»v. Olilchiieti nlavni(ka misiona na Poik- kvuli. \a prijetnim griču doljnc Stajarske stoji prav lepa cerkev v čast sv. Martinu posvečena, Ponkva — poštena fara —seji pravi, v kateri je slovenska mati, Bog ji plati! premilostljiviga sadajniga La-vantinskiga knezoškofa, ki so vsi za božjo čast in dušno zveličanje svojih vernih vneti, 26. listopada 1HM) rodila, v srečo vsim JSIovencam, ino materi kaoliški cerkvi v slavo. Oni, ki druziga na svetu ne i sej o, kakor tega. kar jc Jezus iskal, namreč: zgubljenih Jezusovih ovčic. jih hudiču oteti, ino Jezusu pridobiti, ter jih osrečiti. — oni so lansko leto — na binkoštno nedeljo prelepo drevo svetiga misiona na Ponkvah za svoje rojake vsadili, katero še zmiraj prav lepo raste, zeleni ino se razširja v lepe vejice, pod katerimi sini ino hčere vsigamo-gočniga Očeta nebeškiga, kakor otroci v krilu svoje matere, mirno počivajo težkih smertnih grehov o-trebljeni, očišeni in poboljšani. Kar so premilostljiv i knezoškof začeli, pobožni, neutrudeni. bogoljubni dušni pastirji ponavljajo, in z božjo besedo vsajenimu drevesu svetiga misiona zvesto perlivajo. Prečastiti gospod župnik (fajmošter) poštene ponkovske fare. Janez Keše, so po izgledu svojiga vikšiga pastirja, letaš kvaterni teden 2. rožnika na svoje stroške prav prijazno bližnje duhovne pastirje na ponavljanje obletnice svetiga misiona povabili, ki so jim iz serca radi v pomoč peršli. 2. rožnika popoldan ob šestih je bil začetik s ..Pridi sveti duh." — Potem so prečastiti gospod fajmošter iz >St. Jurja Oragotin Merk, slavni govornik, pridigovali, ob kratkim od ponavljanja svetiga misiona, potem pa od namena našiga življenja na svetu. Sklenitev je bila vsaki večer z 'tanijami ino blagoslovam. Ža blagor svojih ovčic skerbljivi g. fajmošter so imeli od 2. do 6. rožnika vsaki dan ^popoldan ob dveh za razločne stanove posebin in posantezin poduk v podfarni cerkvi sv. Ožbalda, iz ktere so sc verni po poduku podali za svojim ljubljenim pastirjem v lepi procesi: v farno cerkev k sveti spovedi. Vsaki dan ob šestih je bila sv. maša zžegnam, pri kateri so nedolžne device, rojenke ponkovske fare, tako lepo, ino vbrano prepevale, de je moglo vsako serce biti veselo. Po sv. maši je bila vsaki dan pridiga, po pridigi pa sv. obhajilo. — 3. rožnika so jo zopet prečastiti g. f. K. M. od hudobije greha tako serčno ino ginljivo povedali, de ni bilo človeka v cerkvi, ki bi se ne bil na glas razjokal. 4. rožnika so pridgovali žiški g. f. Jožef Pražen od smerti, od sodbe, ino pekla Tečaj 9 . tako vbrano ino makijivo, de je vse v cerkvi ster-inelo, kakor apostelni na oljski gori. kadar jih je Jezus bil zapustil. 5. rožnika so duhovno besedo povedali O. Jožef Kupertin Josck, iz kapucinskiga reda, od usmiljenja božjiga po priliki od/.giihljeniga sina, ino Matere Kozje. Ta beseda jc bila polna samostanskiga duha. Per pervim duhovnim opravilu na dan presvete Trojice so pridgovali domači kaplan g. Martin Ivane od svetih nebes tako ginljivo ino bistroumno. dc je vsaki močno zelel vse pregrehe ino posvetno veselje zapustiti. pa za Kristusam hoditi, se tolikiga veselja \ nebesih v-deležiti. Ob desetih so g. Jožef ruček, kaplan o.I sv. Petra, pri Mariboru v svoji pridigi s prelepim