Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . Lir 3.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 Letna naročnina . . . . . » 6.000 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . . . » 8.000 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 L Leto XXVII. - Štev. 50 (1382) Gorica - četrtek, 18. decembra 1975 - Trst Posamezna številka Lir 150 ||llll||||llll||||llll||||MU||||IH||||||IJI||||lll|||||lll|||||IIJi|||lllt|||||lll||||||lll|||||ll||||||ll||||||ll|||||lll||||||ll||||||lll||||lll||!||IJII||||llll||||ll!l|||||lll|||||lll|||||ll|||||MII||||llll|| Zav božične noči PRAZNIK VESELJA Tisto noč je angel oznanil začudenim pastirjem veliko radost. Vesela novica, ki jo je Izrael pričakoval v veri in vztrajnosti skozi stoletja, je zdaj zazvenela vsemu svetu; deležni so je vsi, ki jo radi sprejmejo. Takoj v prvih letih krščanstva je novo oznanilo doseglo srca številnih narodov in tisti, ki so ga sprejeli, so znali prepevajoč stopiti tudi pred mučeniško smrt. To je bilo veselje, ki ga svet še ni poznal: veselje ubogih, preganjanih, miroljubnih, žejnih pravice, vseh tistih, ki jih je Kristus na gori imenoval blažene. V človeških srcih je vzklila zavest, da bo nekoč po Kristusovi obljubi zadnji postal prvi. Božič nam je prinesel veselje, ki opaja svet že dve tisočletji in ga bo do konca. Danes, ko hodimo v objem navidezne sreče po vrtoglavi poti hitre proizvodnje in potrošnje; ko v nasičenosti pozabljamo na svojega bližnjega in pravzaprav na smisel življenja; IIIIIIIIHIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Betlehemska poslanica |) Kristusovo rojstvo je osrednji dogodek zgodovine, je \| |) vesel dogodek za vso zemljo, je božji dar vsemu človeštvu. (| !\ Dve ljubezni se iščeta in se odzivata: božja do človeka in člo- ji |\ vekova do Boga. Nujno je, da postanemo njegovo sveto ljud- ;J |/ stvo. Kot taki moramo svetu prinesti svobodo božjih otrok, )1 I/ mir, ljubezen. Da bi to znali uresničiti v teh svetih dneh, !; želita svojim naročnikom, bralcem, sodelavcem, širiteljem \l W) in podpornikom (j Sl UREDNIŠTVO IN UPRAVA (| |:) »KATOLIŠKEGA GLASA« (| iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Leto za letom praznujemo božič. In vsako leto ista slika, ista podoba: kričeče izložbe po trgovinah, božična drevesca po vrtovih in v sobah, jaslice, obložena miza, medsebojno obdarovanje. Mnogi gredo celo k polnočnici in se raznežijo ob melodijah božičnih pesmi. Danes ustvarjajo božično razpoloženje poslovni ljudje; oni so si zamislili nakupovanje, obdarovanje, bleščečo reklamo veleblagovnic, jelove igle, hrupno glasbo, ki prihaja s plošč, vabljive oglase po časopisih. Vse to je božič spremenilo v spako, saj ni drugega kot zloraba Odrešeniko-vega imena in izrabljanje naših čustev ob spominu na naša naj-nežnejša leta, ko nam je božič v resnici pomenil nekaj čisto drugega. Danes dostikrat božič ni več krščanski božič, ampak naš božič, ki ga obhajamo samim sebi v veselje. Če ga pojmujemo tako, ne poznamo njegovega globokega pomena, njegove skrivnosti. BOŽIC JE DAR BOŽJE DOBROTE Pri božiču sploh ne gre za to, kaj mi delamo, ampak kaj je Bog storil. Božiča si, hvala Bogu, nismo sami izmislili kot smo si izmislili Silvestrovo ali pusta. Božič je to, kar nam pove prvi stavek v berilu svete noči: »Razodela se je dobrotljivost in Iju-domilost Boga, našega Odrešenika.« Ta dobrotljivost, ta ljudo-milost, ta ljubezen božja ne prihaja iz nas, ampak do nas. Prejeli smo jo. Bog je kot človek prišel na svet, k nam ljudem. Ker je to resnično, obhajamo božič. In kakšen je ta svet, v katerega je prišel? To je svet, ki mu je takrat vladal cesar Avgust iz Rima, danes pa mu vladajo tri ali štiri velesile. To je svet z nemirno Angolo in okrvavljeno Sveto deželo, svet bogatih in revnih, presitih in lačnih, svet ki bolj misli na oboroževanje kot na mir. In v ta naš svet je prišel Kristus, prišel tja, kjer so ovčje staje in jasli, kjer ljudje stradajo in zmrzujejo, kjer žive grešniki in grešnice, gobavci in izgubljeni sinovi, kjer pravične zasmehujejo, zapirajo in morijo. Kristus ni svojega božanstva razodel tako, da bi se pokazal v svojem veličastju, ampak da bi tudi najbolj zavrženemu postal brat in delil z njim njegovo