ptlKA, Uailiail L UIIKVUU1
prihodnje nedelje.
Naročnina veija za Avstrijo : Za celo lelo . K 10 — i pol lela   . «   5'— « četrt leta . <   250 Za Ogrsko in inozemstvo: Za celo leto.. K 11 — « pol leta   . «    550 Naročnino   je   plačati' nanrej. Posamezne številke se   prodajajo po '   20 v.
Elredoištvo in upravnico ;e nahajata v Ptuju, ko poslopje št. 3
sprejemajo zastonj, aH
rokopise se ne vrača.
Uredniški zaključek je
vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za '/i   stani k 160—
/.	«	«    80 —
/.	4	«   40 —
/s	C	«   20 —
A.	C	«    10 —
!»	%	<     5"—
L	<	«     2-—
Pri večkratnem ozn: se cena primerno zniža.
Stev. 39.
V Ptuju, v nedeljo dne 29. septembra 1918.
XIX. letnik.
Veleizdajski Cehoslovaki pri Dosso alio od naših čet uničeni. — Italijani izgu-bonosno zavrnjeni. — Krvave izgube ententnih čet ob siegfried-fronti. --- Mirovna nota zavrnjena. — Jugoslovanska zadeva pred svojo odločitvijo in konec Koroščevega rovarjenja — Rusizapirajo Jugoslovane. — „Zmanjšanje denarne vrednosti" — naša lastna krivda !
\ Pred odločitvijo, j
že delj časa trajajo pogajanja o rešitvi jugoslovanskega vprašanja, pogajanja ki stojijo neposredno pred svojo odločitvijo. Znano je tudi, da ogrska vlada celo zadevo pospešuje, medtem ko Se od avstrijske strani ta ni tako daleč dozorela. Ogrska se namreč trudi, da bi to konjunkturo izkoristila, da si torej po ceni zopet nagrabi, kolikor najbolj more. Mi zvesti štajerski Avstrijci pripisujemo sicer celi zadevi manjšo zanimanje. Nam bi sicer vse eno bilo, kaj se namerava zgoditi z Bosno in Hercegovino, da celo z Dalmacijo jn to pod predpogojem, da so potem v tem peklenskem kotlu 110 ukuba zojtpt kaj politic,.
no neprijetnega in da bi ta reforma ne postala zopet tokozvani inštrument jugoslovanske agitacije. Predvsem pa se mora zagotoviti v odcepitvi teh pokrajin za investirani kapital kakor za avstrijske gospodarske in kulturelne interese gotovo nadomestilo in ne samo v obliki pogodbe, ampak tudi dejanski. Od avstrijskega stališča razvidno, bi ta priklopitev obalske pokrajino in svojega zaledja k Ogrski pomenila tako bistveno ojačbo drugo državne polovice, da se zdi v danem slučaju vsako povratno   odpravilo   izključeno. Vojna je, —
~ čim dalje ona traja, tembolj je to razvidno po zavrinitvi Rusov iz Karpat in Rumun-cev iz Sedmograškega — ogrsko kraljevino napram Avstro-Ogrski tako ojačila, da se danes že smelo reče, da se skoraj ne gre več za avstro- ogrsko, marveč za ogrsko-avstrijsko državo. Nadaljna ojačba sosedne države brez primernega povračila pomenila bi gospodarski samomor naše državne polovice. Pred vsem pa moramo napraviti zopet bridko izkušnjo, da še smo bili vsikdar oškodovani, ko so začeli kovati več ali manj poklicani krogi, neovirani od javnosti in zastopnikov ljudstva, načrte za naše bodočnosti.
Ne moremo naše bojazljivosti zatreti, da pri sedanjih pogajanjih avstro-ogrska važnost ne najde onega zastopstva, ki ji pristo-ja v smislu državo-vzdržujočih avstrijskih interesov. Pravi se, da so vojaške oblasti obrnile posebno pozornost na skorajšnjo rešitev jugoslovanskega vprašanja. V katerem smislu, še sicer ne vemo. Ne vemo tudi, kakšno vlogo igra pri tej celej zadevi šef avstrijske vlade haron H nas are k, znano nam je   samo to,
1^1, da sta na ogrski strani nastopila šef ogrske vlada dr. Wekerle in grof T i s z a kot vrla pospeševalca ogrske zadeve. In to nam daje povod do dvomljivosti, da avstrijske zahtevo pri tem niso dovolj energično zastopane. In ta bojazen se skozi zadržanje skupnega finančnega ministra barona S pi t z-m ti 11 e r  še znatno poveča, katerega objek-
tivnost nam kaže proti vzhodu obvezen ha-smehljaj, proti zapadn pa strogo lice nepri-stranosti.
Tako pričakujemo, torej trenutek te vele-važne odločitve. Radovedni smo sicer, kako se bodejo izrazili napram temu pri prihodnjem parlamentarnem zasedanju, naši poslanci in kako stališče bodo v tem ozira oni zavzeli.   .
Avstrijsko uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Dun a j, 19. septembra. Uradno se danes razglasu :
—'—IL ali j a:nsk o'b oJ"i9Ce. V 3eilmin občinah   trajno   živahen   ognjeni   boj. —
Med Brento in Piavo vstavil je sovražnik po težkih neuspehih prejšnjega dne svoje napade. — Med hrabrimi četami, ki so v zadnjih bojih od svoje artiljerije izborno podpirani, vedno zopet napadajočega sovražnika zmagovito zavrnile, zaslužitaj posebno priznanje infanterijska regimenta št. 89 in 105.
Pri S an do na zavrnjen je bil ponočni prekoračevalni poskus.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poračilo od četrtka.
K.-B. Berlin, 19. septembra. (W.-B.) Iz velikoga glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta in ge-neralobersta v. B o e h n. Severo- vzhodno od Bixschoote očistili smo štiri dele v bojih 9. septembra v sovražnikovi roki ostalih jarkov in smo vjeli 136 Belgijcev. — Vrla poizvedovalna delavnost med Ypernin La B a s s e e. -— Severno od Armentiere-s a in južno od La Basseekanala zavrnjeni so bili delni napadi sovražnika. — V odseku od Moevres in Havrincourta močen artiljerijski boj. Pri krajevnih napadih napravili smo vjete.
Anglež začel je zopet proti našim postojankam pred siegfried-fronto v odseku gozda od Havrincourta do Somme naskakovati. — Severno od Gouzeaucourta in proti kraju samem naperjeni napadi izjalovili so se pred našimi črtami. Nemški lovski regimenti so Gouzeaucourt žilavo branili.
Tudi med Gouzeaucourtom in Hargicour-tom odbili smo Angleža, ki je z močnimi silami in tanki večkrat naskakoval. Epehy in Romsoy ostala sta po menjaj očem boju v njegovi roki. Zvečer ponavljal je sovražnik na celi Ironti svoje napade. Bil je povsod zavrnjen.
Med Hargicourtom in Pontru vrinili so Avstralci v naše pozicije. Po trdem boju se je posrečilo med Hargicourtom in Pontru prodirajočega sovražnika zapadno od BeJli-court-Belleglise vstaviti. — Med Omignon potokom in Sommo n&p&dal je Anglež v zvezi s Francozi. Pod vstavo močnih sil skušal je na St. Quentinu in severno od tega naše črte.predrc-ti. Do večera trajajoči boji končali so s popolnim neuspehom za sovražnika. V ljutih bojih bil je sovražnik v svoje izhodne črte nazaj vržen. Vzhodno-pruski regimenti in alzaško-lotrinski infanterijski regiment št. 60 so se posebno odlikovali.
Južno Somme izjalovil se je delni napad Francozov. Na 35 kilometrov široki napadalni fronti dognali smo skozi vjete 15 sovražnih divizij.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Med A i 11 e 11 o in A i s n o povišal se je artiljerijski boj popoldan na moči. Ljuti delni napadi, ki so bili posebno proti našim črtam obojestransko ceste Laffaux-Chavignon obrnjeni, so bili zavrnjeni.
—Aimnrltm   nliiipina   ».     Ct- vi 1 ur j t s a.^Ob—
Cotes Lorraines oživela je bojovna delavnost. Manjši boji v prednjem polju. Pri nekem sunku na Mauheules napravili smo vjete.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Italijanski navali na gorski fronti.
Avstrijsko uradno poročilo od petka.
K.-B. Dunaj, 20. septembra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče. Boji ob be-nečanski gorski fronti oživeli so včeraj iz nova. Severno MontediVal bellain Col del Rosso posrečilo se je Italijanom mimogredoč v naše jarke vdreti. Takojšnji protinapad jih je vrgel zopet ven.
Zapadno od A s d 1 o n e in v pokrajini Col del Orso odbili so naši vrli regimenti italijanske napade v bridkih bližinskih bojih. Sovražnik zadobil je težke izgube. Pri S an Dona izjalovil seje zopet sovražni prekoračevalni poskus.
Zapadno bojišče. Pri ces. in kr. četah nobena posebna podjetja.
Albanija. Manjša bojevna delavnost. Sovražne letalne naprave od Valone so bile od naših letalcev z uspehom napadeno.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročila od petka.
K.-B. Berlin, 20. septembra. Iz velikega glavnega stana ae poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Infanterijski boji severo-zapadno od Bixschoote in južno od Yperna potekli so se za nas uspešno. En sunek Angležev severo-zapadno od Hullucha je bil zavrnjen. Pri krajevnih podjetjih pri Moevres in v-gozdu od   Havricourta   napravili   smo   vjete.    V
Spominjajte se ob vseh prilikah ubogih sirot za domovino padlih vojnžkov in darujte
7Q  70T9rihn  drntičnifA  in  vornipvoličro   v Ptnin     Vcolr   tnrti  niimoniči rlor  ia Anhmrtnea] t
—    2
Moevres-u  sesrelili   smo   Številne   postojanke sovražnika.
Armadna skupina generalobersta von Boehn. Na bojišču zgodaj, zjutraj ljuti ar-tiljeriski boj. Močni delni napadi, l:i jih je napravil sovražnik večkrat proti Gozeaucourtu in obojestransko Epechy so bili zavrnjeni. Bavarnki regimenti in pruski lovci odlikovali so se pri tem posebno. Edine napade obračal je sovražnik po najmočnejšem ognju zgodaj zjutraj in v poldanskih urah proti našim črtam medOinignon-potokom in Sommo. Oni so se tukaj, kakor tudi včeraj povsod pred našimi črtami izjalovili..
Armadna skupina nemškega -prestolonaslednika. Severno Aisne napravili smo pri lastnem podjetju na dvorišču Barains in zapadno od Jouy 130 vjetih. Radi našega artilerijskega ognja, ki je podjetje zapadno od Jony pripravljal, namenjen napad sovražnika ni prišel popolnoma do razvitka   in je bil zavrnjen.
Armadna skupina v. G a 11 w i t z. Nad bojnim poljem med Maaso in Mosel sestrelilo je lovsko brodovje 2 pod vodstvom obcrlajt-nanta barona v Boenik v času od 12. do 18. septembra 81 letal. On sam je izgubil v boju dve letali. Lajtnant Bucher izvo-jeval je svojo 30. zračno zmago.
Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj, 21. septembra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče Sovražno podjetje proti pozicijskem delu v Tonah-odseku je bilo zadušeno v našem uničujočem ognju.
V Judikarij ah, v Concei-dolini, pri Mori in na visoki planoti krajevni majhni boji.
Med Brento in Piavo omejil se je Italijan po neuspehih zadnjih dni na sla-V)ftjšp. sunka proti  naši  T a a.o n-poziciji   seve,
padle so na Dosso alto naše naskočne čote neko od čehoslovaških lugijonarjev hranjeno postojanko. Največji del posadke za-dobil je svojo zasluženo usodo.
Zapadno   bojišče.   Pri ces. in kr. četah nobeni posebni dogodki.
Albanija. Na obali so bili zopet ita-
lijanski napadi zavrnjeni.
Šel generalštab«..
ro-vzhodno  Monte  Pertica,   ki   so   bili   brez ostanka zavrnjeni.
Zapano bojišče. Pri ces. in kr. četah nic pomembnega.
Albanija. Nobena pomenavredna bo- : jevna delavnost.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. B e r 1 i n, 21. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta ' Vzhodno od M e r c k e n a bil je belgijski delni napad zavrnjen. Vrla poizvedovalna delavnost med Lyso in Scarpo. Pri zavrnitvi angleških bataljonov, ki so napadli severno La Basee, napravili smo 50 vjetih.
Armadna skupina generalobersta v. Boehn. Med Gouzeaucourtom • in Sommo , časoma močna artiljerijska delavnost. Angle- ■ ški delni napad severo-zapadno Bellicourta ; izjalovil se je pred nagimi črtami. Južno j Somme vzeli smo naše še daleč pred pozicijo ! pripuščene prednje čete na isto nazaj in smo i izpraznili Essigny le Grand.
Armadna skupina nemškega pre-; stolonaslednika. Med Vauxaillon in I Jouy sledili so zvečer ljutemu ognju sovražni ; napadi. Na višinskem hrbtu zapadno Jouy j nastanil se je sovražnik; v ostalem je bil za- \ vrnjen.
Pri armadnih skupinah v. Gallwitza in vojvode Albrechta nobena posebna bojema delavnost.
Prvi generalkvai'tirmqjster j Ludendorff.
Izdajalski Čeho-Slovaki pri Dosso  alto  uničeni.
Avstrijsko    uradno   poročilo    od1 nedelje.
K.-B. Dunaj, 22. septembra. Uradno se * danes razglaša:
Italijansko bojišče.   Včeraj   na-
Ogromni  napadi  Angležev.  — Predorni poskus južno Cambrai.
Nemško uradno poročilo od od  nedelje.
K.-B. Berlin, 22. septembra. Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Zapadno od Fleurbaix-a in južno Havrincourta so bili angleški delni napadi, severno Scarpe močni sunki sovražnika zavrnjeni. Lastna podjetja pri Moeuvres-u prinesla so 45 vjetih.
Armadna skupina generalobersta v. B o o h n. Po brezuspešnih delnih napadih zadnjih dveh dni izvršil je včeraj Anglež en močen enoten napad. Njegov cilj bil je predor pri C a m b r a i - u. Pod varstvom gostih ognjenih valovov šla je italijanska infanterija, spremljana od oklopnih vozov in letalcev med gozdom Gouzeaucourt in Hargicourt zgodaj zjutraj k napadu. V pričakovanju sovražnega napada smo mi v noči od 19. na 20. septembra obrambo vzhodno od Epehy v stare angleške postojanke med VillersGuis-lains in Bellicourt preložili. Ko ae je globo-kovrstni sovražnik proti našim črtam k napadu navalil, sprejel ga je pripravljeni odporni ogenj naše artiljerije, infanterije in strojnih pušk. Napad je obležal pred našimi črtami. Po najmočnejši ognjeni pripravi šel je sovražnik k novim napadom. Tudi ta drugi naval se je popolnoma izjalovil, — Na južno-zapad-nem delu od Villers-Guislains in v dvorišče Quennemont vrinil je sovražnik mimogredoc. Tufcaj-vrgttl ga je "takojšnji piotiiuimclt aopot-
črtam južno vzhodno od Epehy so bili zavrnjeni. Kakor v zadnjih dneh, odlikovala se je tudi včeraj 2. garde divizija. Ponoči trajala je močnejša ognjena delavnost. V nočnih napadih vzhodno od Epehy nastanil se je sovražnik v pojedinih kosih jarkov. Boji v prednjem polju ob Oisi.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Med Ailletto in Aisno pojemala je včeraj bojevna delavnost. Poizvedovalni boji v Champagni.
Armadna skupina  v.   Gallwitz.    Med
Cotes Lorraines  in   Mosel  bil je artiljerijski
boj zgodaj zjutraj časoma ljut. Sovražnik, ki
je sunil z močnimi oddelki  proti  Haumontu
' južno od  Dampoitoxe in Rembercourt,   in z
; poizvedovalnimi oddelki večkrat proti našim
i postojankam tipal, bil je zavrnjen.  Zapadno
j Mosel smo naše črte nekaj naprej porinili.
Oberlajtnant Loerzer izvojeval je j svojo 42. in lajtnant B a u m e r svojo 30. j zračno zmago.
Prvi generalkvartirmojster
Ludendorff.
j
Bitka na alpski fronti,
Avstrijsko  uradno poročilo   od torka.
i          K.-B.   Dun a j, 24. septembra. Uradno se
j danes razglaša:
Italijansko bojišče. Na tirolski ', južni fronti artiljerijski in patruljski boji. — 'i Na visoki planoti med Canove in Monte di I Val Bella napadali so naši nasprotniki vče-j raj iz nova.
Na Montu Sisemol, proti katerem 1 je sovražnik svoj prodirajoči artiljerijski ! ogenj do največje ljutosti povišal, posrečilo i se je   francoskim   in   italijanskim naskočnim
oddelkom v naše črte vdreti. Protisunek pre-; podil  je   sovražnika  nazaj v svoje jarke. —
Približevalni poskusi    proti   našim   postojan-j kam severno Monte Tomba so bili zavrnjeni. _Na zap ad n i fronti in v A 1 b a n i-
nazaj. Zvečer in po noči sledile so najmočnejšemu artiljerijskemu ognju še enkrat ljuti napadi, kateri so bili zavrnjeni.
Včerajšnji bojni dan je bil v težkem boju na zapadni fronti posebno uspešen. Nemški lovski in kavalerijski regimenti vzhodno in zapadnopruski, posenski, spodnješlezijski, za-padnof alski, renski in bavarski regimenti in gar-dne čete zadala so sovražniku težek poraz. Na celej svojej napadalnej fronti trpel je najtežjeizgu-be. Naša artiljerija ima glavni delež na tem polnem uspehu.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Med Ailletto in Aisno ostala je artiljerijska delavnost po dnevu v zmernih mejah. Oživela je zvečer v zvezi z ljutimi delnimi boji vzhodno od Vau-xaillona, na dvorišče od Vaurains in severo-zapadno od Vailly.
Pivi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Dunaj, 23. septembra. Uradno se danes razglaša: Nič novega.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. B e r 1 i n, 23. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Pri krajevnih podjetjih južno od Neuve Cha-pelle napravili smo vjete. Bojevna delavnost oživela je med Ypern in La Bassee, obojestransko Scarpe in v odseku južno od Marquion.
Armadna skupina generalobersta v. Boehn. V odsekih vzhodno in južno-vzhod-no od Epehy, kakor med Omignon potokom in Sommo povišal se je artiljerijski boj popoldan zopet do velike sile. Infanterijski napadi,   ki  jih  je   naperil Anglež proti našim
ji nobeni poseHnTdogodki.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. B e r 1 i n, 24. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Severo-zapadno od Dixmuide n-a in severovzhodno od Ypern-a napravili smo pri uspešnih podjetjih 70 vjetih. Severno Moevres-a bili so delni napadi sovražnika zavrnjeni. Artiljerijska delavnost je bila v pokrajini Kanala povišana.
Armadna skupina generalobersta v. Boehn. V krajevnih protinapadih zasedli smo zopet južno od Villers-Grislains in vzhodno od Epehy 7 zadnjih bojih v sovražnikovi roki ostale kose jarkov in smo napravili vjete. Protisunki sovražnika so bili zavrnjeni. Med potokom Omignon in Sommo oživel je zvečer artiljerijski boj.
Lajtnant Rumey izvojeval je svojo 41. zračno zmago. Pri drugih armadnih skupinah nobeni posebni dogodki.
Vrla poizvedovalna delavnost v Champagni.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Vojna na morju.
29.000 brutto-register-ton potopljenih.
W.-B. Berlin, 19. septembra. V za-tvomem okolišu okrog Anglije je bilo od naših podmorskih čolnov 29.000 brutto-register-ton ladjinega prostora potopljenih.
12.000 brutto-register-ton.
"W.-B. B e r 1 i n, 20. septembra. V zapad-nem   delu Srednjega  morja potopili  so naši
podmorski   čolni    12.000   brutto register-ton ladjinega prostora.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Velik francoski podmorski  čoln  od  avstro ogrskega podmorskega čolna potopljen.
K.-B. Dunaj, 21. septembra. Od vojnega ministerstva (mornariški oddelek) se razglaša :
Eden naših podmorskih čolnov je 20. septembra zgodaj zjutraj pred Kap Rodom (severno od Durazza) en velik francoski podmorski čoln s torpedom potopil. Razven drugega oficirja tega čolna, pomorskega lajtnanta L a p e y r e, se ni zamoglo nikogar rešiti.
14.000 ton.
K.-B. Berlin, 21. septembra. V za-tvornem okolišu okrog Anglije je bilo od naših podmorskih čolnov 14.000 brutto-register-ton potopljeuih.
35.000 brutto-register-ton potopljenih. W.-B. Berlin,   10.   septembra.   V
At-
lantskem oceanu potopili so naši podmorski čolni 35.000 brutto-register-ton. Za naše letalce namenjeni tovori so obstali, kakor se je moglo dognati, iz posebno dragocenega blaga n. pr. premoga, volne, petroleja, lesa in.živeža.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Politični utrinki.
stro-Ogrske; namreč zato, ker brez revolucije v monarhiji Italijani ne morejo doseči svojih vojnih ciljev. Dalje pa pravi: In če se revolucijoniranje ponesreči, kaj pa to škoduje nam ? Ali mi kaj izgubimo ? Nič, prav nič ! Mi smo samo z blesketajočo idejo, ka-korSna je onemu ljudstvu pr> godu, sleparili in smo to, kar je v jugoslovanskem gibanju upornega, izkoriščali za svoje namene in cilje. Naj le „mlado ljudstvo" zahteva, zase Istro, Trst, Gorico in Udine; to nas sicer boli in žali, ampak mi smo močni vsled svoje pogodbe z Anglijo in Francijo, močni smo po svojih ljudskih, zgodovinskih in vojaških pravicah, močni smo po svojem demokratičnem duhu in vsled politične dalekovid-nosti, katero smo pokazali. Mi, ki štejemo 40 milijonov, ki smo za entente silno krvaveli, bomo lahko ugnali brezmejno in smešno domišljavost. Mi bomo potem rekli: „Gospod-je Jugoslovani, tukaj se pričenjajo vašo pravice! Šeletu! Proč roke od tuje lastnine! Tako bomo pa govorili lahko le tedaj, če najprej Avstrijo razbijemo, da nam ne bode stala nasproti monarhija, ampak razdeljene narodnosti." — „Reichspost" pravi, da bi bilo treba razširiti ta članek v milijonih eksemplarov med Jugoslovani. — Kaj pa poreče temu Tonček Korošec ter laskava tetka „Edinost" in „Slovenec" in drugi ?
