči. Seveda se tudi v športu potrjuje ugled firme, vendar to ne bi smel biti edini cilj športnega udejstvovanja. Niso cilj rezultati, ampak udejstvovanje samo. In rekreacije, gibanja, sprostitve je delovni človek še kako potreben. Žal se jih še vedno premalo aktivno ukvarja s to dejavnostjo, mnogi se tudi hitro navdušijo, potem pa jo iz različnih vzrokov zapustijo. Vsi pa se še premalo zavedamo koristi, ki nam jih daje rekreacija. Delo organizatorja rekreacije naj bi bila predvsem organizacija. Vendar pa mora Davor početi marsikaj še kaj drugega. Kdo je mislil, da bo z zaposlitvijo profesionalnega rekreatorja rešen problem rekreacije pri Pionirju, se je krepko zmotil. En sam človek namreč ne more narediti vsega sam, ne more biti na odbojki in plavanju istočasno. Zato ima sindikalno športno društvo, ki ga vodi Alojz Jožef, tudi v vsakem tozdu svojega predstavnika, ki vsi skupaj sestavljajo izvršni odbor SSD. Ta deluje, če se izrazimo športno, v naslednji postavi: Poleg teh, ki skrbe za organizacijo rekreacije po tozdih, pa je SSD organiziran tudi po sekcijah. Vodje posameznih športnih sekcij so: Igor Babnik - odbojka, Ivan Kočevar — namizni tenis, Ivan Rovan - kegljanje, Jože Ribič, Franc Židanek — streljanje, Vojko Mlinar — šah, Anton Krštinc - balinanje, Anton Vesel — smučanje, Jože Majes - tek na smučeh, Franc Kuzma - plavanje, Anton Sečen - atletika, Mirko Injac — mali nogomet, Davorin Rangus — trim sekcija. Delo teh sekcij še ni povsem zaživelo, saj mora Davor mnogokrat sam spravljati skupaj ekipe za posamezne nastope, namesto da bi to počeli vodje teh Davorin Rangus — organizator rekreacije pri Pioniiju. (Foto: G. R.) sekcij, ki svoje „športnike" najbolje poznajo. Resje tudi, daje vse preveč delavcev nagnjenih predvsem k individualnim športom, kjer so rezultati bolj vidni kot pri kolektivnih. Prave množičnosti pa še vedno ni; morda je le smučanje izjema in seveda najvažnejša postranska stvar na svetu — nogomet. Ob vsem tem rednem delu je treba organizirati tudi vrsto športnih srečanj z ostalimi delovnimi organizacijami, zimski in letni športni dan Pionirja, ki sta že tradicionalno, športni dan učencev, ki to namerava postati, organizirati priprave na DŠI in ŠIG ter polno postranskih stvari. Poleg tega so bili lani za tiste, ki so nagnjeni k obolenjem, organizirani preventivni zdravstveni rekreativni odmori, ki so bili za vestne delavce brezplačni. Zato pa ti koristijo svoj letni dopust, medtem ko v nekaterih drugih delovnih organizacijah nudijo takim delavcem kar 3/4 brezplačnega dopusta. V preteklem letu je bil organiziran tudi tek v naravi in sicer dvakrat tedensko v Portovalu, kjer je bilo poskrbljeno za varstvo otrok in predtekače za starostne grupe. Veliko stvari je še bilo opravljenih, pa žal ne moremo vseh našteti. Naj podprem le Davorjev predlog, da se uvede v glasilo športna rubrika, da se namestijo športne oglasne deske in sploh poveča propaganda. Opozoriti je treba tudi na neresnost pri udeležbi na tekmovanjih (posebej na DŠI), nevračanja športnih rekvizitov in dresov ter ostale malenkosti, ki otežujejo delo organizatorja rekreacije. Na koncu sem poprosil še za kritično predstavitev rekreativne dejavnosti po posameznih panogah, ki poteka že od novembra lani, in mi jo je Davor rade volje posredoval. Plavanje poteka na Otočcu in se ga udeležuje okoli 10—20 delavcev. Voda je ogrevana, bazen in savna sta brezplačna, lahko pripeljete tudi otroke; spomladi lahko koristite tudi trim stezo, ki je v neposredni bližini, predviden termin pa lahko tudi prekoračite, pa vam ne bo nihče zameril. Res je, da je Otočec malo oddaljen, vendar se pot do tja vsekakor splača. Moška in ženska rekreacija — udeležba nikakor ni zadovoljiva, še posebej pri ženskah je zelo upadel obisk. Morda je temu kriv neprimeren čas. Moška rekreacija je bolj množična, saj se jih po navadi zbere okoli 30. Poskrbljeno je tudi za otroke. Rekreacija poteka približno takole: na začetku je ogrevanje s tekom, sledijo razgibalne vaje (krožna vadba), na koncu (za sprostitev) se igra odbojka. Nogomet je prepovedan; le včasih pa kljub temu zaigrajo z odbojkaško žogo tudi „mini nogomet" na balkonu televad-nice. Preventivna rekreacija ne poteka, ker ni bilo nobenega interesenta. Morda je temu kriva tudi neobveščenost. Pod preventivno rekreacijo je bilo mišljeno predvsem testiranje različnih telesnih sposobnosti, možnost merjenja srčnega utripa ipd. Vse skupaj pa pod vodstvom zdravnika in Irene Gostiša. Žal je vse skupaj propadlo in verjetno bo treba to vključiti v kakšno drugo obliko rekreacije. Namizni tenis in streljanje tudi nista najbolje obiskana. Lahko bi se vključilo še več privržencev teh dveh športov, predvsem za namizni tenis ni dovolj interesentov, tako da včasih igrajo „ping-pong" tudi strelci in igralci tenisa streljajo. Kegljanje je ločeno na tri dele; v prvem sodelujejo rekreativni kegljači, seveda pod strokovnim vodstvom, potem pa sledita treninga ženske in moške ekipe. Vse se odvija na kegljišču na Loki in je zadovoljivo obiskano in vzorno organizirano. Balinanje poteka pač glede na vremenske razmere in dogovor zainteresiranih. Možnosti balinanja so na Loki ali na novem balinišču pri samskem domu v Bršljinu. Šah je tudi panoga, ki se odvija priložnostno in največkrat kar v šahovskem klubu. Tek na smučeh je bil mišljen na smučarskih progah na Cikavi, pa je bil le 3 x, potem pa je zmanjkalo snega. GORAN ROVAN Marjan Filipčič — gradb. sektor Novo mesto, Slavejko Stojanovski - gradb. sektor Krško, Andrej Kurnik — gradb. sektor Ljubljana, Marjan Janežič - TOZD TOGREL, Marjan Bahljen - gradb. sektor Zagreb, Jože Malenšek — PB, Jože Penko - MKO, Ivan Draginc — LO, Ivan Rovan — TKI, Slavko Štepec — DSSS, Davor Rangus — organizator športne rekreacije, Slavko Koračin — blagajnik. KOBLA 82 Zaradi pomanjkanja snega na Goijancih je bil 7. zimski športni dan SGP „Pionir“ prestavljen na 27. februar. Tega dne so se Pioniijevi smučaiji zbrali na smučiščih Koble nad Bohinjsko Bistrico in zastopali barve 12 tozdov. Nastopilo je okoli 200 tekmovalcev, ki so se v lepem in sončnem vremenu pomerili med sabo v tekih in veleslalomu. Za brezhibno organizacijo je poskrbela delovna skupnost skupnih skužb z interno banko, za kar jim gre vsekakor pohvala. Grajati pa bi bilo treba predvsem nedisciplino in neresnost nekaterih tekmovalcev, ki se niso pravočasno pojavili na štdrtu in so s tem oteževali nemoten potek športnega dne. Zaradi tega in zaradi velikega števila nastopajočih se je vse skupaj zavleklo, tako da ni bilo mogoče izvesti tekmovanja v sankanju. Kljub padcem in prisilnim počitkom med vožnjo je večini tekmovalcem le uspelo priti do cilja, to pa je bil tudi namen tega srečanja. Namen tega športnega dne ni samo meijenje moči, ampak tudi spoznavanje med delavci, ki delajo pri Pioniiju. Vsekakor so igre na snegu uspele, najboljši posamezniki so prejeli kolajne in diplome, najboljše ekipe pa pokale, manjkale pa niso niti nagrade za najnesrečnejše in ostale naj . . . V_______________________________________/ Ekipni vrstni red: 1. Delovna skupnost skupnih služb 1.583,93 točk 2. Projektivni biro 1.556,36 točk 3. Tehnična komerciala in inženiring 1.102,76 točk 4. Strojno-prometni obrat 1.062,12 točk 5. Togrel 904,51 točk 6. Gradbeni sektor Ljubljana 823,46 točk 7. Gradbeni sektor Novo mesto 444,76 točk 8. Novomontaža 428,65 točk 9. Lesni obrat 364, 28 točk 10. Gradbeni sektor Krško 343,65 točk 11. Mehansko-kovinski obrat 334,64 točk 12. Keramika 150,36 točk Moški: 1. Projektivni biro, 2. DSSS, 3. SPO, 4. Togrel, 5. TKI. Ženske: 1. DSSS, 2. PB, 3. TKI, 4. Ljubljana, 5. MKO. Vrstni red posameznikov: VELESLALOM moški do 30 let: 1. Oštrbenk (Togrel) 37,05 2. Kovačič (PB) 40,18, 3. Baškovič (Togrel) 40,19, 4. Rangus (DSSS) 40,44, 5. Strniša (PB) 41,40; moški od 31 do 40 let: 1. Štangelj (SPO) 39,41, 2. Žiberna (Krško) 41,27, 3. Majes (DSSS) 41,36, 4. Kavšek (Novomont.) 41,99, 5. Pintarič (SPO) 42,23, 6. Vovko (TKI) 42,49; moški nad 40 let: 1. Rebernik (TKI) 40,53, 2. Verček (PB) 40,79, KOBLA 3. Zupanc (SPO) 42,33, 4. Kauzlarič (Novo mesto) 42,62, 5. Zajas (Ljubljana) 42,88; ženske do 30 let: 1. Pugelj (TKI) 41,56, 2. Vidmar (PB) 46,21, 3. Starič (DSSS) 55,00, 4. Kovačič (DSSS) 59,77, 5. Gostiša (DSSS) 1.01,64; ženske nad 30 let: 1. Pinterič (MKO) 49,41, 2. Intihar (Ljubljana) 51.87, 3. Šuštar (DSSS) 56,84, 4. Duh (DSSS) 57,91, 5. Borsan (TKI) 1.09,52; vaditelji: 1. Kušar (DSSS) 34,33, 2. Šonc (TKI) 35,23, 3. Vesel (TKI) 35,41. 4. Tratar (SPO) 35,59, 5. Lipnik (PB) 36,75; TEKI moški do 30 let: 1. Grm (DSSS) 5,07,16, 2. Strniša (PB) 5,28,13, 3. Ilar(MKO) 5,54,86, 4. Lipej (SPO) 6,32,66, 5. Kranjec (Togrel) 7,20,92; moški od 31 do 40 let: 1. Majes(DSSS) 6,07,34, 2. Lipnik (PB) 6,20,08, 3. Ivančič (DSSS) 6,57,73, 4. Ražen (PB) 7,17,14, 5. Tratar (SPO) 7,18,10; moški nad 40 let: 1. Račečič (DSSS) 6,59,94, 2. Verček (PB) 7,47,36, 3. Jarc (SPO) 7,53,40, 4. Avšič (Togrel) 7,55,70, 5. Bračko (SPO) 8,19,08; ženske: 1. Saje (PB) 3,51,19, 2. Šušteršič (PB) 4,19,34, 3. Borsan (TKI) 5,00,29, 4. Miklič (DSSS) 5,44,42, 5. Intihar (Ljubljana) 6,00,29. Ob koncu naj dodamo še zanimivost. Za športni dan je bilo prijavljenih kar devet direktorjev iz devetih tozdov, seveda vsak v svoji kategoriji. Vendar pa v smučanju niso pokazali takega znanja kot pri vodenju svojih temeljnih organizacij, niti se niso vsi pojavili na cilju, kaj šele da bi dosegli boljša mesta. Zato smo pripravili tudi neuradni vrstni red direktorjev in sicer po doseženih rezultatih v veleslalomu in ne glede na starostno kategorijo. Morda bi v bodoče lahko zanje pripravili posebno kategorijo, seveda če bo le dovolj prijavljenih. 