breme. Kristus se je rodil, da bi služil ljudem. Služil, ne gospodoval. Služba in predanost je izraz ljubezni, gospodovalnost pa izraz sebičnosti in nasilja. Jezus je postal človek za druge. To sodi k njegovemu poslanstvu, v tem je pomen njegovega učlovečenja, pomen božične skrivnosti. PRVENSTVO LJUBEZNI Ljubezen se mora pokazati v pomoči ljudem, je v službi človeka. Le toliko, kolikor smo zaradi vere v učlovečenje božjega Sina drugačni od drugih tako v razmerju do znanca in tujca, prijatelja in sovražnika, vernika in nevernika, bolj odpuščajoči, bolj pripravljeni služiti in pomagati, le toliko bo vera v Kristusovo rojstvo vsestransko prekvasila tudi naše telo in duha. S Kristusovim prihodom na svet nam je podarjena nova možnost, možnost ljubezni. Zato naj bi nam bili božični dnevi priložnost, da skušamo vse urejevati z ljubeznijo, da storimo nekaj, kar se nam sicer zdi skoraj nemogoče. Ljudje, ki se ne morejo videti, naj se pogledajo in prijazno ogovorijo; ljudje, ki so med seboj v zameri ali sovraštvu, naj si sežejo v roke. Otroci in starši, med katere je različnost pogledov skopala jarek mrzlote, naj ta jarek preskočijo in si postanejo znova dobri med seboj. Preskočiti je treba zid, preskočiti samega sebe, biti človek med ljudmi. Med znanci ali sosedi imamo osamljene ljudi. Dan za dnem, večer za večerom sedijo sami med svojimi štirimi stenami. Božiča se ne vesele; boje se ga, zakaj spomini se ob takem prazniku vračajo bolj živo, so bolj boleči. Zakaj jih ne bi povabili k sebi ali jih obiskali? ko tudi skrivnost božične noči izrabljamo le za svoje mastne kupčije: v tem svetu ostaja božično veselje kakor kvas, ki ga gospodinja zamesi v testo. PRAZNIK PREPROSTOSTI IN PONIŽNOSTI Večjo preprostost kot si jo je izbral božji Sin ob rojstvu, bi si človek težko zamislil. Kraljeva palača mu je bila hlev, za tron je imel jasli, namesto dišav duh po gnoju in za baldahin so mu visele pajčevine. Tisti, ki so ga prvi prišli pozdravit, so bili palestinski pastirji, zadnji na družbeni lestvici. Bili so umazani in robati; kdor je imel z njimi opravka, je moral delati račune tudi z njihovo gorjačo. Farizeji so jih zaničevali in jih vse po vrsti smatrali za razbojnike. S takimi dvorjaniki se je novi kralj predstavil javnosti in takoj jasno pokazal, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Ponižnost, s katero je Kristus nastopil, ga je potem spremljala vse življenje in dosegla višek, ko je na križu dotrpel in se popolnoma daroval. Znamenje preprostosti, v katerem se je dopolnila božična noč, naj varuje kristjana pred bleskom zmagoslavja, pred napačnim prepričanjem, da vera lahko pri priči reši in odgovori na vsako našo težavo; naj obvaruje vsakega od nas in še posebno Cerkev pred skušnjavo oblasti in gospostva. Nad temi težnjami naj prevlada želja, da bi se nesebično darovali svojemu bližnjemu in razumevali tudi njegovo drugačno prepričanje ali drugačno vero: važno je namreč samo, da v razmerju z Bogom dosežemo čim večjo globino. PRAZNIK SVOBODE IN MIRU V božični noči je zasvetila luč in nakazala smer življenja. Koliko nepotrebnega gorja bi odpadlo, če bi vsak človek hodil za ciljem, ki mu je bil razodet. V resnici postajamo vedno bolj zakrknjeni sužnji tehničnega napredka in uspehov znanosti: napredek in uspeh sta postala vera ...................... Za konkretne ukrene v knrist Slovencev Ljudje čakajo na Kristusa, pričakujejo njegovega rojstva, njegove pomoči, njegove ljubezni v nas kristjanih. Božja ljudomilost nas obvezuje k ljubezni do bližnjega. To je zapoved, ki veže nas osebno, ne le zastopnike Cerkve, duhovnike, redovnike in redovnice. Vsi, prav vsi, smo poklicani, da bi ta nečloveški svet postal bolj človeški, da bi vsakdo izmed nas postal človek med ljudmi. Božično naročilo angelom nad Betlehemom je prešlo na nas. Angel pomeni poslanec božji. Božji poslanci moramo biti tudi mi, poslanci s svojim življenjem, poslanci božje ljubezni, ki se je učlovečila v Jezusu Kristusu. Kristus je postal človek, da bi bili sami bolj človeški. Zato naj nam voščilo »Vesel božič« ne bo samo prazna in puhla fraza, temveč program za življenje, tj. urejati vse z ljubeznijo. JOŽE JURAK V tarok 9. decembra je zasedal svat Slovenske skupnosti