svojim srcbernoglasjem ljudi serčno podučili, kako de naj Jezusa v zakramentu presveliga rešnjiga telesa prosijo odpušenja storjenih grehov . kako ga naj častijo. Kakor so prečastiti g. f. K. M. ponavljanje ^v. misiona z neizrečeno lepo pridigo začeli, tako so tudi na dan presvete Trojice popoldne dokončali. Sli so kakor vodnik sv. misiona z druzimi duhovnimi pastirji iz farne cerkve h križu sv. misiona. kateriga so milostljivi knezoškof Ponkovčanam v večni spomin perviga sv. misiona na Majarski dati blagomilili. ki za cerkv ijo slovesno stoji. Posluša jte, kaj se tukaj godi! Neprecenljivi govornik g. K. M. pred misionskini križem stoje pridigajo od bandera, pod kateriga naj stopimo, de bomo srečno prehodili pot iz časnosti v neskončno večnost, pa tako serčno ino ginljivo, dc zmed množice, več ko 4000 ljudi, ni bilo očesa, iz kateriga ne bi bile vroče spokorne solze lile. Oj, koliko svetih ino bogoljubnih sklepov so per tej pridigi pred podobo križaniga Jezusa ljudje storili! Ve bo bosa. če rečem, de bi bili izvolili vsi pod kervavini mečem kervolokov Valeriana ino Dioklcciana rajši umreti, kakor zanaprej še Jezusa z grehi vnovič križati. To so vsi, možje kakor žene, fantje kakor dekleta, očitno pokazali, rekoč: Odpovcmo se hudiču, ino za vselej persežemo k Jezusovimi! banderu. Ino ko jih še enkrat poprašajo: ali persežete Jezusu zvestobo? vsi objokani enoglasno zavpijejo s sv. Petram: Jezus! saj veš, de tebi ino le tebi zvestobo persežemo. jez solz, ki so pri tej pridigi prelite bile. popisati ne zamorem. Sklenitev je bila s hvalno pesmijo: Te dcum — hvalimo tebe, z litanijami ino žegnam. Tudi prelepo skerb za šolsko mladost ondot-niga gosp. kaplana ino kateheta M. J. moram razo-deti. Oni. ki šolsko mladost po Jezusovim zgledu ljubijo, peljajo rožnika popoldne svoje šol ke ovčice v cerkev sv. Ožbalda k poduku, jih prav Katoli&k cerkven Ii*l. V četertik mal iga serpana 1N52. — ust — po očetovo podučijo, ino v farno cerkev med molitvijo v procesii perpeijajo. V nedeljo 27. rožnika grejo iz učilnice mladenči ino nedolžne device, prelepo ovenčane kakor božje jagnjeta, v cerkev k sv. Obhajilu, kjer so se z Jezusam, svojim nebeškim Ženinam, prav pobožno sklenili. — Drevo sv. misiona je tedaj vsajeno, raste, zeleni, se mu pridno perliva, ino tudi v bližnje fare z lepimi vejicami sega in moč dobiva — v Celji po neutrudeni skerbi preblagiga ino milostljiviga Opata g. Matija Vodušeka, v Št. Jurji po iskrenim g. f. K. M. ino po častitim g. f. Jožefu Virku pri .Materi Božji na Kalobiiin. Ze lansko leto so za božjo čast vsi vneti ino za dušno zveličanje neizrečeno skerbljivi g. f. K. prav serčno želeli v svoji veliki št. Jurski fari (pri Rrifniku ki se pravi tudi pri Blagovni), katera ima 4067 duš, sv. mision imeti. Ali volja premi-lostljiviga knczoškofa je bila. v svoji rojstni fari s tem svetim delam začeti. Zato, kar lani skoz H dni ni bilo moč storiti, se je letaš v sv. letu od 29. vclikiga travna do 29. rožnika zgodilo. Tudi v tej fari stoji na lepim hribcu cerkev Matere Hožje 7 žalost, od katere se prelepe ravnine. žitno polje, ino vinske gorice vidijo. To cerkev Matere Hožje, katera je perbežališe grešnikov, so prečastiti g. f. izvolili za nar prijetniši