1. Verček Milan (PB) 40,79, 2. Zupanc Marjan (SPO) 42,33, 3. Avšič Janez (Togrel) 45,34, 4. Arh Zoran (Ljubljana) 54,36, 5. Vire Anton (TKI) 58,09, 6. Podobnik Branko (Keramika) 1,05,22, 7. Kežman Vladimir (Krško) 1,05,26. Tekst in fotografije: GORAN ROVAN Ne pozabimo: brez do-| brega obveščanja ni | uspešnega samoupravljanja! ^ Dopisujte v PIONIR — | pričakujemo novice in | £ prispevke tudi iz vaše | \ temeljne organizacije! XXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XV Pokali za najboljše: DSS ženske, PB moški in skupna uvrstitev — DSSS. Zadnjega je prejel Marko Svetina, ki pa se na startu ni pojavil. tor, bi bil na tretjem mestu, Milan Verček, direktor PB — kljub vsemu znoju, ki ga je najbolje uvrščeni med direk- prelil. torji. Tek na smučeh je lahko tudi eleganten, samo tehnike se je treba naučiti. Na sliki - Vlado Ražen. tečaju si je vsak sam poiskal svojo zabavo. Nekateri so od utrujenosti zaspali; na voljo smo imeli televizor, kije v vsaki dnevni sobi v domu, drugi so si pripravljali večerjo, nekateri pa so igrali šah, karte ipd. Ob večerih smo imeli na voljo prijetno glasbo v hotelu Zlatorog, kjer smo lahko zaplesali. Vsem so bile še najbolj všeč popularne „RAČKE11. Ob zaključku tečaja smo organizirali tekmovanje in razglasili ter obdarili uspešne tečajnike. Lahko rečemo, da so tečaji uspeli in da se je zopet veliko Pionirjevih delavcev naučilo in izpopolnilo v smučarskem znanju. Pohvaliti moramo celotno smučarsko sekcijo pri SŠD Pionir, kije bila letošnjo sezono ena izmed najbolj aktivnih sekcij pri SŠD in pa prizadevne Pionirjeve smučarske vaditelje, ki so žrtvovali svoj redni dopust, da so po štiri ure dnevno poučevali in prenašali svoje smučarsko znanje na naše delavce. DAVOR RANGUS 9. / KONGRES \ PIONIR 14-------------------------- Smučarska sekcija SŠD „Pionir” je v sezoni 1981/82 organizirala že šest smučarskih tečajev Znano je, daje za povprečnega delovnega človeka smučanje sorazmerno draga oblika rekreacije. Začne se že pri nabavi same opreme (smuči, čevlji, obleka ...). Za to mora naš delavec precej globoko poseči v svoj žep, da si lahko priskrbi primerno opremo. Resje, da smo postali že malo preveč zahtevni, ker se hočemo oblačiti o najnovejši modi in se počutimo zapostavljene, če nimamo smuči zadnjega modela z najnovejšim „designom", če nimamo obleke iz puhovine in smučarske čevlje v enaki barvi kot obleko. Mislim, da moramo smučanje gledati iz drugega zornega kota in ga jemati kot obliko zelo koristne rekreacije in ne kot modno revijo na snegu ali pa odraz premoženjske zmožnosti posameznika. Smučanje je čudovit šport, katerega bi moral spoznati vsak. Tu ne mislim samo na alpsko smučanje, temveč tudi na hojo in tek na smučeh, ki je ravno tako, ali bolj kot alpsko, zelo koristna oblika rekreacije. Pri Pioniiju je vedno več ljudi, ki se odločajo, da prosti čas prežive na snegu. Imamo že okoli 400 aktivnih smučarjev. Vedno več pa je tudi takih, ki se navdušujejo, odrekajo in si prizadevajo, da bi osvojili osnovno smučarsko motoriko. Za te ljudi je smučarska sekcija pri SŠD Pionir pripravila letošnje leto zelo široko ponudbo. Začeli smo že v jeseni, ko smo organizirali nabavo nove smučarske opreme. Vsak zainteresirani je lahko dobil smuči, varnostne vezi in smučarske čevlje po zelo ugodni ceni z odplačilom v treh mesečnih obrokih. Letošnje leto si je smuči kupilo blizu 150 naših delavcev, kar je dokaz, da je bil interes precej velik. Kot smo ugotovili, nas je vedno več, ki bi radi smučali. Ker pa je vožnja do oddaljenih smučišč na Gorenjskem precej dolga, utrudljiva in pa draga, se je porodila ideja, da bi naredili lastno smučarsko vlečnico. In res, blizu Pionirjevega doma na Gorjancih stoji dvesto metrov dolga vlečnica, ki bo začela uradno obratovati že prihodnje leto. Do tedaj jo lahko le gledamo in upamo, da bo prihodnjo zimo dovolj snega, da bo vlečnica pričela obratovati. Moram poudariti, da je bila narejena s prostovoljnim delom članov smučarske sekcije in zagnanih posameznikov, ki so se marsikateri dan organizirah, vzeli s seboj orodje in odšli na Gorjance. Vlečnica je sedaj postavljena, potrebno je urediti še nekaj pomanjkljivosti, toda to ne bi smela biti ovira za obratovanje prihodnje leto, ko bo po vsej verjetnosti organiziran zimski šprotni dan 1983. Naslednja ugodnost, ki joje nudila smučarska sekcija SŠD Pionir, so prav gotovo smučarski čevlji. Do sedaj še nismo imeli tako široke izbire kot letošnje leto. Organizirali smo šest tečajev, začetniških in nadaljevalnih. Možnosti so bile zares velike. Lahko smo izbirali med Gorjanci, Ukancom pri Bohinju in hotelom A - kategorije na Jahorini. Takoj moram povedati, da je, na žalost, odpadel smučarski tečaj n Gorjancih zaradi velikega pomanjkanja snega. Tega tečaja so se veselili predvsem otroci in začetniki, ker je bil planiran v času zimskih počitnic. Prijavljenih je bilo preko štirideset kandidatov. Prihodnje leto nameravamo zopet organizirati tečaj med počitnicami na Gorjancih in upamo, da bo takrat dovolj snega, da ga bomo lahko izvedli. Prepričani smo, da bo udeležba še večja, kot bi bila letos. Tečaj na smučiščih Jahorine je potekal od 1. II. do 14. II. v dveh terminih. Skupaj se ga je udeležilo 60 tečajnikov, ki so bili zelo zadovoljni, z organizacijo tečaja in jim ni bilo žal, da so plačali kak dinar več. Bivah so v športno rekreacijskem centru, Hotelu „Koran", ki je oddaljen 15 KM od smučišč na Jahorini. Tam so imeli tečajniki svoj avtobus, ki jih jepripeljal in vozil vsak dan na smučišče. Hranili so se v Hotelu Koran, kosilo pa so imeli na samem smučišču v hotelu Jahorina. Pod strokovnim vodstvom naših smučarskih vaditeljev in učiteljev so tečajniki smučali vsak dan po štiri ure, zadnji dan tečaja pa je bil organiziran pregledni veleslalom, kjer je vsak lahko videl napredek, ki ga je pridobil na tečaju. Največ interesentov je vsako leto prav gotovo za tečaje, ki jih organiziramo v našem počitniškem domu Pionir v Ukancu pri Bohinju. Tako so tudi letos bili tu trije smučarski tečaji. Bivali smo v našem domu, kjer smo imeli organizirano tudi prehrano, katero smo si sami pri-’ pravljali v naši kuhinji, kije bila na voljo vsem. Delovni čas tečaja je bil takle: vstajanje približno ob osmih zjutraj, nato priprava zajtrka in zbor vseh tečajnikov točno ob 9. uri pred domom, od koder smo vsi skupaj odšli na smučišče na Kobli; smučali smo od 10. ure do 12. ure, nato je bila ura odmora in kosilo, ob 13. uri do 15. ure pa je bil popoldanski tečaj; povratek v domu ni bil predviden, kdor je želel, je lahko smučal do 17. ure, dokler so obratovale vlečnice. Moram poudariti, da je vsak tečajnik moral upoštevati urnik, kajti tečaj je bil organiziran z namenom, da bi se tečajniki čimbolj izpopolnili oz. naučili smučarskih veščin, po Naši smučarji na Arehu V_____________________________' Šestega in sedmega marca so se odvijale XX. zimske športne igre gradbenih delavcev Slovenije v veleslalomu in tekih. Tokrat so bile na Arehu na Pohorju. Kar 87 delovnih organizacij gradbeništva potrjuje, da so se gradbeni delavci odločili nadaljevati z dolgoletno tradicijo. Tudi naša DO se je udeležila tako veleslaloma kot tekov, žal z zelo skrčeno ekipo, saj za določene kategorije nista nastopala niti po dva tekmovalca. Tako je bilo zlasti pri tekih, kjer smo izgubili veliko točk za skupno uvrstitev. V posameznih disciplinah so se naši utvrstili takole: VELESLALOM: Ženske nad 30 let: 30. Šuštar Majda, 38. Borsan Katjuša (od_94 uvrščenih). Ženske do 30 let: 17. Pugelj Irena (od 95 uvrščenih). Moški nad 40 let: 57. Rebernik Drago, 103. Verček Milan (od 150 uvrščenih). Moško od 33 - 40 let: 4. Vesel Tone, 59. Slapšak Janko, 60. Lipnik Tomaž (od 165 uvrščenih). Moški do 33 let: 6. Šonc Marjan, 8. Ošterbenk Franc, 10. Kušar Rudi, 23. Tratar Božo, 139. Rangus Davor (od 279 uvrščenih). V veleslalomu je „PIONIR11 dosegel 12. mesto od 86. sodelujočih DO. TEKI: * Ženske do 30 let: 25. Pugelj Irena (od 36 uvrščenih). Moški od 33 — 40 let: 24. Lipnik Tomaž, 62. Vesel Tone (od 62 uvrščenih). Moški do 33 let: 64. Kušar Rudi (od 87 uvrščenih). V tekih j e „PIONIR11 dosegel 33. mesto od 46 sodelujočih delovnih organizacij. Skupna uvrstitev naše delovne organizacije je 22. mesto. K. B. PiDNira Dopisujte v PIONIR — pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije! Novi predsjednici U februaru i martu (veljači i ožujku) bile su glavne skupštine osnovnih organizacija u svim osnovnim organizacijama, IB i radnoj zajednici. Na skupštini smo raspravljali o radu sindikata u proteklom mandatnom razdoblju, usvojili smjernice za naredni period, financijske planove te izbrali nove predsjednike izvršnih odbora. To su: TOZD gradbeni sektor Novo mesto - Marjan BERKO-PEC, TOZD gradbeni sektor Ljubljana — Vera HITU, TOZD gradbeni sektor Zagreb — Rajko BORENOVIĆ, TOZD gradbeni sektor Krško - Branko VOLČANŠEK, TOZD TOGREL - Tone URBANČ, TOZD gradbena operativa Metlika - Drago POPOVIČ, TOZD Lesni obrat - Jože JOŠT, TOZD Strojno prometni obrat — Alojz BERUS, TOZD Mehansko kovinski obrat - Slavko VUKOVEC, TOZD Projektivni biro — Stane HUMAR, TOZD Tehnična komerciala in inžiniring — Katjuša BORSAN, TOZD Keramika - Jože KRANJC, TOZD Investgradnja — Dragiša TROBOK, INTERNA BANKA - Egidij SKUBE, RZZS - Edo FRANTAR. V ________________________________________J „Postat ću građevinar!" 