Ž e v uvodu knjige je zapisano, da se gozdarji zavedajo težavnih problem ov, ki ta re jo našo civilizacijo. M ednje gotovo sodi velika ogroženost našega gozda, ki se ne kaže le v poškodovanih iglavcih, tem več tudi že v prizadetosti bukve. V letu 1985 naj bi bilo 10,1% bukve v Sloveniji že poškodovane zaradi onesnaženega zraka. A v to r se zaveda nem oči sam ih gozdarjev za reševanje teh problem ov, vendar pa gozdarji z ne­ nehnim opozarjan jem na posledice lahko vplivajo na prizadevanja za zm anjševanje onesnaženosti zraka. Na koncu knjige je uvrščen seznam pom em bnejše lite ra tu re , slovarček u po rab ­ ljenih izrazov in daljši povzetek v angleškem jeziku. Pri tako obsežnem delu se je skoraj nem ogoče povsem izogniti tiskarskem u šk ra­ tu , ki je ponekod opravil svoje delo , tako npr. na risbi 12 (str. 32), k je r št. 4 in 5 nista isti ko t v legendi, na str. 21 je za veleevetno m rtvo koprivo (Lam ium orvala) dvoje različnih im en, razlaga realne vegetacije na str. 21 se ne u jem a z razlago na str. 146. Še stavek o zem ljepisnih im enih! Z a Savinjske A lpe uporab ljam o geografi ime Kam- niško-Savinjske A lpe (O lševa in Peca spadata v K aravanke) in za K obansko ime K oz­ jak . N azorno besedilo , ki tu je izraze m arsikje sloveni, sm iselno dopo ln ju je in po jas­ n ju je zelo bogato ilustrativno gradivo. V sebinsko in tehnično zelo dobre črno bele in barvne fo tografije p rikazu je jo posam ezne bukove združbe, značilne rastlinske vrste in prereze prsti te r nekate re gozdne živali. F o tografije presegajo ožjo dokum entarno v rednost, saj so pom em bne tudi po estetski plati. Z anim iva je vrsta rastlinskih p rese­ kov, ki p rikazu je jo povezavo gozdnih združb z reliefom in m atično osnovo. Izrisani so za vsa rastlinsko-zem ljepisna obm očja in neka te re združbe. R azne gozdarske po­ datke (delež lesne zaloge, g ibanje števila m ladovja, letni posek itd .) p rikazu je jo šte­ vilni diagram i. A vto rju sm o hvaležni, da je zbral in obdelal obilno gradivo o naših bukovih go­ zdovih in ga sistem atično, tem eljito in nazorno posredoval javnosti. Po bogati knjigi bodo s pridom segali vsi, ki so tako ali drugače povezani z naravo - poklicno ali ljubi­ teljsko. F ranc L ovrenčak Tone Cevc, Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. - D ruga dopo ln jen a izdaja. - O p rem a, likovna u red itev in risbe V lasto K opač. D ržavna založba S lovenije, L ju b ljan a 1987, 112 str. + 40 str. slikovnih prilog Č eprav je C evčeva študija izrazito e tno loško obarvana, pa po svoji vsebinski zas­ novi in obravnavi p rob lem atike pom eni dobrodošlo in koristno dopolnitev številnih razprav , ki z različnih drugih področij o svetlju je jo in p rikazu je jo gospodarski feno­ m en planin in planšarstva nasploh. Z a to tudi geografija, ki je nem alo prispevala k orisu in gospodarskem u pom enu planin na Slovenskem , rada prisluhne tovrstnim ra ­ ziskavam , ki so jih opravile sorodne stroke. A vto r se je lotil p od robne , m onografske preučitve V elike p lan ine, ki zavzem a jugovzhodno ob rob je K am niško-Savinjskih A lp, in je s 557 ha največja p lanina na Slovenskem ; na njej se lahko prepase v sezoni več kot 300 glav odrasle živine. Pašni svet V elike p lanine se v podrobnosti deli na V eliko (1500 do 1600 m visoko), M alo (okrog 1500 m) in G o jško planino (1400 - 1500 m). V sebinsko je knjiga razdeljena na sedem poglavij. U vodnem u poglavju , G eo ­ grafski položaj V elike p lan ine, sledi prikaz n jene zgodovine in p ravne ureditve. Pisec dom neva, da so gorske pašnike na V eliki planini uporab lja li v erje tno že v p razgodo­ vini, na kar kaže najdba prazgodovinske b ronaste plavutaste sekire na Veliki planini. V sekakor so pasli na velikoplaninskih pašnikih že pred naselitvijo Slovanov v a lp ­ skem svetu , pa čeprav se velikoplaninski pašniki v listinah prvič om en ja jo zelo pozno, šele leta 1750. V elika, M ala in G ojška p lanina spadajo m ed skupne, to je srenjske p