mesto posamezniga poduka, ino so tudi, kakor na Pon-kvah g. Janez, nar poprej može, za njimi žene, potem mladenče od 16. leta ob nedeljah ino zapovedanih praznikih, dokler je zadruge v farni cerkvi keršanski nauk bil, ob dveh popoldne k poduku poklicali. Ob času sv. leta smo imeli tri pro-cesje k poddruznicam. kjer jc bilo silno veliko l judi zbranih. Po vsaki procesii ino ob nedeljah smo imeli ravno tiste misionske pridige, kakor na Pon-kvah. Sosebno mi bo v spominu ostal vse moje žive dni 17. dan rožnika, dan pred Jezusovim sercam, ko je bil popoldne ob petih poduk za dekleta, ki so. v številu 1100, kakor 11.000 devic za sv. Lršulo, šle za svojim prečastitim g. f. vse objokane, ponižno prepevaje Lavretanske litanije, v farno cerkev. V praznik Jezusoviga narsvetejšiga serca je bila spoved za dekleta. Sveto Kešnje telo jih je ta dan prejelo 1300. Skoz celo sveto leto pa nekaj nad 3000. Koliko posamezin poduk k zboljšanju človeštva pripomore, bi nikdo ne verjel, kdor tega poskusil ni. Tukaj se vsakimu stanu dolžnosti lehko na tanko povejo, kar drugači storiti mogoče ni. Po posameznih podukih se odkrivajo v spovednici pregrehe. katere, če so ravno smertne, se poprej nikdar odkrile niso. O kako perporočljivo je vsakimu duš-nimu pastirju, dc bi saj enkrat v času svojiga pa-stirstva k posameznimu poduku poklical svoje ovčice, de bi jih prav živo podučil, ino iz dušniga spanja zbudil! To podučenje, jez mislim, bi bilo nar boljši v postnim času ali pri kakšni drugi imenitni pcrložnosti opraviti. Naj je ravno delo težav-no. saj je pa tudi lepo plačilo, ki ga je Jezus pridnim dclavcam obljubil. kdor jc vidil, s koliko pobožnostjo ino kako objokani so prejemali na Ponkvah ino v Št. Jurji ob času sv. misiona, možje, kakor žene, mladenči kakor tudi dekleta presvelo llešnje telo: kdor je vidil. kako so zastarani grešniki vsi objokani po pridigah peršli k spovednici, katere so se poprej bolj bali. kakor hudič sv. križa, se obtožit svojih mnogoletnjih pregreh, kdor vidi, kako ob nedeljah ino praznikih mladenči ino dekleta hodijo k svojimu dušnimu pastirju prosit, naj bi fante zapisali v društvo — bratovsino sv. Alojzja, dekleta pa v društvo nedolžnih devic, de bi združeni v molitvi ložej peklensko kačo nečistosti zamogli premagati, on bo gotovo v misionskih pridigah ino posameznim poduku nebeški sad spoznal ino rekel: O sv. mision! ti si v resnici nebeško drevo, ki toliko blazigasadu rodiš, ki storiš, de se ljudje — zgubljeni grešniki povračajo k Jezusu, svojimu Zveličarju. Rekel bo: Ljubi Jezus ! ohrani prelju-beznjiviga pastirja, ki so lepo nebeško drevo sv. misiona vsadili, pa tudi njih pridne pomagvavce, kateri ne išejo posvetniga blaga, ampak zgubljenih duš! Z ognjeni peklenskim pa naj zgorijo vsi eerni časniki in listi, ki sv. mision čertijo ino čez misionarje hudo govorijo. Štefan Korošec, kaplan. Pastirski list V///i milosti Antonu Martina lavantinskiga škofa do njih duhovstva. II. \aredba letošnjih duhovskih pogovorov (konferenci/.) Ars artium est regimen animarum (umctnija nad vse umetnije je duše vladati j, govori visokoraz-svitljeni dušni pastir Gregori veliki. Pastirstvo je zlasti sadanjih dob tako imenitna, znamenljiva umetnost, de se je nikdar