v Trstu, ki je razpravljal o trenutnem političnem položaju v izvaljenih javnih ustanovah tako v okoliških občinah kot na tržašici pokrajini in občini. Tajnik dr. Dolhar je poročal o stikih in razgovorih, ki jih je imel izvršni odbor ali svetovalske slkupine s predstavniki drugih strank, predvsem z DC in PCI, v zvezi z možnimi programi za rešitev uprav, ki so v krizi, o nedavnem obisku deželne SSk pri koroških Slovencih in o srečanju z enotno sindikalno federacijo CGIL, UIL in CISL. Dalj časa se je svat zadržal ob poročilu pokrajinskega svetovalca Brezigarja o stanju na tržaški pokrajini, kjer sedanji enobarvni odbor DC ne kaže posluha za konkretno reševanje problemov v zvezi s slovensko manjšino. Ugotovil je namreč, da je pokrajinska uiprava doslej delno ali v celoti -izpolnila vse točke iz julijskega programa za tekoče leto, iki so ga podpisale DC, PSI, PSDI in PRI, razen sprejetih obvez, ki zadevajo zaščito slovenske narodne manjšine. Zato bo SSk uravnavala svoje odnose s pokrajinskim odborom in upravno relativno večino na podlagi te negativne ugotovitve. velikih mas, ki se ne zavedajo, da jih večkrat prav ti dve sili, spretno usmerjeni od sebičnežev, ponižujejo na raven robota, ki proizvaja in troši, ne da bi mislil. Kristus prinaša enako svobodo vsakemu človeku in s svobodo mu daje tudi trajajočo kritično zavest do vsakega nazora. Kristjanu daje ta zavest poseben čar, z njo je prisoten povsod, je kvas politike, kulture, mode, preobraža svet, njegov pogled pa je uprt v večnost. Kar ga razlikuje je samo notranje, je duh, ne materija. Vera prinaša mir v njegovo srce in v srca tistih, ki ga osrečujejo: z vero kljubuje nasilju in ostaja to, kar hoče biti. Za nas v zamejstvu pomeni to tudi ostati svobodni in Slovenci do konca: dokler bo vsakega od nas, po besedah pisatelja Rebule, sprejela nova Domovina: «... tja do novega Triglava, vrženega v nove nesmrtne previse.« Sprejmimo božič s pristnim srcem, polnim veselja, preprostosti in miru. Vse, kar je zunanjega, naj nam bo najmanj važno. Dokler bomo okoli sebe izzivati spore, netili sovraštvo in nestrpnost, nam bo božična noč kakor najhujša tema in Gospod nam bo ponavljal po Izaiju: »Vaše mlaje in vaše praznike sovraži moja duša; v breme so mi postali, naveličal sem se jih prenašati.« D. COTAR Glede političnega razvoja v okoliških občinah svet SSk na osnovii razprave o poročilih njenih krajevnih predstavnikov ugotavlja, da se ne razvija v duhu javno danih programskih izjav upravnih večin, da bodo nediskriminiirano ravnale do vseh političnih in kulturnih zadev v teh občinah. Svet SSk z zaskrbljenostjo tudi ugotavlja, da občinske uprave PCI in PSI v Dolini, Nabrežini, Zgoniku dn Repentabru niso še sklicale svojih občinskih svetov, da izglasujejo splošno zahtevo slovenske manjšine po samostojnem okraju za slovenske šole. Glede poročanja nekega slovenskega tednika, da so se vsedržavne stranke DC, PSI m PRI sporazumele o talkšna ureditvi šolskih okrajev, kakršno .predlaga deželno odbomišbvo za prosveto in kulturo, bo SSk zadevo politično preverila. Ze sedaj pa opozarja slovensko javnost, če je do omenjenega predhodnega političnega barantanja med DC, PSI in PRI res prišlo, da gre za izredno resen primer zakulisnega barantanja vsedržavnih italijanskih stramik v škodo pravic slovenske manjšine v Furlaniji-Julijsiki Benečiji ter si zato pridržuje svojo politično sodbo. Jasna beseda italijanskih škofov Na kancu večdnevnega zasedanja je stalni svet Italijanske škofovske konference (CEI) podal izjavo, ki se nanaša na tri probleme, ki so trenutno velike važnosti v življenju italijanske Cerkve. Gre za odnos do marksizma, za uvedbo zakonitega splava in za oporečništvo znotraj Cerkve. Glede marksizma se italijanski škofje sklicujejo na papeško Okrožnico »Oatoge-sima adveniens«, v kateri je rečeno, da bi kristjan prišel v apreko s samim seboj, če bi se pridružil ideološkim sistemom, ki so v bistvenih zadevah v nasprotju z vero in krščanskim gledanjem sveta. Med take ideologije je šteti tudi marksizem, ki je brezbožen to materialističen in je naišei v Italiji svoj izraz zlasti v komunistični stranki. Kar se tiče uzakonitve spilava, so italijanski škofije zelo odločni: »Hoteni splav je Zločin, je uboj nedolžnega. Nikomur ni dovoljeno ubijati; nihče nima pravice odločati o smrti nedolžnega in brez-brambnega hit j a. Naj se zato politiki in zakonodajalci varujejo, da zadajo s sprostitvijo 'splava tako hud udarec zdravemu moralnemu čutu in spoštovanju do življenja. Ne z uzakonitvijo zločina, temveč s primernimi družbenimi ukrepi v zaščito življenja in z ustrezno vzgojo je treba zmanjšati in oddaljiti tako družbeno nesrečo kot je splav.