Rusi zapirajo Jugoslovane.
Moskau, 21. septembra. Kakor poročajo „Izve3tija", je vlada sklenila prepisati vse v Rusiji živeče Jugoslovane, Srbe, Hrvate in Slovence, ker so reakcijonarji in nasprotujejo sovjetski vladi.
Nemški cesar Viljem   Avstro-ogrskim   oficirjem.
Berlin, 23. septembra. Vojni poročevalec „Lokalanzeiger-ja" javlja, da je držal cesar Vil j em na avstro-ogrske oficirje na zapadui fronti govor, v katerem je rekel : Vi, r"■ ^ moji gospodje, ste došli z vašimi četami na ' Rot—prvar zapadno fronte kakor zvesti tovariši pravi, da in p o m a g a č i, ki ste nam hoteli priskočiti v teh težkih bojih, na pomoč, kakor smo se vam tudi mi prej enkrat kot zvesti tovariši in pomagači pridružili, da se borimo ob vaši strani z vami za našo skupno, prosto in močno nad o. Tudi vi veste, da stojimo tukaj, mogoče pred hudimi boji in vi veste, koga imamo tukaj nasproti. V Ameriki padla je beseda, Amerikanci hočejo podariti Alzacijo-Loreno Francozom, katere si oni v boju sami niso mogli priboriti. Smatra se, da se hočejo napraviti veliki napori in tem velikim besedam naj bi torej dejstva sledila. Tudi vi bodete, ko bode enkrat bila ura, znali dati pravi odgovor na te drznosti.
Nobenega upanja na mir.
Kakor je bilo sicer pričakovati, odgovorile so vse nam sovražne države na našo mirovno   noto   negativno   in z zasmehovanjem.
nagovorila  |e~Amurika;
nam   je   mogoče   doseči
Konec Koroščevega kraljevanja.
Budapest, 23. septembra. Po zadnjih poročilih tukajšnjih listov pride baje jugoslovansko vprašanje že v prihodnjih dneh do svoje odločitve. Zadnja audijonca ogrskega ministerskega predsednika stoji s to odločitvijo v zvezi, a še se ni dovedlo do za- j
nam -mir, če sprejmemo vseh 14 od nje stavljenih točk, ki ne pomenjajo druzega, kakor uničenje Av-stro-Ogrske in Nemčije. Za to noto so sledile druge in tudi z aličnim zasmehovanjem. Ali povedano jim bodi, da še biva v srcih osrednjih velesil vedno tista moč in eneržija, ki zamore in bode prekrižala v-e peklenske nakane naših sovražnikov, ki bodo končno uvideli, da se narodi ne dajo kar meni nič tebi nič po volji Wilsona' oi zemlje pihniti. In zopet je treba vstrajati in potrpeti ter čakati ugodnejšega vetra,
Naš minister grof Burian o mirovni noti.
Grof Burian je rekel o mirovni noti sledeče: „Negativen odgovor na mojo noto me ni nikakor presenetil, ker drugačnega nisem pričakoval. Značilna je hitrost, s katero je odgovoril Wilson. Bržkone je hotel druge vlade prehiteti. V tem pa ne tiči ves pomen note. Ni namreč dvoma, da bo nota našla tudi svoj odmev v parlamentih. Čeprav sedaj ni uspeha, vendar ne bodem stopil s pota, na
ključka, ker še se dosedai ni dosegla edinost ; katerega sem krenil.    Cez   nekaj   časa bomo o odškodnini, katero bi imela prejeti   Avstri- | predlog zopet ponovili, kadar bo ugodna pn-ja v slučaju ugodne   rešitve jugoslovanskega ( llka- Mislim, da bi bilo napačno roke križem vprašanja od strani Ogrske. V ogrskih krogih j držati in čakati. je  splošno upanje,  da se bode v najkrajšem j času dosegel sporazum. Tudi merodaj- j ni  krogi   Avstrije   so   baje za to od Ogrske j zahtevano  rešitev, namreč pridružitev   Bos"
ne in Hercegovino k deželam ogrske krone in zveze Dalmacije s Hrvatsko. To bi bil torej konec Koroščevega kraljevanja in njegovega protidržavnega hujskanja in rovarjenja.
Kako daleč so ..prijatelji" Italijani  in Jugoslovani.
„R e i c h s p o s t" priobčuje izvleček iz članka, ki ga je prinesel „Corriere della Sera" 3. septembra o razmerju med Lahi in Jugoslovani. Tam najprej razlaga, zakaj treba zapeljati Jugoslovane na   odpad  od  Av-
Rumunija se pripravlja na novo vojno.
„Norddeutsche Allgemeine Zeitung" poroča : VRumunijise spletkari zopet na to, da se Rumunija pridruži zopet ententi in napove vojno osrednjima velesilama. Marghi-lomanova vlada nosi z ozirom na te spletke veliko odgovornost. Osrednje velesile pazno zasledujejo ta razvoj in jih ni mogoče presenetiti. Njih koristi so popolnoma enake. Mir, ki si ga je zagotovila avsteo-ogrska monarhija v Bukareštu, je v nevarnosti, kakor tudi nadvlada Bolgarije na Balkanu.
„Zmanjšanje denarne vrednosti" — Tvoja lastna krivda!
Mi vsi obžalujemo z vsakim dnevom vedno bolj naraščajočo draginjo. Kar smo pred vojno za 1 krono dobili, za to moramo plačati danes 5, da 10 kron in še več, in povišanje cen vseh predmetov še vedno narašča, tako, da se danes vsakdo v skrbeh vpraša: „Kako pa bode to končalo ?" „De-nar nima popolnoma nobene vrednosti več", pravijo ljudje in imajo v gotovem oziru tudi prav. Naš denar, naši bankovci so se močno razvredili in to zmanjšanje denarne vrednosti še vedno narašča, kakor je med drugim razvidno iz grozljivo neprijetnega povišanja kurxa inozemske denarne v razmeri k avstrijski denarni vrednosti.
Kdo pa je največ kriv tega zmanjšanja vrednosti naših bankovcev? — Ti sam!
Od kod pa izvira „zmanjšanje denarne vrednosti ?" Izvira iz tega, ker je morala država, ki potrebuje za vojno mnogo, mnogo denarja najeti posojila papirne rente, kateri bankovci pa niso kriti z zlatom in   srebrom.
Kako pa se lahko tega zabranimo ?
Zelo lahko: S tem, da vsak državljan svoj denar, ki ga nemudoma zopet ne rabi, naloži takoj v š p a r k a s e.
To bi imelo več   prednosti:
1.  Dobimo od dneva vloge za svoj denar obresti.
2.  Dokler držiš tvoj denar shranjen doma v omari, ali domači blagajni, nisi nikdar varen pred požarom ali pa vlomi, ki so sicer danes na dnevnem redu; potem nimaš nič od tega.
3.   Ce imaš denar v roki, ga večkrat po tratiš. Vloga denarja v šparkasah pa ti resnično pomaga štediti.
4.   In to se posebno ozira na ta slučaj, ker
ti   s  rlaga   fcvojoga   dam'rjn   nmoffnflift—ftpnrlrn   ._
sam in denarnim zavodom, da ga državi ložje na razpolago dajo, nakar ona ni pri-morana svojih potrebščin kriti z zopetno izdajo novih bankovcev.
Temu nasprotno pa se mora žalibog opazovati, da mnogi ljudje, posebno taki, ki prej z denarjem v obče niso imeli mnogo za opraviti, marveč so si ga še le sedaj v vojni pridobili, predvsem kmetovalci, svojih bankovcev ne naložijo plodonosno v denarne zavode, ampak strahopetno večkrat pomembne svote brezkoristno doma držijo. Z a p o m-ni si torej: Vsak bankovec, ki ga brez nujne potrebe doma držiš, zmanjša vrednost našega denarja, torej -tudi tvojega lastnega denarja in poviša „dr a gi n j o", čez katero ti tudi toliko tožiš.
Kadar toi'ej sprejme8, ali kadar imaš večjo svoto denarja skupaj, ne z amu di t r e nutk a, po-ložiti ga v kak denarni zavod, ki je Tebi najbližji ali do katerega imaš večje zaupanje. Tako se postaviš v bran proti »zmanjšanju denarne vrednosti."
Sedaj pa pride tvoj znani „pa", tvoji ugovori:
1.   „Pa", praviš ti, „jaz vendar ne morem hiteti vsak trenutek v šparkaso, zamudim s tem dosti časa." Ce je to tako, piši tvoji šparkasi, naj ti ona pošlje poštne položnice, s katerimi lahko na pošti znesek brez stroškov položiš, na katero zapišeš tudi številko in ime tvoje hranilne knjižice. Kadar se podaš enkrat zopet v šparkaso, takrat vzami tvojo položno knjižico seboj in si daj v isto vpisati zneske, ki si jih bil že prej poslal po pošti. Kmetovalec pa ima priložnost, položiti svoj denar vsako nedeljo v „raifeisenovko."
2.     »Pa", pravi dragi, „če se podam pog08toma v šparkaso, opazijo drugi, da imam dobre dohodke." Ker pa denarja nisi ukradel, se ti ni potreba sramovati poštenih dohodkov, katere lahko neovirano naložiš.    Saj ta-
15
koj vsi sosedi in znanci vejo, če imaš dobre dohodke aH ne.
0. „Pau, pravi posebno previden, „konč-no zvejo davčni uradi za moje dohodke in bi me pošteno pritegnili." Tudi ta ugovor ni stanoviten, ker je najboljše, da se javno prizna, koliko dohodkov se ima, ker se pri tem proti čezmerni davčni obremenitvi lažje re-kurira, in tudi ni res, da bi davčni uradi od denarnih zavodov zvedeli višino tvojih vlog. Prvič se drže banke strogo urad ne tajnosti v vseh njenih poslih in drugič lahko položi vsak svoj denar na katero koli si ime, ali besedo, tako, da tudi denarni zavod ne ve, kdo da je pravi položitelj, kateremu ta ali ona vloga spada.
4.  Drugi „pa" se glasi: „Če pa potrebujem nujno denarja, mi ga ni mogoče tako hitro dobiti." Ne, to ni tako obširno, kakor si ta misli. Za večje izdatke tako že prej znaš. Za te pa lahko tvoj denar vsak dan osebno prejmoš ali pa si ga pustiš poslati po pošti, ali pa če si kmetovalec, ga lahko dvigneš vsako nedeljo iz tvoje „raii'eisenov-ke." Kdor ima sicer večji denarni promet, stori najboljše, da ga razvija kakor največ mogoče s poštno hranilnico, ali kako banko, brez da vzame gotovino v roko.
