Možje volilci za okrajni zastop v Ptnji! Tri leta 80 minola, odkar ate volili zadnjokrat v okrajni zaatop Ptujski. Takrat je bilo po 12. letib. prvokrat, da so se kmečki volilci, veliki posestaiki ia volilai možje občin tako mnogobrojno udeležili volitve, da so dobili kmetje večiao v zastepu. Takrat so se kmetje prvokrat postavili na aoge, ter so izvolili iz svoje aredine može neodvisne, pametae, zaaesljive in varčae v okrajai zastop. S to izvolitvijo pa so sami sebi aajveč koristili; kajti izvoljeai so svojo nalogo vestno ia tako dobro izpolnjevali, da ae je dolg celega okraja, kateri se je nabral v tistih 12. letih, ko je gospodarila večiaa Ptujskib meščaaov in ajibovih privržeacevzdežele v okrajnemzastopu, sipajoča deaar, plod žuljave kmečke roke, maogokrat prav po aepotrebaem, zaižal od 26.303 gld. 76 kr. aa 15.500 gld. 9 kr., tedaj za celih 10.803 gld. 67 kr. in da bodo doklade že prihodnje leto za 8"/, menjše, da si ae je ravno v zadnjib treh letib cest ia mostov napravilo za več kakor 15.000 gld. Ce je goapodarstvo tako tudi v bodoče, lebko ae znebi okraj vsega dolga, in mogoče je, da bode davkoplačevalcem že leta 1885 treba samo 15% doklade plačevati, ako se ne pripetijo natorne nezgode. V vaših rokah je, možje volilci, da se nam vsem ta želja izpolai, da se plačila v davkariji počaai zmenjšajo. V pondeljek, 19. aov. t. 1. imate Vi, veliki posestaiki, voliti 10, dae 24. pa Vi volilni možje ia predstojniki občin 11 zaatopnikov v v okrajai zastop. Pridite vsi volit, ne dajte se po nikomnr motiti in strahovati, prilizovalcem, kateri Vas iiagovarjajo, da ne greste volit, ali da prezirate svoje inože in volite iz sredine Ptujskih meščanov in jih piivržencev tiste ljudi, ki ne znajo gospodariti in Vam v okrajnem zastopu ne privoščijo tistih pravic, katere Vara grejo, ker plačujete skoro desetkrat toliko dače, kakor mesto, tem dajte slovo, ter se držite svojih. Vaši aasprotaiki Vaa zaničljivo imenujejo ,,banernpartei" ali aacijoaal-klerikalce. Pustite puhlim glavam govoriti, saj s tem kažejo pred vsem svetom le avojo nevednost; saj poznate jihov namea, da Vas hoeejo uloviti, da hočejo spet postati Vaši gospodarji in varuM. Da to zabraaite, pridite vsi na volišče in volite eaogolasno, in aicerVi veliki posestniki te-le može: 1. Gsp. Mihal-a Brenčiča, veleposestnika v Žabjeku poleg Ptuja, 2. „ P. Benedikta Hertiš-a, župnika pri sv. Petru in Pavlu, 3. „ Dr. Franc-a Jurtel-a, veleposes- tnika v Hvaletincih, 4. „ Frauc-a Koser-ja, posestnika pri sv. Lovrenci v Slov. gor. 5. „ Tomaž-a Mikel-na, veleposestnika pri sv. Marjeti, 6. „ Simon-a Merkuž-a, veleposestnika v Dražencih, 7. „ dr Jakob-a Ploj-a, veleposestnika v Ptuji, 8. „ Ferdinand-a Raisp-a, veleposestnika in grajščinskega oskrbnika v Ptuji, 9. „ Franc-a Urbas-a, veleposestnika pri sv. Lovrenci na Dravskem polji in 10. „ Andraž-a Vodušek-a, župnika v Leskovci; Vi ja, ki volite za občiae, te-le može : 1. Gsp. Jožef-a Domiter-ja, posestnika v Vurbergu, 2. „ Anton-a Greif-a, posestnika v Ši- kolah, 3. Gsp, Jakob-a Juric-a, posestnika pri sv. Lovrenci na Dravskem polji, 4. „ Anton-a Pichler-ja, posestnika v Velovlaku, 5. „ Jakob-a Terstenjak-a, župnika pri sv. Marjeti, 6. „ Martin-a Rodošek-a, posestnika v Skorbi, 7. „ dr. Gregorič-a, posestnika v Ptuji, 8. „ Božidar-a Raič-a, župnika in po- sestnika pri sv. Barbari v Halozah, 9. „ Janez-a Vidovič-a, posestnika v Sobetincih, 10. „ Jurij-a Strah-a, posestnika pri sv. Andražu v Slov. gor. 11. „ Jakob-a Žampa, starega, poses- tnika v Jurancih. Zagovor v ,,lisjaku" napadene čest. dnhovščine. V ,,Slov. Gosp." štv. 44. 