« Škofje tudi z obžalovanjem ugotavljajo, da so se nekateri, »čeprav jim je bil ponujen v svetem letu dar sprave, še bolj zakrknili v svojem oporečništvu. Na ta način so se avtomatično izločili iz Cerkve, ki je neločljivo povezana s Kristusom.« Naš list v novem letu Ta številka je zadnja v tem letu. Naslednja bo že novoletna. Izšla bo v sredo 31. decembra z datumom 1. januarja 1976. Dopisi naj bodo na uredništvu do torka 30. decembra zjutraj. Naročnina ostane nespremenjena, to se pravi: za Italijo 6.000 lir, za inozemstvo pa 8.000 lir ali odgovarjajoči znesek 12 USA dolarjev. Ob sestanku glede šolskih zadev z odbornikom Volpejem V ponedeljek zvečer je bilo na sedežu pokrajinske uprave srečanje z deželnim odbornikom za šolstvo Volpejem. Med drugimi vprašanji, ki so v glavnem zadevala gradnje šolskih objektov, je prišlo na dan tudi vprašanje samostojnega šolskega okraja. Predstavnik goriške Slovenske Skupnosti je odborniku Volpaju zastavil točno in jasno vprašanje, kaj bo dežela naredila ob kompaktnem zadržanju Slovencev, Ilci zahtevajo samostojen šolski okraj im katerega je deželna uprava popolnoma ignorirala ob sestavi zakonskega osnutka. Predstavnik SSk je še poudaril, da talko početje /tudi ni v skladu z duhom in čilko nedavnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o zaščiti manjšin. Odbornik Volpe je v odgovoru dejal, da gre za osnutek, katerega je dežela poslala občinskim upravam, da se o njem izrazijo ter da bo na podlagi teh pripomb ukrepala ter talko zadostila zakonskim predpisom. Vendar ne moramo mimo dejstva, da deželna uprava ob sestavljanju tega zakonskega osnutka o 'delitvi slovenskih šol na Goriškem in Tržaškem na razne šolske okraje ni vprašala prav nobenega za mnenje, aikoravno ve, da ima v deželi močno narodno slovansko Skupnost, katere [značilnosti bi marala upoštevati ob tako važnih odločitvah ter ne se diletantsko poigravati ob važnih zadevah. Delo goriškega občinskega sveta Na zadnji seji občinsikega sveta v Gorici, ki je bila v petek 12. decembra, je bilo v razpravi veiliko število vprašanj. Občinski sivet je vzeti v pretres vrsto zadev z upravnega področja, iko je nakateire politične probleme .(resolucija o Saharovu) pustil za prihodnja zasedanja. V zvezi z razdelitvijo šolskih okrajev od strani deželne uprave je svetovalec Slovenske skupnosti Paulin opozoril na potrebo po samostojnem slovenskem okraju. Omenil je, da je že prejšnja občinstka uprava sprejela dnevni red, ki se zavzema za podelitev Slovencem avtonomnega šolskega Okraja. Župan De Simone je na to odgovoril, da bo verjetno tudi sedanji odbor oz. svet sprejel podobno resolucijo na eni izmed prihodnjih sej. Med vprašanji, šika oddaja. 12.05 Smučanje. 13.30 Nedeljsko popoldne. 15.40 Košarka C. Z. : Rad-nički. 18.20 »Joby«, film. 20.05 Gruinitav-čani. 21.55 Šport. Ponedeljek: 17.20 Snežna kraljica. 17.35 Čarobna žoga. 18.05 Zbor »Emil Adamič«. 20.05 »Diogenov paradoks«, drama. 21.45 Kratki filmi. Torek: 17.15 Kuščarji, film. 17.25 Erazem in potepuh. 18.15 Ama, dakiuim. film. .18.45 Vojaški orkester. 20.05 Enakopravnost narodnosti v Vajvodiini. 21.10 »Lepi striček«. Sreda: 17.20 Dvoživka in templarji. 18.40 Po sledeh napredka. 20.05 »živel je pojoči drozg«, film. 21.40 Miniature. Četrtek: 15.55 Košarka Lokomotiva : Ju-goplastika. 17.30 Bistrooki. 18.15 Benetke, dakum. film. 20.05 »Pesem«, nadalj. 22.00 Po belih in črnih tipkah. Petek: 17.20 Od včeraj in danes v Grož-njanu. 20.05 »Gospod Hulot na počitnicah«. Sobota: 16.05 »Smog«, drama. 17.30 Po belih in črnih tipkah. 20.00 Akordi Kosova. 