16. marta (ožujka) u sobi za sjednice naše RO odvijao se informativni sastanak o uključivanju učenika koji završavaju osnovnu školu, u programe usmjerenog obrazovanja-smjer gradnja, a organizirala ga je obrazovna zajednica građevinarstva Slovenije. Sastanku je od 49 stručnih radnika sa područja Dolenjske, koji su zaduženi za usmjeravanje učenika, prisustvovalo samo 4 svih. Pored njih prisustvovali su i drug Ivan Santelj, referent za usmerjeno obrazovanje, OIS Novo mesto, Marija Mesarič, predsjednica izvršnog odbora obrazovne zajednice GS (GZ), ing. Orehar, predsjednik stručnog savjeta, te dr. Darinka Battelino sa fakulteta za arhitekturu, građevinarstvo i geodeziju iz Ljubljane. Iz Pionira sudjelovali su drug Jožef, drug Švetina i radnici što se posredno ili neposredno bave odgojem učenika. Na sastanku bile su predstavljene obrazovne mogućnosti sa mrežom škola u usmerjenom obrazovanju za područje građevinarstva, a učesnici su bili upoznati i sa obrazovnim programima u srednjem usmerjenom obrazovanju, uvjetima stipendiranja i mogućnošću zapošljavanja poslije uspješno završenog školovanja na raznim teškom stupnjevima. Prisutni su govorili i o problemima koji se pojavljuju obzirom na usmjeravanje učenika, naime, problemi su u građevinarstvu koje je trenutno u krizi, ali dosta širi. Uključivanje učenika iz osta-. lih republika nije cjelishodno, | jer su nastavni programi preteški za njih, ili bi ih trebalo prilagoditi za njih. Bilo je također naglašeno da je kriza u građevinarstvu trenutna, dok je škola kontinuiran proces. Usmjeravanje učenika trebat će rješavati prije, a ne tek u sedmom odnosno osmom razredu. To ne bi smjela biti samo akcija zainteresiranih radnih organizacija, već društvena akcija u pravom smislu te riječi, ne samo „administrativno11, kancelarijsko usmeravanje. Opaža se, naime, neinteresovanje za manuelne pozive, te nedostatak smjerova za djevojke. Tako će ove godine biti upisano samo 30 % učenika na smjer gradnje, ali neki još uvijek nisu svjesni kakvu će prazninu ta „greška11 napraviti u budućnosti. Uprkos svemu, učesnici su ipak došli do rješenja, kako raditi ubuduće. Trebat će omladinu zainteresirati za tehničku djelatnost u kružocima, prikazivanjem poučnih filmova o raznim usmerjenj ima za zvanja, i uopće izmijeniti shvatanje koje trenutno vlada među ljudima, o nečasnim poslovima. Samo tako uvođenjem usmerjenog obrazovanja nećemo ići „20 koraka unatrag11. Bit će potrebno o tome upoznati i roditelje, jer ipak oni su u kranjoj mjeri oni pravi „usmjerivači11 svoje djece. Možda bi se dalo razmišljati i o vrednovanju tog rada, jer je ipak premalo plaćan, ali nažalost to je mnogo veći problem nego što na prvi pogled izgleda, iako će u budućnosti možda trebati upravo boljim nagrađivanjem pridobiti mlade za ta „umazana11 usmerjenja. Dakle, 1. razgovor, koji će se sada nizati po cijeloj Sloveniji o usmjeravanju učenika u građevinarstvo, ukazao je na neke probleme i moguća rješenja. Nadajmo se da neće ostati samo na riječima i da će usmjeravanje zbilja zaživjeti. R.G. „Uvijek sa Pionirom!” U prethodnom smo broju obećali da ćemo posjetiti sve radnike Pionira koji su već napunili 60 godina. To što smo se obratili drugu Volku, dugogodišnjem rukovodiocu nabavnog odjela u TKI, njegove godine nisu bile jedini razlog, već i njegov skorašnji odlazak u mirovinu. Naime, iza njega je već 28 godina rada u našoj radnoj organizaciji, zato je i uredu da ga predstavimo u glasilu. Ostali „čestiti starci11 doći će na red u jednom od slijedećih brojeva. Životopis je Šarolik V __________________________/ Pa lijepo pođimo redom. Anton Volk se rodio 1920 u Žirovnici na Gorenjskoj. Otac je bio službenik na željeznici i umro je kada je njemu bilo 5. godina. Tako je ostao sam sa majkom, jednim bratom i d\je-ma sestrama. Poslije 6. razreda osnovne škole, koju je pohađao u Brežnici otišao je u gimnaziju u Ljubljani, gdje je završio 6 razreda, 7 godinu je prekinuo, zato, kako sam kaže, jer nije bio dosta zagrijan i jer mama nije više imala sredstava da bi ga dalje školovala. Tako se je preživljavao raznim povremenim poslovima na poljoprivrednim dobrima rođaka—susjeda. Zatim je došla okupacija i prisilili su ga da je radio na željeznici za Nijemce, najprije u Žirovnici, a kasnije u Kolbnicu u Visokim turama u Austriji. Tu je završio školu za prometnika i radio kao samostalni otpravnik vlakova. Sredinom 1943 prisilno je mobiliziran u njemačku vojsku. Nerado se sjeća tog vremena. Početkom 1944 spakovali su ga na avion i gdje je i dočekao kraj rata. U tom su ga razdoblju premještali sa otoka Rodos na Leros i Kos, gdje se je i predao Englezima. Zatim su ga poslali u logor kraj Gorkog jezera u Egiptu odakle ga je sprsila jug. vijna misija, koja je 1945 godine došla u posjetu, te je zajedno sa Slovencima otišao u domovinu. Anton Volk Bio je presretan da je opet kod kuće i uskoro je dobio službu u Investicijskoj grupi Savskih elektrana, a uključio se je i u društveno politički život i postao tajnik OF. Radio je kao materijalni knjigovođe na gradnji hidro elektrane u Mostama kod Žirovnice. 1949 bio je premješten u Medvode na izgradnju nove elektrane. Tu se je 1951 godine vjenčao sa Dolenj-kom iz Karteljevog, koja je u brak donijela i nedograđenu kuću u Mirnoj peči. Zato je zamolio za premještenje i otišao službovati u Elektro Novo mesto. U Medvodama se je upoznao sa drugom Žerjalom, koji je kasnije postao direktor Pionira i on ga je nagovorio da je ostavio Elektro. Konačno Pionirovac Bilo je to 1954 godine. Poslije dvije godine u Pioniru bio je izabran za predsjednika radničkog savjeta, a druga Žerjala zamijenio je pokojni direktor Kočevar. Bile su to teške godine za Pionir, jer više nije bilo posla i morali su se spašavati i prodajom osnovnih sredstava. Tada je na površinu stupila i Krška sfera, kada je došlo do malverzacije šofera i glavnog skladištara na gradilištu roto papira u tvornici Đuro Salaj. To je Pionir uspješno prebrodio i drug Volk 1958 godine postaje kontrolni za materijalno poslovanje, gdje ostaje šest godina, dok 1964 godine nije preuzeo vođenje nabavnog odjela, kojeni je ostao vjeran do danas, čitavih 18 godina. 1958 godine umire mu žena i već je htio napustiti službu i posvetiti se kćerima. Ali suradnici su ga nagovorih da ostane i tako je kasnije među Pionirov-kama našao izabranicu i tako riješio obiteljske stvari i dobio životnu suputnicu koja mu i danas vjerno stoji uz rame. 18 godina u nabavi Na početku je bilo teško, priča drug Volk. Bilo je potreb- no upoznati tržište, a zatim je išlo sve lakši i lakše. Čak je došlo do udruživanja sa nabav-ljačima iz građevinskih sektora. Tako je nabavka glavnih građevinskih materijala bila zajednička. Formiranjem OOUR-a „pogonski nabavljači“ su otišli u svoje osnovne organizacije. Uglavnom su nabavljali željezo, cement i drvo. Na početku vođenja nabavnog odjela nabavah su oko 1000 do 1500 tona cementa godišnje, dok se danas nabavlja 40 — 4500 tona. Ti brojevi govore o proširenju građevinske djelatnosti, a time i o velikom porastu Pionira. Zajed-ni sa Pionirom sazrijevao je i drug Volk. Volio je putovati i s veseljem je obavljao posao. Uvjek se držao načela da za nabavnog ne postoji riječ ,,ne“, već sve mora biti. Znao je naime, kohko truda bude više uložio u rad, toliko će više moći dobiti. Tako Pionir nikada nije prestajao sa gradnjom za duže vrijeme zgob nedostatka glavnih građevinskih materijala. Naime, nabavni odjel pod rukovodstvom druga Volka uvijek je iznalazio potrebne količine tih građevinskih artikala. U Pioniru su već dosta rano uočih potrebu za suulaganjima i avansima, što se danas bogato okamaćuje. Tako danas dobijaju oko 50 % željeza iz jug. željezara, a ostalo na slobodnom tržištu, gdje su i priznati uzimači za široku mrežu dobavljača. Sada je lako, kaže on, na početku je bilo malo teže, naime, nije bilo telefonskih veza, šofera i službenih automobila, zato su putovali autobusima i vlakovima, ponekad čak i tjedan dana. Sada, kada pogleda unatrag, drug Volk teško može povjerovati da je prošlo toliko vremena, da je iza njega toliko posla i još uvijek dolazi u nabavni odjel i daje savjete svom nasljedniku Alojzu Babniku. Stekao je mnogo iskustva i upoznao mnogo ljudi, tako da to sada što više treba predati novopečenom rukovodiocu. Zato još uvijek dolazi u svoj Pionir. Tu je njegova mladost, dio njegovog života. Tu je njegova sadašnja žena, njegova kći, dok njegova najmlađa kći upravo završava srednju građevinsku školu i naravno Pionirova je stipendistki-nja, a po tome se zna - u Pionir obiteljskim stopama. Možda „Volkovih11 uskoro više neće biti u Pioniru, jer se žena također polako sprema za mirovinu, ali njihova kri će teći u kćerkama. To će biti i dugo poslije nego što druga kći nađe muža i promijeni prezime. Anton Volk je obavio svoj posao;zato može u miru da proživi dio života koji je pred njim. Suradnici mu nazdravljaju, još mnogo godina, i neka ga put još mnogo puta dovede u njegov Pionir, njegovu nabavu. Uvijek će biti dobrodošao i uvijek će biti poželjen. Dvije crtice o „Transu" i košuljama Prilikom adaptacije na Glavnom trgu u Novom mestu rukovodilac gradilišta je naručio i IMP nosače, koji nisu pravodobno stigli. Nabava je naravno odmah posredovala kod dobavljača, koji je poručio daje neki „trans" preuzeo robu. Onda je počela telefonijada. Sva poduzeća koja završavaju na Trans tvrdila su da oni nisu preuzeh pomenutu robu. No, dobavljač je konačno otkrio daje željezne nosače preuzeo šofer Zagreb-transa, u kojem su na prethodna pitanja nabave tvrdili da oni • V nadaljevanju tekmovanja v občinski ligi v borbenih igrah je naša ekipa izbojevala še 3 zmage in 1 poraz ter v svoji skupini osvojila 1. mesto. S tem si je pridobila pravico za nastop v finalni skupini, kjer bodo ekipe v neposrednem dvoboju odločale o prvaku za leto 1982. • Kegljaški klub „Novo-teks" je organiziral kegljaški turnir v borbenih igrah v počastitev 10-letnice delovanja kluba. Sodelovalo je skupno 12 ekip s področja Novega mesta. Z rezultatom 507 kegljev je naša ekipa osvojila 5. mesto (Hrovat Š. 67, Židan ek 63, Hrovat A. 54). Zmagala je ekipa Iskre Novo mesto 576 pred Borcem 543 in IMV s 541 podrtimi keglji. • S finalnim nastopom 1 x 200 lučajev na kegljišču ČOŽ v Ivančni Gorici je bilo zaključeno prvenstvo območne kegljaške skupnosti članov posamezno za leto 1982. Zmagal je Niko Goleš (Trebnje) 2629 pred Dominikom Bratožem (IMV) 2603 in Božom Veselom (Gozdar) 2580 kegljev. Naši tekmovalci so dosegli v močni konkurenci kegljačev s področja celotne Dolenjske in nisu preuzeli robu za Pionir i da si kod njih i tako svi u „Transu". U „Transu" su bili i Pionirova koji su otkrili da nosači već dosta dugo leže u mehani-čarskoj radionici, ah nitko to nije javio, iako su na Glavnom trgu bih već jako potrebni. Shčno je i sa muškim košuljama. Naime, u nabavu je došao račun za košulje, ali u odjelu nitko nije ništa znao o nekoj narudžbi, ih čak o primitku tih košulja. Zato su počeli tražiti tko je to mogao naručiti. I poslije dva mjeseca su ipak otkrili da je sindikat u mehani-čarskoj naručio nekoliko košulja za svoje radnike, jer su bile jeftine i oni su ih već dobrano iznosali dok je trajalo traženje. Bele krajine solidne rezultate in naslednje uvrstitve: 6. Slavko Štepec 2497 kegljev, 9. Ivan Rovan 2478 kegljev, 14. Dušan Vukšinič 2430 kegljev. • S finalnim nastopom 24 tekmovalcev 2 x 200 lučajev je bilo na kegljišču „Loka" v Novem mestu zaključeno tudi prvenstvo kegljaškega društva Novo mesto za člane — posamezno. Zmagal je Jože Blažič (Iskra) 3410 pred Francem Židanekom (Pionir) 3385 in Janezom Turkom (IMV) 3343 kegljev. Ostali naši tekmovalci so dosegli naslednjeuvrstitve: 6. Slavko Štepec 3316 kegljev, 13. Dušan Vukšinič 2343 kegljev, 19. Ivan Rovan 3189 kegljev. IVAN ROVAN poNira jjNe pozabimo: brez dobrega]} ••obveščanja ni uspešnegaj; samoupravljanja! Sodelujte vi: jjglasilu domače delovne orga-j-jjnizacije! