LETO I ŠTEV. 4 Koper, petek 25. januarja 1952 posamezna Številka io din Pred najvišjim organom medna, rodne skupnosti se vrstijo vprašanja, ki so bistvene važnosti za o-hranitev svetovnega miru. Delegati, predstaviliki številnih narodov, se borijo v okviru Organizacije združenih narodov, da bi dosegli take odnose med državami, ki bi utrdili ljudem zaupanje v mir. Vloga Jugoslavije v tem forumu je pomembna, saj se prav naša dr. žava dosledno bori za svojo neodvisnost in s tem. prispeva v borbi za mir. V tem postaja ugled Jugoslavije vsak dan večji in zato je tudi podpora, ki jo uživa pri Združenih narodih vse trdnejša. Znano je, da so se v zadnjih petih letih dogodile reči, ki upravičeno povzročajo veliko zaskrbljenost pri miroljubnih narodih, predvsem pa pri malih narodih: agresija na Koreji, sovjetski pritisk na miroljubne jugoslovanske narode, teženja po razdeljevanju sveta v vpliv, na področj/a itd. Spričo vsega tega so morali v Parizu zastopniki številnih držav preiii k konkretnemu delu, da bi odpravili posamezna žarišča nemira v svetu in pripomogli k uspostavitvi medsebojnih odnosov v skladu z načeli, zapisanimi v ustanovni listini OZN. Jasno je: čim demokratičnejši bodo namreč odnosi med državami, tem, trdnejši bo mir. Eden izmed najmočnejših zagovornikov takih odnosov je danes Jugoslavija, ki v svoji borbi proti vsakemu nasilju uživa iskrene simpatije velikega števila držav članic OZN v Parizu. Da bi pi-eprečili sleherno agresijo v katerem koli delu sveta, so Združeni narodi ustanovili posebno komisijo z nalogo, da poišče učinkovita sredstva za ustanovitev in u-trditev sistema mednarodne kolektivne varnosti. Zavedajo se namreč, da je sistem koletivne varnosti najboljše orožje proti napadalcu, ker preprečuje v prvi vrsti napade, v katerih se krepita napadal čeva moč in pogum. Otipiljivi primeri glede tega so bili prav dogodki iz bližnje preteklosti: napadi na Avstrijo, Češkoslovaško, Abesinijo, Španijo itd. itd. napadi, ki so krepili in dajali pogum nacifašistič-nim osvajalcem. Seveda uvedba kolektivne varnosti ni šla po volji moskovskim predstavnikom, ki so javno in odkrito dokazali nemiro-Ijubno in napadalno politiko, ki jo vodijo danes v svetu kremeljski glavarji kominforma. Sirokoustijo . se, da služi sprejem ukrepov za mednarodno varnost izključno a-merišlcim interesom in da bodo sile Združenih narodov predstavljale vmešavanje v notranje zadeve te ali one države. Tokrat je bila jugoslovanska delegacija tista, ki je preprečila /sovjetske manevre, .ki naj bi onemogočili ustanovitev u-spešnega sistema kolektivne varnosti. V svoji dosledni borbi za mir se Jugoslavija zaveda velikanskega pomena takega sistema in je predlagala dva načina za točno ugotovitev napadalca. Po tem predlogu naj bi vsaka država prenehala z ognjem v 24 urah po izbruhu sovražnosti, če ni prisiljena braniti se. Uporaba obo. Toženih sil Organizacije Združenih narodov za vmešavanje v notranje zadeve ene ali druge države je prepovedana: to sta jugoslovanska predloga, ki. ju je podprla ogromna večina delegacij predvsem malih narodov, katerih vloga postaja v OZN vsak dan pomembnejša. Jugoslovanska delegacija je pripomogla prav tako k razkrinkavanju vseh tako imenovanih miroljubnih resolucij, ki naj bi po mnenju Višinskega pripomogle k zmanjšanju mednarodne napetosti v svetu in k splošni utrditvi miru. Prav v zadnjih dneh je namreč sovjetski zastopnik postavil vrsto predlogov glede razorožitve, premirja na Koreji ob 3S. vzporedniku, konference za sklenitev mirovnega pakta med petimi velesilami ter zahtevo po obsodbi zapadnih regionalnih paktov kot so Atlantski pakt in drugi. Proti tem predlogom je najodločneje nastopil prav jugoslovanski predstavnik dr. Aleš Bebler, ki jih je označil, da služijo izključno sovjetskim propagandi*ličnim- namenom. Po zgledu Jugoslavije so tudi predstavniki ostalih malih držav poudarili, da predlogi Višinskega ponavljajo stare imperialistične težnje sovjetske vlade in da zaradi tega ne verujejo v njihovo miroljubnost. Ko je analiziral te predloge, je jugoslovanski delegat omenil sovjetski predlog o neskladnosti udeležbe v Atlantskem paktu s članstvom OZN. »Toda svetovna javnost«, je poudaril Bebler, »dobro ve, da se v zadnjem času po-ostruje pritisk določenih regionalnih organizacij prav na države, ki ne spadajo niti k Atlantskemu paktu niti k kakršnim koli drugim regionalnim organizacijam — na Jugoslavijo, saj že tri leta občuti a-gresivni pritisk sovjetskih satelitov.« Jugoslovanski delegat, pa se je še prav posebej uprl sovjetskemu predlogu gled*> sklenitve mirovnega pakta p"V.h velesil, predlogu, po katerem noj 'i razpravljale o vprašanju, vojne ali miru edino le velesile, medlem ko bi mali narodi ostali še dalje pred-met barantanja za tuje koristi. »Koncepcija izključnega sporazumevanja velesil — je poudaril Be-^bler — je v očitnem nasprotju z demokratičnimi načeli ustanovne listine Združenih narodov in pomeni korak nazaj v razvoju mednarodne skupnosti. Hkrati je to zelo nevarno za mir, saj bi bil mir, ki bi temeljil samo na sporazumu med velesilami na zelo trhlih temeljih, kakor to jasno dokazuje zgodovina med dvema svetovnima vojnama.« Tako je spričo odločnega nastopa zastopnikov malih držav tudi tokrat sovjetska diplomacija, ki temelji na agresivnem pritisku, doživela popolen poraz; . sovjetski predlogi so bili zavrnjeni. Odpor delegatov, posebno malih narodov, na katere je Višinski mislil, da bo napravil nekaj vtisa ali povzročil vsaj strah, je bil v celoti pravilen. Ti narodi, med katerimi zavzema prvo mesto Jugoslavija, so dokazali Sovjetom, da niso tako naivni, kakor jih želijo prikazati oni. Razlikovati znajo namreč, kdo govori resnico in kdo jo zavrača, kdo iskreno hoče mir in kdo želi še bolj poglobiti nasprotja in oslabiti odpor narodov proti agresorju. Prav gotovo je odločnost, le-teh pokazala iskreno željo, da se svet zavaruje pred vojno in da se visoko dvignejo jezovi proti agresiji, ki ogroža svetovni mir. Socialistična Jugoslavija je v tej borbi za mir najjasnejši zgled: To je dokazala, ko je šlo za reševanje vseh mogočih vprašanj, predvsem vprašanja odnosov do sosedov na vzhodu in zahodu. ........................................................................................................................................................................ | IZ VSEBINE: | 1 2. stran: Vesti cd Triglava do Jadrana g 1 3. stran: Ob občnih zborih frontnih organizacij s = 4. stran: Politični dogodki po svetu s š 5. stran: Viri bogate, raznovrstne proizvodnje §j 1 6. stran: Osma obletnica cerkljanskih žrtev § 1 7. stran; Avgust Cesarec: Golgota osmih . i = 8. stran: Kultura s 9. stran: Kmetijstvo in gospodarstvo = 1 10. stran: Janko .Moder: Sužnji i g 11. stran: Moda, šport in še kaj ' = g 12. stran: France Bevk: Krvavi jezdeci TTii mm i l(illltlllll>t]llli(iittllllliiiiiitiiiituillilifiiiiiil[lilllllllli[liiMllilltllililll)iliiiilltlllii[iitiiiiliiiilt{iiiMiiiiililiiiiii i imilll lil Itlf lllillllMlt.tliiTT Predjamski grad S KRASA Minister Janez Vipotnik se je udeleži) razprave o družbenem planu v Sežani V soboto, 12. t. m. je Okrajni komite IiPS Sežana sklical konferenco vodilnega kadrh lokalnih podjetij, ustanov, družbenih organizacij in OLO, da predis kotirajo predlog družbenega plana FLRJ za leto 1952. Konferenci sta prisostvo. vala tiudi član CK KPS in minister za (komunalne zadeve LRS tov. Vipotnik in sekretar Centralnega ko_ miteja LMS tov. Remškar. V nabito polni dvorani OLO je tov. Vipotnik v obširnem referatu obrazložil pomen novega družbenega plana FLRJ za leto 1952. Minister Vipotnik je posebno naglasi! naloge, ki stojijo pred partijskimi organizacijami v podjetjih. Ob koncu referata so zborovalci stavili ministru več vprašanj glede konkretnega sprovajanja novega gospodarskega sistema FLRJ v okra_ ju. HRPELJE — KOZINA. — Ze od-novembra dalje so na šoli predavanja v okviru ljudske univerze. Skrbna izibira programa in dobra izrvadba .predavanj sta privabila ve>-liko število obiskovalcev iz Hr.pelj in Kozine. Predavanja so vsak torek ob 20. uri. Do sedaj so izvedli naslednja predavanja: 400 letnica slovenske knjige in začetek slovenskega slovstva, pnihod Slovencev v naše kraje, prvi nastanki zgodovine, nastanek in znamenitosti Krasa ter razna literarna in zdravstvena predavanja. Iz Brkinov Te dni se pripravljajo M Brkinih na predstoječo novo upravno razdelitev naših vasi. Ilinrska Bistrica bo kot okraj prenehala obstojati in sicer bo en del dodeljen postojnskemu, en del pa sežanskemu okraju. Sedanji krajev ni ljudski odbori, ki jih je 25, se bodo združili v večje, gospodarsko bolj povezane celote, ki se bodo imenovale občinski ljudski odbori. Teh bo sedem. O tej novi upravn.o-teritorialni razdelitvi se zaenkrat še diskutira. vendar so se prebivalci v glavnem že zedinili o obstoječih predlogih Nepotrebna panika, Nekaj neodgovornih elementov je po nekaterih vaseh i 1 insko-bisitriškega okraja razneslo vesti, da bo zmanjkalo soli, sladkorja in kvasa. Začela se je prava panila in ljudje so na debelo kupovali omenjene artikle. Da bi bila zmeda že popolnejša se poslovodje v zadrugah niso znašli irt niso takoj obnovili zalog, čeprav je teh predmetov široke potrošnje povsod drugod dovolj na razpolago. Cim se bo to zgodilo bodo ljudje spoznali, da jih je zopet nekdo potegnil, in ga bodo drugič raje poslali tja kamor spada. S TOLMINSKEGA Na pobudo Okrajnega pionirskega sveta so v Tolminu ustanovili društvo prijateljev mladine. Na občnem zboru so sprejeli več koristnih sklepov, ki gigife^. miiiininiiiiiiiuiiimiiiiiiiiuimiiiiiiMiiiiiinininimnii^ >I>iiii[ttTEiiiiitttnii t (liti mitin i ifMtii)fiiiMiftiiiiii[[itEiiiii(rfjiiiiiirTiiiiuiiiiit)iitiiiiiLiii»iitiii(iitiiiiif(iiiiiiiiriiiii»i(iijiiiiiiiiMiiMirii»iiiiii»)iiiiiiiriiiiiiiiTiiiiiiiriiiiiiirf}iiiiiiiiiiii^uifffjiMiirii{iii rt f f iiihiitii ji« iiimfiiu Zgodilo seje v ¿Pobegih ID IZ SLOVENSKE IS1RE Jerman Bembič iz Pobegov je razširil vest, da je nad polovica kmetov izstopila iz tamkajšnje Na-proze. Njegova »senzacija« bi pa nedvomno doživela klaveren konec, če se mu ne bi pred dnevi le nasmehnila sreča. Uspelo mu je namreč prepričati lahkovernega Antona Bucaja, ki je ... 2 60 ves navdušen pritekel k predsedniku zadruge in izjavil, da se bo tudi on priključil številnim, ki so že izstopili. Kakšen odgovor-je dobil od predsednika, nam razločno pove slika. bodo koristili vzgoji ln razvedrilu mladine. Namen društev, ki jih bodo ustanovili tudi po drugih večjih krajih Tolminske, je predvsem v tem, da se zagotovi vsestranska pomoč starejših ljudi našim najmlajšim in mladini. Iz Vipavske Nesreča na Nanosu. V nedeljo je skupina planincev izkoristila lepo vreme in se napotila na Nanos. Izbrali so najLežji vzpon. Tik pod vrhom pa je nenadoma spodrsnilo tov. Furlanu iz Vipave št, 2b'4 in je padel kakih 40 m globoko v prepad. Vsa prizadevanja reševalcev, da bi ga ohranili pri življenju so bila zaman in je po štirih urah umrl. ® mmmmm - MMm^m&MwéMm^m. ppfl lü ■ š immmmmm * - ^ i MH i I s® i üE -- 27. januarja bo v Cerknem žalna svečanost v počastitev spomina 47 padlih komunistov, ki so 27. januarja 1SI44 zaradi podlega izdajstva okupatorjevih hlapcev žrtvovali svoje mnogo obetajoče življenje za svobodo domovine. Naše ljudstvu se z globoko hvaležnostjo spominja njihove žrtve in se vsako leto v obilnem številu udeleži svečanosti ob obletnici njihove smrti. Zato bo tudi letos, 27. januarja ob 9.50 na kraju, kjer so junaški borci padli, kaltor tudi na cerkljanskem pokopališču slovesna žalna svečanost. — Vabimo svojce patilih žrtev, borce in aktiviste iz NOV, kakor tudi ostalo prebivalstvo k obilni udeležbi. — KLO Cerkno. Priprave za volitve v odbore SIAU. Skoraj po vseh osnovnih organizacijah SIAU so Imeli te dni seminarje In posvetovanje za priprave na volitve. Na teh posvetovanjih razpravljajo predvsem o problemih terena, kakor tudi o tehničnih ln drugih pripravah. V Ankaranu in Valdoltri so izvolili nove odbore SIAU. Člani SIA& v Ankaranu in Valdoltri so v nedeljo prvi na Koprskem izvolili nova odbora SIAU. Pred volitvami so imeli letna občna zbora, na katerih so ugotovili poleg uspehov tudi pomanjkljivosti. Frontovci Ankarana in Valdoltre so lani opravili veliko prostovoljnih ur. Posadili so 25 tisoč borovih sadik, popravili cesto Valdoltra — Baceša in napeljali električni tok v podjetje Gradiš pri Debelem rtu. Pri omenjenih in drugih delih so člani SIAU opravili 8200 prosto; voljnih delovnih ur v vrednosti 248.239 dinarjev. Na občnih zborih so med drugim sklenili, da bodo povečali tudi število članstva. Po pregledu dela in živahni debati so na občnih zborih obeh volilnih enot izvolili nova odbora. V vsak odbor so izbrali devet najboljših fron-tovcev. Volili so z nad 99 odstotno udeležbo. Le nekaj glasovnic je bilo neveljavnih. Mladinske volitve na Koprskem. V nedeljo so volili rve odbore Zveze antifašistične mladine v aktivih v Koštaboni, Marezigah. Loparju, pri Sv. Antonu, v Dekanih, Tinjanu, Kor-tah in Cežarjih. V naslednjih dneh bodo volitve še po ostalih krajih in aktivih ZAM, Povsod so ibile volitve uspešne. Nekateri aktivi' so ob tej priložnosti oganizirali razne kulturne prireditve. KOPER. — V tnrek ob 11.40 je nastal v 'tovairni »Zena« v Kopru požar. Vnela se je lesena stena, ki je postavljena v bližini peči. Gasilci .so bili takoj na mestu in skupno z delavci pogasili požar. Skoda zna. ša okrog 20.000 din. Iz istih razlogov je posta! požar tudi v vojašnici v bližini slovenske gimnazije v Kopru. Gasilci so takoj intervenirali in ipogasili požar. Zgorela sta dva 'trama na podstrešju, nato se je porušil dimnik. Skoda znaša okrog 10.000 din. 21. t. m. so v bližini delavnice črpalk na Solinah našli utopljeno meško truplo. Ugotovili so, da je utopljenec Starčevič Božo, rojen 1905 na Pozorištu, okraj Penzič LRH, delavec pri gradbenem podjetju Vodogra.dnja v Sečovljah. Starčevič je v vinjenem stanju pa. del v bližini Ljudskega doma v Si- čovljeh v reko, ki ga je odnesla na omenjeno mesto. * PIRAiN. — Na slovenski osnovni šoli v Piranu so prejšnji teden v lepo okrašeni učilnici zaključili prvo polletje z malo prireditvijo, kateri so prisostvovali poleg učiteljev in učencev tudi starši. Upraviteljica je v svojem govoru navedla uspehe, ki so bili do .zdaj doseženi na šoli, Pozitivnih ocen je bilo 86%. med temi je šest odHčnjfjkov. Prav tako je bil dober šolski obisk, ki je dosegel povprečno 96.9%. IZOLA. — Vest »Mehanizacija v tovarni Ampelea«, ki smo jo objavili v prejšnji številki »Slovenskega Jadrana«, dopolnjujemo s tem, da je stroj za pranje rib izdelal delavec, racionalizator in novator Italo Del-lore. VANGANEL. — Gradillšče zadružnega doma je spet oživelo. Delajo stalni delavci, pomagajo pa jim tudi vaščani. V domu imajo trgovino, kmalu pa bo končana tudi dvorana za prireditve in! prostor za gostilno. Na nedavnem občnem zboru so volivci razpravljali o tem. da bi se sestajali