5.  Ljudje, ki imajo dovolj denarja, menijo tudi: „Kaj, radi teh par kronic obresti se pač ne izplača izpostaviti se takim okol-ščinam z vlogo in dvignenjem." Storjeno, dragi prijatelj, danes imaš mogoče dobre dohodke in mnogo imovine. Pa le počakaj, morda pride tudi čas, ko bodeš imel malo dohodkov in mnogo davkov in stroškov; potem boš zopet o vsaki „desetici" vesel, ki boš jo brez  truda zaslužil z  obrestmi  vlog.
6.  Mogoče pa Še prideš z najtežjim ,,pa", namreč : „Ali je denar v bankah in šparka-sah vendar na varnem ? Dragi prijatelj, saj imaš več denarnih zavodov in lahKo si tvoj denar tam položiš, kjer ga po tvoji vesti smatraš za najbolj varnega; in končno je danes v najmanjši- hranilnici tvoj denar tisočkrat var-nejši, kakor v tvoji miznici ali  tvoji   omari.
Ce pa 5e imaš pol tucata tvojih „pa" na razpolago, je ravno tako lahko vsem oporeči.
Torej: Vsaka, ne zopet takoj za izdajo določena denarna svota spada v denarni zavod („raifeisenovke", šparkase, poštno hranilnico, banke)! S tem ne koristiš le samemu sebi, ampak tudi državi in se postaviš uspešno v bran proti ^zmanjšanju denarne vrednosti."
Manfred grof Clary
c. kr. namestnik
Dr. Leopold Schuster     Dr. Michael Napotnlk
knezoSkoi graški                        knczoškoi lavanlinski
Edmund grof Attems
deželni glavar.
Predjistanovitvo Velike Hrvatske?, j
i...............................•..........................i
Budi m.p e š t a. Lisli poročajo o V/eckerlejevi av-dijenci. Soglasno poročajo, da je Slo za jugoslovansko vprašanje, akoravno se lo sedaj hi popolnoma rešilo, Hrvaška kriza se bo rešila tako, da pojde ban Mihalovič. O tem, da bi bila Weckerlejeva avdijenca v zvezi s kritičnim preobratom ogrske notranje politike, ni v ogrskih političnih krogih ničesar znanega. — Budimpešta, 23. septembra. Kakor javljajo današnji jutranji listi, bo padla odločitev zastran Bosne v najkrajšem časa. Zadnja avdijenca Weckerlejeva je s to odločitvijo v zvezi. Odločitev se je doslej zavlekla zato, ker si na Dunaju in v Budimpešti niso bili edini zastran rekompenzacij, katere naj bi dobila Avstrija. Upajo pa, da se bodo tudi avstrijski krogi prijaznih z mislijo, da se Bosna priklopi k Ogrski, če dobi Hrvaška Dalmacijo. — Skupni finančni minister dr. Spitzmiiller se je včeraj vrnil iz Budimpešte na Dunaj ter je bil od cesarja sprejet v avdijenci. Domneva se, da je bil v tej avdijencit udi razgovor o jugoslovanskem vprašanju. — Oroi Tisza se je vrnil s svojega potovanja po Hrvatski, Slavoniji, Bosni in Hercegovini. O svojem bivanju v Bosni in Hercegovini se je z vodilnimi politiki vseh strank tudi s takimi, s katerimi prej ni imel nobenega stika in je med njimi in njem bil velik prepad. Izprašal jih je v prvi vrsti, kako je njihovo mnenje o razširanju jugoslovanskega gibanja in kako ga omejiti, v drugi vrsti pa, kako si mislijo rešitev jugoslovanskega vprašanja. Izkazalo se je, da so politiki Bosne in Hercegovine različnega mnenja: pristaši hrvatsko-srbske koalicije in srbski politiki so za priklopitev Bosne in Hercegovine Hrvatski, pristaša ta-kozvanega „hrvatskega kurza" pa samo pod tem pogo-
jem, da se istočasno tudi v Bosni in Hercegovine uvede ..hrvatski kurz", v nasprotnem slučaju bi pa raje videli, da prideta Bosna in Hercegevina k Ogrski, ker bi se sicer na Hrvatskem dosedanji ..srbsko-hrvatski kurz" še bolj okrepil. Orol Tisza se je iniormiral tudi o učinku, ki ga je imela agitacija avstrijskih Jugoslovanov v Hrvatski, Bosni in Hercegovini. Pri tem je Tisza uvidel, da hrvatski politiki teh dežela skupno politiko z avstrijskimi Jugoslovani v pretežni večini odklanjajo. Grof Tisza je iskal stika tudi z ljudstvom in spoznal toza-devno mišljenje ljudstva. Večino pota je prevozil z avtomobilom. Jugoslovanska agitacija seje v mnogih krajih popolnomaponesrečila. Grof Tisza bo povedal svoje informacije cesarju. Pričakujejo, da bode poročilo grofa Tisze vplivalo na odločitev vladarja glede jugoslovanskega vprašanja. — Iz Budimpešte smo prejeli: V političnih Krogih je v ospredju tale rešitev jugoslovanskega vprašanja: Bosna, Hercegovina, Dalmacija se združijo s Hrvatsko in Slavonijo, tako, da nastane Velika Hrvatska. Na čelu Velike Hrvatske bi bil avstrijski nadvojvoda.
Cene kmetijskih pridelkov
Kar tu poročam, bodi vsem kmetovalcem svarilo, da so pri cenitvi blaga napram tujim kupcem previdni in naj nikakor ne prekoračujejo zakonito predpisanih najvišjih cen, če se jim tudi prenizke dozdevajo. Višjih cen ne sprejemite, če se tudi prostovoljno ponujajo. Kakšni nevarnosti so v tem slučaju izpostavljeni, naj pojasni ta spis.
Dne 13. avgusta t. I. je imel odbor za preskušava-nje cen v Gradcu v mestni hiši sejo, h kateri so bili povabljeni tudi zastopniki osrednjega odbora in podružnic c. kr. kmetijske družbe. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano in se je posvetovalo o cenah za sveže zelje in repo. Skoraj soglasno se je smatralo 45 vinarjev za 1 kg svežega zelja in 20 vinarjev za 1 kg strniščne repe za primerno ceno.
Množina zelja, ki ga bo mogoče letos dobiti na Štajerskem, se je cenila na 300 do 400 vagonov, za napravo kisle repe se je vzelo 50%, za zelje 65%, pridelovalni stroški za 1 kg kislega zelja so se računili na 50 vinarjev, tako, da bi prišel 1 kg kislega zelja okroglo na K 1.20.
Po rešitvi tega predmeta lotil se je predsednik vpračanja o cenah za jajca in se je odločno izrazil, da bo deloval z vsemi dopustnimi in sicer najstrožjimi sredslvi proti trajnemu naraščanju jajčjih cen.   Povdarjal
-4«,__da__1"  •"■*1tpva •*•' j-j1-0 ena. krona.in že več ip da
je to nedopustno in kaznjivo. Določila naj bi se torej primerna cena in predlagalo se je 40 vinarjev. Zastopnik podružnice v licu, ki ima sam 200 kur, je trdil da je to primerna cena. Podpisani je kot zastopnik osrednjega odbora temu ugovarjal, opozarjajoč, da so se vse potrebne stvari podražile, tudi rokodelci in težaki so postali dražji in da je torej 40 vinarjev prenizka cena. Preje je stala srajca 2 do 3 K, a zdaj stane 90 K, in v tem ali še višjem razmerju se je tudi drugo podražilo. Če se ravnamo po tem vzgledu, morali bi dati pri ceni 40 vin. za srajco 225 jajc, dočim smo dobili pred vojno za 20 do 30 jajc dosti boljšo srajco nego zdaj.
Opozarjalo se je tudi na visoko jajčjo redilnost in naglašalo, da bodejo kmetovalci pri tako nizki ceni rajši jajca sami porabili nego bi jih prodajali.
Ugovor ni imel uspeha. Soglasno z zastopniki po-rabljalcev in ^razsodnega" zastopnika kmetijske podružnice lic, na katerega se je predsednik posebno upiral, se je preskuševalnica izjavila, da je 40 vinarev za jajce, primerna cena in pozval se je zastopnik urada za nadziranje živil pri c. kr. namestništvu strogo paziti, da se prekoračanja te cene naznanijo in strogo kaznujejo. Kmetovalci, zdaj pa poslušajte, kako se krivci lovijo. Urad za nadziranje živil ima nalogo, da razpošilja kupce, ki naj nakupijo pri kmetih jajc po vsaki ceni. Ako ne zahteva kmet nobene cene in ne da jajc, naj mu ponudijo nakupci višje cene in sicer toliko, da je kmet voljen prodati. Ako je pa kmet po višji ceni, ki se mu je prostovoljno ponudila, jajca prodal, ako je torej dobil za eno jajce več nego 40 vinarjev, potem se naznani in strogo kaznuje.
Nikakor ne zagovarjamo žalibog neredkih navijalcev cen med kmeti — zlasti v graški okolici — obsojamo strogo takšne ljudi, ki delajo sramoto celemo stanu, in tako hočem ožigosati nekega nesramnika, o katerem mi je pripovedal občinski predstojnik neke okoliške občine in prepričan sem, da kakor ta občinski predstojnik tako obsojajo tudi vsi pošteni kmetovalci takšnega človeka. K temu možu je prišla uboga, sestradana žena, mati trojih otrok, njen mož je izdihnil na bojišču. Prinesla je velik namizni prt in nov brisač ter je prosila za to živil. Dobila je staro kokoš in po dolgi prošnji Še nedoraslega kunca. Za liter mleka, ki ga je še dobila, morala je posebej plačati 80 vinarjev.
Takšni krvoloki sramotijo častno ime »kmetovalec", s temi ne moramo imeti nobenih stikov. Kakor pa obsojamo takšne brezvestne ljudi, moramo tudi obsojati način, po katerem se lovijo žrtve, kakoršnega je določil predsednik odbora za preskuševanje živil. Zato svarimo : Kmetovalci, bodite previdni, ne jemljite previsokih cen, če se vam tudi prostovoljno ponujajo, kajti to vtegne biti past in poguba!                                     Regula.
Zahtevajte ,Štajerca/
Tedenski pregled.
Štajerske vesti.