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ŠPORT IN REKREACIJA Kegljaške novice Rezultati: - PIONIR: GORJANCI 364 ; 306 Štepec 53, Židanek 53, Sajko 41 - ySEH 9 : PIONIR 377 : 384 Židanek 49, Juntez 45, Rodič 42 - PIONIR : BORAC 405 : 399 Židanek 60, Štepec 49, Rodič 46 - KRKA : PIONIR 362 : 340 Hrovat A. 44, Fink 43, Juntez 42 Anton Globokar, dipl. gr. inž., Franc Vizjak dipl. gr. inž. in Milan Miran Zorko, dipl. gr. inž. iz tozda TOGREL, priznanje za Petrovič, gr. tehnik, vsi iz tozda PB so prejeli diplome za inventivni inventivni predlog za konzolni nastavek na stebrih „T“ nosilcev, predlog „Konzolni nastavek na stebrih za T nosilce". (Foto: K. B.) (Foto: K. B.) (Nadaljevanje z< 9. str.) planiranju, kornercijalnom poslovanju. Inicijativni prijedlozi su oni prijedlozi radnika koji obuhva-taju razne ideje, koje je potrebno još doraditi odn. napraviti razne manje izmjene, čije ekonomske efektne nije moguće precizno utvrditi. Svi inventivni prijedlozi nagrađuju se po odredbama ovog pravilnika na temelju ocjene komisije za inventivnu djelatnost, odn. na temelju posebno zaključenog ugovora sa autorom prijedloga. Visina nagrade određena je po pravilniku u ovisnosti od privredne koristi, koja se za izum računa za razdoblje od 4 godine, za racionalizaciju i inovaciju 2 godine, a za korisni prijedlog za 1 godinu. Kod većih odšteta inovatorima se isplaćuje 50 % odštete unaprijed i zatima se posije isteka dvije godine napravi obračun, a za odštetu do 2.500.- dinara isplaćuje se kompletno unaprijed. Naš je pravilnik već prilično zastarjeo jer datira od 1975 godine i tre'ba ga osuvremeniti, a prije svega odrediti neke stvari koje sada nisu precizirane, kao na primjer odšteta za prijedlog kojeg izradi radnik kao radni zadatak na svom radnom mjestu, prema prijedlogu radnika koji se odnosi na njegove radne poslove. Mislim da moramo težiti tomu da bi se svi radnici trudili da postanu inovatori, jer nije moguće očekivati da će se sve korisne ideje roditi samo v glavama grupe ljudi, koji su dužni da rade na razvojnim zadacima. U prvih pet godina od 1975 do 1980 bilo je izvedeno 7 inventivnih prijedloga, svi su bili ocijenjeni kao tehnička poboljšanja, a 1981 bila su usvojena 4 inventivna prijedloga, što ukazuje na bitno poboljšanje te djelatnosti. Za svoj rad na po- dručju inovatorstva diplome će dobiti: — Anton Globokar, dipl. gr. ing., — Franc Vizjak, dipl. gr. ing., — Milan Petrovič, gr. tehničar za inventivni prijedlog „Konzolni nastavak na stupovima za n nosače". Ovaj prijedlog znači povećanu mogućnost upotrebe montažnih armiranobetonskih nosača, proizvod našeg OOUR-a Togrel, prije svega kod zahtjevnijih objekata, kao što su na primjer trgovine, jer kod konzola koje su namještene uzdužno prostor ostaje čistiji i kao takav je prihvatljiviji. Ovaj je prijedlog prvi put bio praktično upotrijebljen na robnoj kući u Krškom. Miran Zorko, dipl. gr. ing., za inventivni prijedlog konzolnog nastavka na stupovima za ,,T“ nosače. Ovaj konzolni nastavak omogućava upotrebu jednog jačeg nosača kod etažne gradnje montažnih hala, umjesto dva, kao što je bilo do sada u upotrebi, te jednostavnije zalje-vanje fuga nastalih poslije montaže betonskih montažnih ploča. Doduše, ovaj prijedlog je sličan prijedlogu za 7r nosače, a prvi put je bio upotrijebljen na objektu Iskre u Semiču. Jože Majes, str. ing., za inventivni prijedlog „Silos za cement V = 2,0 m2 i dozirana naprava za mjerenje". Autor je u svom radu realizirao ideju racionalnije upotebe cementa i njegov transport po gradilištu u manjim količinama. Zato jer ovaj prijedlog zahtijeva određene organizacione izmjene, naša će se operativa morati tek prilagoditi tomu. Andrej Žnidaršič, drvni tehničar, Ivan Gričar, Alojz Aš za inventivni prijedlog: „Montažne barake „Pionir". Autori su u svom prijedlogu obradili brzu montažu i demon-tažu barake što znači veliku uštedu vremena, smanjuju se oštećenja i time produžava životna dob, te omogućava dodatni proizvodni program naših drvnih pogona. Svim autorima još jednom čestitam za njihove prijedloge i nadam se da će ovi prijedlozi imati širok odjek, a njihova upotreba odgovarjajuću privrednu korist, što bi trebalo utjecati na što brže širenje inventivne djelatnosti. JOŽE MALENŠEK 5 s S * 5 s s * * * * * * \ * * * * s * * * * * 5 * * \ * * Kako ćemo trošiti udružena sredstva? U ovoj se godini predviđa potrošnja slijedećih udruženih sredstava iz fonda zajedničke potrošnje na nivou RO: Za nagrade jubilantima, isplate odpremnina umirovljenicima, te darovi za darivanje radnika u mirovini i onih koji će ove godine otići u mirovinu, te za proslavi povodom susreta jubilanata predviđa se 3,177.726 dinara. Za održavanje odmarališta uz more i na planinama, kako se predviđa, otići će 1,099.000 din, a nove investicije za odmarališta zahtjevat će 12,644.917,50 din. Kulturna djelatnost bit će skromnija, bar prema visini udruženih sredstava. Predviđeni su slijedeći izdaci: Pjevački zbor 124.400, recitatorska grupa 10.000, organizacija proslava 36.000, organizacija izložbi 30.000, regresiranje priredbi 50.000 i sudjelovanje na kulturnom susretu gr. radnika Slovenije i revijama 40.000 dinara. Dakle ukupno 290.400 din. Sindikalno sportsko društvo dobit će 708.050 dinara, koji će se ovako dijeliti: Pored toga za učešće na igrama „Adriagradnje" otići će 55.800 din i za sportski dan Pionira 200.000 dinara. Dakle ukupno će na sport otići 963.850 dinara. Za sve potrebe predviđeno je 18.175.893,50 din udruženih sredstava iz fonda zajedničke potrošnje, što će još morati potvrditi u OOUR-ima. rm i § $ s s * * * $ — šahovska sekcija 57.250, J — sekcija za balinanje 22.000, 3 — ph vanje 20.800, > — odbojkaška sekcija 29.500, 3 — stolnotenisačka sekcija 12.500, - mali nogomet 73.000, 3 — bokserska sekcija 26.000, 5 - kuglaška sekcija 145.000, * — streljaška sekcija 98.000, 2 — skijaška sekcija 108.000, £ — sekcija za trčanje na skijama 40500, 3 - atletika 16.800, £ — trim sekcija 50.700. 3 * * * s * I Dohodovni uvjeti i visine dinarske pomoći u 1982 godini Pravo na dinarsku pomoć ima u iznosu: 1. 1.200 din dijete, ako je dohodak obitelji u kojoj živi, odn. u koju spada, do 2.900 din mjesečno po članu obitelji; 2. 850 din dijete, ako je dohodak obitelji u kojoj živi, odn. u koju spada, 2,900—3.700 din po članu obitelji; 3. 450 din dijete, ako je dohodak obitelji u kojoj živi, odn. u koju spada, 3.700—4.200 din mjesečno po članu obitelji. Prilikom utvrđivanja opravdanosti dinarske pomoći uzimaju se u obzir svi dohodci obitelji, bez obzira na izvor ili propis po kojem ih obitelj ili dijete ima. Dohodak iz poljoprivredne djelatnosti uzima se u šesterostrukom iznosu katastarskog dohodka. Pravo na povećanu dinarsku pomoć ima u iznosu: — 400 din mjesečno teže tjelesno ili mentalno oštećeno dijete, ako je utvrđeno da je zbog djetetovog oštećenja obitelj bitno u težem socijalnom položaju; — 200 din mjesečno dijete koje ima jednog hranitelja, ako iznos dječijega dohodka (preživnina, obiteljska mirovina, itd.) ne premašuje 1.700 din mjesečno i ako je utvrđeno da je obitelj zbog toga u bitno težem socijalnom položaju. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••M Što je »Bilten« (predhodnik „Pionira”] pisao prije deset godina? U četvrtom broju koji je izišao 30. aprila (travnja) 1972, na naslovnoj se je strani pojavio članak o samodoprinosu za izgradnju škola u općini Novo mesto, čestitka Rudija Robiča za 1. maj — praznik rada, te informacija o ponudi za gradnju hotela u Zakopanima u Poljskoj. Aleksander Strupeh je predstavio humoristu ,,Abtahta“, a F. A. razmišlja 0 8. martu, dan žena. Rudi Robič je dao još tri svoje pjesmice: Proljetna, Rad-kruh i Višak. Bilten je pisao 1 o uzorcima smanjenja godišnjeg plana za 22 %. Marko Svetina je pripremio samoupravni razgovor: Uva- žavanje ustavnih dopuna", • kojeg je sažeo iz internih $ informacija republičkog sav- • jeta SSS, a obuhvata čak • dvije stranice. Inače taj je * broj izišao na šest stranica, • na kojima su svoj prostor • našli i sportaši. Drug Šporar § piše o šahovskom takmiče- • nju u Ljubljani, a drug Stru- • peh o kuglašima iz Krškog. * Tu je još zahvala za fotogra- • fije, nepogrešiva Živa kroni- 5 ka i još kraća vijest o gradnji { tvornice stolica u Živincima • kod Tuzle. U glasilu je tako- • đer i šest fotografija iz razli- { čitih sektora. Zbilja prijatna • hrpa informacija, iako na • mnogo manje stranica nego J danas. • Je li zbilja potrebno? Nekada je ispod glave glasila ,,Bilten“, poethodnika „Pionira", u svakom broju bilo napisano i upozorenje, tko je zadužen za podjelu glasila. Možda bi trebali to raditi i ubuduće, jer se dosta puta dogodi da hrpe glasila ostaju po uredima i upravama OOUR-a. Zar smo zbilja tako bogati da tako razbacujemo teško ostvarena sredstva koja trošimo za tiskanje našega glasila. Kao opomenu svima, koji to namjerno ili nenamjerno rade, zapisat ćemo te dužnosti, kao stoje to nekada radio „Bilten". „BILTEN" je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Za podjelu glasila članovima kolektiva odgovorni su: Rukovodilac opće službe u sektorima za podjelu po sektorima, poslovođe su na pojedin gradilištima zaduženi za podjelu, a oni moraju voditi brigu o tome da glasilo dobiju svi radnici i učenici na praksi, na direkciji je odgovoran