tudi po posameznih volivnih enotah, kajti vsako naselje ima svoje probleme, ki bi jih na ta način laže reševali. BERTOKI. — Skrb kmetijske zadruge za dvig kmetijstva. Do sedaj se je kmečka zadruga v Bertokih zanimala samo za trgovino, ne pa tudi za kmetijstvo in njegov napredek. Na občnem zboru so sklenili, da bo zadruga skrbela odslej največ za dvig kmetijstva in proizvodnje ter za pocenitev kmetijskih pridelkov. Prav tako bodo do pusta uredili dvorano v novem zadružnem domu. trgovino in gostilno. MAREZIGE, — Popravljali bodo poljske poti. To je :bil sklep zadnjega zbora volivcev iz Marezig in okolice. Sklep je obvezen za vse in kdor se ga ;ne 'bo držal bo pač moral plačati v denarju vrednost delovnih dni. ki jih je bil dolžan opraviti. LOPAR. — Kako je z elektrifikacijo. Drogovi so že postavljeni, transformatorska postaja je zgrajena in tudi napeljava po hišah je urejena. Samo toka še ni. Nekateri kmetje se pritožujejo, ker so morali po uvedbe novih gospodarski/h uepehov plačati veliko več za napeljavo po hiših. kakor prej. Tako st.ane zdaj napeljava in material ckrog 6000 dinarjev. Lo-parčani cravljo, da je to prevelika razlika. Morda se je podjetje »ELTE« pri tem kaj zmotilo? S POSTOJNSKEGA Mestna mladinska konfereca v Postojni V nedeljo 20. januarja se je zbirala mladina mesta Postojne na svojo rednio letno konferenco. Prisostvovalo ji je 127 članov. Iz poročila Marice Jerain je bilo razvidno, da je bila mladinska organizacija najbolj razgibana med pripravami za proslavo obletnice ustanovitve OF, vstaje slovetnskega naroda in obletnice JLA. V tam času so si posamezni aktivi napovedovali tekmovanje, v katerem je sodelovalo 12 aktivov. Organizirali so več mladinskih izletov in kulturnih prireditev in opravili 4376 prostovoljnih delovnih iur. 15 mladincev se je udeležilo gradnje mladinske proge Doboj—Banjaluka, približno BO članov pa se je aktivno udejstvo-valo v raznih društvih in klubih. Najboljši uspeh je dosegel aktiv Jamske restavracije. Na konferenci .so ugotovili, da mladinska organizacija ni uspela doseči °na vseh sektorjih zadovoljivih uspehov. Predvsem bo treiba posvetiti več pažnje vzgoji mladine in preprečevati posamezne primere pijančevanja, brezbrižnosti do dela in učenja itd. Ob zaključku so sklenili, da bodo v prvi polovici letošnjega leta organizirali mladinsko kulturno revijo, ustanovili mladinski pevski zbor, dramsko sekcijo in poživili delo mladinskih aktivov predvsem v ti. stih vaseh, ki bodo priključene mestu. * SKUD Stane Semič — Daki v Postojni je imelo svojo redno letno skupščino, na kateri so člani izvolili nov upravni odbor in sprejeli delovni .načrt iza leto 1952. * Gledališče za Slovensko Primorje je gostovalo v nedeljo v Cerknici z igrama »Mačeha in pastorka,« ift »Tuje dete«. Gledalci so bili s prireditvama zelo zadovoljni. * Begunje — Cerkflica. Prejšnji teden je Ivan Korošec ustrelil veliko volkuljo, na katero je prežal vso nnč. Za v.se prebivalstvo, posebno pa še za lovce je predstavljalo to izreden dogodek. Volkuljo so naložili na osebni avto in jo vozili po Cerknici, da si jo je lahko vsak ogledal. S TRŽAŠKEGA Kako je z »zastrupitvami« v tobačni tovarni Tržaške oblasti so zaprle tobačno tovarno v pristanišču S. Andreja dokler ne ugotovijo vzroke množičnih omedlelosti delavk v tovarni. Kakor je znano je 17. t. m. okrog 150 do 600 delavk v tovarni naenkrat omedlelo in so jih marali odpeljati v bolnišnico, Nesreča se je tako hitro raz vila, da niso imeli rešilnih avtomobi- .......s> mM lov za prevoz ponesrečenih. K sreči ni bilo hudih posledic in so se vse delavke, po kratkem pregledu, vrnile na svoje domove, V tovarno so takoj poslali posebno zdravstveno komisijo, ki pa ni ugotovila kaj je povzročilo tako množično omedlelost in je izdala komunike v katerem zatrjuje, da delovni prostori odgovarjajo zdravstvenim predpisom. Komisija ni našla v delovnih dvoranah' nobenih škodljivih plinov ali kaj podobnega. V ponedeljek zjutraj pa se je pojav ponovil in je 19 delavk ponovno omedlelo, da so jih morali, ravno tako kot prvikrat, odpeljati v bolnišnico. Tudi tokrat ni bilo hudih posledic. Zaradi varnosti .delavk so oblasti ukazale zapreti tovarno, dokler dokončno ne ugotovijo resničnih vzrokov ne sreče V tej zvezi 'krožijo po mestu in predvsem med delavkami tovarne razne govorice. Eni trdijo, da je omedle-vice povzročila neka vrsta tobaka iz katerega hlapijo strupeni plini. Dejstvo pa je, da v bolnišnici niso ugotovili pri ponesrečenkah .nobenih posledic zastrupitve od katerih koli plinov. Druga ugotovitev, ki prihaja predvsem iz vrst delavk je ta, da so delavke v tovarni nezadostno hranjene in da ne vzdržijo zagonetnega zraka, ki nastaja pri predelovanju tobaka. Ta trditev bo najbolj odgovarjala resnici, ¡zlasti če pomislimo, da je večina delavk, ki delajo v tovarni zelo revnega stanu in se ne morejo zadostno hraniti zaradi prenizkih plač. Vesti iz Trsta Delavci Združenih jadranskih ladjedelnic v Trstu so 12. t. m. prekinili z nadiuniniim delom v znak protesta proti, delodajalcem, ki so kleinili odipustilti z dela okrog 700 sklenili odpustiti z dela okrog 700 delavcev, zaposlenih v ladjedelnici Kakor je znano je ravnateljstvo Združenjih jadranskih ladjedelnic skoraj pred letom dni najelo po zasebnih 't.vrdkah več sto delavcev raznih strok. Ze to dejanje Združenih jadranskih ladjedelnic je bilo protizakonito, kar bi morale najeti delLavce v svojo režijo, kakor to predvideva zakon o zaiposlitvi delovne siile. Pred mesecem dni pa so v ladjedelnici Sv, Marka sporočili sindikalnim organizacijam, da bodo cd. pustili z dela vse delavce, ki niso v režiji Združenih jadranskih ladjedelnic. Vsi delavci so bili proti temu sklepu delodajalcev, ker so viideli, da je v ladjedelnici še vedno dovolj dete in da delajo sko.raj vsi ix> več ¡nadur dnevno, Zaito so tudi zahtevali naj ravnateljstvo ladjedelnic prekliče najavljene odpuste. P,o več tedenskih pogajanjih, so delodajalci sklenili prokiniti vsake razgovore s predstavniki delav. cev in sporočili, da bodo v kratkem odpustili z dela vse delavce nameščene po zasebnih tvrdkah. iKauum oroaniza Ob obletnici Leninove smrti Centralni svet ZSJ je poslal ob izročitvi -družbenega plana v javno razpravo pismo sindikalnim organizacijam in delovnim ljudem naše države v katerem pravi med drugim: Z odločitvijo Ljudske skupščine je bil predlog družbenega plana FLRJ izročen v javno razpravo. Tako so dobili vsi delovni ljudje možnost, da razen posredne udeležbe, ki jo Imajo pri izdaji družbenega plana v naši državi po Ljudski skupščini, neposredno vplivajo na njegovo vsebino. Iz tega izvirajo za naše sindikate kot množično organizacijo delavskega razreda nove in zelo važne naloge. Sindikalne organizacije morajo predvsem organizirati in izvesti pojasnjevanje predloga družbenega plana, kar je temeljni pogoj, da bi lahko o planu in načinu njegove izpolnitve razpravljali. Načela,, na katerih temelji predlog našega družbenega plana in zakoni, ki so z njimi povezani, pomenijo velikanski korak naprej v razvoju naše socialistične graditve. Le-ti dajejo delavskemu upravljanju popolno materialno vsebino. Delavski razred prehaja od neposredne udeležbe pri upravljanju proizvodnje tudi na neposredno sodelovanje pri razdelitvi družbenega produkta. S tem dobiva socialistična demokracija prvikrat v zgodovini svojo osnovno vsebino, katero so videli na temelju kratkotrajnih' izkušenj pariške komune tvorci znanstvenega socializma. S tem so hkrati ustvarjeni vsi pogoji za nov polet ustvarjalne pobude milijonov delovnih ljudi naše države. Ko delovni ljudje pojmujejo, kako se ustvarja, od česa je odvisen, kako se deli in zakaj se prav tako deli narodni dohodek, bo mnogo laže dati pravilno in konstruktivno smer tudi drugemu delu naše naloge v tem trenutku, to pa je razprava o predlogu družbenega plana. Razumljivo je. da bo imela razprava o predlogu družbenega plana v podjetjih v celoti bolj značaj pojasnjevalnega plana. Odgovor na posamezna vprašanja in podobno. Vendar pa bo zato razprava o tem delu družbenega plana, ki se nanaša na določeno podjetje konkretna, raznovrstna in -nadvse živahna. Le-ta lahko da in bo dala zelo dobre uspehe tamkaj, kjer bo celoten delovni kolektiv sodeloval v njej. predlagal, odkrival sedanjo notranje možnosti in rezerve. Sindikalne organizacije in vodstva imajo v tem hipu odgovemo nalogo, da organizirajo in kar najbolj pravilno usmerijo to razpravo. V teh razpravah se bodo ponekod pojavile tudi partikularistične težnje ločenega gledanja na svoje podjetje, in prizadevanje, da bi se zmanjšale obveznosti do družbene celote. Razumljivo je, da so lahko v predlogu plana določene napake pri določanju obveznosti posameznega podjetja, na katere je treba opozoriti. Toda sindikalne organizacije morajo imeti v teh razpravah stalno pred očmi, korist celote, koristi naše socialistične skupnosti. Te koristi pn terjajo, da se mora v okviru vse države ustvariti pričakovana vsota akumulacije in skladov, saj brez tega ne moremo ustvariti tistega, kar je temeljno v naši socialistični graditvi. Ne smemo dovoliti, da bi se v nekem delovnem kolektivu izmaličila borba za rentabilnost podjetja v prikrivanje notranjih rezerv ali dviganje cen čez sedanjo raven. Prav tako je tudi s poskusi prikrivanja notranjih rezerv. Zato se morajo sindikalne organizacije aktivno upreti vsem špekularitskim težnjam, do katerih bi utegnilo priti v nekaterih podjetjih in se razvnemalo za realno in pravilno planiranje, se pravi; usmeritev ne na znižanje stopnje akumulacije in skladov, četudi se bo morda v okviru nekega podjetja pokazalo to znižanje kol nujno, na drugi Stranj pa se bodo cdkrile možnosti povečanja), marveč na varčevanje s surovinami, pomožnim materialom, za pravilno Izrabo delovne sile in podobno. V boju za rentabilnost' se bo pokazalo med drugim tudi to. da je v mnogih podjetjih preveč delovne sile, kar dokazuje že dosedanja praksa v nekaterih podjetjih. Pri tem vprašanju se že sedaj kažejo nekatere slabosti in poskusi kršitve zakona n. pr. odpuščanje mater porodnic, roditeljev z več otroki, žena in telesno šibkejših. Pri teh vprašanjih morajo sindikalne organizacije odločno nastopiti proti sleherni kršitvi zakona in socialističnih človečanskih načel, ki so značilna za naše družbeno življenje. Dokazati morajo, da v resnici varujejo delovne ljudi pred slehernim morebitnim maličenjem zakona in "pred stihijo sebičnih parlikularističnih koristi. Potemtakem morajo sindikalne organizacije, brž ko mogc.če, zavzeti svoje mesto v razpravi o družbenem planu, da pri tem kar najbolj široko razvijejo svojo organ izatorsko in vzgojno dejavnost. Pravilno vodstvo, dobro organiziranje -in usmerjanje pri reševanju te naloge bo pomenilo hkrati tudi velik uspeh v naši borbi za ekonomsko in politično vzgajanje najširših plasti delovnih množic naše države. Tovariš o pomenu zaključka kapitalne graditve Konec prejšnjega tedna je govoril v Novem Sadu član Politbiroja CI< KPJ in predsednik gospodarskega sveta vlade FLRJ, tov. Boris Kidrič na sestanku članov mestnega partijskega akLiva in partijskih voditeljev iz vse Vojvodine, o osnutku družbenega plana FLRJ za leto 1952 in o diskusiji, sproženi o njem v naši javnosti. Najprej je poudaril, da je ta osnutek važen prvič zato, ker pomeni konkreten primer novega gospodarskega sistema glede plana, drugič pa je važen glede doseganja nekaterih naših osnovnih ciljev: zaključka kapitalne graditve, krepitve obrambne moči naše države in vseh temeljev graditve socializma. Glede zaključka kapitalne graditve je dejal, da je važen predvsem zato, da bomo našo državo rešili neravnotežja v zunanje trgovski bilanci, da bomo imeli za sedanjo produkcijo in za nadaljnje preskrbovanje reprodukcije dovolj surovin in za nadaljnji razvoj ter večji obseg reprodukcije dovolj deviz, da bodo mogle obratovali vse naše tovarne. Ko bomo zaključili kapitalne gradidev bomo mogli zelo hiiro dvigniti življenjski slan-d:rd. Zaključek naše kapitalne graditve pa bo zelo važen tudi za kreoitev obrambne moči naše države, V sedanjem napetem svetovnem položaju, v katerem živimo brez svoje krivde, moramo dajati precej narodnega do- hodka za krepitev obrambnih sil naše države. Prispevati moramo velike napore, ker marsikaj, kar je potrebno za našo obrambo, uvažamo iz tujine in plačujemo z devizami. Zato bo zaključek kapitalne graditve eden izmed glavnih temeljev družbenega plana. »Imamo osnovno kapitalno graditev« je rekel tov. Kidrič. »Imamo stopnje akumulacije in londe. V zvezi s tem lahko podjetje na podlagi čistega dohodka izračuna, koliko je zaslužilo, more določiti svoj plačni fond za lastno akumulacijo itd. Podjetje torej ni več odvisno od morebitne administrativne ali birokratske samovolje. V družbenem planu ima jasno začrtane obveznosti in na podlagi teh obveznosti postaja dejansko samostojno.« Naf je tov, Kidrič govoril o diskusiji v zvezi z osnutkom družbenega plana. 