Hujskanje učiteljstva proti nemščini. „Slov. I Narod" objavil jo članek, v katerem pravi, da so ae nekateri stariši ptujske okolice obrnili do učiteljev svojih otrok in jih poprosili za dober nasvet, ter jih povprašali, če bi ne bilo dobro, poslati svojo otroke v nemške šole, češ, da jim bode bodočnost z znanjem nemškega jezika bolj olajšana. Ali glejte, kaj se je zgodilo. Na mesto, da bi dajali učitelji tem starišem v tem ozirudobre nasvete, zagnali so nekateri od Koroščevega jugoslovanskega duha nadahnjeni hujskajoči učitelji ptujskega okraja celi vrišč proti tem starišem, češ, kako se sploh prediznejo kaj tacega vpraševati, ker slovenski otrok vendar spada le v slovenske šole in da bode nemščine tako skoraj konca. Ti podli zlobneži torej v j svoji nacijonalni pijanosti in v svojem sovraštvu do vsega kar je nemškega naši mla-( dini niti tega, za bodočnost vsakega človeka'; tako potrebnega jezika ne privoščijo ? Ali tukaj se mora enkrat za vselej red napraviti. Ker pa vemo, na katerem mestu zado-bimo za užaljene stariše zadoščenje in za te nesramne učitelje naše mladine pošteno kazen, prosimo dotičnike, naj nam vse tiste učitelje, « kateri so se na enak in sličen način izrazili, javijo, da jih primemo za ušesa in popeljemo pred sodni atol, kajti kaj tacega si za prihodnje ne bodemo pustili več reči. — Zvedeli smo tudi, da zbada naš list „Štajerc" nekatere naših učiteljev prav presneto v oči. Prav posebno se zaganja v njega in njegovega urednika znani učitelj ptujske slovenske šole, S e r o n a, ki celo pri neki gostiji svoji zagiiženi duši ni mogel dati duška in je te-lebal ua vse pretege po pravem jugoslovanskem vzoru po našem že takrat pokojnemu uredniku Linhartu. Ali sramota je padla na njega šatuegs, ker je takrat pred vsemi go-"' sti očitno pokazal svoj značaj prav nizke kulture. Kadar mu zopet šinejo v glavo vroči napadalni duhovi do „Štajerca", mu svetujemo, naj si dene na glavo prav mrzle ob-kladke in naj se poda v minoritsko cerkev in si tam zapoje tisti znani psalm : „Reši me, o Gospod, skušnjav obrekovanja . . .!
Kmetje, posestniki, pozor! Mnogokrat se pripeti, da doleti enega ali druzega, posestnika nesreča požara. Žrtev plamena postane v največ slučajih stanovalna hiša z gospodarskim poslopjem in vsemi zalogami vred ter pogostoma še tudi živina. Ker pa je danes večina kmetov in posestnikov zelo nizko zavarovana, trpe oni vsled tega ogromno škodo in mnogi pridejo celo na beraško palico. Nik-do sicer ne ve, kje in kedaj da človeka nesreča doleti, zato polagamo vsem taistim, ki še svoje zavarovalnine proti požaru in drugim nezgodam niso zvišali, naj isto iz lastnega interesa nemudoma store, kajti danes ne živimo več v časih enega življenja in vsak predmet se je več kakor pet do desetkrat zvišal, tako, da nizke zavarovalne premije danes niti ene desetine povzročene škode ne krijejo. Ne štedite torej pri zavarovanju z vinarjem, kajti ta vinar, ki ga pri tem prihranite, vas oškoduje lahko v slučaju nezgod za tisoče kron.
Iz vinorodnih krajev se nam poroča: Blagodejni solnčni žarki so po ugodu naših želja. Čeravno so se nam prikazali pozno, vendar pripomorejo vsaj nekaj k izboljšanju itak slabo obetajoče trgatve. Ker žalibog nismo imeli proti oidiju žvepla na razpolago, je vsled tega grozdje zelo trpelo. Svetujemo torej vinogradnikom, naj one grozdje, katero je poškodovano in vsled gnilobe hira, podbi-rajo. Ker pa je razlika velika in mnogo grozdja še skoraj trdega in če nam ostane vreme ugodno, bi svetovali, da bi se z splošno trgatvijo še kakor najdalje čakalo, da bode potem ta ostala še nam kapljica boljša. — Ker pa radi pomanjkanja žvepla trpimo letos veliko škodo, apeliramo na vlado, naj vendar za prihodnje leto  pravočasno preskr-
—    5    —
bi, da se zauioremo pred slično katastrofo obvarovati. In to zahtevamo od države, kakor zahteva ona od nas tudi davščino.
Plemenita darila. Za zgradbo  sirotnišnice
"in   vzgojevališča  dala je občina mesta Ptuj
en njej spadajoči stavbeni prostor v vrednosti
300.030   na   razpolago.   Nadalje   podarila   je
za ta človekoljuben namen  ptujska šparkasa
[   100.000 kron.
En milijon Rusov nas v kratkem zapusti in to ravno sedaj v jeseni, ko imamo vse poljske pridelke še zunaj. Lahko je rečeno, j odtegniti nam delavce, ah država, katera ima tudi sama na tem največji interes, bi morala kar nujno skrbeti za nadomestek. Po-I brali so nam vse domačine, sedaj nam pa še vzamejo Ruse ■ in mi se vprašamo, kdo nam pa bode delal in spravljal vse poljske pridelke? Naj nam jih država vendar nadomesti z Italijani. Kako nam je mogoče državnim zahtevam ustreči, ko so vendar naša polja brez delavcev in delavnice prazne ? Na takoršen način bode vzdržanje prav težko. Merodajne kroge pa poživljamo, naj naše stališče vendar enkrat v poštev vzamejo in poskrbijo, da dobimo od ene ali druge strani kar najhitreje nadomestek za odvzete nam Kuse, da gospodarski popolnoma ne propademo.
Velika pošiljatev zidanega blaga izginila. Na transportu med Trstom in Mariborom je   od ' 31.  julija  do 1. avgusta  izginila   pošiljatev ' zidanega blaga v vrednosti 300.000 K. Žida-i no blago je bilo črno, temnovišnjevo in rjavo, široko en meter.    In   o   tem še le selaj Tej o poročati.
Iz Ribnice na Pohorju, z dne 9. septembra 1918 se nam poroča: Ni še dolgo, da je za-grmelo raz prižnice naše farne cerkve na tista dekleta, ki so si zaradi intimnega občevanja z nam sovražnimi vojnimi vjotniki v resnici zaslužila javen in oster ukor in to tem bolj, ker se posledice tega občevanja t vsej naSej okolici rode, kakor gobe po ; dežju. Kadar pa segnc roka pravice, ki navadno vidi prepozno, po takem vjetniku, da ga spravi, od koder je bil prišel, je že tudi djano. Nas poštenih mladenk je sram teh nesrečnih padlih ženskih bitij in jih razumeti ! ne moremo. Je pa tudi vsako nedeljo teh vjetnikov na našem trgu, kakor metuljev ob mlaki. Predrzni so do nesramnosti. Brez vsega nadzorstva so, po dne in po noči. Ker smo včeraj na Malo gospojnico na božji poti v Puščavo videli zopet eden slučaj, ki je vse graje vreden, hočemo odslej vedno vsa prizadeta dekleta izročiti javnosti in sicer imenoma, ker so neumna kot živina in dflajo sramoto našemu spolu. Za danes naj se imenovani slučaj samo pribije; tvoje ime pa, dekle ribniško, pa naj z ozirora na tvoje stariše tokrat še ostane tajno, čeravno si takega pardona ne zaslužiš. Torej v Puščavo si šla na božjo pot, kakor si doma povedala ; a ni Ti bilo toliko za božjo pot, kakor, da si dala svojemu Francetu, vojnemu vjetniku, ki je itak vsak drugi dan pri vas, priliko, da te je spremil, kratkočasil, ti pomagal nositi jopco, te v krčmo peljal, za te plačal, (fej !), se pustil s teboj, ker še menda drugega spomina od njega ne nosiš, fotografirati dati, te prav kavalirsko v zabavo in smeh drugih, ob roki domov peljal — no, me in mi drugi smo pa vse to tvoje počenjanje gledali in zasledovali z globokim obžalovanjem, ker bi kaj takega od tebe nikoli ne verjeli. Vojni vjetniki, tako smo slišali, morajo vedno imeti svojo vojnovjetno značilno obleko in kapo s številko. Tvoj kavalir pa ni imel ne to ne ono, kajti njegova uniforma bi ga znala ženirati (ali tebo !) zato Be je treba vsikdar, naj bo v Puščavo, ali v Maribor, ali kam drugam preleviti v „ civil." Kako dolgo še bo trajala ta kuga pri nas ? Nadzorstvo, starši, matere, kje ste ? Imate oči v žepu ? Po toči je zastonj zvoniti. . . .
Prase ket dojenček. Na štajerskih železnicah skušajo kmetje dostikrat vzeti praseta v vagone, kar je sicer strogo prepovedano. Pred kratkim pa si je znala' zvita kmetica na kOflaški železnici pomagati na ta način. da je prašička zavila v belo blago in ga dr-
žala kakor dojenčka v naročju. Drago bitje se niti ganilo ni, zato tudi sprevodnica ni mogla nepostavnosti opaziti. Sopotniki so seveda vsi vedeli o tem, a niso hoteli kmetice izdati, še prav veseli so bili, ko je kmetica brez zaprek s svojim „dojenčkom" srečno prišla na svojo domačo postajo.
Koroške vesti.
Poslanec Grafenauer zopet pred sodiščem. One 28. t. m. se bo vršila pred višjim deželnim sodiščem v Gradcu v zmislu znanega revizijskega zakona ponovna razprava proti nam že dobro znanemu jugoslovanskemu hujskaču poslancu Grafenauer-ju, ki je bil leta 1915. od nekega vojnega sodišča na Koroškem obsojen po § 65 a v večletno težko ječo. 0 tem poštenjaku" bodemo že še poročali, kajti čini takih ljudij morajo med javnost.
Razne vesti.
Za vino ne bode najvišjih cen. Več deželnih zvez in zadrug gostilničarjev je prosilo urad za ljudsko prehrano naj prevzame produkcijo vina in uvede najvišje cene za prodajo Urad za prehrano pa se tega ne more poprijeti, ker se mnogo avstrijskega vina meša z ogrskim in hrvatskim in razven tega popije mnogo ogrskega vina. Določene omejitve so tofej težavne; sploh pa bi nastale zmešnjave, ki onemogočujejo ugotovitev najvišjih cen.
Nabiranje bukvic. Ker so letos bukvice dobro obrodile, je treba, da jih pridno nabiramo. Bukvice (žir) dajejo prašičem in goveji živini izvrstno močno klajo, ki ugaja posebno pri pitanju.
25.000 vagonov gnoja na italijanskem bojišču. Na italijanski fronti leži mnogo živalskega gnoja. Vojaški strokovnjaki so cenili, da bi se dalo spraviti za 25 tisoč vagonov gnojil    na    kolodvore    železnic   v   zasedeni
Tr.aliii.                    ,.                                         ____
Strašna nesreča v Wollersdorfu. O strašni eksploziji v Wollersdorfu poroča „A. Z, am Abend" : V sredo ob en četrt na 12. uro dopoldne se je zgodila v municijski tvor-nici v Wollersdorfu strašna nesreča. Ravno ko je bilo v objektu zaposlenih 143 deklet in ženje nastala obsežna eksplozija. Na delavskih mizah so ležali zavoji smodnika. Eksplozija sicer ni bila močna, a je užgala smodnik. Ogenj se je prijel oblek'delavk. Ogenj sam j na sebi ne bi imel tako velikih posledic, toda goreči smodnik je povzročal veliko -vročino, da so se delavke onesveščale. Le one, ki so prve opazile grozečo nesrečo, so mogle doseči izhod. Ko so skušali priti ponesrečen-kam na pomoč, je ležalo v poslopju na kupe trupel. Nekaterim ženskam, ki so jih še mogli rešiti, so trgali gorečo obleko z života. V tvornici je bilo baje zaposlenih 500 delavk. V bolnišnicah leži menda 300 mrličev. Mrtvih je bilo skupaj 320. Na Dunaj so prepeljali 40 poškodovanih oseb. Glavni eksploziji so potem sledile še manjše. Gasilci so sosedna poslopja pobrizgali z vodo, da so bila izven vsake nevarnosti, goreče poslopje pa so poplavili.