21.40 »Šerif v New Yurku«, film. Prvi božič Nauk iz Taizeja BOLESLAV Božie rojstno Čim bolj se je bližal božič, tem pogosteje smo se pogovarjali o njem. O jaslicah, o božičnem drevescu, skratka o vsem tem, kar smo nekoč doživljali in nam je sedaj odvzeto. Sosedama na drugi strani stene, Faniki in Veri sem telefoniral (telefonirali smo si z dogovorjenimi udarci ob zid), da imam podobico z naslikanimi jaslicami. Čeprav nas loči stena, si bomo blizu in bomo pri teh skromnih jaslicah praznovali božič. Dan pred božičem mi telefonira Vera, s trkanjem seveda. Z dvema udarcema sem dal znamenje, da poslušam. Potrpežljivo je stresala črke na steno. »Dve svečki imava.« »Odkod?«, sem trkal. »UNRRA škatle so povoščene. Nastrgali sva vosek in naredili svečke. Ena je za naju, ena zate. Na sveti večer ju prižgemo.« »Kako?« »Kadim. Imam vžigalice.« Jetnik je vedno iznajdljiv. Iz niča naredi umetnine. Z najmanjšo uslugo osreči sotrpina. Popoldne je kmalu minilo. Zmračilo se je. Dolgo časa niso prižgali luči po celicah, tako da smo ostali v temi. Zgodnja tema pozimi je bila najbolj prikladna za pogovore na steni. Pazniki so bili zaposleni s pripravami na večerjo, zato smo se čutili varne. Po večerji sem se sprehajal po celici in koval verze. S spominom sem poromal v otroška leta, ko smo postavljali jaslice in prižigali lučke. Nato smo zlezli na peč in vsi zamaknjeni strmeli v raznobarvne svečke. Videl sem sivo odejo, na kateri smo sedeli s prekrižanimi nogami. Oče je stopil v sobo, nam ponudil skodelico blagoslovljene vode, da smo se prekrižali, on pa je s smrekovim vršičkom začel kropiti po hiši... Zazvonilo je. Postelje po celicah so zaropotale in me prebudile iz otroških sanj in spominov. Ustavil sem se pri slamnjači. Nehote mi je misel splavala v Betlehem. Tudi tam je bila slama. Jasli in slama. Letos bo moj prvi božič na slami. Počasi sem snel železno posteljo, prerahljal slamo na sredini slamnjače in se zleknil nanjo kar oblečen. Pokril sem se z edino odejo, ki sem jo imel. Še ta je bila tanka. Nekaj časa sem mežikal v luč in čakal, da jo paznik ugasne. Linica je zaškrtala, v njej se je pokazalo oko in luč je ugasnila. Objela me je tema. Sredi te teme pa sem čutil svetlobo svete noči. Predal sem se toplim čustvom. Spomnil sem se vseh, ki so Kristusa spodili in odslovili iz svojih hiš kakor nekoč v Betlehemu. Jaz bi ga rad sprejel v svojo celico. Poleg sebe bi mu postlal, odstopil bi mu slamo in legel na tla. V njegovi družbi bi mi bilo laže. Križ bi skupaj nosila. S spominom sem poromal domov. Pred letom dni sem bil še v cerkvi in dokončaval jaslice. Takrat nisem slutil, da jih bom zadnjikrat. Vse mi je bilo živo pred očmi. Ovčke, pastirčki, s peskom posute poti, ki so vodile do hlevčka. Na steni je potrkalo. Odgovoril sem. »Spiš?« je trkala Vera. »Ne!« sem odgovoril. »Pazi!« »Da!« »Prosim, blagoslovi svečke, nato jih bova prižgali.« Po enem letu sem dvignil roko in skozi steno blagoslovil svečki. Roka se mi je tresla. Zdelo se mi je, da nisem vreden. »Si?« je sledilo kratko vprašanje. »Sem!« je bil odgovor. Trenutek odmora. »Gorita,« je trkala Vera. Zaprl sem oči in zdelo se mi je, da vidim plapolanje plamenčkov teh dveh preprostih svečk, ki sta ju naredile roke jetnic. »Uho na steno!« je sledil ukaz. Ubogal sem. Uho sem pritisnil na steno. »Sveta noč, blažena noč...«, sta peli jetnici v duetu. Srce mi je Jožef in Marija v družinski sreči začelo hitreje utripati. Kolikokrat sem slišal to pesem! Kolikokrat sem jo učil! Tudi pri učenju harmonija sem jo med prvimi zaigral. Vedno mi je nekaj novega povedala. Med temi stenami pa je zadobila še posebno melodijo in čarobno moč. Morda nisem bil nikdar tako blizu betlehemski votlini kot v tej božični noči. »Si slišal?« je vprašala Vera. »Da. Lepo je bilo. Voščim vama, da bi kmalu praznovali božič doma.« »Hvala. Enako midve. Lahko noč!« »Lahko noč!« Sledilo je hitro trkanje z vsemi prsti. To je bil vedno naš prvi in zadnji signal. Dolgo nisem mogel zaspati. Iz bližnje cerkve sem slišal uro, ki je bila polnoč. »Tisoči in milijoni se zdaj zbirajo k polnočnici po vsem svetu,« sem razmišljal, »moja polnočnica pa bo preprosta, kot je bila na betlehemskih poljanah.