21. Januarja je minulo 2S let, odkar je umrl voditelj in učitelj proletariata vsega sveta Vladimir lljič Uljanov — Lenin. Napredna gibanja vseh dežel se spominjajo na ta dan ogromnega Leninovega de.la za napredek in boljše življenje človeštva. Njegova prezgodnja smrt je pomenila velikansko izgubo za proletariat vsega sveta, zlasti če upoštevamo, da so njegovi nevredni nasledniki v Sovjetski zvezi izmaličili njegove misli in nauke ter začeli spreminjati prvo državo delavcev in kmetov, rešeno spon eksploatatorjev, v ječo narodov in v središče novega imperializma. Narodi Jugoslavije, ki so se v osvobodilni vojni ravnali po Leninovih načelih, tudi danes s praktičnim delom potrjujejo njegove velike teoretične izsledke in trdno koro..kcLjo po poti v socializem, ki so jo predvidevali veliki teoretiki marksizma-leninizma, Ob občnih zborih frontnih organizacij ßm Mm mmm Mmmmmm ' , ........W-N« p, ^^m^^m^MM| ' • - - ■ ,.. r'-vvi'V ■ ■ ; ' : . : . :<■ ■ - m> tipig ZIMSKI MOTIV IZ PRIMORSKE Okrajni zbor Slovensko-ilalijan-ske antifašistične unije (SIAU) v Kopru je na svojem zasedanju 12. t. m. med drugim sprejel tudi sklepe, da je treba izvršiti volitve v odbore osnovnih organizacij do konca februarja t. L Značilnost tega sklepa je predvsem v tem, da določa izvedbo volitev v vodstva o-novnih organizacij na občnih zborih vseh članov dotične vasi oz. terena, tako kot se vršijo volitve v odbore OF v vsej Sloveniji in ne več kot dosedaj, ko je bil način do. litev v odbore SIAU skoraj enak načinu volitev odborov in odbornikov ljudske oblasti. Ukrepe, ki jih podvzemata naša Partija in Fronta v vsej Jugoslaviji in zalo tudi pri nas za poglabljanje socialistične demokracije in ustanovitve resničnih socialističnih družbenih odnosov med državljani, so rodili že obilo sadov. Toda analogno s temi rezultati se nujno pojavlja potreba, da se oblike in vsebina dela naših partijskih in front-noh organizacij prilagajajo temu, da bi tako le-te mogle biti temu velikemu dogajanju na čelu in ga u-smerjati. Naloge naših organizacij izhajajo prav iz tega. Glavna naloga je ta, da se front. ne organizacije otresejo starega-preživelega in prakticističnega na. čina dela, ki jih je marsikje odtrgo-val od množic. Ze izvršeni občni zbori pomenijo nedvomno eno glavnih osnov zato, da se delo in življenje organizacij SIAU in OF zlije bolj kot. dosedaj v vsakdanjem življenju nadaljnjega razvoja socialistične preobrazbe naših vasi iti mest. Dosedaj nam to potrjujejo številčni. občni zbori organizacij OF v drugih krajih Slovenije. Glavna kvalitativna razlika med dosedanjim načinom volitev z> organizacije OF in SIAU in 'današnjimi občnimi zbori je v tem, da morajo (.losedanjl odbori dajati članstvu obračune svojega enoletnega dela, čemur so se v preteklosti lahko tudi izognili. Tudi odbori imajo priložnost in dolžnost povedati, v koliki meri so članstvo in posamezniki cloprinašali s svojim lastnim požrlvovanjem za krepitev SIAU kot vseljudske politične organizacije, njenih naporov za nadaljnje utrjevanje enotnosti ljudstva; za dvig gospodarske in kulturne ravni prebivalstva in v borbi za onemogočanja razdiralnega početja združenih sovražnikov del ljudstva in socialistične domovine Jugoslavije. Na podlagi takih poročil in ocen ne bo težko nato izbrati takega vodstva organizacije, ki bo ob podpori članstva sposobno izvrševati vse one navadne politične in družbene naloge, ki stoje danes pred organizacijami SIAU in OF. Tudi poizkusi posameznih reakcionarnih agentov od IB do kleto fašističnih in šovinističnih, da bi .so vrinili v vodstva naših organizacij, bodo na takem občnem zboru propadli, pa. čeprav bi se ti reakcionarji poskušali odeti v plašč »zaščitnikov ljudstva«. Občni zbori sprejemajo tudi programe dela za določeno obdobje, ki temeljijo na družbenih potrebah dotičnega kraja, z razliko od dosedanje prakse, ko so tudi programe v mnogih primerih izdelovali na odborih brez sodelovanja ljudstva. S tem dobiva OF in SIAU vedno bolj viden značaj družbeno-politič. ne organizacije, ki mora živeti in delovati tam, kjer so množice. Njeno aktivnost se more ceniti po delu njenih članov v odborih in ko- misijah LO, v zadrugah in v ostalih političnih družbenih in kultur-no-prosvetnih organizacijah in društvih, v šoli, v komunalnem gospodarstvu itd. Zato se mora bolj kot dosedaj povečati skrb OF in SIAU za delo in življenje svojih organizacij, za pritegovanje ljudstva in za njihovo politično smer in perspek_ tivo. S takim načinom življenja in dela ss bo še bol)_ krepila moralno-politična moč organizacij SIAU in OF in njihov ugled v očeh vsega poštenega in naprednega prebivalstva. .To je tudi največja garancija za lo, da bodo ostanki združene reakcije pri nas onemogočeni v njihovih namerah miniranja in saboti-ranja naporov vs:ga naprednega ljudstva za dosego nadaljtijih uspehov socialistične graditve in s tem naporov za dosego višje življenjske in kulturne ravni družbe. Franc Cehovin Nova pariteta dinarja v jugoslovanski coni STO Z odlokom poveljnika Vojaške uprave JLA v jugoslovanski coni STO je bila uvedena nova pariteta dinarja na področju Istrskega okrožja. Ta odlok je bil izdan za zavarovanje gospodarskih koristi jugoslovanske cone in vrednosti dinarja, opira pa se na novo pariteto dinarja, ki jo je pred kratkim objavila vlada FLnJ. V jugoslovanski coni bo imel dinar kot plačilno sredstvo glede na tuje valute iste tečaje kakor v Jugoslaviji. Z istim odlokom je bil odločen tudi tečaj za nakup in prodajo zlatega kovanega denarja. Istrska banka je pooblaščena, da opravlja posle v zvezi z navedeno primerjavo. 0'Krvavi dogodki zadnjih dni v Tu-jfežiji so postavili v ospredje vprašanje te dežele, ki je v okviru teženj arabskih narodov po neodvis. iltoti, postala važno mednarodno vozlišče. Tunizija leži ob severnoafriški o-bali nasproti Sicilije, kjer se Sredo-¿ehisko morje močno zoži dn tvorni iVckako mejo m;d Zapadnim in Vzhodnim Sredozemljem. Po površini je dežela velika za dve tretjimi Jftigosla.vij-e, ima pa samo 3,200.000 prebivalcev, od katerih je le okrog 2i)0,000 Francozov. o | ^¡Tunizija je prišla pod francosko jifvd oblast leta 11131., ko so Francozi pretvezo, da kaznujejo pleme Krtimirov, ki je vdrlo v Alžir, za-s'fid.!i del Tunizije ter vsilili tuni-^j.jskemu vladarju, beju, pogodbo o protekloratu, ki je še danes osnova uradnim fraincosko-luniškim odnosom. -Tuniški bij,"ki niti ne kraljuje, niti ne vlada, ima ministrski svet, v katerem je polovica Francozov, polovica pa Arabcev domačinov. Pokroviteljstvo pa izvaja francoski generalni reziidenit (guverner), ki je edini pooblaščen, da vzdržuje odnose med tunizijsko vlado in inozemstvom. Nesodobnost takega državnega u-s liro j a je očitna, če preberemo določilo listine Združenih narodov, ki govori o pravici narodov do samoodločbe. Toda ne samo listina, marveč tudi borba ostalih arabskih narodov za popolno neodvisnost je močno podžgala težnje Tunizijcev. Odločilno je vplival nanje tudi primer sosedne Libije, ki je mnogo manj razrvita dežela in ki je iz nekdanje italijanske kolonije postala ob konciu lsoiskoga .leita neodvisna država. Konec oktobra so tuniški nacionalisti v imenu beja postavili svoje zahteve po popolni samoupravi: vlado sestavljeno Izključno iz Arabcev domačinov in pravico do lastnega znnanjeipoliiičnsiga zastopstva. Francoska vlada je to zahtevo odklonila. Zalo sta pred nekaj dnevi dva tuniška minisura skušala sprožiti tuniško vprašanje prori Združenimi narodi. Francoska v.lada odgovorila s politiko »močne .roke« glavne tuniške politične voditelje so internirali. Sledila je protestna stavka in spopadi, pri čemer je bilo več mrtvih. Tunizija ni važna samo zaradi naravnega bogastva, marveč tudi in predvteem zaradi njenega strateškega položaja. Tu leži največje sevemo-afrlško vojno pristanišče Bizorta. Razen tega t.vori to področje kril je prot.i Vzhodu za obrambo Alžira in Maroka, to je zapadno-a-friške obale Atlantika, kjer so važna letalska oporišča in najbliia zveza z ameriško celino. Trdovratnost do tumiizijskih zahtev bi utegnila spravili domače politične voditelje v obup ter jih vreči v naročje Moskve, ki komaj čaka, kako bi izkoristila osvobodilno gibanje arabskih narodov za svojo agresivno politiko. S tem bi pa tudi nastala razpoka v skupni fronti obrambe in miru. Vse to pa nalaga Franciji, da o-pusti politiko »močne roke« ter u-pošteva težnje kolonialnih narodov z iskanjem sporazumne rešitve k postopni samoupravi. V ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV Višinski: Jaz sem za razorožitev in za atomsko bombo. Poljak Kac Suchij: Jaz tudi. Ceh in Ukrajinec: Tudi midva. Višinski: Predlagam razorožitev vise h članic OZN. Ceh, Poljak in Ukrajinec: Ali smo že razoroženil Pla kratko. O odnosih med Veliko Britanijo in Kitajsko je bilo doslej napisano v svetovnem časopisju veliko člankov, Ugibanja in celo ugotovitve pa ¡liso bile vedno točne, lahko re. čeimo, da so bile v večini tudi napačne. Velika Britanija je predstavljala po prvi svetovni vojni ne samo ev- Hov ?Mm madžarskih pravokatorje? V torek so madžarski obmejni provokaterji izvršili nov zločin nad našim graničarj&m. Ko je stal 23-letni Al i 1 Mališevski na straži nedaleč od Subolice, je začela stre-51 jati nanj madžarska patrulja, v kateri so opazili tudi nekega civilista. Graničar Mališevski, ki je bil kakih 250 m oddaljen od jugo-slovansko-madžarske meje na našem ozemlju, je bil hudo ranjen in prepeljan na kirurški oddelek subotiške bolnice. Ko so madžarski stražarji videli, da je jugoslovanski graničar zadel, so začeli streljati na vsakogar, ki se mu je skušal približati. Na ta način so ranili še enega našega stražarja. To najnovejše sovražno dajanje madžarskih vojakov, nedavna zasedba jugoslovanskega otoka na Muri, kakor tudi ostala napadalna dejanja, ki so jih pripadniki madžarskih oboroženih sil izzvali v zadnjem času na jugoslovanski meji, jasno kažejo namen madžar. ske vlade, da z obmejnim izzivanjem še nadalje vzdržuje obstoječo napetost na jugoslovanisko-madžar. ski mej.i. •Med arabskimi narodi vre K rešitvi perzijskega petrolejskega spora Vprašanje Tunizije, ki je s svetovnega stališča zelo važno, obravnavamo v posebnem članku, toda s lom v zvezi moramo omeniti, da na splošno vre med vsemi arabskimi narodi ne samo na Srednjem vzhodu, temveč tudi v Severni Afriki od Egipta pa vse tja do Maroka. Središče upora proti kolonialni politiki Evrope in Zapada sploh je v Egiplu, kjar nočejo ničesar slišati niti o Atlantskem paktu, kakor tudi o takolmenovanem Vzhodnem bloku Egipt, ki se zaveda, da je najmočnejša mod arabskimi državami, podžiga tudi druge arabske narode v svoji soseščini na nepokorščino tujcem. Egiptska politika je v zadnjem času zadala zelo velike preglavice ne ssmo Angliji, temveč tudi Franciji in Ameriki in kakor javljajo vZapadnih prestolnicah je Churchill na svojem obisku v Ameriki dobršen del sveljih razgovorov s Trumancim posvetil prav vprašanju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Sueški prekop ki je najbližja in najvažnejša sveža med Zapadno Evropo in Azijo, ni samo vprašanje Anglije, temveč Zapada na splošno. Ce bi se Egiptu uspelo otresti Anglije in odgnati njene če'te s Sueškega prekopa, bi se s tem omajal ves gospodarski, politični in vojaški sistem Zapada, ki je zainteresiran ne samo na Srednjem vzhodu, temveč v vzhodni polobli na sploh. To ravnotežje so pa omajali a-rabski narodi, ki živijo z ene in druge strani Sueškega prekopa in ki se hočejo otreisti kolonialnega jarma, V .zadnjem času so se arabski narodi dvignili in zahtevajo popolno svobodo. Nočejo, da bi jim tujci še dalje zapovedovali in da bi jih gospodarsko izkoriščali. Najboljši dokaz so dogodki v Perziji, Egiptu, v Maroku, v zadnjem času tudi v'Tuniziji, kjer zahtevajo popolno samoisiojnosit. Kolonialne dr. žave pa iščejo nekakšne kompromise, da ne bi prišlo do poslabšanja odnosov med Evropo in arabskimi narodi, ki v resnici igrajo danes veliko vlogo v mednarodnih odnosih med Zspadom in Vzhodom. ropsko velesilo, temveč tudi svetovno. Polagoma jo je i/, svetovnih tržišč spodrinila Amerika, kar pa ni bilo clo zadnje svetovne vojne tako očilno. Scie v. drugi svetovni vojni so Združene države Amerike prevzelo od Anglije marsikatero koncesijo ne samo v Evropi, temveč zlasti v državah Bližnjega vzhcda in v Aziji na splošno. Velika Britanija je v treh predelih sveta uživala prej največji ugled in lahko trdimo, da se brez njenega pristanka mi moglo ničesar zgodili ne samo v Egiptu, Perziji, Indiji iin Avstraliji, ampak tudi na Kitajskem, ker ni imela nobenega tekmeca. Sele po zadnji vojni se je na vzhodnem porprišču pojavila Amerika, da bi prevzela politično in goL spodarsko vlogo Anglije v tem pre. delu sveta. Kako je Anglija zgubila svoj vpliv v Egiptu, Perziji in Indiji, smo v našem listu že poudari1!, danes je pa naš namen osvetliti angleški vpliv na Daljnem vzhodu, zlasti pa na Kitajskem. Pred zadnjo svetovno vojno je Velika Britanija uživala na Kitajskem skoraj monopolno pravico v trgovskem pogledu in ni imela tekmecev, po zmagi nad Japonsko pa so .se pojavile ZDA kol resen konkurent angleškim interesom. Predvsem moremo poudariti, da so po zadnji vojni prevzeli oblast v Angliji laiburisti, ki so določili politično linijo ne samo v domačih zadevah, temveč tudi v splošnih svetovnih dogodkih. Anglija je bila med prvimi državami, ki so priznale MaocetUngovo vlado. ZDA so se pa obotavljale priznati pekinško vlado in so podpirale Cangkajškovo emigrantsko vlado na Fcrmozi. Laburisti so brez obotavljanja priznali pekinško Macceitungovo vlado, medlem ko Churchill in njegova "vlada sedaj ne gojijo podobnih simpatij do Kitajske. Lahko bi rekli, da se britanska konservativna vlada približuje ameriškemu stališču, kil zagovarja Canigkajškovo vlado in ki je odločno nasprotna vladi ljudske reipublike Kitajske. Churchill si prizadeva, da bi približal politiko svoje vlade Združenim državam Amerike, kar zadeva Kitajsko, toda to mu je težko uresničiti, ker je že laburistična v.lada odredila smernice angleške politike do Daljnega vzhoda in jih je sedaj težko menjati kar preko noči, Churchill se zaveda, da ima laburistična stranka velik vpliv na angleško ljudstvo, kar so dokazale tudi zadnje državine vo.Litve, na katerih so ti dobili večino glasov. Prepričan je tudi, da večina angleškega naroda"ne odobrava Cang-kajškave vlade, ki ne izraža volje kitajskega ljudstva, Toda dogodki na Daljnem vzhodu zahtevajo tre-nulno, da se politika Anglije in ZDA v,skladi v tem delu sveta zaradi agresivne politike Sovjetske zveze. Vse bi pričakovali, le lega, da bodo veliki duhovni iredente, kol je tržaški župan Bartoli naenkrat postali prvoborniki Svobodnega tržaškega ozemlja, bi si pa le Jie mislili. Torej se le še gode čudeži po tem lepem svetu, navzlic vsej ver-ski mlačnosti, ki obeležuje današnjo dobo. Spričo neprimerne vdanosti in lahko rečemo celo svetniške vneme, s katero je tržaški župan opravljal svoje iredentistične verske dolžnosti, predstavlja ta nenadna spreobrnitev tako velik čudež, da bi ga mogli županovi pokrovitelji v Val i. kanu spričo tega dogodka proglasili za svetnika, če pa že to ne, vsaj za blaženega. Kaj se je torej zgodilo? Zupan Bartoli je ugotovil, da se z znamenito tržaško zastavo, ki je po določilih mirovne pogodbe poslala tudi zastava celotnega Tržaškega ozemlja, ne postopa dovolj spoštljivo. Da ne bi zastava-bila še nadalje izpostavljena neprimernemu. postopku je zaukazal kot njen najvišji zaščitnik, da se jo sname z mestne hiše in odkaže boljši prostor v magistralni ropotarnici, odkoder jo bodo odslej privlekli na dan le ob najsvečanej-ših prilikah. Grdo pa postopa s to slavno trofejo, ki še tako spominja na stare avstrijske čase, vojaška Zgodba o zastavi oblast, kateri je poverjena začasna uprava tržaške cone s tem, da jo izobeša na javnih poslopjih poleg svojih narodnih zastav. Da bi rešil zastavo nad zastavami take slabe družbe, jo je župan dal spraviti za one srečna čase, ki se nedvomno povrnejo, ko bo megla znova sam a blesteti v onem sijaju, ki ji pritiče. Zupan Bartoli in njegovo šovinistično spremstvo imajo namreč be'o helcbardo na rdečem polju tako radi, da se jim že ob samem pogledu nanjo ulijejo solze ginjenja. Soj jih neprestano spominja na velii'a dni, ko se bo izpolnila tridelna izjava, kakor so se izpolnile prerokbe v starem Izraelu in bo tod cn hlev in en pastir. Zupan Bartoli bo j>:i kronan z imperatorskim lavorem gledal z mestne tribune na delo svojega življenja, ko bo Selbova policija s strumnim »passo roma;>o« darjala mimo njega ob slavnostnih zvokih trobi,it, l.r.tcre so vragove občudovalka nedavno poklonile izbranim trobentačem v videmski kasarni. Mogoče so prav ti prividi krivi pripetljajev, ki so sedaj zadeli tr- žaško zastavo, da se je morala u-makniti z mestne hiše v nezasluže. no ozadje. Iredentistično navduše-■ nje je zazibalo namreč tržaškega župana v prijetno