Pet otrok umrlo v dvanajstih urah. Iz Inns-b ruck a se poroča, da je vseh pet pri sta-riših Hosp Gotzis bivajočih otrok pomrlo v 12. dneh vsled neke črevesne bolezni. Domneva se, da so se zastrupili z gobami.
Zamenjava kljuk. V bližnjem času bodo začeli izmenjavati kljuke vrat in vse okove iz medi in medenih litin, razen takih, ki so posebno zgodovinske, umetniške ali umetno-obrtne vrednosti. Ključavnica ostane popolnoma nepoškodovana. S tem so odstranjeni večkrat izraženi pomisleki, ravno tako trditev, da je s tem ogrožena varnost lastnine. Odvzete kljuke in okove so sprva mislili nadomestiti z železnimi, ta načrt pa so opustili radi pičlih zalog železa. Zato so izdelali strokovnjaki lesene kljuke in okove; sicer ^pa jih vsakdo lahko prosto nadomesti z drugačnimi. Pobirali bodo najprej v državnih poslopjih, potem po glavnih in provincijalnih ' mestih in končno po vseh drugih krajih. Me-
sečno bodo zamenjali 200 do 300 tisoč parov kljuk. Samo v Avstriji dobe na ta način 8 milijonov parov kljuk, kar bo dalo okrog 500 vagonov medi in 250 vagonov bakrene žice.
Sladkor po 3 krone. Finančni odsek je že sprejel predlog o zvišanju sladkornega davka in ga predložil poslanski zbornici. Dalje bo centrala za sladkor — tako se imenuje zdaj oblastno varovani sladkorni kartel — ceno sladkorja nove letine podvojila. Kilogram bode stal 3 K. Centrala se izgovarja na podraženje premoga, transporta, plač itd. — To je res. Pa naj plačajo razni sladkorni židje in baroni ta povišek iz lastnega težkega žepa in naj ne zvračajo vseh bremen na ubogo ljudstvo, ki itak že komaj diha. Ali res ni mogoče postaviti nikake meje v izplačevanju mastnih oderuških dividend "in raznih tantijem ? Ljudstvo, ti pa le plačuj!
Neresnične govorice. Od raznih strani se raznašajo v zadnjem času govorice, da je baje v pogodbenih mlinih vojnoprometnega zavoda za žito mnogo vlažnega žita. Tozadevno se naznanja, da sta namestništvo in vojnoprometni zavod za žito vso potrebno ukrenila, da se v mlinih ne zbira preveč zrnja in se torej ne more skvariti. Večini nad-zorujočim uradnikom vojnoprometnega zavoda za žito se je poverila posebna naloga, da v tem oziru nadzorujejo mline in morebitne nerednosti takoj na licu mesta odstranijo. Da bi se moglo zrnje spriditi, je že zaraditega skoraj izključeno, ker se zrnje takoj zmelje in se moka porazdeli za rabo. Ako bi se pa vendar vtegnile pripetiti kje kakoršne si bo-
\ di neprilike, je urad za gospodarstvo c. kr. namestništva za popolnoma  zanesljiva  toza-
[ devna obvestila hvaležen.-
Vojni album c. in kr. težkega topniškega polka štev. 7, prej c. in kr. trdnjavski topniški polk štev. 7, (sestavljen iz trdnjavskih topniških bataljonov štev. 8 in 10. Polk izda obširno ilustrovano spominsko knjigo.    V in-
j toresu popolnosti tega spominskega dela se vabijo vsi pripadniki in prijatelji polka častniki in moštvo ter njihove družine k sodelovanju. Zbero se vsi junaški čini in doživljaji polkinih baterij od začetka vojne v Belgiji in Franciji, Srbiji, Romuniji, Rusiji, Italiji in Turčiji v težkih bojih do sedaj in od sedaj naprej in se izvozijo našim potomcem v spomin v obliki te knjige. Prosi se, da se pošlje vsakovrstnih fotografij, beležke iz dnevnikov, spise o Činih in doživljajih polkinih pripadnikov in slike padlih tovarišev. Vsa na razpolago stavljena snov se po vporabi vrne nepoškodovana. Vsi častniki, ki so kdaj pripadali polku, so nujno naprošeni, da pošljejo kratek opis svojega vojaškega službovanja, sedanji naslov in svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Cisti dobiček je namenjen v korist vdov in sirotinakemu skladu polka. Na vse dopise in vprašanja na naslov: C. in kr. težki topniški polk štev. 7, oddelek vojni album, Dunaj X/75 se takoj odgovori.
Razglas c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu v zadevi obrokov za vplačilo neposrednih davkov v 4. četrtletju 1918. V 4. četrtletju 1918 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v- naslednih dnevih: I. Od zemljarine, hišne-razredovine in naj-marine ter od 5 odstotnega davka od najemnine onih poslopij, ki so prosta najmarine: 10 mesečni obrok dne 31. oktobra 1918. 11 mesečni obrok dne 30. novembra. 12 mesečni obrok dne 31. decembra 1918. II. Od občne pridobnine in pridobnine podjetij podvrže-nihjavnemu dajanju računov: 4. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1818. ffl.Odrentninein dohodnine, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke, 2. polletni obrok dne 1. decembra 1918. Dokler ni predpisana davčna dolžnost za tekoče leto, mora se plačevati davek po odmeri preteklega leta. Ako se ne plačajo davčni obroki najkasneje 14 dni po plačilnem roku, morajo se plačati tudi zamudne obresti od državnega davka in deželne doklade, če presega celoletni državni
davek dotične davčne vrste 100 K. Če se davki in doklade ne plačajo v 4. tednih po preteku plačilnega roka, iztirjajo se z zamudnimi obresti vred izvršilnim potom. Plačevanja izvrše se lahko tudi pri vsakem c. kr. poštnem uradu v nakaznem prometu postno-hranilnega uradu.
Cene sadja. Uradno so za sadje določeno te-le cene: Jabolka: nesortirana pri pridelovalcu 60 K za 100 kg; v skladišču veletrgov-ca 6(5 K; sortirana: obedna I. vrste pri pridelovalcu 90 K, postavljene na železniško postajo 95 K, obedna II. vrste 80 in 85 K, namizna 55 in 60 K, gospodarska 25 in 28 K. Za veletrgovce: obedna I. vrste na postaji 100 K, v skladišču ali na trgu trgovcem nadrobno 112 K, obedna II. vrste 90 fn 102 K, namizna 65 in 77 K, gospodarska 57 in 69 K, za mošt 33 in 40 K za 100 kg. Sadje za luksus; fine vrste 118 in 130 K, poškodovana 75 in 87 K za 100 kg. Hruške: nesoitirano pri pridelovalcu 55 K, na postaji 65 K, sortirane: obedna I. vrste 72 in 78 K, obedne II. vrste 62 in 68 K, gospodarska 38 in 44 K, za mošt in maujvredne 18 in 21 K. V trgovini na debelo I. vrste na postaji 86 K, v skladišču ali na trgu trgovcem na drobno 100 K, II. vrste 76 in 90 K, gospodarska 50 in 62 K, za mošt in manjvredne 23 in 33 K. Češplje (domače slive) ; trgate pri pridelovalcu 60 K, na postaji 65 K, stresene 35 in 40 K, slivo 65 in 70 K, ringloje 70 in 75 K, mirabele 98 in 103 K— V trgovini na debelo; ČeSplje (domače slive) trgane na postaji 70 K, v skladišču ali na trgu trgovcem na drobno 85 K, stresene 45 in 60 K, slive 75 in 90 K, ringloje 80 in 95 K, mirabele 108 in 112 K. Prodaja na drobno na trgih za pridelovalce in trgovce : Jabolka : obedna I. vrste 140 K, obedna II. vrste 126 K, namizna 98 K, gospodarska 88 K, za mošt 54 K, Hruške: I. vrste 128 K. II. vrste 116 K, gospodarske 82 K za nioSl 02 K. češplje (domače slive) : trgane 110 K, stresene 80 K, slive 1.16 K, ringloje 122 K, mirabele ' 154 K' za   100 kg.
Sladkor se podraži! Recept za izdelovanje sladkorja. Sladkorna repa, tista dolga, bela repa, naj se opere, na kosce zreže in v vodi kuha. Bele pene, ki pri kuhanju nastanejo, se morajo z žlico odstraniti. Ta masa (tva-rina) se mora tako dolgo kuhati, dokler ne postane prav gosta. Na to se vlije potem vroča voda in se vse skupaj še enkrat kuha. Pri tem nastale pene se mora zopet odstraniti. Ta množina se naj potem tako dolgo kuha, da postane prav gosto-tekoča, tako, da se jo iahko precedi in spravi potem v lonce ali glaže za marmelado. In izvrsten sladkor je gotov.
Der Zucker wird teurer! Rezept zur Berei-tung des Zuckers. jtuben werden rein gewa-schen, geschnitton, mit Wasser zum Kochen aufgestellt. Wonn os zu kochen beginnt, mufi der weiBe Schaum abgeschOpft werden. Die Masse nvuB eingekocht werden, bis selbe dickmissig wird. Nun wird kochendes Wasser daraufgegossen und noch einmal zum Kochen gebracht. Der sich bildende Schaum wird wieder abgeschOpft. Man kocht nun die Menge so stark ein, bis sie so dickflussig wird, dafi man selbe gerade noch durch-seihen kann und erfullfc selbe dann in Tfipfe oder Marmeladeglaser uud ein vorzuglicher Zucker ist fertig.
—    6    —
vaki, je bil povsod zavrnjen na enem mestu skozi sunek dragoncev iz Pardubitza.
Šef generalštaba.
Italijani in Čehoslovaki na južni fronti zavrnjeni.
Avstrijsko   uradno    poročilo   od srede.
K.-B. Dunaj, 25. septembra. Uradno se danes razglaša:
Na tirolski južni fronti in med Brento in Piavo izjalovili so se italijanski poizvedovalni sunki. — V Sedmih občinah ponavljal je sovražnik pri Canove svoje delne napade. Napadalec, Italijani in Cehoslo-
Novi napadi na zapadu.
Nemško uradno poročilo od srede.
K.-B. B 6 rt i n, 25. septembra. Iz veiikeg* glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Vrla poizvedovalna delavnost v Flandriji. Med Moevres in gozdom Havrincourt izjalovili so se ponovni napadi sovražnika.
Armadna skupina gencralobersta v. B o e h n. Zapadno od Epehy vzeli smo zop-et v krajevnem protinapadu pred boji od 25. t. m. državne ceste. Med potekom Omignon in Sommo ponovili so Angleži in Francozi svoje napade, ki so bili spremljani od močne artiljerije in tankov. —V Pontruet, Gricourt, Francilly in Selency nastanil se je nasprotnik zgodaj zjutraj. Poskusi sovražnika, tukaj svojo vlomno mesto razširiti, so se izjalovili. Pontruet in Gricourt smo proti poldnevu s pro-tisunkom zopet zasedli. Med tema krajema stoječa višina se je v menjajočih bojih zopet zavzela. Francilly ostal je v sovražnih rokah.