dosti ne zučimo. Neprenehljiv nauk pastirjenja naj nam bodo vsakoletni pastirski pogovori. Torej se bodo enaki pogovori tudi to leto po škofijskim razpisu od 11. mal. travna 1847, št. ;,:,S T napravili, namreč 28. mal. serpana t. 1. pri sv. Križu; 31. vel. serpana v Celji in v Pliberku; 13. kimovca v Starini tergu, Vidmu in v slovenski Bistrici: 28. kimovca v Brašlovčah in 4. kozo-perska v šent-Andreju. Reči, čez ktere se je to leto posvetovati, so po škofijskim oglasu od 2o. mal. serp. lanskiga leta pod .. št. bile naznanjene. Za prihodnje 1853. leto se za zdaj naslednje snovine v preudark za po temi prihodnje pogovore določijo: 1. Kako bi se pritežno pomanjkanje pripravnih učenikov odvernilo? Kaj bi zamogli in mogli duhovni pomagati, de bi se zlasti za šole na kmetih dobri učeniki odredili? 2. Tako imenovano ponočevanje, zlasti o pred praznikih in ob nedeljah in praznikih, ie zlo razširjena in posebno pohujšljiva napaka. Kako je duhovnam sploh? — kako posebej v spovednici to škodljivo napako zaterati ? 3. Cerkveno nravje (red in strah — Kirchen-zucht) na več krajih bolj ali manj upada. Kako bi se to odvernilo? 4. Na kaj je duhovnu per delnju obnašnih (zaderžanskih) listov gledati? III. Vabilo na skupne duhovne vaje (eksercicije.) Sv. Frančišk Salezjan v podobah uči, kakor ni ure, naj bo še tako dobra, ktere bi ne bilo treba *) kolikor .so stajarski gg. duhovni pravili, je ponočevanje — ta peklenska nesnaja, ta mati veliko ubojev in druzih nesreč in pohujšanj, le bolj ob meji proti krajnskimu razširjena, drugod ne. Ta nesnaga je tedaj Krajnska domorodna pregreha. Je pa tudi tako vkoreninjena, de ne pridige ne spovednica zoper njo kej ne opravijo. Zoper marsiktere hudobije se bo zastonj vojskovalo, dokler se to hudo s posebno ojstrimi strahovanji ne začne ustavljati. Vred. zraven vsakdanjiga navijanja saj enkrat v letu vse razložiti, njene posamezne dele očistiti rije, ki so seje kje navzeli, zvito poravnati, zlomljeno popraviti, celo delo prahu osnažiti iu napraviti, de redno gre: tako tudi ni kristjana, ni duhovna, kte-rimu bi ne bilo potrebno, zraven vsakdanjih, tedenskih in mesečnih pobožnost, se enkrat v letu od vsakdanjih opravil odmakniti, in nekoliko dni ie samimu edinimu zveličanju svoje duše posvetiti, po opominovanju sv. apostelna Pavla, ki ga daje svojimu ljubimu učencu Timoteju in slehernimu duhovnu: „Propter quam causam admoneo te, ut resu-scites gratiam Dei, quae est in te per impositionem manuum mearum; —torej te opominjani, de vnovič obudiš gnado Božjo, ktera je v tebi po pokladanju mojih rok;u (II. Tim. 1, o.) In kakor urar vse urine gibljive dele z voljnim oljem pomaže, de se vsaktera reč toliko lože giblje in delo ne rijovi; tako naj bi tudi vsaka pobožna duša, zlasti duhoven, svoje serce na drobno razložila, in ga s svetim premišljevanjem in vrednim prejetjem zakramentov sv. pokore in sv. B. Telesa pomazala. S tako pobožno vajo se oslabljene moči poživijo, dobri sklepi vnovič pokrepčajo, in kreposti se dodeli novo cvetje po milosti od zgorej. Ker Vam je znano, moji bratje in sodelavci v Gospodovim vinogradu, de, čast in svetost duhovstva obvarovati in ohraniti, ni nobena reč tako koristna, kakor svete vaje, bomo tudi to leto