sanjarjenje, ki objame onega, ki se je nasrkal opija. pa se je dvignil v lagodni začarani svet. Tako je tudi župan Bartoli v svojih iredeniisiičnih .sanjah kar naenkrat pozabil na Američana in Angleža in na njih maslu že za-zrl ljubljeno maler italinissimo, kri. ko ga stiska na svoja hvaležna prša. Zamenjavši stvarnost in želje ja dal razobesili na mestni hiši namesto progasto zvezdnatega prapora in Union .lacka ob slavni rdeče beli heiebardi še slavnejšo rimsko trobojnico. Oni, ki poznajo odkrito in globoko ljubezen župana Bartolija do iredeniisiičnih naukov in vere rimske_ ga imperializma, se niso nič kaj začvdili nad halucinacijami, ki si-c.er večkrat rade napadejo tržaškega župana. Saj jim je znano, da so tudi njegovi predniki, kadar jim je bilo potrebno neko posebno navdahnjen je odhajali v pustinjo, kjar so ob poslu in molitvi čakali, da jim božja vsevednost pokaže pravo pot •'z nevarnosti in zahrbtnosti življenja. Zvest tem tradicijam se je tudi župan Bartoli vedno, predno je moral odbrenkati nek svoj znameniti govor v mestni hiši, ob katerem je potem prisluhnil ves svet, ali je celo spustil kako bojevito brzojavko na račun »nesrečne cona B« Varnostnemu svetu ali drugam, vedno pobožno pogreznil v globoke meditacija, pričakujoč migljaja od zgoraj, da ga ne bi polomil. Toda podoba je, da ali sedaj njegova po-božnost ni dovolj goreča, ali pa da to sredstvo le Tli univerzalno. Ker župan Bartoli, ga je sedaj polomi' Vojaška uprava je namreč zaljubljenega župana vzdramila iz njegovih sanj in mu lepo kijih njegovemu zgovornemu upiranju do-povedala, da. še ni pravi čas za take podviga. S slavno trikoloro torej zaenkrat v Trstu ne bo nič, čeprav so v Rimu rekli, da bi morala tam viseii, ko je vendar Trst mesto ita-i ianissimo. Zupan Bartoli sa je ob temu poduku silovito razjezi! in dejal »če ne bo ta, na bo tudi ona«. Tako ja začel križev pol tržaška zastave, ki si v svojem lastnem mestu gotovo vi zaslužila usode, na katero jo je obsodil hudi iupan Bar oblik, občudujoč silo lcpole, s katero so ti primitivni makedonski umotniki-rezbarji izrezali naj.raz. ličnejša pedebe iz svetopisemske:,i življenja, še prav posebno pa čudo. vito lepe prizore ptičev in oblika grev.dja. Odtod smo se povzpeli na hrib nad Vardarjem, kjer leži pokopai.Ih več 'iisoč francoskih vojakov iz pr_ ve : '.-i.lovne vojne, iz solunska fronie. Grobovi so vzorno urejeni in o-biskovani. Nazaj grede nas je nehote priklenila nase tik pod hribom velika, vesela skupina ciganov, ki so praznovali obirezovanje 9 let starega dečka. Ta njihov verski obred ss imenuje sunet. Vso noč se ves ciganski okoliš —■ to je siromašno cigansko naselje, ki šteje 5000 ciganov — z gedbo veseli tega dogodka. Ogledali smo si tudi preproste ciganske ulice, s strahovitim tlakom in nizkimi koeicami, v katerih je en sam prestar za vse stanovalce hiše. Pol hiše je iz nabi. lega hlata. Hiša dečka, ki bi .moral biti drugi dan obrezan, je bila slove.sno okrašena in očiščena. Ubogega ciigančka pa nam je pokazala mati vsega objokanega in tudi •— raztrganega. Ciganska kuhinja je kar pred hišo — navaden kos plo- PIP';......«K.......:.....? PISIIIIII............. ««»Ms«« :" »i:.,:; ii, f. ^ : ÎSjîi Ni : «;:'i. „S " '«., 14 mm'mmmmmmi Wm mMm jl iffill llläfiiiii Samostan sv. Nauma ob Ohridskem jezeru čevine, na katar i so pekli tri ali štiri zelene paprike. To in morda ponekod malo tndega koruznega kruha so imeli v večini takrr.it za večerjo. Regulacijski načrt (že šefi'i) bo v bližnji prihodnjcati ta najbolj zamazan in revni del Skcclja odstranil, vendar bo šlo težko, ke.r ss temu vse cigansko naselje močno upira in so morali mestni očetje že enkrat odnehati pred preveč razgretimi ciganskimi glavami. Prvi korak k novemu Skciplju j/ turškem dei'u meista je mogočna zgradba najvišje makedonske prosvetne institucije, mlade univerze sredi strmega moihamedanskega gircblja — na griču Gazibsiba, kamor so ss že letos vselili posamezni instituti. Tako, kot je pisana narodnostna slika Skopja, tako je tudi vsa Makedonija pravi narodnostni mozaik, ki ga je sestavila čudna zgodovinska usodnost stoletij ocl turške dobe dalje. Centralna lega Makedonije, ob stiku različnih pokrajin, je glavni vzrok makedonske narodnostne mešanice. V bolgarski Pirinski Makedoniji in grški Egejski Makedoniji ne dobi makedonski jezik pravice, ki mu gre, tako kakor jo Ima v naši republiki Makedoniji. LR Makedonija je soro-stila vse narede. ki žive na njenih tleh Turki, ki žive že skozi stoletja na levem bregu Vardnrja od okolice Skopja in Kumanova, mimo Stipn tja do Slrumice Dojrann in Djeivdjelije na grški meji so prvič dobili meder-ne osnovne in srednje šole za moške in ženske, Po vseh mestih Makedonije ne manjka Turkov. Z nami je potovala makedonska u-čiteljica na turškem učiteljšču v Skop- ju, ki je študirala v Carigradu. Pokazala nam je zanimive turške učbenike za osnovne šole. V zahodnem delu naše Makedonije od Sar planine do Ohridskega jezera So posebno v višjih predelih šiptarska, albanska naselja. V malih drobcih žive še v Makedoniji Aromuni, to so no mestih Clncarji, po vaseh pa Kucovlahi. Tudi ciganov je precej, zlasti v mestih. Španskih Židov, ki so morali pred stoletji pobegniti iz Španije, pa je bolj malo, ker jvii je med drugo svetovno vojno nemški okupator s svojimi pomagači močno uničil, Zatiran makedonski človek, ki je hrepenel za kulturnim dvigom in rasel iz poskusov uveljavljanja lastnega književnega jezika preko Iliiidenske vstaje, je postal res kulturno in narodno zaveden le z narodno osvobodilno borbo. Prav v dviganju kulturnega nivoja makedonskega — do sedaj skoro nepismenega — naroda jo pokazala dežela silen zalet, tak, da bi ga jim lahko zavidala vsaka druga republika v mladi državi. Duša tega dela je bilo Skopje s svojo tako rekoč herojsko graditvijo kulture, ki jo gradi zadnji učitelj na vasi ln prvi univerzitetni profesor v Skopju. Vse narodne makedonske manjšine so dobile doslej že vrsto šolskih in drugih knjig in svoje časopise. Enakopravnosti, ki jo uživajo narodne manjšine v Makedoniji, pa ne uživa več makedonski živelj v Bolgariji, kjer je sedaj šovinistična kominfor-movska vlada zatrla vsako kulturno življenje! O napredku nam pričajo naklade listov, ki so kar zelo visoke. Tako ima »Nova Makedonija« okrog 30.000 izvodov, {Sz nadaljuje), Turbine v »Litostroju« »Imeli smo ljudi - vrhu gore hrast . . s si mu onsetim mrm o Itt 9 rl A Znova smo pred 27. januarjem, datumom, ko sc že osmič spominjamo 47 mladih partijcev, polnih načrtov in vztrajnosti v torbi preti fašizmu. To je obletnica, mimo katere ne smemo in ne moremo preiti molče. V nas je polno spominov na vse tiste poznane in nepoznane tovariše, na vse tiste poznane in nepoznane ljudi tč obmorske zemlje, ki so v veliki ječi — Primorski in Istri — vseh 25 let zatiranja in raznarodovanja, ohranili in očuvali vse, kar so celi rodovi v tisoč in več letih zgradili — navade, jezik in obdelano zemljo. Ko je Tovarišiča Milajka prišel odločilni trenutek, so planili v borbo za svobedo slkoro kot en sam mož, odločni, da'poženejo ali uničijo na svoji zemlji — tuje pritepene gospodarje. Ob takih dnevih vstaja v nas lep spomin, hvaležna misel in topel pozdrav vsem tistim, ki jih ni več med nami, vsem tistim, ki so omahnili v viharnem jurišu . . . V takih trenutkih nam je pri srcu mehko in toplo. Tako nam je, kakor da slišimo vse tiste, ki počivajo v svobodni zemlji in nam s Cankarjem govorijo: »Jaz, bratje, pa vem za domovino!« Res, zato ker so vedeli za domovino. tisto, ki bo šele prišla, tisto, za katero smo se združeni v velikanskem uporu borili, jim ni bila pretežka največja žrtev. Padli so za svobedo, za mir. za bratstvo na tej obmorski zemlji, padli so za bratstvo in mir med narodi. Kako so . , . »tenko prisluhnili« . . , klici Osvobodilne fronte, ki je pozvala vse ljudstvo v borbo proti okupatorju, vsi ljudje na Primorskem in v Istri. Takrat so prenehale obstajati vse žične ovire, vsa trdnjavska stroj-nična gnezda, vsi zastraženi in utrjeni prelazi in prehodi. Ideja svobode je bila tako privlačna, tako lepa, 1ako nova, da je dvigala hrabrost, pogum, požrtvovalnost in preziranje smrti do skrajnih meja človeške volja iu zmogljivosti, Ze na zaton življenja omahujoči dedje in babice, matere in očetje, sinovi in hčere, mladina in otroci — vsi so sprejeli poziv voditeljice delovnega ljudstva, borbeni klic: Smrt fašizmu — svobodo narodu, za svoje borbeno geslo. NEKAJ ŠTEVILK Po vsem svetu izide vsak dan 224 milijonov izvodov raznih časopisov. Največ dnevnih listov tiskajo v Združenih državah, in sicer 1780, v Franciji 164, v Kanadi 111. v Angliji 121, v Švici 117. v Belgiji 46, v Argentini 180, v Braziliji 220. v Meksiki 98, v Indiji 300. Za Sovjetsko zvezo ni znano število dnevnega časopisja, ker tam ne razlikujejo med dnevnimi in periodičnimi listi, vseh skupaj je 7700. Največ berejo v Evropi, kjer pokupijo 53% vsega časopisja, Američani pa 25%. Na svetu je tudi 182 milijonov radijskih sprejemnikov, 15 milijonov televizijskih aparatov in 112 tisoč kinodvoran, Največ radijskih aparatov je v Severni Ameriki — 53% (v ZDA pride na 1000 prebivalcev 620 aparatov), zatem v Evrcoi — 35%; v Južni Ameriki, Aziji in Afriki na 11%. V ZDA je tudi največ televizijskih sprejemnikov — 13.400.000, v Angliji en milijon, v SZ 50.000. v Franciji 30.000. Tudi na področju kinomategrafije zavzemajo ZDA prvo mesto, nato pride Indija, Japonska. Italija in Francija. Najbolj vneti, obiskovalci kina pa so Izraelci; vsak prebivalec gre povprečno 33 krat' na leto v kino. Takoj za njimi so prebivalci Kostarike (vsak prebivalec obišče kino 30 krat letno), nato Angleži (29 krat letno). VEDNO VEC ŽENSK Po zadnjih statistikah ima v Zaporni Neir.čiji komaj vsaka četrta ženska mežnost, da pride do moža. Tedaj je lam kar 7 milijonov mladih Nemk, ki nimajo upanja, da bi užlle družinsko srečo. Nekako podobna slika je tudi bliže nas, v Trstu, kjer pride 87,5 moških na 100 žensk, v celoti pa je 20.000 žensk več kot moških. Zanimivo je, da povsod število moških v primeri z ženskami pečasi. ampak stalno narašča. KRILI.! — VELIK IZUM ameriške kemije Ilovnata zemlja ni zelo rodovitna. Sonce jo namreč presuši in strjena skorja ne prepušča vode. Znameniti kemik Cii. A. Thcmas,- predsednik kemične družbe Monsanto v Severni Ameriki je to opazoval ,na svojih zemljiščih. Začel je proučevati sestavo ilovnate zemlje in je prišel; do zaključka, da je treba spremeniti sestavo ilovnatih zemljišč, da bi postala dovolj porozna in bi prepuščala zrak in vodo. Samo sprememba mehaničnega obdelovanja ne zadostuje. Začel je iskati sestavino, ki bi se zemlji primešala in povzročila zaželjeno spremembo. Tako ie prišel do nove sintetične snovi krilija. .Poleti 1949 je začel s svojimi sodelavci delati poizkuse. Po dveletnih poizkusih so ti znanstveniki dognali, da primes 1 kg krilija 5 tonam ilovnate zemlje povzroči spremembo strukture zemljišča in znatno dvigne njegovo rodovitnost. Zemlja s tako primesjo se laže obdeluje, njena površina se več ne strjuje kot preje, ne postaja prašna v suši in se končno njena rodovitnost dvigne za 20 do 100%, Za sedaj se velevažna iznajdba še ne da praktično izrabljati. Proizvodnja krilija je še predraga. Na 1 ha ilovnatega zemljišča se namreč porabi v ta namen 225 kg krilija, kar stane za sedaj okoli 900 dolarjev. Sedanja proizvodnja krilija je še majhna in se uporablja le za nadaljevanje poskusov, Sele v letu 1353 bo proizvodnja stopila v industrijsko fazo. Tedaj bo cena krilija neprimerno nižja in se bo njegova uporaba zelo izplačala. Omenjeni znanstveniki so predložili po?cčilo o dognanjih s krilijem kongresu Ameriškega združenja za pospeševanje znanosti, ki se je vršil pred nekaj dnevi, | NACIONALIZACIJA INDUSTRIJE KALIJA OB MRTVEM MORJU Ko so leta 1948 vpadle armade arabskih držav v Palestino, so porušile velike industrijske naprave za pridobivanje kalijevih soli ob Mrtvem morju. Sedaj jih Izrael obnavlja z ameriško pomočjo. Mrtvo morje predstavlja največ, je ležišče surovin za pridobivanje kalijevih soli, ki po cnilvi vsebujejo okrog 2 tisoč milijonov ton magnezijevega klorida ter 500 milijonov Ion hroma, kar bi zadostovalo za tisočletno kritje svetovne potrebe po umetnih gnojilih. Velika konkurenčna prednost tega ležišča soli je njena nižja produkcijska cena radi lahke izparitvo morske vode, ki jo črpajo v umetno jezero (temperatura doseže 75''C.). Morska voda dnseža tu največjo gosto, to t. j, 275 gr. soli na kg vade (zato se tudi človek v njej na topi, pač pa ga voda lahko zastrupi). Veda iz globine 6 m vsebuje 11,1! g kalijevega. klorida, 82,4 g natrijevega klorida, 142,4 g magnezijevega klo. rida in 1,2 g broma. Med temi je bilo posebno med mladimi ljudmi polno takih, ki so v srcih občutili, kaj je svoboda — da je svoboda tisto največje bogastvo, brez katerega mlad človek ne more živeti, Sklenili so. da se bedo za tako svobodo in svobodno življenje — borili na življenje in smrt. Ko so črni okupatorji vzeli našim ljudem na Primorskem in v Istri časopise, knjige, prosvetna društva in nato posegli s svojo uničevalno roko še po naših gospodarskih ustanovah, so računali, da je prvo dejanje njihove .igre zaključeno. To svojo igro so imenovali: »Dva-tisočletna kultura«, katero je bil zamislil in spisal s črnim peresom, črno tinto, s črno orokavičeno roko in s črno srajco pokrito še bolj črno no-trajnostjo — črni Benito, Drugo dejanje te igre so igrali na račun naše zemlje in naših višinskih lepot. Vzdolž vse meje (rekali so. da je od Boga zaznamovana za Italijo), od Triglava do Snežnika in dalje do Reke so vrtali v naše gore in hribe, jih opletali z večvrstnlmi pasovi bodeče žice In stražili z bajoneti. Prav tako so po dolinah in prelazih, po cestnih križiščih .in ozkih grapah gradili trdnjave za topove. Tako je svoj čas izgledala ta obmorska zemlja — pravi zverinjak. Vredna scenerija rimskega režiserja, ki se je ponašal z volčjim potomstvom! Kaj takega se •je lahko zamislil samo človek —• volk drugim narodom. Oživeli so gozdovi tistih, ki jim je bila svoboda več kot življenje, tistih, ki so v srcih vedno nosili »sladki in vroči ponos gospod.arja« (Cankar). Triglav, Krn. Matajur, Blegaš. Jelenk, Javornik, Snežnik, Učka so sprejeli v svoje višinsko varstvo vse tiste, ki so bili bogati samo za svobedni strop nad glavo. Pozorišče, ki ga je bil zasnoval smrtni sovražnik narodov na Balkanu, je menjalo sliko. Vedno pogosteje so stopali na pozorišče tisti, ki so bili zapisani smrti in uničenju. Prizori so bili polni pretresujoče groze iz divjanja pobesnelega režiserja, ki je spoznal, da bo igra imela drugačen konec, kakor ga je bil zasnoval. Izmed črnih generalov je eden — Robotti — zapisal: Si ammazza trop-po poeco — premalo se ubija. Res je bil ta stvor pravi — robot — in ne človek. Dne 27. januarja 1944 so v mrzlo zimsko jutro zaropotale strojnice v tihi dolin; v vznožju cerkljanskega Porezna. Po podlem