—  Na ostali fronti zlomili so se njegovi napadi že pred našimi črtami; kjer jih je dosegel, je bil v^protisunku zopet nazaj vržen.
Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Med Vesle in Aisne vdrli so naskočni oddelki južno Glenne v sovražne jarke in so napravili 85 vjetih. Močen sovražni protinapad bil je zavrnjen. Pri manjših podjetjih čez Veslo in v Champagne smo napravili vjete.
V  zračnem boju smo sestrelili včeraj 28 sovražnih letal in 6 pritrjenih balonov. Lajt-nant R urne j izvojeval je svojo 42.. lajt-nant J a k o b s svojo 30. zračno zmago. >
Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f.
Ofenziva ententnih čet na Balkanu. — Napredovanje Srbov.
K.-B. Dunaj, 24. septembra. Francosko poročilo javlja :
V  zmagovitem napredovanju dosegle so srbske čete Vardar. Gotove čete so prekoračile reko in so zaprle železnico. Skoplje-Sa-loniki, druge enote prekoračile. so Cerno in so prerezale železnico Velauville-Gradiscooc-Prile}', glavno zvezo 11. nemške armade. Strategični uspehi predora  fronte so znatni.
—  Od 15. septembra doseglo je srbsko napredovanje na svojem desnem krilu čez 65 kilometrov globokosti. Število vjetih in plena narašča.
Plen podmorskih čolnov v avgusta.
K.-B. Dunaj, 24. septembra. V mesecu avgustu uničile se osrednje sile okroglo 420,000 brutto-register ton za naše sovražnike koristnega ladjinega prostora. Sovražniku na razpolago stoječi trgovinski ladjin prostor se je od začetka vojne za okroglo 19,220.000 brutto-register-ton znižal. Od teh je izgubila Anglija 11,920.000 brutto-register-ton.
„Naši poveljniki bodo položaju kos."
Berlin, 24. sept. Grof H e r 11 i n g je izvajal: V Nemčiji vlada slabo razpoloženje. Temu je vzrok dolgotrajna vojna, ki tlači ljudstvo. Podarjati pa moram, da to razpoloženje ni upravičeno. Res je sicer, da je položaj resen, ni pa nobenega vzroka za malodušnost. Mi smo prestali že mnogo hujše stvari. Spominjam le na leto 1916. Ofenziva pri Verdunu se je ponesrečila, sledila je ofenziva Brusoli-va,ki je strašno vpivalana laško fronto in zapeljala Rumuni jo v voj uo.Takrat nismo izgu bili poguma, pač pa smo pokazali sovražniku, kaj premore naša volja. Poskusi sovražnika, da sedaj predre našo fronto, se bodo izjalovili. Naši poveljniki bodo položaju kos in njihova zmagoslavna zavest se bode polegla. Mi smatramo   to   vojsko   od prvega začetka
za obrambno vojsko. Samo zaradi svoje-obrambe smo vdrli v Belgijo. Vojno je pripravljala obkroževalna politika Edvarda Vil. Na Francoskem je nastala že pred vojno ogromna literatura, ki je kazala povsem na vojno. Vpliv Avstrije na Balkanu naj bi bil izginil. Ruska vojaška stranka in ne pruska, je vrgla bakljo v smodnik. Mi pričakujmo mirnega srca sodbe zgodovine. Nemško ljudstvo se ne bo udalo. Naša fronta ne bo predrta in podmorski čolni delujejo počasi, pa sigurno. Samo složni in edini moramo biti. Vlada dela z ljudstvom za ljudstvo.
Loterijske številke.
un Di [be
ur ur aT Si la ai
n
Gradec. 25. sept. 1918: Dunaj, 21. sept. 1918: Trst, 18. sept.  1918: Line,  14. sept.  1918:
17,  24,   13,  82,
89,  40,    5,  38,
68,  24,  53,  58,
7,  46,  69,  58,
H
za fronto prepovedan!
Vojaška oblast prepovedala je dostavljanje ..Slovenskega Gospodarja" vojakom na fronto- — Kdor čita ta veleizdajalski jugoslovanski list, se tej odredbi ne čudi, čudi se k večjemu, zakaj se je to tako pozno odredilo in —■ zakaj še se ne prepove drugih sličnih listov.
iTjiniiiaaaiaiaiitifiiiiain i J
:   Inzer at i
JE=&3
= i „Stajercu"
"  imajo vsled velike raz-  5
■  širjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se:
\     v Ptula pri opravi Hita:
:  v tj« pri gesp. Miz M;
S  ? Mem pri i M. Gaiaer.
m
M   „Stajercu posreduje nakupe in pro-
H   daje posestev, hiš, blaga, posreduje
J  službe vsake vrsle  itd.  Inzerati v
g   „ Štajercu se sprejemajo v sloven-
a  skent, nemškem ali obeh jezikih. "a anaaa aBaBflEEUBBaaiisBani
&.-*<
ESS38
e*es
Die
kauft
49&
Anbote    an    die   Kcllerei    (Neue We) t), Pettau.
Ponudbe na kletarstvo (Novi svet), Ptuj.
t*
Die scblecbten Jlrbeits- und Grnabr--nmgsverbaitnisse zwingen die Bevolker-ung Dordbobmens zur fluswanderung. Da bei uns ein mangel an flrbeitskraften J)errsci)t, macben wir unsere Inserenlen und Inleressenten darauf aufmerksam und ersucben, sicb im Bedarfsfalle der arbcitsfreudigen ^amilien anzunebmen. Sic eignen sicb ganz besonders fiir die landwirtscbaitlicben flrbeiten und konnen audi als (Uinzer angestellt werden. — fllies Habere in der Uerwaltung des „Štajerc."
Razglas.
Slabe delavske in prehranjevalne razmere prisilile so prebivalstvo severne češke do izselitve. Ker pa primanjkuje pri nas delavskih moči, opozarjamo na to naše inzerente in interesente in jih prosimo, naj se v slučaju potrebe teh delavnih družin usmilijo. Rabi se jih lahko kot delavce na polju in viničarje. Natančna pojasnila se izve v upravi „Štajerca."
različne vrste se takoj po ceni proda. Zavorašatijev
Milili 3 pri Plsjii.
I s 4. do 5. delavskimi močmi, se sprejme. Ponudbe na With. Sirk-a naslednik v Ptuju. 490
kakor rudečica lica in nosa, zajedniki, grbe, ohlapna koža in sploh vsi madeži na koži izginejo zajamčeno, ako se rabi izkušen dr. A. Rix-ov Pasta Pompadour. Popolnoma neškodljivo sredstvo. Doza 5 kron. Dr. Rixovo biserno mleko (Perlenmilch) tekoč puder v barvah roža, belo in naravno žolto, steklenica 6 kron. — Poštnina posebej. Pošilja se diskretno od
k A. Rix Kosm. Laboratorium, Wien IX, Lakierergasse 6}K. g&k^ngS^nJhui
lekarna k Mariji pomagaj in partumerija Wolfram. V Ljubljani: pariumerija A. Kauč in drogerija „Adrija".302
za   hišna   dela,   ki   krmi    »g£ilHfll!anBRBEaBI!S3i&Sg«RiBBI tudi svinje, se  proti   do-ri     oskrbi     in     plačilu sprejme pri        45g
Pojasnila daje Ferenčič, Maribor, Burggasse 8.484
Išče se v najem ali v nakup
i obstoječa iz najmanje dveh sob in nekaj ! zemlje, najdalje 20 minut od mesta Ptuj od-; daljena.   —   Ponudbe na upravo ..Štajerca."
,Regahuf, Bregu pri Ptuju.
458
Iščem
vmicaria
8 8 do 5 delavskimi močmi za moj vinograd v Vssternici (Tresternitz) pri Mariboru z vstopom 1. novembra 1918. Ponudbe na stavbenega mojstra Ubaida Nasirnbeni v Mariboru, Gartengas30 .Nr.  12.          .^-»^~  ■-•>
*
Najlepši   spomin 1 Dsursna slika t tiarami velikosti
se Vam pošlje, če mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 22 — Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Kloster-wiesyasse 25.    120
Zimskasuknja
lepii in dobro ohranjena, zamenja se proti masti v Mariboru, Karntnerstrasse 17, ali pa sprejema ponudbe tudi uprava „Štajerca."    470
6SR- „Piff-Paff" --asa
Smrt za podgane Edino gotovo sredstvo proti podganam in mišim; skozi »Piti Pafi< se jih uniči popolnoma. Ena doza stane K 2— Po pošti poši jam  najmanje 3
škatlje.
„Mof* je senzacijonelna ame-
nkanska moljejedina. 1  zavitek
stane K 150.        424
„Enta"   je najfinejši   tobačni
dodatek in slane 60 vin. „Sv. Valentina svinjski re-dllnl prašek", lekarniški izdelek, ki popolnoma pospešuje prebavljanje snete piče in je za rejo neogibno potreben.
1  zavitek slane K I'50. „Herba", mrčesni prašek  za muhe,   1   zavoj  stane 60 vin.
Josef Berdajs,
Ljubljana 7, Celovška cesta 85
obstoječa iz treh oseb, išče službe na  kakej
večjej viničariji in to pod   ugodnimi   pogoji.
— Ponudbe  na Franca  Šeligo, Sv.   Mohor v
Rogački-Siatini.                        495
-''•'■'■^■KSMxmaw&MKaaamiJirxmnwMni
Dam 1 iiiiei jane, sis, Mili, rai n
;i~- --.'  ■■:.-:.  '    1 ■■-■
Universalni mesni mlin
(postavno varovan)
nasi isifl, Im, tni (sito) ali»
Pojasnila daje Ferenčič, Maribor,
8.485
(9mtt}fli0!l  flPflM ({iil'Iia^ dobivEgydi-lUlillillild plPil (Milip] Tunelu prosto stanovanje, sobo, kuhinjo, >verando, za pripo-moč v gospodinjstvu in   nadzorovanje   manjših   otrok.   Ponudbe   v   osebni   predstavi pri Ferenčič-u, Maribor, Burggasse 8.      4S6
■ ■«     "m              z 1   do   2 delavskimi moči
M11^10511*   za vsa '^C'E na manJšem
||#Ul      gospodarstvu   pri Mariboru
se išče.   Ponudbe z osebno
predstavo pri Ferenčič u, Maribor, Burggasse 8.487
izborilo    pripraven     za
razdrobljenje  vseh  vrst
mesa,  zelenjave,  fižole
itd. Ceni za komad
Universalni   mlin za mak
izbomo    pripraven    za
mletje maka, dišav, ore-
,hov, sladko ja, kave itd.
Cena za komad
K 24—.  480
Mlini za mletje in šrotanje kosti K 320*—. Stiskalnice za krompir
in sadje K 20'—.   —   RazpoŠiljatev od Dunaja proti vpošiljatvi
zneska skozi generalno zastopstvo
MAX BOHNEL, Dunaj, IV., MaFiaieieilSfttSiO Z7/HM. 61.