občinske svete vaje za duhovne napravili, se v duhovno samoto umaknili, de se bomo zamogli, prosti vsake zunanje skerbi, s perserčnostjo in gorečnostjo pod vodstvam duhovniga vodnika premišljevanju večnih resnic posvetiti, stari prah posvetnosti s sebe omiti, cerkveniga (duha v sebi obnoviti, stariga človeka sleči in noviga obleči, ki je stvarjen v pravi svetosti. (Efež. 4, 23 — 24.) Skupne duhovske svete vaje bodo to leto samo v Šent-Andrejskim škofijskim poslopju obhajane, in se bodo 23. vel. serpana t. I. ob 5. popoldne začele, in 27. ravno tega mesca zjutraj dokončale. Gospodje vdeležniki naj se po škofijskim razglasu od 11. mal. serp. 1847, pod s:,s- št., ali sami, ali pa po svojim dekanstvu do 10. vel. serp. t. I. tukaj oglasijo, de se bo za njih sprejetje po-skerbelo. Vsi tisti mašniki pa, kteri so zaderžani pri občinskih svetih vajah biti, so v Gospodu opomnjeni, de naj to posamezno v kakim duhovnim prebivališu, ali ko bi tudi to ne bilo mogoče, saj v svojim stanovanju, se deržaje določeniga, pri-merniga dnevniga reda (Tagesordnung), vestno o-pravijo. „Bog pa, kteri v nas voljo in spolnjenje po svojim dopadajenju dela, in kteri je dobro delo pri nas začel, naj ga tudi dopolni, v dan Jezusa Kristua, kakor se spodobi, de za Vas vse tako mislim, ker Vas v sercu nosim; (Fil. 1, 6—7.) — „Milost našiga Gospoda Jezusa Kristusa bodi z Vašim duham. Amen." ( Fil. 4, 25.) V šent-Andreju 18. rožnika 1852. Anton flartin, Lavantinski knez m škof. Bratovšina presv. JHarfjniga Serca z Vikši m per valjenjem napravljena per farni cerkvi sv. Petra p Ljubljani. ( Konec.) Razun tega po ravno ti Svoji apostolski oblasti vsakterimu zmed bratov in sester imenovane Matere bratovšine tisti dan, ko so vanjo sprejeti, ako se v resnici skesani spovedo in sv. R. Telo prejmejo popolnama odpustike milostljivo v Gospodu damo in pervolimo. Tudi jim popolnama odpustike dodelimo v smertni nevarnosti, kolikorkrat bodo v resnici skesani in spovedmi sv. R. Telo prejeli, ali če tega ne bodo mogli, ako bodo v presveto ime Jezus z besedo ali saj v sercu poklicali. Popolnama odpustike tudi damo bratam in sestram, v nedeijo ravno pred Scptuagezimo, in o praznikih Noviga leta in Svečnicc, Oznanovanja, Rojstva, Vnebovzetja, Spočetja B. Marije Device, njenih sedem Žalost, in spreobernjenja sv. apostelna Pavla, in sv. M. Magdalene, ako po prejetim zakramentu sv. pokore k sv. Obhajilu perstopijo. Popolnama odpustike podarimo ravno 1. Zmagovalki. Hatrrc bratovšinc vodju Pečatno mc>to F. u č t i e r 1. r., n u-n k in jio«lvoHja. Obleci po Slovenskim. I z Ljubljane. Te rini je peršlo 90 iztisov ,.BIa-g o mira p ustav ni k au in ravno toliko iztisov „Krat-ke p o ven t ni ee goriške n a d šk o fi j eu od društva ttv. Moliora za ude tega društva. Za vse gg. deležnike na krajnskim ho tedaj per nuni imenovane hukvice. po ktere naj skusijo s perložnostjo poslati. — Društvo doslej 49.» udov šteje. L. Jeran. Iz Ljubljane. Ravno kar je v založbi Matija Gerberja, bukvoveza, na dan spravljeno „Spisje za olovensko mladino." ki ga je spisal izverstni pi-savec. g. Andrej Praprotnik, učenik v Loki. Te Slovencam nove in koristne bukvice imajo tri dele. 1. del obseže spisne vaje (kratke popise, basni, povesti), 