izdajstvu je sovražnik izvedel, da je v Cerknem zbranih večje število mladih idealnih ljudi iz vse Primorske in Istre. V partijski šoli so se srečali Istrani, ki so prišli od morja, Kraševci, Vipavci, Goričani, Tolminci, Idrijčani . , . Bili so to sami mladi ljudje, neugnani .in polni življenja Bili so to mladi brsti na mogočnem drevesu Partije, brsti, ki se v soku že napenjajo in komaj zadržujejo cvetje. Zlokobno so cdmevali streli po cer-klanski kotlini. Butali so iz pobočja v pobočje in vzbujali grozo, Scdem-inštirideset mladih src — je rdeče zacvetelo .. . Življenja sedeminštiridesetih mladih borcev in bork za svobodo so uga- m^m lirah* VBIT* Notranjem stoji vas Vrh po imenu ... S temi besedami se začenja klasična Levstikova povest o Martinu Krpanu, ki jo je slovenska knjižna založba v Kopru izdala kal svojo prvo publikacijo lansko leto. Z izredno bistrim očesom je naše ljudstvo tako poimenovalo oni del slovenske zemlje, v čigar središču ■stoji Pcotojna. Notranjsko zares še daleč vsciga ne objame sončna svetloba, saj se tod pokrajina nadaljuje v obsežne podzemeljske prostore. komor često izginjajo vode in kjer polje svojevrstno življenje. Koliko večjih. i:a manjših brezen, spodmolov, vodoravnih in poševnih rovov je tod posejanih, kdo bi jih pač preštel? Z no.vimi dognanji pa se še dandanašnji razsežnost znanega podzemeljskega sveta stalno veča. To velja tudi za Postojnsko jamo, ki j a spričo svoje Dr. R. S A VNIK ogromne raas-e :.' sli in bogastva priro clnih tvorb ža dolga stoletja privabljala trume izletnikov in znanstvenih proučevalcev iz vseh delov svata. Ko sa je po burni dobi preseljevanja narodov v srednjem veku umirilo življenje, je stal vrh Soviča nad Postojnsko jaimo grad in pod njim naselje. Postojnski okoliše je tU last oglejskih patrijar-hov in v gradu na Soviču so bivali njihovi upravitelji. V teu odmaknjeni dobi je imela Postojnska jama svoje prve občudovalce. Nedaleč cd vhoda se od glavnega rova odcepi starinski, blizu 199 rn dolgi rov, ki je mestoma zelo ozek in nizek. Ta. tako imenovani rov s starimi podpisi hrani na stenah prvo kroniko jame. Tu so imena slovensko, latinsko in nemško zve. neča s pripisanimi letnicami iz 13., 14., 15~ 16. in '17. stoletja. Med obiskovalci je bil v 2. polovici 17. stoletja tudi Ljubljančan Ivan Vaj-karel Valvasor. Ni se sicer cveko-večil na steni, tembolij pa se je proslavil s svojo znamenito knjigo Slava vojvodiine Kranjske, ki se je tiskala 1(189 v Nirnbergju. V njej popisuje mad drugim tudi svoija doživetja v Postojnski jami. Jama je zanj mračen prostor strahote, ker se pogreza v nedo.gle.dne prepade in ker mrgoli v njej grozljivih kamniitnih prikazni, kač, zmajev, peklenščkov in drugih pošasti, da se t'i ježe lasje od groze. Spomin na te in podobne pravljične preh-sfava so čislale bolj ali manj žive do danes, saj ima jama svojega leva, grobnico, dvojčka Itd. Osemnajsto stoletje o Postojnski jami nekam molči, po Napoleonovih vojskah pa je jama naenkrat v ospredju živega zanimanja, ki je poslej stalno rastlo in privedlo v jamo do današnjih dni blizu 3 milijone ljudi iz vseh kontinentov. L. 1816 stopi v jamo avstrijski cesar Frana I., eden vodilnih političnih osebnosti reakcionarne Evro. pe. Bil je član svete zveze, ki je skušala z vse-mi sredstvi zaobrniti kolo zgodovine po veliki francoski revoluciji. Cesar si je ogledal takrat znani del jame, ki je obsegal le prostoren Veliki dom kmalu za vhodom s sosednjim rovom s starimi podpisi. Dve leti pozneje je bil najavljen obisk njegovega sina, poznejšega cesarja Ferdinanda, ki ga je 1. 1748 odpihnila marčna revolucija s prestola. V mrzličnih pripravah za njegov sprejem in razsvetljavo v jami je splezal domačin Luka Ceč v Velikem domu ■na visoko skalo- in tu odkril nadaljevanje jame. Tega odkritja so se sodobniki tako zelo zavedali, da so jama začasno zaprli in jo pričeli preurejali. Zavarovali so pre-padna mesta, nadslali prva pota, postavljali stopnišča, zgradili iz brun most čez Pivko 'ter namestili v jami sialne svečnike. Poslej je bila Postojnska jama dostopna le proti 'vstopnini, ki je bila precej visoka. Jama je d bila svojo upravo, ta je najela stalne vodnike ter uvedla vpisno knjigo, kamor so se vpisovali gostja. Da bi bila jama vsaj kdaj v letu razkošno razsvet- ljena, so uvedli 1325 vsakoletne jamske svečanosti na binkoštni po. nedeljek. Ta dan je bilo ob zvokih godbe ljudsko rajanje v iako zvani plesni dvorani, kamor so prihajali gostje sprva z bližnjega okoliša, po gradnji železnice pa često lucli s posebnimi vlaki iz ljubljanske, reške, tržaške in goriške strani, Po otvoritvi železnice skozi Postojno v Trst je jamo obiskal avstrijski cesar Franc Jožef L, ki je umrl med prvo svetovno vojno in skoraj doživel dokončni razpad habsburške vladavine. Zanimivo je listanje po debelih in skoraj nepreglednih foliantih vpisnih knjig Postojnske jame. ki jih jc za dobro polico. V njih je zastopana tako re_ koč vsa svetovna in domača zgodovina zadnjih 130 let. V Postojno so prihajali sevoda predvsem vsakokratni vladarji in gospodarji naše zemlje: Ilabsburžani pnčenši s cesarjem Francem I. ter njihovi plavokrvmi oproda nadvojvode, k no z i ter druga visoka fevdalna družba. Sledili so jim italijanski gospodarji z Musisoliinijem in vojvodo D'Aosto, ki jc zaključil svoje življenje v britanski koloniji Keniji kot angleški jetnik v Abesi-n i jI, kjer je bil priča zatonu komaj ustvarjenega Italijanskega imperija v Afriki. Tu srečujemo podpise tujih d.vorjanikov ih vladarjev cd Norveške na sever.u do Španije in Grčije na jugu, cd Brazilije na za- hodu pa do Kitajske in Japonske na daljnem vzhodu. Med njimi je bil srbski avstrofil.ski kralj Milan Obrenovič ter njegov še bolj reakcionarni san Aleksander, ki jc padel pod streh lastne vojske pred 50 leti v Beogradu. Tako imenovanim odličnim gostem se je končno pridružil 1. 1929 Pavel Karadjor-cljevič s svojo ženo Olga, ki je bil v stari Jugoslaviji knez-namaslnik od 1. 1934 dalje. Značilno zanj, da se jc v knjigo podpisal v italijanščini kol srbski in ne jugoslovanski knez! Iz preobilnega gradiva v knjigah pa diha tudi zgodovina porajajoče sc nove Jugoslavije. Tu sreeujenn podpise ameriških, angleških, francoskih in sovjetskih članov med zavezniške komisije, ki je soodločala o naših mejah, ter podpise mnogih naših ljudskih voditeljev s Titom na čelu. (Dalje sledi) Q A R o f^» C Ka] je videl Valvazor v Postojnski jami fei® lil riu;- --v ü Ó " : - > "-f-v . i I Hi® m Na vzpetini za tem kozolcem so padli šala prav takrat, ko je sonce vsulo na .ruševine zbombardlranega Cerkna vso lepoto svojih jutranjih žarkov. Preprosto in skrito je bilo življenje vseh 47. iN i h. če ni prej vedel zanje, kaj so in kaj delajo. Bili so doma, delali in zoreli v veliki čas. Ko je ta čas prišel, so odgovorili — odgovorili so domovini tako, kot odgovorijo samo — junaki. Ogarev Nekdanji naši prebivalci ob morju in tudi v notranjosti niso znali variti železa, kot ga znamo danes. Posebno bj pa to bilo za njih važno, kajti železa so imeli dovolj, saj so . ga celo prodajali Benečanom in drugim južnj.akcm, ki so prihajali k njim prodajat ali zamenjavat svilo in druge predmete, ki jih naši predniki niso imeli. Velika skrb in .celo jeza jih je grabila, ko so opazili, da so tja čez njihove griče, čez gmajne in ograde vozila lepa vozila, ki je imela dvo-vprežen voziček na dveh kolesih, od katerih je švigal plamen cd silne naglice vožnje, »Kako je to mogoče, da jim kolesa ne zgorijo, pri tolikem plamenu?«, so se spraševali naši Kraševci. Povedati moramo, da so bili združeni v napredno zadrugo in so v vsej okolici izdelovali najlepše vozove — Ali kaj, ko so se kolesa prav kmalu obrabila, in so morali spet napraviti druga! Torej Sembilja — kot se je imenovala lepa vila, ki je drvela čez kraške doline in griče — jc morala imeti kolesa okovana. Večkrat so poskušali, kako bi si podrobneje cgledali njena kolesa, ali zaman. Vsak, kdor je odšel na hribček k stezi, koder se je vozila Sembilja, je prišel nazaj žalosten in potrt, kajti videl ni ničesar drugega kot ogromen plamen, ki je blisknil mimo njega. In še dalje ni mogel spoznati lepo božansko bitje, ki je drvelo s kolovratno naglico daleč čez druge hribe. Videl je, kako dva konja-bel-ca drvita, drvita, kakor da bi plavala po zraku. Od koles se je vse iskrilo, ko so kolesa .rezala žlebe v trd kraški kamen. In vendar kolesa niso popustila, niso zgorela, marveč je moral popustiti preje celo kraški kamen"' Kako to? Niso si znali razlagati. Sklical; so zadružni posvet, po stari navadi na sredi vasi, ped lipo. Tu so se zbrali velmežje in ugibali, kako bi vendar napravili konec svoji veliki skrbi in jezi da bi zvedeli, kako se vari železo. Ce bodo uspeli v. tej svoji nameri, bo njihova zadruga najboljša in najnaprednejša, a njihovi vozovi bodo zasloveli daleč naokoli. Dolgo so se posvetovali in posebno besedo so imeli ' kovači. Saj ti so znali tako lepo kovati železo, znali so mu dajati najlepše oblike — ali zvariti ga niso. znali. Med njimi je bil tudi mlad. lep ponujala se sočne pečenke z raznja^ vina in medice, da je bilo veselje kmalu tako, da se je pesem razlegala čez hribe in doline ter prodirala v goste gozdove, ki so bili takrat povsod po Krasu vse do samega morja. Ni sicer znano, kje je bila točno ta zadruga, ali morala je biti nekje blizu Opčin, kajti cd tam sta peljala proti Sežani in še dalje, dva žleba, vklesana globoko v kamen. Se do pred kratkim so se videli ti žlebi, danes pa ne vem. če jih je kje najti. Sembilja pa je vozila — pravijo — Pesem in godiba so doneli čez vse okolje in seveda tudi do te steze. Ko jc bilo veselje na vrhuncu je prihrumel silen plamen od morja prav do starčka In tu se je ugasnil: Sembilja se je ustavila. Kako je bila lepa. Starček je zamaknjen gledal njeno lepoto in še dihati si ni upal. a srce mu je silno ropotalo. Konja sta rez-getala, skozi nosnice sla še švigala plamen in Sembilja ju je komaj držala za vajeti, da .nista oddrvela dalje. Sembilja igleda v dolino in strmi: kaj neki more biti tam doli. da se tako veselijo? Ko zagleda ob poti starčka si misli, da taki popotniki vedno vse vedo in ga vpraša: fant Trudopolk. Znal je kovati najlepša predmete, ki so jih celo deklice ponosom nosile za okrase. On se jc končno ponudil, da bo poizkusil zvedeli, kako je Sembilja varila železo, r.li jc zahteval, da mu mora vsa zadruga v tem pomagati. Povedal je, da je že dolgo razmišljal o tem in da upa, da bo uspel. Pomoč pa . , . »Pomagali ti bomo mi!« ... ga Drc-seka starosta in tedaj Trudopolk naroči, naj priredijo veliko gostijo, naj povabijo čimveč godcev in vse pevce tudi iz sosednjih zadrug. Mladina pa naj raja., prepeva in se veseli, kar se da. Velmožje so zasrmeli pri taki zahtevi, sli Trudopolk je vztrajal, dokler mu niso ugodili. Določili so dan veselja in tedaj so imeli naši zadružniki polne roke opravila. Starcstova žena je s pomočjo cs'nlil žen in deklic sprejemala geste in jim po stari slovanski navadi najprej ponudila kruha in soli, ki so jo pridelovali v bližnji zadrugi tik pod gradom, nato pa jo iz lorskih globin čez kraško planoto, kdo ve kam daleč. Pravijo, da je Sembilja vedno vezala z zlato nitko morje in Slovence, tiste Slovence, ki so živeli od jadranske obale globoko v notranjosti. Pravijo tudi, da ta nitka nc bo nikoli počila in da se ne bo nikoli obrabila, prav zato ker je navezana na srca teh ljudi. Tistega dne, ko so ce vsi v vasi veselili, pa Trudcpolka ni bilo zraven. Njegova ljuba je bila vznemirjena in žalostna. Nič ni plesala l.a tudi prepevala ni z ostalimi. Lc v kotu je nekje sedela in žalostno .gledala na tovariše, ki so se razigrali in celo nanjo pozabili, ki so jo imeli tako radi. Zato pa je odhajal na grič ob stezi Sembllje neki starček, ki si je bil potegnil klobuk globoko na čelo. Ko je prišel do steze iz dveh žlebov, vklesaniti v kamen, je vedel, da .¡o lo steza, p<5> kateri se vezi Sembilja iz morja na Kras. Tu se je ustavil in sedel na kamen. Spodaj v vasi pa je bilo vse živo. Kaj je jezik? Zakaj se ga moramo učili, zakaj ga moramo spoštovati? Jezik je nekaj lepega. V njem je nekaj. kar ga bistveno loči in povzdiguje nad tako imenovana sredstva drugih umetnostnih panog, kot so slikarstvo, kiparstvo, glasba in film. Jezik ni samo voč, kakor so glasovi in gkobila, ampak je tudi več kakor barva, platno, marmor, bron. Vse to so namreč snov, vsem narodom enako uslužna, to so mrtva sredstva, ki o-2 i ve šele takrat, ko jih uporablja pravi umetnik. Jezik pa je živa, že od sto in sto ljudi in stoletij pregnetena snov; jezik ni izdelek, ampak umetnina, stvar, v kateri že leži misel ln čustvo, preden se je polasti pesnik ali mislec ali tudi neuk, prepreči človek. tla z njim izpove to, kar misli in ču!i. Treba je samo .poznati pot, po kateri prideš do vseh bogastev, V jeziku leži tudi vez med davnino in sedanjostjo; kjer preneha prva, nadaljuje druga. Zato je jezik duševna zakladnica, je pones vsakega naredi. Da govorimo v jeziku, ki so vanj položili svoje najboljše Trubar, VceMlk, Linhart, Prešeren, Levstik, G-egorči.č, Cankar, Zupančič in drugi, to daje naši .besedi pogum, samozavest. Res ni treba, ida bi današnji človek pripisoval jeziku vse one skrivnosti in lepote, ki so mu jih nekoč pripisovali romantično navdahnjeni ljubitelji slovenstva in slovenskega jezika, ki jim je bil la prvi in edini dokaz za nerodnost. Časi so sc spremenili, ljudje sir.o so spremenili: Jezik sam že davno ni več dskaz za nacionalnost. Ali vendarle je res tole: naj je narod še tako razdeljen zaradi zemljepisnih .posebnosti (gora. voda) in političnih mej, vcd.io je bil jezik ona, včasih edina vez, ki nas jc družila v celoto, in edina spodbuda, lei je v n?s dramila zavest in že-Ijo na svobodi . , , Iztrgajte tudi našega čk.vcka iz nje-rovc zemlje, postavite ga kamor keli na zemeljski cbii — dokler rc bo zavedel materinščine, bc šc zmeraj sin svojega naroda; kadar pa se bo odtujil in Izneveril red.te.ru jeziku, jc po njem Ledi ko! SIcer,cu. izgubljen je za narod, pa četudi se še kdaj na kdaj spomni krvnih sorco.iikov ali pride v avtomobilu ogledovat domače kraje! Dokler se zavedamo svojega jezika, govorice svoje matere, besede svojega narc.da, dokler jo ljubimo in spoštujemo, dollej vemo, kje nam je duša, kje domovina, kje veselje in žalost! ~ ijvti JV , ,| •zz t.' i-3»r;t5atui =r íü'.b.SH^UUQMaS L z: nana -- r.-.uij ~ nu:n — lvj'.;i itr.cndši — rr. nuu,.r.;i — „:- 1.1413*;,« — Cu:'m-:ntinr3 'JI «L.UE.E-! ;',r:tl,IT ADt.rcufKanV rear;.-..-.nr.1 rmua PNK.1 Bonn Enna diva hr.sa ----- M^'iH prŠ hr.j'j MMh>>a lisr.fi n^nrnnntviu t.-'niJiuiO'JGy •urss.^ns.v •«»afinoy- OBUT cj'jn D3 on ) in tipn.T tiuacj fajan nenn EUfJ'J DCQ-1 rnq.'nnna □ nBKMi-ian it. ::ir.' a usuno^y Orr "nil ,Cei0BOiJfj.-i:.'„(! /hinnnECisttfui-saiHcaaaj-JüJ gun* haaa nu htrjo r»onn D'.scia nana WB_____ anrtapnnnDnm lUCRÖEOrtfcSuV ^uuaaunau:; v ^»anease»'' njJKtci C l¡ r.nr;:j Ij-anrj.m .