lanine. Pravico do paše na planini so imeli vsi km etje iz naselij pod G rintovci, kar se je podedovalo tudi v novejši (današn ji) čas. L eta 1913 so bili velikoplaninski pašniki zaradi ponavljajočih se sporov m ed uživalci ozirom a pastirji razdeljeni na V eliko, M alo in G ojško planino; po natančni izmeri in razdelitvi so postavili m ed pašnike m e­ jo : kam nito , žičnato ali zasekano. Še danes ima pravico do paše na Veliki planini 68 upravičencev iz 17 naselij, na Mali planini 37 upravičencev iz osm ih krajev in na G ojški planini 62 upravičencev iz 12 vasi. Skupaj je 167 pašnih upravičencev iz 31 na­ selij, ki so večinom a razm eščena v porečju zgornje K am niške Bistrice pa m ed po to ­ kom a Č rno in Nevljico. T re tje poglavje prikazuje živino na planini. O b tem tudi izvem o, da je planina K isovec, ki leži pod M alo p lanino v nadm orski višini 1200 m, nastala s krčenjem goz­ dov šele po prvi svetovni vojni; danes služi kot p redplan ina za jun ijsko pašo. Podob­ no vlogo im a tudi p lanina O sredek pod K rvavcem , k jer pasejo spom ladi štirje km etje iz B istričice, dok ler ne odženejo živine na V eliko pianino. V pretek losti je bil O sre­ dek prava p lanina. Na V eliko planino odženejo živino zadn je dni jun ija in na njej ostane najd lje do začetka sep tem bra . Stavbe na planini je naslov poglavja, ki pritegu je tudi geografovo pozornost. Pa­ stirske koče (to je »bajte«) na Veliki planini so združene v dve večji gruči, m edtem ko so na Mali in G ojški planini bolj razkrop ljene. D o prve svetovne vojne so na p reuče­ vanem obm očju gradili ba jte sam o ovalne oblike, m edtem ko se danes m ešajo med n je tudi p ravoko tne. S tarejše »bajte« ovalnega tlorisa so bile ognjiščnice in so na zu­ naj podobne elipsoidastem šotoru . Jan u arja ali m arca 1945 je nemški ok u p a to r s p o ­ žigom uničil p rastaro pastirsko arh itek tu ro na Veliki planini. Povojna obnova pastir­ skih dom ov je postavila oglate pastirske koče h itre je in z m anj truda kot tradicionalne ovalne bajte . A vtor prikaže in razčleni razvoj velikoplaninske pastirske koče in m ed drugim ugotavlja, da je bila tradicionalna velikoplaninska bajta podobna ovalni p ra ­ zgodovinski, zgodnjegrški hiši (str. 31). V sekakor je ta dom neva nov izziv preučeval­ cem naše stavbne dediščine in namig te r spodbuda arheologom za začetek sistem atič­ ne preučitve kam niškega predela . V naslednjih dveh poglavjih sta dokaj nadrobno prikazana pastirjeva oprava (npr. koš, molzni stol in različne posode te r pripom očki za izdelavo sirov in surovega m asla) in pastir (njegovo delo na paši, pa m olža, izdelava m lečnih izdelkov, skrb za bolno živino, pastirjeva h rana in oblačila, njegovo poznavanje v rem ena, ljudskega iz­ ročila itd .). Z anim ivo je poglavje o začetkih turizm a na obravnavanih p lan inah , ka­ m or je začel m nožičneje prod irati po prvi svetovni vojni: pastirske koče so poleg prvotnega nam ena služile v zim skem času tudi čedalje številnejšim sm učarjem in d ru ­ gim turistom . Z zgraditvijo gondolske žičnice (1960) m ed Kopišči v Kam niški Bistrici in Šim novcem so se na stežaj odprla v rata turističnem u obisku V elike p lanine. Sožitje turizm a in planšarstva na V eliki planini se je izkazalo doslej za koristno obliko. K ljub tem u pa se z »vdorom « m nožičnega turizm a čedalje bolj postavlja tudi nu ja , kako pred prodorom obvarovati in zaščititi velikoplaninsko p lanšarstvo, ki je s svojim kul­ turn im izročilom enk ra tno in neprecenljivo narodno bogastvo. R azprava je op rem ljena z opom bam i (str. 74 - 91), s seznam om m anj znanih na­ rečnih besed , s pregledom lite ra tu re in obširnim povzetkom v nemščini (str. 97 - 107). M ed besedilom je objavljenih p reko 80 risb. skic, načrtov in v in jet, delo arh i­ tek ta V. K opača, in pet celostranskih barvnih fo tografij. V prilogi je 97 črnobelih do ­ kum entarn ih fo tografij, ki za jem ajo vsa v knjigi obravnavana etnološka področja. Cevčeva knjiga o V eliki planini je pom em bno znanstveno delo , ki bo s svojim sporočilom prav gotovo spodbudilo k nadaljn jem u preučevanju tega obm očja še iz drugih zornih kotov in področij. V sekakor pa se im enitno dopo ln ju je z drugim i d o ­ sedanjim i raziskavam i in bogati naše dosedan je veden je o tem tako sam osvojem predelu slovenske zem lje. M ilan N atek Marija Stanonik, Promet na Žirovskem . Etnološki vidiki. - K njižica Ž irovskega občasnika 2, Ž iri 1987. 