odjel za podnošenje postavki (vložišče), koje se mora pobrinuti da ,3ILTEN” odmah bude dostavljen i u sve pogone kraj direkcije (Lesni, Avto-mehanski i SIP), a rukovodioci pogona moraju osigurati podjelu „BILTENA svim radnicima i učenicima na praksi." BILTEN mora biti podijeljen istoga dana kada je dostavljen. V_________________/ Dali su to tajne uspjeha? Japan? Da li su to tajne uspjeha zemlje koja leži na jednom dalekom otoku? Jednom dalekom otoku od nas, ali dobro poznatom cijelom svijetu. Zemlja koja je preživjela najteže ratne katastrofe II Svjetskog rata, koja je stalno u svojoj povijesti preživljavala prirodne katastrofe, (zemljotresev poplave, tajfune, požare). Naravno poslije svih tih posljedica trebalo je obnavljati zemlju, što su Japan- Brojevi govore U prošloj je godini naša RO ostvarila 5.347.662.243 din realizacije, od toga je neto realizacije 5.266.989.650. Ukupni prihod iznosio je 5.348.450.293, a dohodak 1.466.940.080 din, tako da je čisti dohodak iznosio 996.589.120 din. Izgradili smo 385 stanova prosječne površine 56,56 m2, a ukupna površina stanova iznosi 33.029 ,m2. Za qelokupnu građevinsku djelatnost, ne samo za stambenu, potrošili smo 5.262 komada opeke, 325.069 m3 agregata, 36.727 tona cemenata, 11.346 tona željeza, 12.861 m3 drva i 1529 tona vapna. Podatke sakupio: MILOŠ PRIMC ci činili s voljom, organizirano i disciplinirano. Velika vrlina svakog japanskog čovjeka je što živi i radi u takmičarskom duhu. To nije samo običaj pojedinog Japanca, nego i poduzeća. Poduzeću nije cilj da uništi drugo poduzeće, nego da bude bolje od istog. Sistemom takmičenja razvile su se poslije II Svjetskog rata nove industrijske grane te za nepunih dvadesetak godina postignuti su svjetski rekordi. Za Japance svijet kaže da se ne odlikuju osobitom inventiv-nošću, ali je skoro svaki Japanac majstor svoga zanata. Organiziran, u stanju je da stvori sve što mu nedostaje. Tu i leži najveća tajna „privrednog čuda" našeg vremena. Shvaćanjem rada kao svrhe života proizišao je poseban japanski sistem radnih odnosa, kakav uopće ne postoji nigdje u svijetu. Primljen na rad u neko poduzeće ili ustanovu, japanski čovjek može da bude siguran da će u istom ostati cijelog radnog vijeka, to jest do penzije. Uprava poduzeća, skoro nikada ne otpuštaju svoje radne ljude, niti ovi odlaze iz istog. Uprava poduzeća smatra ih kao članove jedne velike porodice. Za uzvrat, poduzeće od istih očekuje, i ima, potpunu odanost — prije svega predani rad. Smatra se u Japanu da poslodavac koji često zapošljava i otpušta radnike, nije dobar poslodavac, a niti je radnik dobar koji mijenja poduzeća, nije ni čvrst karakter, ni sposoban za posao. Poduzeće koje osposabljava radnike prema sopstvenom programu i svojim potrebama, ne želi da iste izgubi njihovim prelaskom u drugo poduzeće, a i kvalificirani radnici nastoje da ne napuste posao zbog drugog, jer bi to vodilo opadanju kvalitete njihove stručne osposobljenosti. Slijedeća specifičnost japanskih radnih odnosa je specifični platni sistem prema godinama službe. Mladi radnik, koji se zaposli kad završi školu, dobij a relativno malu početnu platu srazmjerno japanskim uslovima. Plata mu se povećava s godinama službe u poduzeću. Po završetku škole radnik stiče iskustvo u poduzeću te poslije izvjesnog vremena postaje polukvalificiran. Nakon izvjesnog broja godina automatski postaje kvalificirani radnik. Prema stečenim kvalifikacijama i iskustvu raspoređuje se, na viši položaj, koji zahtjeva i višu kvalifikaciju i veću odgovornost. Plata radnika se ne određuje prema vrsti njegova posla, ni prema traženim kvalifikacijama i odgovornosti koja mu se daje, nego prema godinama službe. Ovakav platni sistem priči-njava radniku velike teškoće ako želi napustiti jednog poslodavca te da pređe kod drugog. Poslodavci u principu ne žele da zaposle starijeg radnika, jer mu to povećava izdatke na početku rada. Radnici, službenici, ne žele da se odreknu osiguranog unapređenja i veće plate, koja im sljeduje za neprekidni rad kod jednog poslodavca. Nije to jedino objašnjenje za odanost zaposlenog prema poduzeću. Ustanova se ne brine samo za njega, nego i za cijelu njegovu porodicu. Pomože mu da što lakše dođe do stana ili kuće, plaća mu prijevoz, pritiče mu u pomoć u raznim porodičnim nevoljama, prilikom odlaska u penziju omogućuje mu dodatni posao. U službi se napreduje po sistemu hijerarhije. Ma koliko bio sposoban i talentiran, mladi Japanac ne može biti pretpostavljen starijem i niko ko ima veće, odnosno duže radno iskustvo, ne može da prima naređenja od mlađega. Pravila japanskog načina rada, poslovanja i ponašanja u toku rada i poslovnog napredovanja u toku rada u životu, neumoljiva su i neprekršiva. Ona su ista za svakog. Zbog toga Japanci često, a i s primjetnim ponosom u razgovoru sa strancem, kažu da su oni „društvo jednakih" — ne misleći pri tome na materijalni i društveni položaj pojedinaca. Prva ambicija svakog mladog Japanca kad dobije diplomu, je, da položi ispit za prijem u neko poduzeće, da ga dotična firma primi i prihvati, da postane njen redovan službenik. To je prvi i najteži korak u njegovoj karije- ri. Nije rijedak slučaj, da recimo, prodavač novina ima diplomu univerziteta. On sigurno čeka da dobije svoj pravi posao, te da počne sa usponom u karijeri. Najviši uspon će mu biti nedostižan, jer je predviđen samo za najsposobnije te za najbliže rođake najviših funcionera. Početi raditi na pravom mjestu za Japanca znači naći spas u životu, jer će firma od tog trenutka činiti sve da svog službenika ne napusti. Plata će mu se povećavati i on će postepeno napredovati. Zato je rijedak slučaj da mlad čovjek brzo dođe na viši položaj. Kada je stavio diplomu u džep i primljen u neko poduzeće, japanski radnik ili službenik jer tek ušao u drugu fazu učenja. Stručnjacima s diplomama u džepu kad su primljeni na rad u neku firmu, tek predstoje dani i mjeseci mukotrpne obuke, u kojoj im diploma ne znači skoro ništa. Ona im je potrebna kao neophodna za prijem na obuku. Mladi stručnjaci na obuci provode od najjednostavnijih poslova do rada na kompjuterima. Ta obuka traje nekoliko mjeseci, a dnevna nastava traje po 12 sati. Za to vrijeme mladi službenik je obavezan da nauči, čitati, korespo-denciju, te da poslovno razgovara na jednom svetskom jeziku. I na kraju da napomenem da Japanac odlazi u penziju između 55 i 60 godine života, ali nije nikakvo čudo ako čujete da pojedini privrednici rade i istupaju u javnom životu čak do 90 godine života. 0 privrednom „čudu" kako se obično kaže za Japan može se napisati mnogo više, ali ograničenost u prostoru obavezuje me na osnovne crte koje sam iznio. RADE VIDOVIČ Analiza zaštite na radu u 1981 godini I. NESREĆE NA RADU U 1981 godini u RO SGP „PIONIR" Novo mesto bilo je 445 nesreća na radu, što je manje nego u 1980 godini, kada je bilo 493 nesreće. U relativnom omjeru to je 9,2 % : 10,0 %. Među nesrećama bilo je 6 primjera težeg karaktera. Kada analiziramo nesreće na radu mislimo na tri ustaljena pokazatelja: a) oblik nesreće — kako je do nesreće došlo, b) materijalni uzročnik — što je prouzrokovalo nesreću, c) uzrok - zašto je došlo do nesreće. Prema analizi nesreća na radu ti pokazatelji su slijedeći: — ubod: 44 slučajeva, - otrgnut predmet (iver) 40 slučajeva. b) Najčešći „materijalni uzročnik" je: — građevinski materijal: 59 slučajeva, — tlo: 52 slučajeva, — čavao: 41 slučajeva, — ručno oruđe: 38 slučajeva, — oplatni element: 30 slučajeva, c) Glavni „uzroci” nesreća na radu su: — nepravilan rad. postupak: 88 slučajeva, — neupotreba osn. sred. za zaštitu: 78 slučajeva, — nedostatak radnog iskustva: 43 slučajeva, — neorganiziran posao: 36 slučajeva, — klizavo tlo: 35 slučajeva, — neosigurano radno mjesto: 32 slučajeva. Najviše puta su „oblik nesreća na radu", „materijalni uzročnik" i „uzrok", između sebe tijesno povezani. Jedan od glavnih uzroka nesreća na radu je neupotreba zaštitnih sredstava (cipele), što jako često prouzrokuje oblik „ubod” sa „čavlom” kao materijalnim uzročnikom. Upotrebu osobnih sredstava za zaštitu mogli bi preimenovati i u kršenje zaštitne i radne discipline. Jer je taj uzrok jedan od glavnih uzroka nesreća na radu, potrebno je naglasiti da je za osobna zaština sredstva u 1981 godini bilo namijenjeno i upo-trebljeno preko 650 starih milijuna. Vrlo su zanimljivi i podaci, koji su djelovi tijela bili najčešće povrijeđeni: — glava: — lice: -oči: — ruke: — prsti ruku: 31 povreda, 2 povrede, 46 povreda, 77 povreda, 90 povreda, — tijelo: 35 povreda, — noge: 135 povreda. Istinaje da su ruke i noge najizloženiji djelovi tijela, a tu je i najviše povreda. Zabrinjavajuće je stanje povreda glave i očiju. Povrede tih djelova tijela obično su najosjetljivije i ostavljaju trajne posljedice, ako ne i invalidnost. Dosadašnja analiza nesreća na radu bila je ukupna za cijelu RO SGP „PIONIR". Dobro bi bilo da pogledamo i stanje nesreća na radu po OOUR. Kod toga ćemo upotrijebiti slijedeće pokazatelje: — broj nesreća na radu, — postopak (%): broj nesreća na radu na 100 zaposlenih, — ozbiljnost: ispad radnih dana u uporedbi sa obavljenim radnim satima (na 1.000.000 sati), — učestalost: broj nesreća na radu u uporedbi sa obavljenim radnim satima (na 1.000.000 sati). OOUR Broj % NESREĆE ozbiljnost učestalost 1. OOUR ge. sektor Novo mesto 155 14,5 929 85 2. OOUR gr. sektor Ljubljana 44 6,5 627 55 3. OOUR gr. sektor Krško 8o 9,7 lol4 54 4. OOUR gr. sektor Zagreb 45 12,6 966 69 5. OOUR gradbeništvo Metlika 21 lo,o 6o3 57 6. OOUR MKO 51 16,9 69 2 96 7. OOUR LO 5 4,0 197 29 8. OOUR SPO 5^ 11,9 829 57 9. OOUR TOGREL 15 9,2 1998 49 lo. OOUR Keramika 1 2,5 75 12 11. OOUR PB - - - - 12. Učenici 15 5,1 275 55 13. RZZS, OKI, IB . 