1. aov. t. 1. je bilo med razaimi stvarrai brati: ,,Grdo napada nekdo v ,,lisjaku" č. dubovščino av. Petra pri Radgoai, pisoč: ,,vkjab revi kaieta. . . itd." — Ta napad ne velja nam v sv. Peterskej dahovščini; — uredaika ,,Slov. Gosp." je menda aa to misel eprtivil aapis onega dopisa ,,iz Gornjeradgonskega okraja" — komu velja, to je iz zapopadka dopisa razvidao. Ne omeajamo reči, ktere dopisaik v začetku razpravlja, gremo h glavnemu zapopadku. Dopisaik sam pravi, njegov namen je: »razjasaiti naše razmerje, v kterem se mi prosti ubogi kmetovalci zaajdemo." Kaj uzrokuje žalostao razmerje? Slaba letina; o viaskej piše: da se je letos po Gornjejurj e vskej lari ia po Mal onedel j sk ej aa eaem oralu niti do 25 piatov ne nabralo; (no v našej sv. Peterskej fari se je letos nabralo toliko, kakor že dolgo ne, ravno v tistej številki ,,S1. Goap." se iz aaše fare naznanja, da so aekateri na 1 oralu dobili po 9 polovnjakov.), o zraskej letini pa toži, da so se setva kazala v začetku precej lepa, pa nesrečao vreaie jo je vsporedoai vzelo." (v aašej fari kmet niraa vzroka tako tožiti ") — Ia zdaj nadaljnje ,,Vkljub tej revi (ktere pa pri nas ni) katera je dobro zaaaa našim častitim gospodora, še si predrzaejo. . . . itd." — Kateri so ti aaši častiti gospodje? Vsaj sta podpisana farmaaa: Berkovski ia Stanetiaski. Berkovci ia Staaetiaci pa ste vesi sv. Jurjevske fare. Veadar, ker se je dopisnik ,,Km. pvij " oglasil iz Gornjeradgonakega okraja, kaaior tudi mi ppadaiao, ia drugič, ker se mora vsak du- lioven, ki iaia pravico po beraji hoditi, zadetega čutiti, hočemo nekaj v zagovor navesti. 1. Beraja je velikej večiai dahovnov naše škofije poglavitaa, maogim ediaa plača. Da imajo duhovni pravico do te plače, je, kar prostovoljao berajo zadeva — visoka c. kr. namestaija še v najnovejšem času z odlokom dae 22. sept. določao izgovorila. Kedar tedaj dubovea po beraji hodi, ai hodi po svojo plačo, 6e pa se to veli, kmeta galiti, tedaj bi se dosledno ravaotiato zamoglo re6i o vseh drugib, ki si hodijo po svojo plačo v davkarijo, kamor tudi kaiet svoje goldiaarje doaaša; kaj takega pa trditi, si bota gotovo še Berkovski in Stanetiaski premislila. 2. Kdo bolj trpi s kmetom, ia čuti kmetovo nevoljo, kakor ravno duhoven? Zakaj če kmet nič ne pridela, mu tadi duhoven v bernjo ne pride (tako se je pri nas v zadajih letih beraja deloma opustila (1. 1877. valed toče; 1. 1880. vsled slabe letiae.) Drugi v davkariji svojo plačo dobivajo&i, aaj si tadi kmet nič ne pridela, aobene škode aa svojej plači ne trpijo; ali se menda g. dr. Glaatschnigg v slabib letinah skazuje kot pravi ,,kmetski prijatelj" da od kmeckih straak nobeae plače ne jemlje ? 3. 0 ,,aagaljenih" tisočakib govori dopianik. če kteri duhovea kaj glešta, to gotovo ni naguljeno, ampak dobro zasluženo. zakaj kdo v 8vojem poklici veSkrat v prid svojega bližajega postavlja v aevaraost najdražje blago, svoje življeaje, kakor ravno duhovea? Ce si kdo kaj prihrani, — kar je dandaaea težko — prihraai si ne od obilaih dohodkov — ti so redki — arapak po pametai varčnoati. Slabo je priakrbljeno za oaemogle, vpokojene dabovae; s 210 fl. ozlroma 315 fl. k večemu ia redko 420 fl. vpokojea, slaboten, bolehast duboven ne more sbajati. Takrat pride čaa, da si aam pomore s tem, kar si je prej v službi prihranil; dokler pa službuje, nieada tudi o duhovaiku velja: ,,vaak delavec je plačila vredea". — Zdaj pa aaj čaatiti bralci sodijo, ali je oni dopis v ,,Km. prij." narekovala Kriatusova ljubezea, ktero tudi dopisaik omeaja, ali pa aovraštvo do dubovnov? — Toliko od naše straai, atvar ae bo raeada še kjc drugod zlasti pri sodniji obravnavala. — Sv. Peterska duhovščiaa.