« xy Že deset let je, kar imamo bogoslužje v ljudskem jeziku. Izšla je pred kratkim nova slovenska mašna knjiga. Izšle so ta čas tudi razne druge liturgične knjige. Menjale so se nekatere molitve, berila, način maševanja, oltarji in še marsikaj. Toda naš pristop k temu prenovljenemu bogoslužju je še vedno preveč hladen in odmaknjen, statičen in neživljenjski. Rad bi zato podal nekaj misli, ki naj bi nam pomagale globlje umevati, kakšno naj bi bilo naše bogoslužno opravilo. Opisal vam bom najprej vtise z nekega drugega bogoslužja. BOGOSLUŽJE V TAIZEJU Bil sem v Taizeju (izg. Tezeju) v Franciji, v znanem ekumenskem središču, ki ga vodijo protestantski redovniki. Prisostvoval sem liturgiji, ki se je trikrat dnevno vršila v cerkvi. Redovniki in mladina so se začeli zbirati v tišini. Eden izmed redovnikov je ponavadi tačas igral na orgle. Nobenega hitenja ni bilo. Povsod velika zbranost. Zadonela je pesem. Sledilo je petje psalmov. Brala se je božja beseda. Vse je potekalo v veliki zbranosti in umirjeno. Nobene sile, nobene naglice. Vse je bilo slovesno in dostojanstveno. Zelo so bili opazni vmesni presledki popolne tišine, posebno po berilih. Sledile so razne prošnje, molitve ali pesmi. Na koncu zopet tišina, v kateri so drug za drugim odhajali, nekateri pa so se še ustavili v zasebnem premišljevanju in molitvi. Zjutraj so obhajali tudi evharistijo. Vse je bilo preprosto in doživeto. Drugačen vtis sem imel, ko sem prišel iz zgornje cerkve v katoliško kripto spodaj. Cela maša se mi je zdela včasih eno samo hitenje. Mogoče je bilo tudi zato, ker je bilo polno raznih jezikovnih skupin, ki so druga za drugo čakale, da pridejo na vrsto, toda vtis je bil mučen. VSE PREVEC HITIMO Pomislil sem, da je naše bogoslužje pogosto tako tudi takrat, ko je dovolj časa na voljo. Preveč hitimo! Spominjam se, kako smo ob začetku prenovljenega bogoslužja površno in nejasno izgovarjali molitve, kot smo bili prej vajeni v latinščini, ki je ljudje niso razumeli. Zdi se mi, da se te površnosti nismo še popolnoma znebili, še vedno se nam nekam mudi. Verniki prihitijo upehani v cerkev, mi pa pred oltar. Predvidena je ......... luninim.................. Letošiit ntarievke - iraseiečenie Goriška Mohorjeva družba je tudi letos imela srečno roko pri izbiri knjižnega daru. Ako smo lani poleg izvirne povesti iz Življenja tržaškega Brega mogli doživeti tudi svetovni življenjski razpon slovenskega človeka, ki klije iz spominov primorskega rojaka, ameriškega Slovenca Andreja Kobala in lahko letos podoživljamo še nadaljevanje tega odličnega spominskega dela, ki nas tokrat popelje po Japonski, Koreji, Indiji, Pakistanu, moramo letos pozdraviti med goriškimi mohorjevkami novo izvirno delo: zbirko prisrčnih črtic pisatelja Jožka Kraglja »Moja Tolminska«. Ta knjiga je pravzaprav nepričakovano odkritje. Pisatelj Kragelj, doma iz Modreje pri Mostu ali Sv. Luciji je doživetja iz domačega sveta v svojih kratkih zgodbah dobesedno z barvicami naslikal, toliko iskrene poezije je v njih. Prav toliko kot knjižno imajo njegove slike tudi jezikovno vrednost; pisatelj je namreč zajel v njih številno izrazje iz domače govorice, ga dobesedno otel pozabe, ki bi gotovo prišla kljub temu, da imamo Slovettci nekje »akademijo znanosti«. Kdo bi danes znal npr. še reči »kuhalica« vročemu soparnemu dnevu med poletjem? Ali da bi se naš strokovnjak pozanimal, kako se reče štirim vrstam čmrljev? Mogoče bi bilo v tem slednjem primeru potrebno dopolniti nazive v zadevni črtici z izvirnejšimi: bšelčkarji, črnelčkarji, rede-čritarji in obročkarji ali zemlerji, ker slednji gnezdijo samo v zemlji. Kragelj je tenko prisluhnil izvirnemu govoru, tako da imajo njegovi spisi tudi znanstveno slovarsko (leksikalno) vrednost, dasi v kakem primeru še vedno ne more iz starih šolskih klišejev: mirno bi namreč lahko zapisal »štala«, saj je beseda indoevropska in zato domača vsem evropskim jezikom. On uporablja v tem primeru dosledno »hlev«, ki pa v resttici označuje nekaj vsebinsko drugačnega kot pa štala. Ne verjamem, nadalje, da na Modrejcah drva »cepijo«, najbrž jih tudi tam »krojijo«. Cepiti pomeni pravzaprav cepiti mlado drevo divjaka, ki tako po- stane »cepljeno« in daje plemenito sadje, ter še v nekih primerih. Skladno s tem tudi razlage manj znanih besed na koncu knjige niso čisto natančne. »Linda« namreč nikakor ni »lopa pred hišo ali hlevom«, pač pa hišna streha oziroma njen previs, tako da daje pred dežjem suh prostor ob hišnem