5 0,8 59 4 UKUPNO 445 9,2 54 788 Za ocjenu „učestalosti" tabelu ocjenjivanja: i „ozbiljnosti" dajemo i slijedeću Ocjena Učestalost Ozbiljnost - vrlo dobro do 2o do 5oo - dobro 2o - 6o 5oo - looo - slabo 6o - loo looo - 2ooo - jako slabo iznad loo iznad 2ooo a) Najčešći „oblik" nesreća na raduje slijedeći: - udarac predmeta: 73 slučajeva, - udarac na istom nivou: 60 slučajeva, - pad predmeta: 55 slučajeva, Uprkos tome da komentar stanje u OOUR MKO i u OOUR nije potreban, jer sama tabela 8r- sektor Novo mesto. Uprkos dosta govori, valja napomenuti pooštrenom nadzoru službe za već niz godina problematično (Nadaljevanje na 20. str.) (Nadaljevanje zl9. str.) zaštitu na radu, na te se dvije OOUR stanje ipak sporo poboljšava. Najčešći uzrok nesreča na radu u OOUR MKO pored neredovite upotrebe osnovnih zaštitnih sredstava (očala) su i natrpanost prostora za rad i neuređeni prelazi. U OOUR gr. sektor Novo mesto zaštitna disciplina je jako veliki problem (neupotreba osobnih zaštitnih sredstava, nečista gradilišta). II. TROŠKOVI IZOSTANAKA ZBOG BOLOVANJA Prije nego što pogledamo troškove izostanaka zbog bolovanja dobro je da pogledamo strukturu našeg rada i strukturu svih izostanaka. Kao osnovu za razmišljanje o toj problematici pogledajmo koliko smo radili i koliko izostajali u 1981 godini: — efektivni radni sati: 7.812.146 ili 78,9% — izostanci: 2.094.611 ili 21,1 % UKUPNO: 9.906.757 ili 100,0% Istina je da su neki izostanci, kao što su godišnji odmor, državni praznici, izostanci za obrazovne tečajeve i slično, planirani, ali također je mnogo izostanaka koje bi mogli smanjiti. Najprije pogledajmo strukturu svih izostanaka u 1981 godini: A. PLAĆENI IZOSTANCI: 1. godišnji odmor: 2. vanredni dopust (plaćen) 3. državni praznici 4. obrazovanje 5. refundacije 6. zastoji UKUPNO: B. B LOV ANJA 1. na teret OOUR 2. na teret zajednice SZ UKUPNO: 777.139 - 7,8 % 20.533 -0,2% 277.718 - 2,8 % 54.339 - 0,5 % 13.996-0,2% 158.344- 1,6% 1,302.064 - 13,1 % 441.571 -4,5% 257.465 - 2,6% 699.036 - 7,1 % Primjedba: među bolovanjima je zbog nesreća na radu na putu izgubljeno 52.808 sati ili 0,6 %. Ovdje je potrebno napomenuti da su se bolovanja u 1981 godini u uporedbi sa 1980 godinom smanjila, ali se je povećao udio bolovanja zbog nesreća na radu od 0,3 na 0,6 %. C. NEOPRAVDANI IZOSTANCI 47.780 - 0,5 % D. NEPLAĆENI IZOSTANCI 45.731 - 0,4 % UKUPNO: A-D = 2.094.611 sati ili 21,1 % III. TROŠKOVI NESREĆA NA RADU A. Direktni troškovi 1. Bolovanje a) ispad radnih sati: 52.808 b) prosječni osobni dohodak po satu: 81,20 Ukupno a x b = Đ4293.856,00 2. sanitarni materijal: 137.600,00 Ukupno: 1 + 2 = 4,431.456,00 B. Indirektni troškovi Ovdje uzimamo u obzir samo gubitak na prihodu. Podaci: a) ukupni prihod u 1981 godini: 5,498.000.000,00 b) gubitak radnog vremena zbog nesreća:0,6 % (27 radnika dnevno) Gubitak na prihodu: a x b = 34,188.000,00 Ukupno: A + B = 38,619.456,00 IV. MJERE ZA BOLJU ZAŠTITU NA RADU Smatramo da dosadašnje parole i deklarativni prijedlozi za bolju zaštitu na radu nisu dovoljni. Ako hoćemo da izostanci sa rada ne pogoršaju i tako već težak položaj u građevinarstvu bit će potrebno smanjiti kako izostanke zbog nesreća na radu tako i bolovanja uopće. Predlažemo slijedeće mjere: 1. Rukovodeći i poslovodni kadar na gradilištima i u radionicama koji ima direktan utjecaj na stanje zaštite na radu, morao bi stimulativno biti vezan na smanjenje nesreća na radu. 2. O svakoj teškoj ili smrtnoj nesreći na radu moraju raspravljati samoupravni organi OOUR. Iz analize takve nesreće bilo bi potrebno dati kritičku ocjenu odgovornih osoba koje nisu obavile svoje zadatke da bi spriječili uzroke nesreće. 3. Posvetiti veću pažnju obrazovanju, a prije svega uvođenju novih radnika. 4. Izvođenje mjera zaštite, a prije svega upotreba osobnih zaštitnih sredstava, moralo bi biti bezuvjetno. Dosledno uzi- mati u obzir neizvođenje ove mjere kao teže kršenje radne obaveze (radnika kao i odgovornog rukovodioca). 5. Koristiti znanje i sposobnosti radnika službe za zaštitu na radu kod rješavanja svakodnevnih zadataka. EDO FRANTAR, VAR. ING. Drugi o Pioniru Nažalost ovaj izvještaj o tome, što je tisk pisao o Pioniru, neće biti potpun, jer zbog neredovitog dobijanja dnevnika vjerojatno nismo uspjeli pratiti sve priloge koji su na ovaj ili onaj način raspravljali o Pioniru. Također se nitko nije javio iz drugih republika, ali još uvijek se nadamo i pozivamo Pionirovce u BiH, Crnoj Gori i Hrvatskoj, neka nam pošalju vijesti iz lokalnih časopisa o njihovem radu. Pa počnimo. 11. februara (veljače) Dolenjski list, koji ujedno najviše izvještava o našoj RO, izvještavao je o rušenju bivšeg poreznog ureda u Novom mestu, koje je bilo obavljeno u rekordnom vremenu, te o povratku djece iz Kranjske gore, kojima je upravo Pionir u velikoj mjeri pomogao. Delavska enotnost je 4. marta (ožujka) pisala o našem pjevačkom zboru, a zatim su o sportskom danu na Kobli pisali: Delo (3. 3.), Dolenjski list i Delavska enotnost (oba 11.3.). Dolenjski hst je tjedan dana kasnije objavio članak o poslovanju Pionira, kao što je to izložio drug Vire, direktor OOUR TKI. 25. marta (ožujka) Pionir se pominje u prilogu „Neprihvatljiv nemar11 koji govori o poslovnoj (neodgovornosti Pionira i ostalih građevinskih organizacija kod zahtjeva i prava građana. Isto tako izvještava o informativnom sastavu o usmjeravanju učenika osnovnih škola na građevinske pozive, te otvaranju novog hrama zdravlja — zdravstvene stanice u Kostanjevici na Krki. Kratko predstavljanje RO „Opuzen " iz Opuzena „Opuzen11 iz Opuzena (općina Metković) je RO za proizvodnju građevnih elemenata. Već duže vremena kao sirovinu upotrebljava pijesak i kamen iz rijeke Neretve, koje finalizira u gotove proizvode (omnia ploče, betonske blokove). Za takvu su se proizvodnju odlučili zbog bogate sirovinsice osnove (područje srednjega toka rijeke Neretve jedno je od najbogatijih građevinskim materijalom uz obalu) i nedostatka građevidnskog materijala na širem području. Izgradnja brana na gornjem toku rijeke Neretve smanjila je dotok sitnog kamena kao sirovine, te je zato bilo nepohodno ulagati u kamenolom za potrebe daljnje proizvodnje. Iz kamenoloma i ušća rijeke Neretve, koji su u neposrednoj blizini Opuzena, RO „Opuzen11 imat će dovoljne količine svih po- trebnih frakcija građevinskog materijala. RO sačinjavaju tri pogona sa 111 radnika. U prvom, proizvodnom, radi oko 70 radnika, a druga dva pogona, komunalni i prehrambeni bit će perspektivno izdvojena iz sastava „Opuzena11. Upravo sada se završavaju radovi na novom kamenolomu, koji će imati kapacitet 60.000 m3 u jednoj smjeni. Sva oprema i vozni park za kamenolom već su nabavljeni. U 1980 godini realizacija RO iznosila je 4,3 stare milijarde, a ostatak dohodka 0,3 milijarde. Za dosadašnje poslovanje bilo je karakteristično daje bio realiziran manji dio zacrtanih kapaciteta, zato uprkos dobrom poslovanju u „Opuzenu11 nisu zadovoljni. Proizvodnju će obvezno trebati proširiti i to prije svega usvajanjem drugih proizvoda te montažnih objekata od betona (zidne obloge, montažne vikend kućice, montažne hale i drugo). Obzirom na to da realizacija tako obimnog programa zahtijeva velika ulaganja i to kako radne snage (prije svega visokokvalificirane), tako i sredstava za rad, radna organizacija „Opuzen11 suočena je sa problemom čije riešavanje zahtijeva hitno poduzimanje mjera, po- sebno zato jer je osnovna banka u Kardeljevu, u koju su uključeni, malog kapaciteta. Da bi što brže i lakše realizirali začrtane programe, RS i 00 SK odlučili su, da se pove-žu sa radnim organizacijama, čiji sadašnji i razvojni programi odgovaraju njihovim. Udruživanjem ili uključivanjem u neku veći RO imali bi veće mogućnosti za realizaciju svog petogodišnjeg programa. Zbog toga jer se žele baviti daljnjim razvojem montažnih elemenata, vide velike mogućnosti u tijesnom povezivanju sa OOUR TOGREL, što ih je vodilo da započnu proces povezivanja sa našom radnom organizacijom. Motivi povezivanja radne organizacije Opuzen jasni su — brži i trajniji privredni razvoj. A što od udruživanja očekuje naša radna organizacija? Pored prednosti koje smo odredih već u uvodu, od među- sobne povezanosti sa tom radnom organizacijom još očekujemo: — efikasnije iskorištavanje sirovinske baze — proširenje proizvodnog programa — veći obim proizvodnje, a time i povećanje ekonomičnosti, jer su troškovi po jedinici manji kod veće realizacije — veću komercijalnu prodornost i učvršćivanje položaja na tržištu. Pozitivni efekti ovog povezivanja ne iskazuju se samo u ekonomskom pogledu, već prije svega u pogledu učvršćivanja samoupravnih društvenih odnosa, te ostvarivanja sadržaja Zakona o udruženom radu koji upravo međusobnom povezivanju i udruživanju rada i sredstava daje odlučujuću ulogu. KULTURA - KULTURA - KlUTURft - KULTURA - KULTURA - KULTURA Pionirova omladina za 8. mart U petak 5. marta (ožujka) omladina SGP „Pionir" priredila je u prostorijama novog samačkog doma u Novom mestu proslavu povodom dana žena. Pozdravni govor održao je predsjednik SSM SGP „Pionir" Krešimir Hercigonja, dok je predsjednik omladine RZZS Marko Rems pročitao „Poslanicu žena Jugoslavije", kojom smo se povodom ovogodišnjeg osmog marta (ožujka) pridružili nastojanjima Jugoslavije i svili naprednih snaga za očuvanje mira, razoružanje i sigurnost u svijetu, za uvažavanje izvornih načela nesvrstanosti i novog pravednijeg međunarodnog privrednog uređenja. Poslanicu sa potpisima svih učesnika proslave, Konferencija za pitanja društvenog položaja žena Jugoslavije poslat će u New York, da bi je pročitali na drugom posebnom zasjedanju Generalne skupštine Organizacije udruženih naroda. U jednosatnom kulturnom programu, kojeg je brojna publika platila aplauzom, kao prvi nastupio je Pionirov pjevački zbor pod vodstvom prof. Mileka sa repertoarom od pet pjesama. Bio je toplo i srdačno primljen. Recitatorska grupa izvela je recital na temu žene-borci, revolucionarke, majke, djevojke._ Žene, kakve su u svojim djelima predstavili naši pisci, pjesnici; a također i radnici na našim gradilištima, jer među njima ima dosta onih koji se u slobodno vrijeme bave takvom ili drukčijom granom kulturne djelatnosti. Skeču, koji govori o tome kakav je i kakav bi trebao biti život u braku (u izvođenju omladinaca iz Interne banke) bila je posvećena posebna pažnja. Našim dugogodišnjim radnicama koje su se oprostile ili koje će se uskoro oprostiti