132 str. + 65 str. s fo tografijam i in risbam i. Prom et uvrščam o m ed najs tare jše oblike človekove dejavnosti, ki je povezala pokra jine z različnimi naravnogeografskim i osnovam i in proizvodnim i usm eritvam i. Z a to že od nekdaj sodi p rom et m ed najbolj e lem en tarne in pom em bne in frastruk tu r­ ne dejavn ike, ki so usm erjali socialni in gospodarski razvoj posam eznih pokrajinskih obm očij. O blike in načini povezovanja proizvodnih sredstev z delom , izm enjava do­ brin m ed posam eznim i pokra jinam i, po tovan ja delovne sile na različnih relacijah itd. vnašajo v pokrajinski razvoj in v n jeno fiziognom ijo svojevrstne in značilne pojave. Proizvodni u trip in njegova p rom etna sestavina sta danes že skoraj neločljivo poveza­ na v enotni gospodarski sistem . Prav zato odkrivam o in spoznavam o na osnovi p ro ­ m etnih tokov razvitost, tehnološko in proizvodno usm erjenost gospodarstva na posa­ m eznih obm očjih . S kra tka , p rom et z vsem i svojim i sprem ljajočim i in nanovo p o ra ja ­ jočim i dejavnostm i je pom em bna pokra jino tvorna sestavina, ki daje človekovim de­ javnostim svojevrsten pečat. Z a to je z vsemi svojim i tvarnim i in proizvodnim i p rv ina­ mi neločljivi del geografskega okolja. S knjigo M arije S tanonikove P rom et na Ž irovskem sm o dobili zelo natančen vpogled v nekdan je in današn je oblike prom eta in p rom etn ih sredstev , ki so (bile) značilne za m anjše , pokra jinsko zaokroženo obm očje. Č eprav je razprava etnološke vsebine, pa nudi tudi nekaterim drugim (sorodnim in m ejnim ) raziskovalnim področ­ jem , m ed katerim i je tud i geografija , izredno dragoceno gradivo. Po n jem bo m ogla tudi naša stroka s svojo m etodologijo izluščiti iz besedila tiste prvine nekdan je ali da­ našn je p rom etne nadgradn je v pokra jin i, ki so zapustile sledove v okolju . E tno log i­ n ja M. S tanonikova je skušala na osnovi zbranega gradiva o p rom etu in njegovem razvoju zarisati n jegov vsakdanji u trip k ako r tudi n jegov odm ev v vsakdanjem načinu življenja pri različnih slojih prebivalstva na Ž irovskem . O b tem ugotavlja, da so naj- raznovrstnejše sprem em be v p rom etu prinesle tudi nove oblike v življenje ljud i, ki so bili kakorkoli posredno ali neposredno povezani z njim . P rom etna sredstva in poti so zunan ja m anifestacija vsakokratnega prom etnega režim a, ki op redelju je proizvodnjo in sploh gospodarsko te r socialno vlogo prom eta v pokrajin i. A vtorica je etno loške vidike prom eta na Ž irovskem predstavila v enajstih po ­ glavjih. V prvem , P rom etne po ti, je o risano p rom etno om režje , in sicer od steze in poti ozirom a kolovozov, cest pa do prehodov čez po toke in dohodov na podstrešja . O b tem je p rikazano tudi vzdrževanje in popravilo cest, brvi in m ostov. O bsežen raz­ delek prvega poglavja je nam enjen načrtom za železnico, ki naj bi povezala Ž iri in R ovte z drugim i gospodarsko razvitejšim i predeli o sredn je in zahodne Slovenije. D rugo poglavje je nam en jeno orisu P rvotnih oblik p rom eta (ho ja , nošnja, tovorjen je in ježa ), tre tje pa p rom etnim sredstvom v km ečkem gospodarstvu. V če trtem poglav­ ju so prikazane vprežne živali in njihova oprem a, v petem pa osebna vozila (kolo , m o to r, avtom obil), h katerim bi veljalo na tem m estu priključiti tudi neka te re vozo­ ve, ki so sicer že opisani v tre tjem poglavju knjige (npr. »zapravljivček«; prim . str. 39-40). Priložnostne oblike p rom eta (vlačenje vej, zm etavanje krm e in stelje te r