11. pravila in zglede naj bolj potrebnih pisem (uazua-nilnih. prosivnih. zahvalnih, vošilnih, milovavnih, povabilu h, pos\etovavnih. opomnili, naročilnih, odgovo-rivnih*), III. pa nar bolj potrebne očitne pifma (gospodarske liste. izpiske, plačane, prejemne, vozne liste, spri-čala. prošnje, poslednje sporočila). Beseda je gladka in razumljiva, natis in popir čsdin, cena (15 krajcarjev) nizka. Le to željo še perstavimo. de bi spretna roka imenovaniga gospod pisavca kmalo še kakšne druge koristne bukve za Slovence na dan pernesla! Razgled po kersaiisklm svetu* Poljsko. Na Poljskim sc neka Azianska kolera hudo razširja: v mestu Kališu, ki ima 11.000 prebivaveov, jih po 30 na dan umerje. — Čudo ni, de vedno nove strahovanja prihajajo, ker peršlo je tako deleč, de jih prav vel'ko le samo takrat v Boga misli, kadar prav po volčje stradajo ali pa j«h bolezin podere; de se pa le malo zopet iz Božje dobrotne roke najedo, ali pa iz bolezni nekoliko vzdignejo, začnejo v.iovič satanovo tlako delati — nar bolj po nekterih kerčmah ali pivnicah, ktere so prave peklenske kovačnice. kakor neka v L—, v kteri je derhal ravno to nedeljo v noč tisti čas, ko pošteni ljudje rožcnkranc molijo iu k počitku gredo, z nekako silo in močjo plesala, ob tla butala, z rokami ploskala in rogovilila, de se je deleč po ulicah razlegalo. S tem pa ni rečeno, de bi tudi kje drugej ne bilo kej ravno taciga. To je tedaj zahvala, de je Bog nekoliko odtegnil svojo šibo in se boljši letina obeta! — Kerčmarji dobro vedo. so vidili, slišali in doživeli, dc vsak prej ali pozneje oboza in pod nič pride, per kterim se tako začne: pa ne pomaga nič! Večniga ognja se taki zaslepljeni človek nc boji. dokler ga nc bo občutil: bližnji se mu tudi ne sm»,:, kteriga dušo in telo on brez u-smiljenja pokopuje, in tudi njegova lastna duša ne, ker je vero zgubil. rTo govori Gospod Bogu — nc-kimu razujzdanimu mestu po Kceh:elu preroku: ..Zato., ker si ob dlan pokalo, in z nogo udarjalo, in se razuzdano veselilo, za to bom vzdignil svojo roko zoper tebe: in boš v idilo, de sim jest Gospod.u Kceh. 25, 6. 7. Portugalsko. Veliciga trav »ja je šel iz Lizabone v Afriko zamorskiga kralja v Kongu mnogoobetiii sin, kteri je nekoliko let bil v visokih šolah v Oportu in Koimbri. Njegov rednik je bil katolišk duhoven. Ta izverstni kraljevič se je po vsih straneh olikal; dobil je dohtarstvo v bogovednosti, pravništvu in zdravništvu Zdaj gre v svojo domačijo iu misli ondi vse po keršanskih postavah vravnati in katoliški veri pot odpreti. Portugalska kraljica je temu mnogoobetnimu kraljeviču veliko češetije skazovala in Kristusov red podala. Bog daj. de bi se naše upanje vresničilo. (Blah.) Iz Dunaja se piše v ^kat. list," de se posveče-vanje praznikov zmiram bolj in bolj razodeva. V Ljubljani pa zmiram slabši in slabši: ravno v nedeljo po svetim letu sta šla dva voza s strašno debelima hrastama mem neke cerkve, ko je v nji bila ravno velika sv. maša, in kakor Bogu in prazniku vkljub, je sprednji prešernež z bičem luskal, de se je vse razlegalo. Kolikor se pa se sicer ob Gospodovih dneh dela po fabrikah itd., ni govoriti. ker nič ne pomaga ! Odgovorna vrednika : Luka Jeran in Andrej Zamejc — Založnik: Jožef Blazntk