od radnog kolektiva Pionir — RZZS je OOS RZZS povodom ove svečanosti poklonila simboličan poklon i buket cvijeća uz želju da sačuvaju „trenutke" koje su proživljele u svom drugom domu, u najljepšoj uspomeni. Zaključnu točku kulturnog programa izveli su učenici glazbene škole iz Novog mesta, koji su svojim nastupom oduševili sve prisutne. Sve žene iz naše RO na proslavi su dobile i čestitke za praznik uz želju da bi ga i nadalje proslavljale u znaku neprekidne borbe za oslobođenje rada i čovjeka u domovini i u svijetu. IRENA VIDE SPORT - SPORT SPORT - SPORT SPORT - SPORT - SPORT Skijaška sekcija SSD Pionir je u sezoni 1981/82 organizirala šest skijaških tečajeva Poznato nam je da je za prosječnog radnog čovjeka skijanje srazmerno skupa rekreacija. Otpočinje već pri nabavi same opreme (skije, cipele, odijelo Zato naš radnik mora dosta duboko posegnuti u svoj džep, da bi mogao nabaviti odgovarajuću opremu. Istina je da smo postali već malo pre-zahtjevni, jer se hoćemo oblačiti po najnovijoj modi i osjećamo se zapostavljeni, ako nemamo skije zadnjeg modela sa najnovijim designom, ako nemamo odijelo od perja i skijaške cipele u istoj boji kao odijelo. Mislim da skijanje moramo gledati iz drugog ugla i uzimati ga kao oblik jako korisne rekreacije, a ne kao modnu reviju na snijegu, ili pak kao odraz imovinskih mogućnosti pojedinaca. Skijanje je divan sport, kojeg bi svatko morao upoznati. Ovdje ne mislim samo na alpsko skijanje, već i na hodanje i trčanje na skijama, koje je isto tako ili još više od alpskog, jako koristan oblik rekreacije. U Pioniru je sve više ljudi, koji se odlučuju da slobodno vrijeme provedu na snijegu. Imamo već oko 400 aktivnih skijaša, a sve više je i onih koji se oduševljavaju, odriču i nastoje da usvoje osnovnu skijašku motoriku. Za te je ljude naša skijaška sekcija u SSD Pionir pripremila ove godine jako široku ponudu. Počeli smo već na jesen, kada smo organizirali nabavku nove skijaške opreme. Svaki zainteresirani je mogao dobiti skije, sigurnosne vezove i skijaške cipele po jako povoljnoj cijeni sa otplatom u tri mjesečne rate. Ove je godine skije kupilo oko 150 naših radnika, što je dokaz da je zanimanje bilo dosta veliko. Kao što smo već utvrdili, ima nas sve više, koji bi željeli skijati. Jer je vožnja do udaljenih skijališta na Gorenjskoj dosta duga, umarajuća i skupa, rodila se ideja da bi napravili vlastitu skijašku žičaru. I zbilja, blizu Pionirovog doma na Gorjanci-ma stoji dvjesta metara duga žičara, koja će službeno već iduće godine početi radom. Do tada je možemo samo gledati i nadati se da će iduće zime biti dosta snijega, da će žičara početi s radom. Moram naglasiti da je bila napravljena dobrovoljnim radom članova skijaške sekcije i zagriženih pojedinaca koji su se dosta puta organizirali, uzeli oruđe i otišli na Gorjance. Žičara je sada postavljena, još je potrebno urediti neke nedostatke, ali to ne bi smjela biti kočnica da iduće godine počne s radom, gdje će po svoj prilici biti organiziran i zimski sportski dan 1983. Slijedeća povoljnost koju je nudila skijaška sekcija SSD Pionir, sigurno su skijaški tečajevi. Do sada nismo imali tako široki izbor kao ove godine. Organizirali smo šest tečajeva, početnih i naprednijih. Mogućnosti su zbilja bile velike. Mogli smo birati između Gorjanaca, Ukanca kod Bohinja i hotela A—kategorije na Jahorini. Odmah moram reći daje sijaški tečaj na Gorjancima otpao zbog velikog nedostatka snijega. Tom tečaju su se prije svega veselila djeca i početnici, jer je bio planiran za vrijeme zimskih praznika. Bilo je prijavljeno preko četrdeset kandidata. Naredne godine opet namjeravamo organiziratai tečaj za vrijeme školskih praznika na Gorjancima i nadajmo se, da će tada biti dosta snijega, da ga mognemo izvesti. Sigurni smo da će učešće biti još veće, nego što bi bilo ove godine. Tečaj na skijalištima Jahori-ne odvijao se od 1. II. do 14. II. u dva termina. Ukupno je učestvovalo 60 polaznika tečaja, koji su bili jako zadovoljni organizacijom tečaja i nije im bilo žao da su neki platili dinar više. Boravili su u sportsko rekreativ-nom centru, Hotelu ,,Koran“, koji je 15 km udaljen od skijaških terena na Jahorini. Tamo su polaznici tečaja imali autobus, koji ih je dovezao i svakog dana vozio na skijanje. Hranili su se u hotelu ,,Koran“, a ručak su imali na samom skijalištu u Hotelu ,,Jahorina“. Pod stručnim vodstvom naših skijaških voditelja i učitelja polaznici tečaja skijali su svakog dana po četiri sata, a posljednjeg dana bio je organiziran veleslalom, na kojem je svatko mogao vidjeti napredak kojeg je stekao na tečaju. Svake godine sigurno je najviše interesenata za tečajeve ko- je organiziramo u našem odmaralištu Pionir u Ukancu kod Bohinja. Tako su i ove godine ovdje bila tri skijaška tečaja. Boravili smo' u našem domu, gdje smo imali organiziranu i prehranu, koju smo sami pripremah u našoj kuhinji, koju su svi mogli upotrebljavati. Radni dan tečaja bio je slijedeći. Ustajanje oko osam ujutro, zatim pripremanje doručka i zbor svih polaznika tečaja u 9.00 sati pred domom, odakle smo svi zajedno otišli na skijalište na Kobli. Skijali smo od 10.00 do 12.00 sati. Zatim je bio sat odmora za ručak, a od 13.00 do 15.00 sati bio je popodnevni tečaj. Povratak u dom nije bio točno određen, tko je želio mogao se skijati do 17.00 sati, dok su žičare bile u pogonu. Moram naglasiti da se svaki polaznik tečaja morao držati rasporeda, jer je tečaj bio organiziran sa ciljem da se tečajnici što više usavrše odn. nauče smučarskim vještinama, a poslije tečaja svatko je potražio svo- Posljednjeg dana u februaru (veljači) održano je takmičenje serijskom zračnom puškom, na kojem je nastupilo preko 60 strijelaca iz 7 streljačkih društava. Među muškim ekipama najbolja je bila strelska družina „Pionir" sa 1389 krugova, ispred strelske družine ,,Krka“ i strelske družine „13. maj“ sa 1310 krugova. Od ženskih ekipa najbolja je bila strelska družina ,,Krka“. Pojedinačno muškarci: 1. Ribič Jože sa 364 kruga, 2. Berlan Janez sa 356 krugova i 3. Kranjc Stojan sa 354 kruga. Pojedinačno žene: 1. Bučar Metka sa 350 krugova, 2. Aš Štefka sa 332 kruga i 3. Kravcar Danica sa 314 kruga. ju zabavu. Neki su od umora zaspali, na raspolaganju smo imali televizor, koji se nalazi u svakoj dnevnoj sobi u domu, drugi su pripremali večeru, neki su igrali šah, karte i si. Navečer smo na raspolaganju imali prijatnu glazbu u hotelu Zlatorog, gdje smo mogli zaplesati. Svima su se ipak najviše sviđale popularne „PATKICE". Na završetku tečaja organizirali smo takmičenje i objavili i nagradili uspješne tečajnike. Možemo reći da su tečajevi uspjeh i da se opet mnogo Pionirovih radnika naučilo i usavršilo u skijaškom znanju. Moramo pohvaliti kompletnu skijašku sekciju u SSD Pionir, koja je ove sezone bila jedna od najaktivnijih sekcija u SSD, a i marljive Pionirove skijaške voditelje koji su žrtvovali svoj redovni godišnji odmor, da su po četiri sata dnevno mogli poučavati i prenositi svoje skijaško znanje našim radnicima. STRELJAŠKO TAKMIČENJE U ČAST DANA ŽENA Općinski streljački savez je u čast dana žena priredio općinsko takmičenje u strijeljanju zračnom puškom. Sudjelovalo je 12 ekipa sa preko 60 strijelaca. Bili su postignuti dobri rezultati, a posebno u pojedinačnoj konkurenciji. Najbolji su bili Pionirovi strijelci, zauzeli su sva prva mjesta. Najboljim su pojedincima bih dodijeljeni praktični pokloni. Muškarci ekipno: 1. SD „Pionir" I. - 708 krugova, 2. SD „Pionir" II. — 683 kruga, 3. SD „Krka" - 657 krugova. Žene ekipno: 1. SD „Pionir" — 494 kruga, 2. SD „13. maj" — 400 krugova, 3. SD „Labod" — 317 krugova. Pojedinačno muškarci: 1. Ribič Jože - SD „Pionir" - 184 kruga, 2. Židanek Franc — SD „Pionir" — 181 krug, 3. Zupančič Miran - SD „Pionir" - 181 krug. Pojedinačno žene: 1. Bučar Metka — SD „Pionir" — 171 krug, 2. Gornik Sonja — SD „Pionir" — 166 krugova, 3. Aš Štefka — SD „Krka" — 166 krugova. SD „Pionir" DAVOR RANGUS Općinsko takmičenje u streljaštvu SPORT - SPORT SPORT - SPORT SPORT - SPORT Masovnost još nije odlika Pionirove rekreacije Kada sam u Delovskoj enotnosti pročitao sastav Andreja Ulage, kako rad organizatora rekreacije ni izdalena nije vrijedan zavisti, htio sam se još i sam uvjeriti, kako je sa tim u Pioniru. Zanimalo me je da li i u našoj radnoj organizaciji zastarjeli mentalitet, uskost, ne-osyještenost, nepoznavanje uloge i važnosti zdravog načina preživljavanja slobodnog vremena, kao što navodi Ulaga, ometa normalan rad organizatora rekreacije. Zato sam potražio Davora Rangusa, koji je zadužen za rekreaciju u Pioniru, a on je uprkos posla koji je imao na pripremi zimskog sportskog dana, našao vremena i za razgovor samnom, u kojem sam doznao dosta toga zanimljivog. Davor je već dvije godine pionirovac, iako je godinu dana proveo na odsluženju vojnog roka. Apsolvent je visoke škole za tjelesnu kulturu u Ljubljani, tako da se ovdje tek prvi put susreo sa djelatnošću, koju bi trebao obavljati. A ni ovdje nije bilo sve najljepše. Naime, nije imao pravog mentora, bar ne onog stručnog, te se zbog toga morao sam snalaziti. Kako mu je to uspjelo mogu ocijeniti svi koji se na bilo koji način susreću sa rekreacijom. U razgovoru sa njim dao mi je do znanja da posao organizatora rekreacije ipak nije tako težak kako neki zamišljaju. Istina je da je orao ledinu na tom području, ali je uvijek naletio na ljude koji su htjeli i koji su znali pomoći. Nešto mu ipak smeta. Prije svega smeta mu takmičarska usmjerenost, kako na radničkim sportskim igrama, kao i u samom poduzeću. Svi previše gledaju takmičarski sport, treninge, takmičenja, a nema naglaska na masovnosti, na zdravoj rekreaciji. Taj će mentalitet i među nama trebati iskorijeniti i samo tako će njegov rad moći zbolja zaživljeti u pravom svjetlu. Naravno i u sportu se potvrđuje ugled firme, ali to ne bi smio biti jedini cilj učestvovanja u sportu. Nisu cilj rezultati već samo učestvovanje. Radnom čovjeku je i te kako potrebna i rekreacija, gibanje, opuštenost. Nažalost još ih se premalo bavi tom djelatnošću, mnogi se brzo