zidu, »pod lin-do«. Pod lindo se zato skladajo skrojena drva v »tase«. Nad tase pa znova lahko poveznejo streho, ki je tudi lahko (nova) linda, a slednja zato nikakor ne postane kake vrste »lopa«. Toliko v spodbudo! Toda s tem še nismo pri koncu. V drugih primerih pisatelj odkrito prebije šolar s ke šablone in vnese v pisanje doslej še nezajeto slovnično obliko pridevnika in prislova za označitev finejšega stanja ali lastnosti: tiho - tihceno, lahko beremo v neki njegovi črtici, podobno kot se v teh krajih še uporablja »lep - lepe en«, ali drugod »majhen - majcen - mičken«. Skratka, Goriška Mohorjeva je z letošnjim knjižnim darom izpolnila svoje kulturno poslanstvo in to ne le v primorskem okviru, pisateljema Kobalu in Kraglju pa izrekam željo, da bi naše slovensko in še posebej primorsko kulturno premoženje obogatila še s kakim novim delom! M. N. M Slovansko narodno glodal išče iz Maribora je na praznik Brezmadežne gositovaio v Mestnem gledališču v Celovcu. Predstavilo je igro »Kranjski komodi j airubi« Bratka Krefta. Režiral je Janko Ban. Obisk je pripravila slovenska Krščanska kul/turna zveza v Celovcu. ■ Na južnem Tirolskem imajo v okviru RAI TV-odidaje v nemščini. Omogočano pa je s posebnimi pretvorniki tudi sprejemanje avsitrijsike televizije ORF. Sedaj pa se sdiši, da bodo poskrbeli še za sprejem zahodnonem-ške televizije ZDF. Ob vsem tem se zdi zavlačevanje s slovensko televizijsko oddajo, milo rečeno, vsaj nerazumljivo. tišina pri kesanju, pri prošnji, po berilih. Mi se včasih ustavimo za trenutek, toda če ta tišina traja pol minute, se že bojimo, da se začnejo ljudje dolgočasiti. Morda jih nismo dovolj opozorili na pomen osebnega razmišljanja. Nekateri so nam pa očitali, da se s prenovljenim bogoslužjem ne morejo zbrati in v nekem smislu so imeli prav. Komaj neha ena molitev, se že začne druga. Komaj konča eno berilo, se že začne drugo s povsem drugačno vsebino. Vse je tako nakopičeno drugo nad drugim, da človek ne more prebaviti, kar je zaužil. če pa kdo hrane ne prebavi, mu ta ne tekne in si je verjetno drugič ne bo želel. V nedeljo 1. septembra lani je bogoslužje v Taizeju trajalo celi dve uri. Prisotni so bili skoraj sami mladi ljudje in reči moram, da so vztrajali do konca, ker je bilo bogoslužje doživeto. Boste rekli: to je bilo v Taizeju, pri nas je drugače! Toda mislim, da bi se morali polagoma tudi mi navaditi na presledke tišine v bogoslužju, ker je tudi tišina dragocen bogoslužni element. Naučiti se moramo na trenutke zbranosti, ko se sami srečamo s svojim Bogom, ko skušamo odkriti, kaj pravzaprav Bog meni osebno govori in kaj od mene želi. Res je, da ima vsak izmed nas možnost, da si najde trenutek tišine in miru. Toda ko sta zbranost in tišina sad skupnega prizadevanja, je vse nekaj drugega. Tu naj omenim premišljevanje redovnika v Taizeju, ki je govoril o pomenu tišine in zbranosti, toda ne tiste, ki izhaja iz mojega bega v samoto, proč od ljudi, ampak tiste, ki jo dosežem skupaj z drugimi, tiste zbranosti in tišine, ki je sad prizadevanja vseh, ki smo skupaj zbrani. In prav taka zbranost je ena izmed značilnosti Taizeja, eden najglobljih vtisov, ki sem jih odnesel iz tega kraja. Tisoč misli mi je rojilo po glavi, toda ko sem stopil v polno cerkev, zbrano v popolni tišini, me je to prisililo, da sem pustil vse te misli in skušal priti v akord s tistimi, ki so molili, da sem začel iskati stik z Bogom, da sem začel moliti. Seveda ni bilo vse v tišini in zbranosti. To kar je dalo tej tišini, zbranosti in bogoslužju poseben pečat, je bila zavest skupnosti, zavest, da smo ena družina, da tvorimo eno človeško skupnost. Bili smo zbrani ljudje različnih ver in prepričanj, različnih narodnosti in kultur in vendar smo čutili, da imamo vsi nekaj skupnega, da smo poklicani, da se drug drugega sprejmemo taki kot smo in da iščemo skupno pot bratstva, ki prihaja od tistega, kateri nam je dal skupno človeško naravo. Trudili smo se, da ne bi nobenega obsojali, ampak vsakega razumeli. Tako smo bili po drugi strani gotovi, da nas drugi ne bodo obsojali in zaničevali. Zato smo bili tudi v svojem izražanju iskreni in spontani. Bogoslužje, kateremu smo prisostvovali, ni bilo neka lepa parada, ampak molitev, pesem, ki je