Prospekti zastonj.
yzznp
Hiša
novo  zidana,   5   minut  od   farne   cerkve   v
Hajdini pri Ptuju z dvema svinjakoma, holz-
lega vaškuliinja in   klet   se   proda.   Št.   103.
Pojasnila daje uredništvo „Šcajerca."    489
SB Š«
„«
,113.'
zanesljiv in trezen, so proti dobremu plačilu
in   hrani    takoj    sprejme   pri   gosp.    Johanu
Heller, mesarju na Bregu pri Ptuju.
4S2
in
Brata Johana in Jožefa in sestro Marijo liziak, rojeni v Kužerniku pri Sv. Jakobu v >lov. Gor., Štajersko. Če kdo o njih kaj ve, _iaj mi blagovoli naznaniti na naslov: Kari Biziak v Hruschowi št. 77, pošta Udwa, via Homonna, Zemplin SHegye, Ungarn (Ogrsko). 48i
Vsled pomanjkanja prišlo je že vse na karte, samo fant za dekle še ne potrebuje. S stra-' hom, da še to ne pride, da bi dekle potre-1 bovalo karto za fanta, se želita poprej dva mlada, zdrava, vojaščine oproščena rudarja seznaniti z pridnima' dekletoma ali vdovi, katere bi nama priskrbeli dom za prihodnjost. Katere si želijo pridnega gospodarja, naj prostovoljno in resno ponudbo ako mogoče s sliko pošljejo pod naslovom : „Rudi 23", „Hans 24" Judendorf 164, p. Seegraben bei Leoben. I Slika se pod vsakim pogojem na zahtevo vrne ali zamenja.                          488
se proti  starejši  mački   proda   ali   zamenja. Pojasnila daje Ferenčič, Maribor, Burggasse 8.483
m Leop. Hi. m. Ptuj
v Ormožu
sprejema vsak dan vloge in jih obrestuje z 4?\2°\0. Nedvignjene obresti se vpišejo vsako leto dne 30. junija in 31. decembra k glavnici in plačuje ona vse rentne davščine iz svojega, brez da bi si jih pustila od vložilcev povrniti. Za varstvo vlog jamči poleg izdatnega rezervnega sklada občina mesta Ormož z vsem svojim premoženjem.
Ravnateljstvo.
■ WT)=
. -Sat'
00
13
0113
—  s
io vinarjev
(za eno dopisnico) Vas stane moj katalog, katerega se Vam do-poSljc na zahtevo biezplačno. Ces. In kr. dvorni liferant Harms Konrad, razpoJfljalnica v Briiiu št. 1786 (Češko.) 1-a br.tev iz srebrnega jekla K T—, 9'—, 11"—. — Varnostni brivni aparati, poniklj.ini K 7'50. Dvorezna rezervna rezila (Rc-serveklingen) za tucat K 12'—. Aparati za rezanje lasi in brade K 26 -28. RazpoSilja proti povzetju ali naprej-pošiljatvi. Zamenjava dovoljena_ ali denar nazaj,   __________376
kraste, lišaj.grindavost in slične kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mezilo Paralo!. Ne umaže, nimaduha.se more torej tudi čez dan rabiti. Velika posoda K 5'—, družinska posoda K 9'—. Prašek (šlupa) 3 K. Nadalje piašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov : Apothcker Ulmer Paratol-Werke in Budapest V1I20., R6zsa utca 21.                           472
v izmeri 10 johov v Amt-mansdorfu, fara Sv. Lovrenc na Dravskem polju, se po ceni prodajo. Za vprašati pri gospej Jeza, gostilničarka v Amtmansdorfu št. 11.            m
in sadni fesih
kupi in proda trgovina Brlider Slawitsch, Ptuj.
ročni mlin
Moj univerzalni ročni mlin je najsposobnejši za mletje maka, sladkorja, kave, ovsenega riža, orehov. pšenice, rži, ovsa, Žila, koruze, riža itd. Ta mali ročni mlin se je v bojnem Času kot zelo pripravljen izkazal in se lahko n.elje na debelo in fino.          263
[ena za Komad k 24-—
Pošilja se, ako se naprej plača iz Dunaja po generalnem zastopstvu
Maks Bfflinel,
Dunaj,
l¥_. MaiEBietsnstisfis 27, atlg. 51.
Ceniki zastonj. Za naprej-prodajalce. Večji ročni mlini K 120'—
do K 160 — in K 200'—.   Mlini   za   kosti   K 320'—, mlini za
meso K 60'—. Stiskalnice K 20"—. Piosoelni zastonj.   263
službe, učence, stano-yanja in posestva
iu
isTriaje
hm vrste fMrefaruja najhitreje.
Vpnipnja m pejaaaila v mestni stražnici (rote?*),
Čez 1,000.000 mojih
ročnih šil
v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. VaJno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 4'70 in
pri povzetju K 5'—. Na bojišče le pri naprej-plačila. P. E. Lachmann,   Dunaj IX,  Moscrgasse 3, Abt. 113
H9EflS9BSBEBSSEBK9BHBHB&3B3BI32XZQ
vsake   vrste,   jute,   odpadki novega sukna, krojaški ostanki, raztrgane nogavice,   raztrgane   obleke   gospodov   in stare    posteljske    odeje,    koene kosti, konjske repe, svinjsko       K( dlako, kožuhe zajcev in lesic
kupuje po najboljših cenah                5'
M. Thorinek & Co., Celje
Trgovci in krošnjaiji dobijo posebne cene.
liUlIbUUCil
vsako množino od čebelarjev   Pavel Šega, Gradec, Grazbachgasse 30.              348
Barve za štofe! **?p|
črna,     temnoplava,    temnorujava,
temnorudeča, temnozelena in tem-
nosiva
za samo-barvan je
platna, volne in Žide v zavitkih z porabno nakaznico & 50 vinarjev. Pošiljatve na zunaj franko proti naprejpošiljatvi zneska
priporoča
H. Billerbeck, Maribor, fenws it. a
350
Za Gornje-Haloze sprejmeta se        371
1 viničar ali 1 viničarka
ki sta izvežbana v vseh vinogradniških delih. Dobita dobro plačo in polje, ki ga lahko za sebe obdelujeta. Eden viničar naj ima 4 delavske in drugi 2 delavski moči. Vprašanja na Jas. Goriupp, Ptuj.
Išče ali čilu, tud	?*£% UN toi mlia četudi  poprave  potreben.    L i žaga. Ponudbe na upravo „	za mletje proti pla-a h k o je Štajerca."
za zopetno zgradbo delavskih kolonij za ladjedelnico v Tržiču (Monfalcone) se proti plači od K 2-30 do K 250 na uro takoj sprejmejo. Dobra oskrba in bivališče. — Ponudbe naj se obračajo na                     432
„Bauunternelimung   Wolfgang Alkier", Gradec, Jakominiplatz št. 14.
500 kron
Vam plačam/ ako moj iz> trebnik korenin Rla-bal-sara Vaša kurja oocsa, bradavice in trdo kožo no odpravi v 3 d n e b brez bolečin. Cena ene posodice z garanciiskim pismom K 2'75, B posodice K 5'50, 6 posodic K. 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny, Iteaohaii (Kassa-1 postni predal 12/614 (Ogrsko)
U§
»Asanol
ma presenetljiv uspeh pri po-kenčavanju žoharjev (zakon, varovan)  ščurkov,  mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono.
„št Valentinov redilni prašek za prašiče"
je edino uspešen pri prebavi Krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov.
v Gornji Veličini se odda v torek dne 1. oktobra 1918 ob 9. uri predpoldne 50 žnor za njive na 3 leta v najem   (Stand). K temu vabi uljudno
JOS. ORNIG v Ptuju.
u žiumi!
se brezhibno kakor novi popravijo iz 3 d.<£ gavic ali 4 zoknov dobite 1 par. PostaiS zavarovano. Mnogo priznalnih pisem. BrUder Slawitsch, sprejemno mesto I. mariborske^! pravljalno delavnice za nogavice in zoknM Waly Omann, Maribor. Burggasse Nr. 15.   ^
Kovač-Engelhart v Mariboru]
Novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje s trgovsko korespondenco, računanje v zvozi z navadnim knjigovodstvom, fepo-pisje, nemški in slovenski jezik se začnejo s 1. oktobrom 1918. Brezplačna posredovanja glede nameščanja. C0) Prospekti prosti.
Vodja Maks Kovač, Maribor, Kaiserstr. i Vsak svoj lastni reparaterf
Moje Lumax ročno-šivalno šilo sije štep-štihe kakol mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztM Čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, štofe uj šotore, lile, kolesne mantelje, vreče, platno in vse draj^ močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsaki gar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biseri športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka rab. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelki Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnej šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankarai in n vodilom za kos K 4'50, 3 kosi K 13'—. — Razpošiljal, proti povzetju, poštnina posebej, po Johanu Jellem trgovina   usnja v   Celju.   Naprejprodajalci   dobijo raba
Z 1. marcom se odda graščinska gostilna v Vufi bergu (Wurmberg) z k njej spadajočo trgovino mešanega blaga, mesnico in trafiko ponudbenim potom na 6 let v najem. K temu spada nada lje veliki sadni vrt s kegljiščem in 141 ha polja. Interesenti naj vložijo svojo ponudbe z 10% vadijem vred do najdalje 1. decern bra 1918 pri podpisani gosposki upravi, kje! imajo tudi vpogled do natančnejših najem-skih pogodb na razpolago. Oddaja so vrši brez ozira na visočino ponujane najemščine po prosti volitvi.
V.
teir
Podplatne zaščitnike (SohlenSChoner)
iz pravega jedrnatega usnja, za 1 par manjj ših Čevljev I. K 3-—, za večjo vrsto E] K 3#50, za veliko vrsto III. K 4-— za naj} večjo vrsto IV. K 4'20. Pod.latni zaščitniki iz posebno močnega jedrnetega usnja, za] kg K 45.—, srednje blago K 35-—, bolj tanko blago K 25-—, podpetniki za dame iz pravega jedrnetega usnja 30 mm, za tucat K 14—, 32 mm K 18-—. Okrogli podplatni zaščitniki iz jedrnatega usnja 30 mm, za tucat K 14-—, 32 mm K 18-— Okrogli podplatni zaščitniki iz jedrnetega usnja K 25-—. Kovi-naste podplate iz 3 delov, za par K 6-—, podpetniki iz kovine za pav K 250. — Najboljšo barvo sv.eta za barvanje obleke z porabno nakaznico v vseh barvah za paket 60 vin. Pri večjih naročilih popust. Prtiči, (servieti) iz papirja za gostilne in kavarne, prvorazredno blago št.   1., 500   komadov  K
24-— št. 2., 500 komadov K 28- — Razpošilja vsako množino   proti  povzetju ali proti    naprej    pošiljatvi   zneska    B.    KLEIN,] Gradec, I., poštni predal 57.

Šivilja
se takoj sprejme pri Leop. Scnarner* izdelovalcu dežnikov, -    Ptuj.
479 I
99
511
6047