oduševe, a onda napuštaju iz različitih razloga. Još uvijek smo svi premalo svjesni koje nam koristi daje rekreacija. Rad organizatora rekreacije prije svega bi trebala biti organizacija. Ali dosta puta Davor mora raditi i štošta drugo. Tko je mislio da će problem rekreacije u Pioniru biti rješen zapošljavanjem profesionalnog rekreatora, dobro se prevario. Samo jedan čovjek ne može sve napraviti sam, ne može biti na odbojci i plivanju istovremeno. Zato sindikalno sportsko društvo, kojeg vodi Alojz Jožef, ima u svakoj OOUR svog predstavnika, koji svi zajedno sači-njavanju izvršni odbor SSD. On, ako se sportski izrazimo, djeluje u slijedećoj postavi: Pored ovih koji se brinu za organizaciju rekreacije, po oourima je SSD organizirano i po sekcijama. Rukovodioci pojedinih sportskih sekcia su: Igor Babnik — odbojka, Ivan Kočevar — stolni tenis, Ivan Rovan — kuglanje, Jože Ribič in Franc Zidanek — streljaštvo, Vojko Mlinar - šah, Anton Krštinc — boćanje, Anton Vesel — skijanje, Jože Majes - trčanje na skijama, Franc Kuzma — plivanje, Anton Sečen - atletika, Mirko Injac — mali nogomet, Davorin Rangus - trim sekcija. Rad tih sekcija nije još sasvim zaživio, jer Davor više puta mora sam sakupljati ekipe za pojedine nastupe, umjesto da bi to radili rukovodioci tih sekcija, koji svoje „sportaše1* najbolje poznaju. Istina je i to da mnogo radnika naginje prije svega individualnim sportovima, gdje su rezultati vidljiviji nego kod kolektivnih. Prave mogućnosti još uvijek nema; možda je iznimka samo skijanje, i naravno, najvažnija sporedna stvar na svijetu — nogomet. Uz taj redovni posao treba organizirati i niz sportskih susreta sa ostalim radnim organizacijama, zimski i ljetni Pioni-rov sportski dan, koji su već tradicionalni; sportski dan učenika, koji ima namjeru da to postane, organizirati pripreme na RSI i SIG, te još puno sporednih stvari. Pored toga prošle su godine, za sve one koji naginju oboljenjima, organizirani preventivni zdravstveni rekreativni odmori, koji su za savjesne radnike bili besplatni. Oni za to koriste svoj godišnji odmor, dok u nekim drugim radnim organizacijama takvim radnicima daju čak 3/4 besplatnog dopusta. Prošle je godine bilo organizirano i trčanje u prirodi i to dva puta tjedno u Portova-lu, gdje se briga vodila o djeci i predtrkačima za starosne grupe. Još je mnogo stvari bilo napravljeno, ali nažalost ne možemo sve nabtojiti. Mogu samo da poduprem Davorov prijedlog da se uvede sportska rubrika u glasilu, da se postave sportske oglasne ploče, i uopće da se poveća propaganda. Treba upozoriti i na neozbiljenost kod učešća na takmičenjima (posebno na RSI), nevračanje sportskih rekvizita i dresova, te ostale malenkosti koje otežavaju rad organizatora rekreacije. Na kraju sam još zamolio za kritičku ocjenu rekreacijske djelatnosti po pojedinim granama koja se odvija od novembra (studenog) prošle godine, a Davor mi ju je drage volje posredovao. Plivanje se odvija na Otočcu i posjećuje ga 10—20 radnika. Voda se grije, bazen i sauna su besplatni, možete dovesti i djecu, a na proljeće možete koristiti i trim stežu koja je u neposrednoj blizini, predviđeni termin možete i prekoračiti i nitko vam neće zamjeriti. Istina je da je Otočac malo udaljen, ali se put donde ipak isplati. Muška i ženska rekreacija — učešće nikako nije zadovoljavajuće, a posebno je kod žena opala posjeta. Možda je za to kriv neodgovarajući termin. Muška rekracija je masovnija, Marjan Filipčič — grad. sektor Novo mesto, Slavejko Stojanovski - grad. sektor Krško, Andrej Kurnik - grad. sektor Ljubljana, Marjan Janežič - OOUR TOGREL, Marjan Bahljen - grad. sektor Zagreb, Jože Malenšek — PB, Jože Penko - MKP, Ivan Draginc — DP, Ivan Rovan - TKI, Slavko Štepec - RZZS, Davor Rangus — organizator sportske rekreacije, Slavko Koračin — blagajnik. obično ih se sakupi oko 30. Vodi se briga i o djeci. Rekreacija se približno ovaku odvija: na početku je zagrijavanje trčanjem, slijede vježbe za razgibavanje (kružna vježba) i na kraju za opuštanje igra se odbojka. Nogomet je zabranjen; ali uprkos tomu ponekad zaigraju „mini nogomet** na balkonu gimnastičke sale sa odbojkaškom loptom. Preventivna rekreacija se ne odvija jer nije bilo ni jednog interesenta. Možda je i ne-obavještenost kriva za to. Pod preventivnom rekracijom prije svega se mislilo na testiranje različitih tjelesnih sposobnosti, mogućnost mjerenja otkucaja srca i si. Sve to pod vodstvom liječnika i Irene Gostiša. Nažalost sve skupa je propalo i vjerojatno će to trebati uključiti u neku drugi oblik rekreacije. Stolni tenis i streljaštvo također nisu najbolje posjećeni. Moglo bi se uključiti mnogo više privrženik ta dva sporta, prije svega za stolni tenis i dovoljno interesenata, tako da ponekod i streljači igraju ping pong, a igrači tenisa strijeljaju. Kuglanje je razdvojeno na tri dijela; u prvom sudjeluju rekreativni kuglači, naravno pod stručnim vodstvom, onda slijede treninzi za muške i ženske ekipe. Sve se odvija na kuglali-štu na Loki i posjećeno je u zadovoljavajućem broju i uzorno je organizirano. Boćanje se doduše odvija obzirom na vremenske prilike i dogovor zainteresiranih. Mogućnosti za boćanje su na Loki ili na novom igralištu za boćanje kod samačkog doma u Bršlinu. Šah je također grana koja se odvija prema prilici i uglavnom u šahovskom klubu. Trčanje na skijama bilo je zamišljeno na skijaškim prugama u Cikavi, ali je bilo samo tri puta, a onda je nestalo snijega. GORAN ROVAN f N Obvestilo Društvo gradbenih inžehiijev in tehnikov bo organiziralo v drugi polovici aprila 1982 predavanje s temo: 1. Gradbena regulativa: — zakon o graditvi objektov, — sprememba zakona o graditvi objektov, — družbenoekonomsko in strokovno ocenjevanje upravičenosti investicij, — gradbeni nadzor, gradbeni dnevnik in gradbena knjiga, — atestacija materialov, — obligacijska razmerja v gradbeništvu. 2. JUS U. E3 050 (prefabricirani betonski elementi) Točen datum in kraj predavanja bosta javljena naknadno. v__________________________________________________j V arabskem svetu „gibli“ piha, nosi pesek v oči, če ne znaš ga prav prijeti, dolar hitro iz rok sfrči. Naš veliki Pionir je v lovu na devize zašel v neznan revir in od bogate mize odščipnil le drobir. O, Pionir, podvizaj se, naj neuspeh te ne potre, prihodnost v tvojih rokah je, ideja dobra hitro uspe, doma še dosti kruha je. (KRIVOLJUN) OBVESTILO • Orjak O, Pionir, o, ti orjak, napravil velik si korak, le malokdo ti je enak. Doma si že oral ledino, želel si stopit’prek meja, podal na drugo se celino, odrezal tanko si rezino. kronika Od 26. 2. 1982 do 31. 3. 1982 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD Keramika: Durič Dane, del. na mont., Gričar Silvo, pečar; Milič Petar, Jankovič Tomislav, Ilič Živojin, Kulaš Ivan - keramičarji, Plantan Anton, pečar in Ilič Kazimir, delavec; TOZD SPO: Gačnik Franc, delavec; Muhič Marija, likvidator; Žibert Ivan in Jančar Zlatko, voznika; Piletič Slavko, mehanik; Alispahič Ibro, dela-V6C’ TOZD MKO: Nartnik Janko, avtoličar; Žagar Jože, strugar; Maleševac Vladislav, delavec. IZ JLA SO SE VRNILI: TOZD MKO: Bojane Franc, Može Jože, Osterman Tomaž, Novakovič Miro in Milenkovič Petar — strojni ključavničar, Gričar Igor, avtoklepar; TOZD Lesni obrat: Škrbec Jože in Saje Franc, delavca; TOZD Projektivni biro: Zupančič Ivan, gradbeni tehnik, Papež Franc, strojni inž.; TOZD TKI: Železnik Janez, gradbeni ing., Bukovec Franc, gradbeni tehnik; Interna banka: Porenta Gorazd/ekonom. tehnik.; TOZD SPO: Zarabec Roman, delavec. V JLA SO ODŠLI: TOZD MKO: Glavač Jurij, Blažič Drago, ključavničarja; Duh Franc, avtoklepar; TOZD SPO: Turk Marjan, Mlakar Jože, ključavničarja; Žgajnar Aleksander, strojnik. UPOKOJILI SO SE: Jamnik Fausta, čistilka iz DSSS; Žagar Franc, mizar iz lesnega obrata; Stanojevič Čedo iz TOZD Zagreb; Zenkič Arif iz TOZD Ljubljana; Banovič Branko iz TOZD Novo mesto; Bešič Salih iz TOZD Krško in Janjac Jože iz TOZD Metlika. Novo sprejetim delavcem in delavcem, ki so se vrnili iz JLA, želimo dobro počutje v naši delovni organizaciji ter veliko delovnih uspehov, delavcem, ki so odšli na služenje vojaškega roka, da bi le-ta čimprej minil, tovarišici in tovarišem, ki so se upokojili, pa želimo veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. • Odbor za kulturo pri SGP • Pionir in plesni klub Novo • mesto organizirata začetni • tečaj standardnih in latin- • skoameriških plesov. • S tečajem bomo pričeli • 20. aprila v prostorih ples- • nega kluba Novo mesto (stari dom JLA), trajal pa bo od 18. do 20. ure. Prijave sprejemata Katjuša Borsan in Mojca Hočevar na telefon 23-686. Cena tečaja je 500 din. Številke govore V preteklem letu je naša DO ustvarila 5.347.662.243 din realizacije, od tega je bilo neto realizacije 5.266.989.650. Celotni prihodek je znašal 5.348.450,293, dohodek pa I. 466.940.080 din, čisti dohodek pa 996.589.120 din. Zgradili smo 385 stanovanj s povprečno površino 56,56 m2, skupna površina stanovanj pa znaša 33.029 m2. Pri vsej gradbeni dejavnosti, ne samo stanovanjski, smo porabili 5.262 kosov opeke, 325,069 m3 agregatov, 36.727 ton cementa, II. 346 ton železa, 12.861 m3 lesa in 1529 ton apna. Podatke zbral: MILOŠ PRIMC PIONIR je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izjaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša BORSAN, namesnik Ivan ILIJANIC, člani uredniškega odbora: Pavle HOLOZAN za TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, Ivan MARKOVIČ za TOZD Gradbem sektor Krško, Peter BRAČKO za TOZD Strojno prometni obrat, Antonija BANČIČ za TOZD Mehansko — kovinski' obrat, Marjana KLEMENC za TOZD Projektivni biro, Bruno POTOKAR za TOZD TOGREL, Neđo DŽAJIĆ za TOZD Gradbeni sektor Zagreb, Alojz LENARČIČ za TOZD Lesni obrat, Anica BEDNARŠEK TOZD za gradbeno operativo Metlika, Mario PEČAR za TOZD Keramiko, Irena VIDE za DSSS. Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva SGP „PIONIR", 68000 Novo mesto. Ljubljanska 3. Stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk: TOZD Tiskarna, Novo mesto. Organizator kulture 9. KONGRES ZKS