•jriKnn*. .c-.V «m:a " rn: or.:;te;:... i rnsna en rrn fjuun L-'.jn irunn fcje-a uacu ens i iv.ii.-u trr.'T IT ; r.mia ra'i'.u ft'.'i'J r mrj rrrrrsimtJBRn uvr.'siiim hi* vr-::(h:'jr.a i. i. ..••: -- '.¡vjaii t i.. j oni;?: wi'.na -rftjftan»«. ¿irjan&nup, ¿nncicta i:r¡nl i/iuiiunEE^a ETICA CuC-.l r-'.-.-r, 11-I.ri r.nf. i i - : L-rnu Obaa n-,7i.ir-;r.r.r:-i n&nTii.nauBa Cimi-lUB-.Dil tena aancpn ctton mtiaa r.-ari B.UT* IK.-Ufi ccavl C.JJ.U rrnri -»rjoc rc^'^asmczrrrnPTiBaBEgwgarTS-' G3£Í>-LXJ3; c^ajgaaacidsaoflnaKgagctinrT ODLOMEK »Zakaj tako veselje v zadrugi Nc-pokora?« »Eh, nič kaj takega.« odvrne malomarno starček. »Znašli so način, kako variti železo, pa sa zato veselijo.« »Oh, oh.« reče Sembilja in se smeje. »Saj to ni vendar nič takega. Zažariš oba konca železa, posuješ nanju malo peska, dobro poiolčeš počez in, ko se ohladi, ga ne odtržeš zlepa več,« odvrne Sembilja in cd-drvl dalje v plamenu ln silnem ropotu. Starček pa poskoči — ali. saj ni več starček! Ko vrže klobuk z glave se mahoma spremeni v lepega in mladega fanta in glej! — to je Trudopolk! Sprevod je šel z malo hitrejšimi koraki, kakor sredo pri pogrebu, njegove vrste pa so bile tako čudno široke, da so se raztegnile skoraj čez vso cesto od enega roba do drugega. Toda Ilijeve oči so se kmalu ustavile samo na eni vrsti, na tisti, kjer je stopalo v smrt osem ljudi, cbdanih z oboroženimi vojaki, ki jih je vcdil oficir na konju. Bilo jih je res osem. Kakšni so bili, o tem je ostala v Iliju samo skupna splošna slika, in to žc cd tistega trenutka, ko jih je zagledal. Spričo lega, kar je čakalo te ljudi že čez kmtek čas>, sta .bili groza in bolečina preveliki, di bi jih lahko cgledoval in meril posamezne obraze. Predvsem sc mu je vrozalo v možgane ln zavest, da so bili to iz večine moški v zrelih letih: toda kdo ve. morda so bili med njimi mladi kot rosa, lc da sta jih postarala trpljenje in nesrečna usoda, Pa še več: ker so imeli sedaj vsi enako usodo, se jc morda zgodilo, da jim je usoda obraze nekako izenačila in so bili vsi skupaj kakor osemkrat ena in -ista voščena in bleda maska, v katero je zarezala . iste poteze skupna smrt, ki jih je čakala. Tisto pa o čemer so bili zares vsi enaki, jc bilo razen smrti to, da so imeli vsi roke zvezane na hrbtu in, so hodili siccr sklonjeno, vendar trdno, in navsezadnje, da so vsi mrko gledali samo predse v zemljo, ne da bi pogledali kam v stran. Ali sc1 sc v re.l)i Uho pogovarjali z njo, ki jih je bila redila in ki jih bo že danes spet sprejela vase, pa so zaupali samo njej, ker drugim, niso mogli, svoje zadnje misli, žalost in čustva? Ali pa so hoteli pokazati živo zaničevanja s icm, da niso hoteli gledati drhali, ki se jc bila natepla okrog njih? Skupaj z oboroženimi vojaki in s pravoslavnim vojaškim duhovnom, ki je šel sklenjen kakor oni sami tik za njimi, so že stopili na cesto, kjer jili je čakala lolpa radovednih vojakov, in med njimi tudi Ilija. Večina ljudi v tej tropi se je prerivala, da bi jih bolje videla; z istim namenom pa so se neprenehoma ozirali nanje ludi tisti, ki so hiteli pred lo sedaj združeno procesijo in tolpo. I!ija jc ostal s svojim prijateljem, da neke mere, namenoma skoraj zadnji. Prejšnji brun je pred njim' potihnil. Oh pogleda na obsojence je sedaj verjetno vendarle ganila posebnost in teža časa se tiste, ki so prišli sem brez vsakega čustva, brez vsakega sočutja, in so doslej neumno in nespodobno klepetali o vsem mogočem. Toda v lej tišini je bilo vse še strašnejše. Bili so trenutki, kakor da se je vsa tolpa pota-jlla ia se molče plazi, samo da bi zanesljiveje za hrbtem napadla teh osem ljudi. Ker pa je estal prah isti in je prekrival 'tolpo kakor z zastorom, za katerim je bilo za oči vse še. bolj zmalinčeno, je postajala ta slika tem strašnejša — grezetnejša kljub temu, da je bil beli dan, da je bilo sonce, ki je žarelo v slnjini kakor razbeljen bron, prav v zagonu svoje zmage nad nočjo in njenimi pošastnimi previdi. Kaj je bilo pravzaprav vse to? Golgota, Golgota! — V Ilija sc je vtisnila beseda, stisnila ga je s tako težo, da je že tedaj komaj premagal jok. Golgota, da! Tu sicer res ni bil obsojen tisti, ki je umrl, kakor govore, za dobro vsega človeštva. Toda čeprav teh osem ljudi ni odkupovalo grehov vsega človeštva, ali niso odkupovali vsaj grehov svojega naroda — ln kakšnih "grehov: največji med njimi je bil, da se niso mogli sprijazniti s suženjstvom in so hrepeneli po svobodi! Ilijev obraz se je še bolj zmračil in žc se jc hotel obrniti s samo še večjim sovraštvom v srcu, da bi vse to pustil in odišel. Tcdi tolpa je že prišla pred vojašnico l:i Ilija jc ostal in šel še naprej za njo. ,Ze čez ograjo je bilo videti na ravnem, stenianera vežbališču osem strebrov, debelih in ravnih, 'kakor esem velikanskih, neprižganih sveč. Na vsaki mastni vrvj bo dogorelo kakor itn stenja sve-če po eno človeško življenje! — se js stresel ilija. In vendar je stopil s tovariši i a c./orn.če in odšel proti marišču. TU sc jc že postavita okrog osmiti vc".al c':o-rccena četa v širok četverokotnik. V njem je bil oficir na konju, pri tem vojaški duhova!!: in neki risar, rasen tega pa je s'alo tam tudi tistih c.;cm, zvr.čenih v ravno vrsto .in z obrezo;':: obrnjenim It veše.lom. Vsa tolpa r.e jc z^nella ekreg oboroženega četverokotnika. Gledalci, vojaki, so bili tudi po oknih vojalnicc. Pri c^raji vežballšča .ia op:, "it Ilija nekaj žensk. Bile so io najverjetneje vlr,-čuge iz svojega zaselka v sesoščini — to pa ja bilo vse občinstvo, ki je Izmad vseh tisečev domačinov prišlo sem cb lej slovesni uri. ko bo zmagala n d osmimi njihovimi rojaki nasilna in sovražna smrt, ki jih je poniževala. Z besedami pa so bili kmalu pri kraju in začeli sa z delom. Prelepe, veličastno delo. kjer jc lahko pokazal svojo umetelnost rabelj s svojima pomočnikoma, potem ko so pokazali svojo unie'e!nost tisti, ki so mu njegovo cmo;očili. Glavni rabelj je bil človek srednjih let., velikan,, zajeten, z okroglim obrazom, kakor bi bil kuhar, vendar polnckrven, kakor bi bil mesar- Po predvojno modrimi, na siaromodno prilegajo-čimi se vojaškimi hlačami so se mu napele mišice cd meč pa do stegen kakor pri nekakšnem Her,-Iculu. Se jasneje pa so se mu odražale na golih rokah, ker je bil brez jopiča, srajco pa je zavihal ido komolcev. Tu so izstopili iz tetovirane kože pravi vozil in snopi mišic — kazalo je, kaker da bi ta človek vse svoje življenje valjal in mcsil samo kamenje. Njcgcva dva pomočnika sta bila mlajša, z obrazom šele potrjenih fantov. Oba sta bila v m.cdrih oblekah. Ce pa že nista bila strašna po živalski moči, ki je režala i/, njihovega mojstra, sla bila strašna zaradi nečesa drugega. Obadva sta imela rokave do lakta prevlečena z rdečim suknom, Ce je bil njun mojster, tak, kakor bi vse svoje življenje mesil kamenje, se je zdelo pri njiju, da sta vse svoje življenje brodila z rokami po krvi — ali pa jih bosta vsaj sedaj potopila vanjo . . , Sicer pa sta se zdela Iliju zaradi teh rokavov kakor tudi po vsem svojem videzu, dva ministranta, ki bosta morala pomagati svojemu mojstru, kako,- kakšnemu velikemu duhovnu smrti, pri njegovi črni maši. ki to sicer brez krvi. pa vendar mrtvaška. Ta črna maša se je začela, pravzaprav se je nadaljevala take. da ja snleoal rrbe-lj pa lestvici, li ja bila prislenjena za njegovim hrbtom, na vdala, pisar pa jc poklica! na cficšrjeno znani? njo i.v.c prvega obsc-jenca. M: T sla ja skoraj popolna tišina, vsi pogledi so l.li; iv-rt i samo v obraz lega človeka; v Ilije-v:'i je bilo vprašanje in nato ie želja: ali bodo pa .olikcrn lv.elku ti ljudje, a!'; ia človek, vsaj reci a i a. rcge./crili? Ali bo r cl: r 1 La človek kaj i::, '.ovalnega in ponosnega, r.li to kriknil nekaj e;'.i:i; cgs za stoietja- Tccla nič. Človek jc Samo _dvi.:,'nil glavo in rakci kratko in tiho: »Jaz!« Nato je stopil iz vrste in ie! k svojim ve-šatom. Komaj sc jim je približa: na korak, sta ga ,-'.rabila cba ministranta s sile. ki je pri njih na bi pričakovali, vsak s svoje s:rani za komolec in ga dvignila na p resico, ki je stala pred vešali. Cd zadaj se je nagnil čez vešala rabelj, ki je kakor ptiča.- oprezoval, kdaj mu pomočnika pritirata žrtev lako blizu., da jo bo lahko dosege!. Morda ji jc iprav v tistem trenutku, ko sta pomočnika spodnesla pručico, vrgel okrcg vratu svojo mastno, smrtonosno zanko. Bruno je zaškripalo in telo se je stegnilo. Vendar sedaj še ni bilo vse pri kraju. Mojster rabelj, veliki duhoven smrti, je moral pokazati svojo resnično in najstrašnejšo umetnijo. S kolenom se je uprl ob vešala in z vso močjo nategnil vrv k sebi. Nato se je spet nagnil naprej in pogreznii cbedve pesti obešenemu v obraz. Menda da bi pospešil smrt, rnu je začel stiskati nos, ga daviti za vrat, mu prav tako divje mesiti nesrečni obraz, da se je za trenutek zdelo, da je. glina, rabelj pa nekak demonski kipar, ki mu hoče dati novo obliko. Ali pa se- je zdelo, kakor da se šc vedno bori za svoje lastno življenje s tem, kar je bilo morda žc mrtvo. Toda ta bej je dobojeval, smrti je izklesal obraz, lahko so nadaljevali! Zlezel je h lestvi, sclcaal po njej na druga vešala, Nato na tretja — in lako osemkrat, na osem vešal. Pri osmih žrtvah se je ponovilo isto! Isti kratki in tihi jaz, isto dviganje na pručico, isto gnetenje obraza, ista zmaga oboroženih in svobodnih nad razoreženimi in zvezanimi, ista nasilna usmrtitev ljudi, ki bi lahko še nekaj dali življenju. Nebo se je morda zaradi tega stemnilo? ^ 1/1 Drama Karla Schonherrja ' i\ 1 Premiera tržaškega SNG v Kopru Avstrijskega dramatika Karla Schoenherrja (roj. 1069.) je svoje čase pozdravila gledališka publika kot dostojnega naslednika Grillpar-zerjevlh tradicij. Vrednost njegove, ga dramskega dela utemeljujejo z nečim pristno avstrijskim, miljej-;;ko samoniklim, ki se prilega razpoloženju alpskega človeka. To je alpski milje Tirolske z njeno neravno senzlbilinostjo. Schoenherr, sin vaškega šolnika, nekje v gorah, sredi prastarih gozdov, je postavil na o-dar krepke, mišičaste Tirolce in jih ■obdal z nekakim osladnim kolori-tom. Dobro obvalada dramsko teh. Našemu času tuja, družbeno in o-tično dokaj neaktualna ljudska igra, ki ima svoje mesto le še v lilerarno-zgr.doviiv.kih. zapiskih avstrijskega ljudskega teatra. Naj bodo vzroki, ki so odločali, da je tržaško SNG sprejelo v svoj repertoar to igro, za razvoj in delo njihovega ansambla še tako tehtni, so ti vzroki zgolj internega .značaja in mi kljub temu ne moremo pritegnili njihovi izbiri. Ce se kljub temu ustavim nekoliko podrobneje ob .premieri, storim zato, ker zaslužijo to izvajalci, brez izjeme vsi. Babičeva režijska izvedba je bila niko pisanja in tako so njegova dela pred prvo svetovno vojno in v letih po njej res vžgala. »Die Erde«, :»Glaube und Heimat«, »Volk in •Not«, »Der Weibsteufel« so za svoj rčas zanimivi komadi in tudi scensko razgibani. »Satan v. ženski« — star ljubezenski trikot ¡"slaboten mož, zrela in polnokrvna žena in mlad, zdrav \ Ipll , \ it ip§ v ! «¡¡¡f * n ■ _ "V" /' <>» V m ^P^^V«««»..... oa-i-t/Mai-V-o.^-»" - e- e- - ..e."'i-.v ■■?■-::■■ <■■:■.■:,>e ...........................e^ile-^-v . .: pif H f, • \\ Jvi-tS; itfe • ■'Ssiv ■' v ' asi m . ■ iv. ,: .. 5'. I jiill te Vlsf ■■¡¿¡MMmšm^kmSSsm^ i as® ..........w bCI za mladino. Poznavalci pravijo celo, da talko skrbno in okusno izdanih knjig, kot izhajajo pri »Mladinski knjigi« posebno za naše najmlajše, težko najdemo na evropskem knjižnem trgu, Za novo lato nas je ta odlična založba spat lepo presenetila z zares okusno izdajo Collodijevega »Ostržka« v prevodu znanega mladinskega pesnika Alberta Široka. Čudoviti doživljaji lesene lutke, ki jih je napisal flo-rentiinski pisatelj Carlo Lorenzint s psevdonimom Collodi, se uvršča, jo kakor Dafoe-jev Roblrtson med knjige, ki jim ostane trajna vrednost in jih bodo prebirali otroci v.seh gencracij. »Globoko človečan. sko čustvo, ki pre.šinja vsako stran v knjigi, je napravilo iz Collodije-ve povesti pravo mojstrovino mladinske književnosti«, pravi Dario de Tuoni, ki je napisal knjigi kratek esej o nastanku te pravljice. Knjiga ima številne večbarvne ilu. stracije po originalnih italijanskih ilustracijah Bc.ppeja Porcheduja. Uvidel sem, da bi me knjige napravile učenega, a nikdar ne človeka. (Lessing) Je nekaj, kar je vrednejše od zdravja, bogastva, slave in sreče, to je močan in vztrajen značaj. (Vidovič) Samo ena napaka je v ljudeh: misliti samo na sebe in samo za sebe. (Fichte) Kdor ni občutil bolesti, ni vzgojen človek. (Sofokles) Blagor človeku, ki najde modrost, ker je z njo bolje trgovati kot s srebrom. (Voltaire) mnogo bolj prisoten in živ v slovenski kulturni zavesti, ksKor je bil ob svoji telesni smrti. Ce pomeni Italijanom Dante več kakor druga imena njihove literature, če slave Nemci s ponosom Goetheja, Angleži Shakespeara, Spanci' Cervantesa. Rusi Pu-škina, če si malone vsak kulturen narod izbere iz občestva svojih mrtvih poetov in mislecev ime. o katerem misli, da ga najbolj predstavlja in povzdiguje, tedaj je gotovo, da si je tudi slovenski narod izbral ime, ki mu je to, kar Italijanom Dante — Prešerna. Pesnik Prešeren je več kakor samo eden izmed slovenskih pesnikov: poslal je simbol naprednega slovenstva. Kako je njegov kult združljiv z ideologijo socialistične družbe in kaj pomeni njegova poezija za današnje slovenstvo, je najbolj pokazal Boris Ziherl v svojem miselno pod-netnem eseju »France Prešeren — pesnik in mislec« (Ljubljana 1949). Nedavna izdaja reprezentativnega Prešernovega albuma, ki vsebuje malone ves slikovni material k slovstveno-zgodovlnski dokumentaciji a Prešernu, je samo izpopolnila obilen donos Riko Dobanjak: ZANJICS (olje) dosedanjih prešernoslovskih raziska-vanj in proučevanj, med katerimi se posebno odlikujejo prispevki pokojnega profesorja dr. Franceta Kidriča. Avtor življenjcpisnega romana o Prešernu »Neiztrohnjeno srce« dr. Anton Slodnjak je v znanstvenem prešerno-slovju zasedel mesto, Id ga je zavzemal pokojni dr. Kidrič; ni sicer prevzel, kar je razumljivo, njegove metode v celoti, vendar uspešno nadaljuje z raziskavanji miselnih, estetskih in literarnozgodovinskih problemov Prešernovega dela, o čemer pričajo v »Slavistični reviji« objavljene razprave in še nenatlsnjene Intere-sanhne podmene o postanku »Sonetov nesreče«. Prcf, Alfonz Gspan in nekateri drugi prav tako rijejo po arhivih in osvetljujejo Prešernovo življenje, delo in dobo. Dramatik dr. Bratko Kreft je v značilnem osnutku scenarija za film o Prešernu osvetlil tudi s te strani pesnikovo nesmrtno podobo. Pred izidom je reprezentativna izdaja Poezij v izdaji beograjske Jugoslovanske knjige — vsedr-žavna izdaja z dvojezičnimi komentarjem in z ilustracijami Božidarja Jakca. Ta .izdaja ni namenjena toliko Slovcncein kolikor drugim jugoslovanskim narodom, pri katerih reprezen-lira največji slovenski pesnik moč in lepoto slovenskega jezika. Tudi v prevajanju Prešerna, v širjenju njegovega imena in slovesa pri drugih narodih, napredujemo korak za korakom. Luigi Salvini je Prešernu odmeril ustrezajoče mesto v svoji, lani v Rimu izišli antologiji slovenske poezije »Sempreverde e rosmari-nc:<. Srbi so dobili novo izdajo Gju-kičevih prevodov iz Prešerna, hrvatski .pesnik Gustav Krklec je prevedel »Sonetni vcncc« in ga izdal v Zagrebu skupaj z izvirnim besedilom. Rusi, ki jim je izbor iz Prešerna že pred petdesetimi leti prevedel profesor Kora. so dobili leta 1948 nov prevod izbranih Prešernovih pesmi; žal da ga je prav tedaj nastala informbi- , rojevska kampanja pokrila z nezaslu-ženim plaščem molka in izvodi tega ruskega Prešerna menda sploh niso dospeli v Jugoslavijo. Baje se seijaj pripravlja angleška izdaja Pres'efWo-vih poezij. i j (Konec v prihodnji številka) _ ________.^vo^MBBomfflMN^as asssassi ,. *vB£B!«*B» «tifcHSSŠS* JttSOŠSH»«BSStBBS Nov način fisoiija V zadnjih dvajsetih letih se vedno bolj širijo stroji za rigolanje. Imenujemo rigolanje vsako nad 50 cm globoko oranje zemlje. Običajno rigolomo površino, ki bo služila za nov sadovnjak ali za vinograde. Ni običaj globoko orali zemljo za poljedelske kulture, čeprav bi nekaterim mnoga koristila globoka obdelava. Lucerni, pesi, paradižniku in še mnogim kulturam bi mnogo korislllo globoko oranje posebno v suhih predelih, ker korenina teh rastlin iščejo vlago v globokih plasteh. Toda globc&o oranje zahteva visoke izdatke, zato se teiko odločimo k takemu delu. Nešteti razlogi so privedli strojne strokovnjake do proučitve in izdelave novega rigolnsga stroja, tako imenovanega rovača. Francozi so bili prvi, ki so uvedli ta stroj v kmetijstvo. Uporaba teh strojev v kmetijstvu je slučajna, ker so podobne stroje izdelovali že več let za ruvanje cesil. Rigolnl rovač je sestavljen iz močnega ogrodja na dveh kolesih. Na ogrodje so pritrjeni trije jekleni delovni organi, Vsak od teh je sestavljen iz močne osi, ki se končuje s .premikalnim zasekačem. Globino oranja urejujemo s pomočjo jeklenega kabla, ki se odvija na navijalo, ki ga žene traktorski motor. Francoske tvrdke izdelujejo razne modele rigolnih rovačev. Najtežji tehtajo celo šest do osem ton. Globina dela doseže en meter. Z enim sam'm pohodom zajamejo 2,50 m širok pas zemlje, Za pogon takega stroja rabimo silo od 100 hp (na poteznici). Razen teh večjih modelov imamo še manjše, ki rigo-lajo do 50 cm globoko. Rigolanje z irovači je najmanj štirikrat hitreje od rigolanja s phflgi. Prav tako je mnogo cene'je, ker prihrani veliko količino goriva in stroški za popravila in amortizacijo stroja so znatno manjši, ker je enostavnejši od pluga, Rigolni rovač rabimo z uspehom v težkih ilovnatih tleh, posebno pa v kamenitem svetu, kjer ne pridejo v poštlev rigolni plugi. Rovač zdro. bi ali izruje najdeibelejše skale, tako da je zrig-olana površina kar posejana s kamenjem. Niti dvajset stotov težke skale mu ne zaustavijo pot. Edino moramo paziti, da delamo v suhi zemlji, zato rigolamo z rovačem iziključno poleti. Rigolni rovaič je stroj bodočnosti. S pomočjo tega stroja bomo mnoge do sedaj neplodne kameniite površine spremenili v krasne vinograde ali travnike. Na kraškem terenu, kjer je sedaj pusta trava ali grmičevje, bomo lahko s pomočjo tega orjaka posadili žlahtno vinsko trto ali sadino drevje. Dr. O. M. Paradižnik sejemo v tople grede na koncu- januarja in v začetku februarja. Paziti moramo, da so gredice tople in dovolj vlažne. Seme paradižnika skali približno v desetih dneh. Seme mora biti čisto in zdravo. Prepričanj moramo biti, da seme izvira iz rodovitnih stebel in da smo pri predelavi semena vzeli v poštev le spodnje sadeže. V začetku razvoja rastlin mora biti v gredici najmanj 20 stopinj Celzija toplote. Pozneje, ko so se sadike že ukoreninile, zadostuje 18 stopinj Celzija. Iz 5 gr semena lahko vzgojimo 1000 sadik. Ne smemo sejati pregosto, ker se rastline razvijejo nepravilno in so preveč šibke. Nekaj nasveiov o Vemo, da naše gospodinje že mislijo ria vlaganje jajc, ker so prepričane, da je perutninanstvo lep vir dohodkov. Ne bo škodovalo, če ob lej priliki padamo nekaj nasvetov, ki bi jih morala upoštevati vsaka dobra gospodinja. Predvsem sT moramo biti na jasnem, da ¡se iz jajca kokoši d >.bre ncsnice izvaii piščanec, ki podeduje dobre lastnosti matere in cčela. Praktični ¡.sladki našega zavc.da za pospeševanje gospodarstva so do- Kako sadimo nadsio drevja Prav kmalu bomo začeli saditi sadno drevje. Pr; tem opravilu večkrat grešimo. Nismo dovolj pozorni na to, kako globoko moramo saditi drevesa in v kakšni razdalji. Več napak delamo tudi pri sam; saditvi. Ze stari pregovor pravi: »Kakor si boš postlal, — tako boš spal«. V sadjarstvu pa lahko rečemo, da kakor boš posadil drevesa, tako se bodo ta nadalje razvijalo in obrodilo. Sadno drevo mora biti le tako globoko vsajeno na stalnem mestu, kakor je rastlo v drevesnici. Pred sajenjem moramo skrajšati korenine sadike in odstraniti vse nagnite in poškodovane korenine. Proporcionalno moramo skrajšati tudi drevesno krono. Jama, ki mora biti pripravljena nekaj mesecev pred sajenjem, mora biti najmanj 80 cm globoka in 1.5 m široka. Cim težja je zemlja, tem večji obseg mora imeti jama. Kol, ki bo služil za opero drevesu, naj bo dovolj močan. Zabijemo ga v sredino jame, preden v njo položimo drevesce. Zelo napačno in škodljivo je zabijati količe, ko je že jama zasuta. Pri sajenju ne sme priti drevesce pregloboko v zemljo, ker je znano, da se zemlja sčasoma usede in poteg-ne za seboj drevesce. Vrat drevesca naj pride približno 4 cm više, kakor je bil v drevesnici. Korenine naj bodo razporejene pravilno. Med nje naj pride v času sajenja rodovitna gornja plast rahle zemlje. Cim pokrijemo korenine, na-sujemo zgoraj okoli drevesa nekaj komposta ali zrelega hlevskega gnoja. Ko smo ostalo zemljo pritegnili k drevesu, napravimo okoli njega plitvo jamo in drevesce zalijemo. Vsa ta opravila je pravilno da o-pravljata dve osebi —1 ena drži drevesce druga dela ostalo. Ko smo delo dokončali, privežemo še drevesce narahlo h kolu. Ca ne poškodujemo drevesno skorjo, ovijemo ob privezu drevesce s slamo ali s koščki stare vreče. J. Ko rastline razvijejo prve liste (ne smemo pri tem všteti kličnih listov), pikiramo (presajamo) rastline prvič v razdalji 4x4 cm. 15 do 20 dni pozneje presajamo rastline drugič in to v razdalji 12x12 cm. Pri vsakem pi-kiranju sadimo sadike nekaj globlje, ker ima paradižnik to lastnost, da požene korenine iz stebla. Preden presajamo sadike na prosto, jih moramo priučiti na zunanje podnebne razme-niere. V ta namen moramo vsaj v toplih dneh in ne mrzlih nočeh postopoma odpirati okvire na toplih gredah. Le dobro utrjene sadike sadimo na prosto. J, valenju perutnine kazali, da že s tem, če si nabavimo petelina dobre pasme (pri nas pride v pošte v »štajerska« pasma) zvišamo nasnost za 20 in več odstotkov. Vse leto — posebno v meisccih nesnosii — moramo skrbno paziti in si zaznamovati najboljše nosnice Le cd teh bomo v pravem času jemali valiima jajca. Pri nas uporabljamo za valenje le kokoši, ker pa je čas odvisen od kokoši — lco.k-Ije same in ne morda cd naše želje, bi morali pričeti uporabljati kot koklje pure. Pura lahko prisilimo, da valijo preden pričnejo ko koši kokati. Pri zavodu v Val do tri bodo pričele delovati umetne koklje (Inkubatorji) že v začetku februarja. Na kaj še moramo pazili pri odbiranju jajc? Jajca ne smejo biti prestara (največ 12 dni), v primeru, da moramo podkladati jaj:a .različne starosti, podkladajmo starejša jajca nekaj dni preden podložimo sveža jajca. Jajca morajo imeli' pravilno obliko in ne smejo tehtali izpod 55 gr. Jajca nad 65 gr težine tudi ne smemo uporabljati za raz-plod, V času, ko pripravljamo jajca za pod kokljo, jih hranimo na hladnem ali ne presuhem prostoru. Rodovitnost jajc ohranimo delj časa, če jih dnevno obračamo. Z obračanjem jajc ostane rumenjak v pravilni legi in jajce ohrani svojo kaljivost. Tudi pretres jajc (poseb. no če jajca prenašamo od daleč) pokvari njihovo rodovitnost. Ce jajca od kje uvažamo, ko prispejo na cilj. jih moramo pustiti en dan, da mirujejo preden jih vložimo. V enem cd naslednjih člankov bomo razpravljali o nasadih in o vzreji mladih piščancev. Kot primer nam bodo služile .izkušnje omenjenega zavoda. Istočasno opozarjamo naša gospodinje (posebno članice KDZ) na obvestilo o tečaju za vzre-jo perutnine. J. II. DRUŽBENI PRISPEVEK Kaj je družbeni prispevek, je o-kvirno pojasnjeno že v zadnji šle-vilki. Obveznost, iplačali družbeni prispevek je naložena gospodarskim podjetjem in zadrugam. Katera gospodarska podjetja in katere zadruge? Ker je osnovni zakon o družbenem pnispsrviku in o davkih neposredno dopolnilo zakona o planskem upravljanju narodnega gc>-opodarstva, ise gleda pojma gospodarskega podjetja moramo posluži-ti opredelitve, ki jo obsega navedeni zakon. V smislu zakona o planskem upravljanju narodnega gospodarstva se smatrajo za gospodarska .podjetja državna gospodar, ska podjetja in druge 'gospodarske organizacije, ki so ustanovljene po določilih osnovnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih, ter ■podu ei.j a zadružnih- in družbenih organizacij. Pod pojmom gospodarskih organizacij so obsežena gospodarska podjetja, gospodarska združenja in zadruge. Pod pojmom gospodarskih združenj so obsežene glavne direkcije, okrajne zadružne organizacije in združenja proizvajalcev pa posameznih gospodarskih vejah in področjih. Iz referatov Borisa Kidriča in Mi. ie■ i'■ je Popoviča pred Ljudsko skupščino FLRJ izhaja, da se družbeni •.visi::, v s k orl zadrug zaenkrat ne bo pobiral. Družbeni prispevek bori.) predvidoma plačevale le zadruge višjega tipa. - Družbeni prispevek se plačuje v dol.osnem odstotku cd dejansko potrošenega plačnega fonda. Družbeni prvpevek se obračunava po s:opr;;ih. ki so določene v ¿veznem tira '.to nem planu. D. čini so davčna, stopnje progresivne, si stopnje družbenega prU-pavka proporcionalne, to je: ."•;■..prtio družbenega prispevka ne nvorščajo, kot se stcirajujajo davčno s .-vpnje - na primer pri davku na dohodek, kjer se na višji dolu. .-.-porabi višja davčna stopnja. marveč ostajajo v določenem S POMOČJO HORMONOV BOMO DEBELIU PETELINE Tako imenovano kastriranje petelinov je že' zastarela metoda. Nekateri znanstveniki iz ZDA so dosegli iste uspehe s pomočjo posebnih hormonov. Take hormone izdelujejo sintetično in imajo podobno sestavino hormonov ženskih žlez. Vse naše pridne gospodinje dobro vedo, kako se naglo pitajo kapuni. ali zaradi njihove ne-spretnosti in bojazni ne kastrirajo rade petelinčkov. Uporaba teh hormonov je zelo enostavna, Z brizgalko vbrizgamo pod kožo petelina nekaj c. c. hormona in je delo končano. Ker hormone prodajajo tudi v obliki malih tablet, zadostuje, da s pomočjo malega reza na koži postavimo tableto pod kožo in petelinček bo goden za pitanje. Pridno bo pa le morala gospodinja krmiti tako cepljene peteline, ker učinek hormona traja samo 4 mesece. V tem času bo moral biti mali kapun že goden za zakol. NOVA BORBA PROTI CESNJEVI MUSICI Vsak kmetovalec dobro ve, kako velik škodo povzroča črešnjeva mušica, V Ameriki so po daljši proučitvi tega škodljivca ugotovili, ua je črešnjev sad napaden od dveh vrst mušic: »ra-goletis fausla« in »ragoletis cingula-ta«. V krajih, -kjer so poizkušali, se je mušica pojavila v največjem številu od 10. do 20, junija. Proti tem škodljivcem so rabili razna sredstva, ki so učinkovita takole: z. arsenjati poškropljene češnje so imele 0.29 % pi-škavih plodov. Z DDT preparati od 0 21 do 0.38%, s klcrcdanom od 0.52 do 3,65 % in z novim preparatom pa-ratjonom pa nobene piska ve češnje. Paratjon je torej najučikovitejše sredstvo proti temu škodljivcu, sorazmerju med seboj, le absolutni znesek družbenega prispevka narašča, ker se veča potrošni davčni fond, od katerega se družbeni prispevek odmerja. Zneskov, ki so določeni za plačilo družbenega prispevka, kol tudi davkov, ne morejo gospodarska podjetja in zadruge uporabiti za noben drug namen, razen za samostojno financiranje investicij, ki so podjetju ali zadrugi priznane in določena z družbenim planom, S tem se družbenemu prispevku in davkom daje glede obveznosti plačila prednost pred vsemi drugimi zasebnimi -in javnopravnimi terjal v am i. Toda vsa gospodarska podjetja in zadruge ne morejo plačevaiti enakega družbenega prispevka od sicer enako velike akumulacije, enako velikega dobička, ker je ta lahko uspeh različne stopnje proizvajalnih sil prizadetih podjetij ali zadrug. Nerazvitost proizvajalnih sli v splošnem povzroča, da učinek živega človekovega dela ni v vseh panogah gospodarske delavnosti enak, temveč je zelo različen. Posledica nižjih proizvajalnih sil je, da zunanji naravni pogoji proizvodnje močno vplivajo na proizvodni uspeh, ki ja znalno nižji, kcit je proizvodni uspeh v proizvodnji z visok-.i razvitimi proizvajalnimi silami, ker otroji -premagr.i. jejo preložili del n: ravnih ovir. ZaLo imajo porl;: t in z vlsrko razvitimi proizvajalnimi silami dejansko monopolni položaj. Jasno je, da dohodki, ki jih podjetja dosa-žejo na račun višjih proizvajalnih sil, na morejo služiti samo za po-vtxonje zaslužka d. t .vr.oga kolektiva. Zaradi lega je treba, da taka podjetja plačajo poseben dodatni družbeni prispevek. V čem smislu osnovni zakon o družbenem prispevku in o davkih določuja, da morajo vsa ali posamezna gospodarska podjetja določene gospodarske veje in zadruge, ki imajo gleda na strukturo proizvajalnih sil ali gleda na razmere in tržišču KAKO BODO DVIGNILI ŽIVINOREJO V JU2NI ITALIJI Vsem je znano, da za dvig živinoreje moramo povečati ali izboljšati gojitev krmskih rastlin. Kmetijski strokovnjaki južne Italije smatrajo, da je v predelih, kjer so zelo nizke letne padavine, edin način za zboljšanje in povečanje kakerosti krme ta, da razširijo zimsko strniščne krmske posevke, ter da zmanjšajo površino travnikov. Zimski posevki bodo uspešno izkoristili obilne zimske padavine ter dali na razpolago v rani spomladi svežo krmo živini. Trta, vrtne rastline, sadje in druge industrijske rastline so brez dvoma močno sredstvo pri ojačanju finančnega stanja enega posestva, ali nobena od teh kultur nima tako jasne bodočnosti kakor krmske rastline in živinoreja. Mleko in maslo sta prva či-nltelja, ki vplivata pri dvigu standarda. Mislimo, da bi ta konstatacija bila primerna za naše kraje, ker so kakor v južni Italiji letni meseci zelo suhi, zato pozivamo kmetovalce, da ne pustijo neizkoriščene površine ined eno in drugo kulturo plocloreda. / Maši kmečki pregovori »Ni kruha brez rok — niti ne rok brez kruha « »Brez kruha in motike ne bi bilo kruha ne potice.« »Vse, kar na svetu živi — vse to kmet preživi-« »Ni kruha brez motike,« »Tiha rosa zemljo namaka,« »Nobeden ne ve, kaj mu prinese večer, niti ne, kaj mu prinese jutro.« ugodnejši položaj kot druga podjetja, plačati poleg družbenega pri. spe-vka tudi dodatni družbeni prispevek. Osnovni družbeni prispevek je torej oni družbeni prispevek, ki ga morajo podjetja in zadnuge plačati c.b povprečnih pogojih proizvodnje in prodaje. Podjetja in zadruge pn, ki delajoi z nadpovprečnimi pogoji proizvodnje ali ki zaradi določenih razmar na tržišču (na primer konjunktura, bližina tržišč in podobno) imajo nadpovprečne dohodke, morajo pole.i} osnovnega družbenega prispevka plačati tudi dodatni družbeni prispevek. (Nadaljevanje sledi) ZADRUGAM IN ZADRUŽNIKOM SE ODMERJA DOHODNINA PO NOVIH STOPNJAH Odmere dohodnine zadrugam in zadružnikom se vr£i z odločbo zvezne vlade FLRJ z dne 15. decembra 1951 po novih .stopnjah. Po tej odločbi plačajo dohodnino zadru.g in zadružnikov -kmetijske, obrtniške in druge zadruge. Kmetjske zadruge plačajo dohodnino od dohodkov, ki jih delijo med zadružnike po njihovem delu, in sicer po proporcionalni stopnji 3%. Ne plačajo pa davka od tistega dela dohodkov, ki gre v zadružne sklade, ne glede na to, za kaj so ti skladi namenjeni. ■Oibrtniške in druge zadruge plačajo dohodnino od dohodkov, ki jih vložijo v zadružne sklade, in sicer po proporcionalni siopnji 4% (izvzeti so dohodki po 23. členu uredbe o davku na dohodek). Od dohodkov, ki jtli delijo med zadružnike po njihovem delu, pa plačajo dohodnino po proporcionalni stopnji 5%. Ce delijo zadruge dohodek med člane tudi glede na njihov delež oziroma na obseg njihovega poslovanja z zadrugo, plačajo od tako razdeljenega dohodka za 25% nižji davek, kot je izračunan po dohodninski stopnji za kmetijska gospodarstva. V tem primeru sc davek izračuna po dohodku, ki povprečno odpade na posamezno gospodarstvo, upoštevajoč ugodnost, ki je tu -navedena. Po navedenih -stopnjah se bo odmeril da'vek na dohodek tudi za 1051, leto. I ' • ....... •;._> v ■ a > ....................... ■ o^OO-iS m tO. ., . -----r » - - — to-- oOiijv;-*: so ms&zmm oooo: ••.:••:■■■■■-•■ Ei- o--:' • - o: .1: ■: -iioii;: o-ii. .:.. o; Kmalu bomo sejali paradižnik v tople grede tn r' ~i JM MK9_M®DE§Š --.---. v............V-." Janko Mocler, pisatelj knjige »Svcla zemlja«, J« 1)0 v kratkem izšla pri Mladinski založbi v Ljubljani, , je bil slovenski kulturni javnosti do zdaj v prvi vrsti znan kol eden najboljših prevajalcev. V knjigi »Sveta zemlja«, i:i je prvi de/ zusnouane trilogije,-se je avtor obrnil na vzhod k slovanskim rodovom ob Tisi in srednji Donavi, da bi tako čim naravneje pripeljal ' „ Slovence v njihovo sedanjo domovino. V prvem delu je začrtal predvsem odnos Slovencev do posameznih sosednih rodov in narodov, saj so bili tedaj naši predniki za kulturni svet vzhodnega bizantinskega imperija samo »neznano ljudstvo«, ki se pa je vendar že toliko približalo središču te mogočne države, da so se pred njimi potresla vrata Bizancev. V obsežni knjigi, ki zajema dejanje iz dobe od leta 56S do 590 po n. št., se pred bralcem zvrsti kojrica zgodovinskih dogodkov, s katerimi je pisatelj povezal življenje in boj naših prednikov. V prvem poglavju knjige »Sužnji«, ki ga objavljamo, prikazuje pisatelj naše prednike, ki so še ncorganizirani in pomagajo obrskemu kanu Bajanu in drugim obrskim kanom v bojih in plenitvali. Sloveni morajo dati Obrom celo svoje žene. Toda, čemu bi vam naprej pripovedoval?____ Sami zasledujte zgodbo v našem listu ... * Modro nebo se razpenja nad Kai-nijem kakor vojvodski šotor. Jasen poldan diši po smrekovih brstičih. Lango-bardsko taborišče počiva v sili zadovoljnosti. iTadaj pa sonce potemni, ptiči preplašeno potihnejo, ostrog >se razgiiblje, le Saiva v .globoki strugi med skalami kot prej enakomerno šumi. Dvorni volhač F,arom .neulegoma zakolje cinolenlega ■arca in pripravi pergamentne s.vilke, da bi iz njih prebral "prihodnost. Drobje se še hladi, ko se že nagnalo okrog njegovega šotora vojščaki -in ženske. »Kaj bo. če -nam sonce ugasne?« z grozo sprašujejo. »Faroin mi je že lani napovedal vojske,« kakor v odgovor na ta vprašanja zagodrnja sam pri sebi rdečelas imenilnik in razrine gosto gručo. Tudi duka Aliboin se plašno izazre v ugašajoče sonce. Zatrepe»'a mu v ouši, kio vpraša: »Kje je škof Faroald?« Dvoje, troje ljudi migne med šotori, drugi dvorjani pa obsloprjo svojega gospodarja, da bi ob njem pričakali čudesa. Priteče tudi KlotsuLnda in se pred vsem dvorom oklene svojega noža. A še preden jo more Alboiin ulolažiti, se vrnejo sli s suhljatim starcem, odetim v vojaško oblačilo. »Klical si me, duka Aliboin,« živo spregovori koščak. Alboin se zdrzne iznad žene in jo izpusti. »Da, čalstiti, klical. Kdo bi rte ne klical, ko se dogajajo take stvari? Sonce ugaša sredi jasnega dne. Kaj naj do pomeni?« »Ne veš?« Skal očetovsko cčita. Alboin odrine Klotsuindo, ker je vnovič poiskala njegovo, roko. in se zaupno obrne k Fa-roaldu. »Mislil sem.« v zadregi razodene svojo islulnjo, »mislil sem. «da je to znamenje, naj vzamem očetov prestol, če ne, bo tema zagrnila moj rod.« Z rdeeaistimi očmi se izazre v cerkvenega poglavarja iri poskusi uganiti, ali se oni strinja z njim. Faroald mirno vzdrži ipogled. »Prejasni, res je! To .znamenje tli pošilja Bog v opomin in grožnjo. Cas je, da prev.zameš -za očetom Avidoincm lan-gobardsko vladarsko žezlo, sicer bo tnpela vera! Tvoj bratranec. doka Elmiki, rovari zc/psr Boga iin zopt.r tebe. Rad bi spet starih bogov. Ne daj mu, vladar, da zmaga!« »Nisem vladar, prečastiti!« naglo spregovori duka Alboiri in kar samo se mu zasmeje. V očeh se mu poigra odsev olemnelega sonca.. »Si in bodli!« vztraja škof. Alboin zagori. Ogerij mu zaplameini ipo životu. Moč ga prevzame, da ise vzravna, napne mišice in z'adi-hti od naslade: »Bom, prečastiti!« Škof sprevidi navdušenje, zato ga še podžge: »Zapri in prežeini mazača Faroina. vladar!« »Vedeža? — Cemu?« sunkovito vpraša Alboin. »S peklensko umetnostjo spodjeda krščansko vero. Pokaži, da si božji služabnik, in Bog te bo blagoslovil Visoko nad druge!« »Pokazal bom, prečastiti.« Segla sta si v roke in Faroald je odšel. Alboina škofove beselde niso vznemirile, a ga tudi niso utolažile. Vedel je, da mu je bratranec Elmiki sovražen in da je večina Langobardov zvestih veri svojih očetov. »Kako naj potem preženem vidca Faroina? Vsi bi vstali zoper mene. Elmiki bi imel lahko delo. Ze tako mi očita novo vero in izdajsitvo nad dedi!« Alboin je nemirno stopil po šotor.u. »Nc, ne bom preganjal Faroina!« se je odločil. »Dober mi je! Faroaldov Bog pa mi je v napotje in nesrečo.« Zvečer je pod plaščem tame stopil .k vraču Faroinu, kamor so ,še zmeraj prihajali vedno novi radovedneži. »Nazaj! Nazaij!« so jih odganjali strežaji. »Ne motite modrega Faroina! Pustite ga, naj prebere prihodnost! Jutri se vrnite!« Ljudje so se neradi' odmika» iri nekdo je -jezno zavpil: »Zdaj bo seveda slregel veljakom! Seidrga, ti pa čakaj!« Vpijat ije pljunil in se komaj še pravi čas umaknil, da ga ni vojščak Alboinove ilelesne straže ogrenil s sulico. Bali Faroin je potem Alboinu napovedal prihodnost enako kakor prej njegovemu bratrancu Elunikiju: »Vladanstvo nad langobardskim ljudstvom ti je prisojeno, a bratranec ti streže po življenju, vladar. Ko bo v največji slavi, naj mrkne kakor sonce in tvoj sijaj naj ga zatemni!« Zbegani, ljudje so se po malem umirili cd sončnega mrka, tedaj ipa je na panonski planjav?! ob'Pelaviju prišel na svet . žrebiček ■■/. divema glavama in šestimi nogami. Postavil se je na vseh šest in oddrobentel za materjo, In kako nagli je šel glas o nakazni živali po Panoniji in Noriku! Laingc/bavdiski ipastinji so ob svojih konjih prej zvedeli o njej kakor o smrti vzhodnorimskega cesarja Uprav.de, Justinijana Prvega, ki je ugasnil ravno takrat, v letu petsto-petinšeisdesetem ipo Kristusovem rojstvu. Raznašalci novic so .Dravi», da dvoglava žival -pije iz dveh vimen hkrati in da ji dve kobili komaj tešita lakoto Spel so -se sklonili drobogk.di nad živalska jetra Spet so čarodeji napovedovali prihodnost z ožganih -jarcjib lopatic. Natančno so vedeli, kaj se bo zgodilo v prihodnjem desetletju. kaj bo doživel doraščajoči rod. Vse so vedeli, a povedali so samo za obilne darove. Naj so redki arijanski duhovniki, pastirji langobard.skih duš še tako vneto dopovedovali, da je sončni mrk znamenje, ki ga pošilja .sam Bog, da bi verovali vanj, je bil .njihov trud izanian. Slepim so napovedovali zmago krščanske 1-uci nad pogansko temo; gluhim so razlagali .skrivnost čudovitega žrebata-, češ da je to Kristusova vera, ki bo prevzela vse dobro iz vzhodnega in zahodnega sveta: nihče jih ni poslušal. Preprostim pastirjem in lovcem ni bilo nič znanega o novi veri. Vendar so bili. slabši kupci mazaškega blaga kakor veljaki. Spominjali so se še, da so tuidii napovedi in prerokbe, ki jih je bil sprožil spomladanski mrk. ostale jalove. Življenje je šlo po starem, -sonce je kakor prej merilo čas in trosilo blagoslov, Nesreča je neovirano gospodarila pri čredah in ljudeh. »Lakota, bo,« so ugibali možje pri tabornih ognjili »Divjad je pošla.« so pravili ženam, ko so praznih rok prihajali z lova. »Preveč nas je. Na dvoje bomo morali. Ena sama mati — zemlja — ne more .prirediti take množice!« Medvedje in risi so v pozni jeseni odnašali žene in otroke. Volkovi so gospodarili med čredami. Tedaj se je možakom ujasnilo: »Štirideseto le,to smo že v .teh tokavah. Štirideseti zarod divjadi — bolj pičel in mršav kakor doslejšnii — je pošel.« »Dalje moramo!« je odsevalo sivcem z oči. »Pojdimo že!« so ipri-liisnili golobradi mladiči. mmiiimmnniiiimiiim.........................................................iiuiiumniiimiiiiiimiiiiimiiiiiiim.........................................................limmiiimiimmiim.....umnimi............................. Č^^-j Partija je zaplavala v mirne vo- Razganijal jih je tihi gon, jim kljuval v srcih in jih podil dalje, dalje — kamor koli. Po isvojc je trpel tudi duka Alboin. Vedel je, da je treba ljudem utehe in pomirjenja. Poznal je kri, žehtečo po prigodah, boju, junaštvu, zmagah in krvi. Zato je poslal ogleduhe na pot. Na sever, na vzhod in zahod ,, . Medtem je |?reu-darjal; »Kam naj udarim?« Ko si sam ni znal odgovoriti, se je zatekel po svet k ško. ir.u Faroaldli. »Tole mislim: pri Sirmiju so, dobili germanski G:-p'.di rodovitne zemlje od Biizanca >za pomoč v vojski z Goli. Severno od njih pa so Obri in Sloveni. Zaletavajo se že ob naše meje, — Koga naj napadom? Kam naj povedem ljudi, da bo plen obilen?« »Ostani doma, vladar!« Skof Faroald je bil mirol.jubein mož in ni razumel Alboinove želje po bcij-u. Zato se je duka obrnil od njega in velel poklicali najstarejšega duko Grosulfa iz njegovega scllšča pod Emono. Poprosil ga je za svet. »Udari v Italijo!« mu je nasveto.val sivec, »Ne bo ti žal. Rodovitna je. Pomnim jo še iz vojske s Telilo.« »Nc morem do nje, Straži jo premočan zid. Zaman bi igrizel vanj. Ob njem bi si polomil zobe!« »Pošlji poslance k Sigetoerfu, naj ti pomore!« »Ne, ne!« se je branil Alboin. Čutil je, da se ne sme vezati na Franke. »Premogočni so,« je preiudarjal. »Tudi če bi z njihovo pomočjo zmagal, bi se s tem samo Franki okrepila. - »Rad jih imam za prijatelje, za zaveznike jih ne maram!« je še enkrat odmahnil. »Potem ti ne vem sveta,« je zamrmral Grosulf. »Sli so mi prinesli novico, da so cbrska krdela napadla ipetovijski dukat in ga izropala.« je de.jal Alboin. »Udaril bom na Obre in Slovene!« »Nikar, vladar! Divjaki so. Pomendrali bi te!« je posvaril Grosulf. »PomerJdrali? — mene? — Grosulf!« Albciin je vzkipel. Udaril je s sulico po kovinskem ščitu, da je izabobnelo. Tudi Grcsulf je pogledal po orožju, potem pa brez slovesa odšel. Alboin je legel na bobrovo kožo in se zaprl vase, a čim dalje je bil sam, tem jasneje je videl, da ima sivec prav. Star. ca pa vendar ni velel .poklicati nazaj. »Udaril 'bom nad Getpide,« mu je šele čez nekaj dni razodel. »Najlaže jih bom ukrotil.« »Z Bizancem so v zvezi,« mu je mirno odvrnil Grosulf, »Tvegaš spor z rimskim imperijem, ki te bo zgrabil z dveh strani hkrati!« »Vem. Prav to hočem! Zvezal se bom z Obri in Sloveni. Obljubil jim bcm pomoč zoper Bizanc, če mi pomorejo. streti Gepiide. Obojim so napoti, meni in njim. Ko bomo premagali Bizanc, bcm pa ukrotil še obrska in slovenska krdela. Langobardcm se bo posrečilo, kar se ni niti Frankom! Alboin bo uresničil, o čemer je sanjal frankovski vladar Teodebert. Od Bizanca in ustja Donave do bregov Oceana bo zemlja lan. gobarclska, jaz, Alboin, pa njen vladar!« Grcaulf se je dobrotno in uvidevno smehljal. »Sanjač je, kakor je bil oče Avdoin,« je na tihem sodil. »Mlada, vroča kri! Kdo bi mu zameril!« Na glas pa je rekel: »Premisli, vladar! Navdušenost naj te ne slepi! »Nehaj, Grosulf! Ne kvari mi lepih -.upov!« je zaprosil Alboin. Zbal se je, da mu bo starec podrl, kar si je bil v dolgih nočeh zgradil. O,bčemel je v zaverovanosti v daljne zmage. V mislih je obnavljal svoje davne boje z Ge-pidi, ko je bil v očetovi družbi ubil njihovega vladarja Torismonda. ,»To pot mi bo sreča še bolj mila!« se je veselil kakor Drugi d; n je poklical sle ter jih poslal na vzhod k Obrom in Slovenom. (Se nadaljuje) 14.35 18.00 18.15 21.00 22.00 14.00 14.35 18.15 19.00 20.00 14.00 14.35 18.15 19.00 14.00 18.15 19.00 14.00 14.35 13.00 18.15 18.30 14.00 14.35 18.00 19.00 21,00 21.30 SPOHED NAJVAŽNEJŠIH ODDAJ OD 28. I. DO 2. I. 1252 Ponedeljek: 23. I. 1952 Poje Ota Ondina L, von Beethoven: Leonora III — (uvertura Jezikovni pogovori Slušna -igra: Moliere »Namišljeni rogonosec« Večerni koncert Torek: 29. I. 1952 Igra orkester RJCT. dirigira M. Lindič Slovenske narodne Kulturni .pregled Slavni instrumentalisti Giuseppe Verdi; La Traviata Sreda: 30, I, 1952 Glasbeni portreti skozi čas Igra pianist Gojmir Demšar Iz tiska zamejskih Slovencev Priljubljene melodije Četrtek: 31. I. 1952 Znane skladbe v originalu in karikaturi Hrvatski kulturni prilog Ob 155. obletnici rojstva Franca Schuberta Petek: 1. II. 1952 Musorgsk.v: Slike iz razstave Operne arije V vedrih melodijah križem po Sloveniji Zdravje ln dom Slovenski solisti igrajo in pojo Sobota: 2. II. 1552 Igra violinist Igor Ožim Vaški kvintet in Avgust Stanko Glasba za razvedrilo Iz hrvatske narodne zbirke in umetne glasbe S strani slovenske književnosti: Iz del Jožeta Pahorja Domači zvoki SERIJA KOMBINACIJ Be.l.i : Kel, Ddl. Tal, Thl. Lb3, Lcl, a2, c2, c3, e5, 14, g2, h2. Črni; Kg8. Dd8, Ta8. T£8, Le-8. Sf6, aU, bo, c7. d7, f7, g7, h7. 1. .. . c7—co (preti co—c4 in zajetje lovca na c4; v primeru, da beli vzame konja, bo črroi najprej preprečil njegovemu kralju rokado s TeS, nato pa bo igral še c4. Pri tem bo sicer izgubil enega ali dva em-ata, njego.v napad na. eksponi-ranega kralja pa bo zato toliko bolj nevarnejši.). 2. Lcl—a3 (preprečuje napredovanje c kmeta, ker je indiirelklino nnpadena trdnjrva na 10). 2. ... Dd8—a5 (napada nezavarovanega kmeta na c3 in lovca na a3). 3. 0—0! (Začetek te globoka kombinacije: beli je prišel do zaključka, da se mu žrtev figure izplača iz treh .razlogov: 1. slab položaj črne trdnjave na a8, 2. slab položaj črnega kralja po potezi e-5 XfG at 3. črna dama bo na polju začasno odstranjena iz igre.) 3. ... Da5Xa3, 4. c5\