prihajala iz srca. Vsak se je pri tem bogoslužju čutil soodgovoren in sodelavec. Mladina se je zbrala okrog bratov ali pri evharistiji okrog oltarja. POMANJKLJIVOSTI NAŠEGA BOGOSLUŽJA Vse nekaj drugega doživljamo pri našem bogoslužju, pri naših mašah. Ce prideš v cerkev med nedeljsko mašo, opaziš praznino okrog oltarja in ljudi, ki se tiščijo pri cerkvenih vratih. Ce pa prideš v cerkev med tednom, vidiš štiri ljudi pri maši, vsakega v drugem kotu in mašnika, ki kriči z oltarja, da bi ga vsi štirje slišali. Ko stopiš v cerkev se bojiš, da bi se pokrižal, se bojiš, da bi pokleknil, kaj šele, da bi pristopil k obhajilu. Mogoče to narediš, ko si sam, toda če te drugi vidijo, kaj bodo rekli? V Taizeju je bilo lepo videti, kako se je za obhajanje evharistije vsa množica pomaknila naprej proti oltarju ter se ude-dežila evharističnega obeda. Opazno je bilo, da jim evharistija ni le dolžnost ali navada, ampak življenjska potreba. Obhajilo jim ni bilo samo pobožna vaja, ampak srečanje s Kristusom in v Kristusu z brati. Ko smo se zgrnili okrog oltarja, smo čutili, da nas Kristus povezuje v eno družino, čeprav smo si bili različni po kulturi in jeziku. Tu je imel jezik drugoten pomen. Ni bilo važno, če se je molilo francosko, angleško, nemško, italijansko ali latinsko, ni bilo važno, če si vse razumel ali ne, ni bilo važno, če si znal odgovarjati ali ne: tu je prevladoval nek drug jezik, jezik poslušnosti božjim navdihom in Jezik bratstva do vseh. Tu se nisi čutil ogroženega ali zapostavljanega. Tu si se čutil Dasi ležiš na slami in imaš prazne roke — Bog si večni med nami, z nami je tvoje srce. Moj razum ne dojame: brez meja si skrivnost, človek postal si zame, v hlevu je tvoja radost. Samo srce se odpira, kadar se vate zazrem, tema se luči odstira, čudež je tvoj objem. Ni ti težko me doseči v hrumu in šumu sveta -dvigni me k tvoji sreči z morjem usmiljenja. enakovrednega člana človeške družbe. Tu je imel glavno besedo jezik krščanske ljubezni, jezik, ki ga je lahko vsak razumel. Mislim, da bi morali tudi pri nas priti do takega bogoslužja. Dokler bo naš pristop k bogoslužju hladen, osebnosten, nezainteresiran ali razkazovalen, dokler bo maša le neka prireditev, pa čeprav po najnovejših liturgičnih predpisih, nismo še doživeli bogoslužja. Bogoslužje mora biti življenjsko, preprosto in obenem dostojanstveno, srečanje, kjer se prijetno počutiš in odkoder odhajaš okrepljen, da izpolniš Očetovo voljo. I. V. P. na Dragi prijatelji misijonov! Ali vas zanima primer modernega misijonarjenja na Daljnem vzhodu? Živim med ubogimi ljudmi na periferiji tega več kot desetmili-jortskega mesta, ker hočem neprestano čutiti utrip navadnega življenja in hočem pomagati, če le morem, kadar to življenje ne zmore več navadnega koraka, zaradi bremena na ramenih ali bolečine revščine ali teme pred očmi ali pa kakšnega drugega vzroka, o katerem dnevni časopisi ne pišejo in je človek s svojim problemom del neopazne vsakdanjosti. Le Bog ve zanj. Vsak dan se eno uro peljem z električno železnico k naši katoliški univerzi sredi mesta, da ali učim ali pa se iz središča podam k temu ali onemu Japoncu da ga pridobim za finančno sodelovanje z našo misijonsko-socialno postojanko, to je, za neke vrste sirotišče, dispenzarij in delo za onemogle. Direktno ne morem obiskovati vplivnih ljudi: prijatelji me priporočijo. Včasih nanese pogovor na Kristusa; a največkrat se suče okrog našega socialnega podviga, ki pa je tudi neke vrste pričevanje za Jezusa, ker nas vzpodbuja k socialnemu delu prav On, ki se je istovetil z vsakim človekom. Na univerzi učim Japonce angleščine; na tkzv. internacionalnem oddelku učim (v angleščini) filozofijo; sicer pa uporabljam japonščino, ker bi me ljudje ne razumeli drugače. Šolati mladega človeka je na Japonskem direkten misijon: posredovati hočemo vso resnico, ki naj postane luč za dobra dejanja, vredna odraslega človeka in državljana. S krščanstvom seznanjamo v obliki zgodovine krščanstva, po kriterijih zgodovinske znanosti; nikomur se ni treba bati, da bi bil indoktriniran; prenekateri spoznajo vrednost tradicionalnega budističnega verovanja šele po stiku z vrednotami krščanskega verovanja. Za Cerkev na Japonskem je silnega pomena, da voditelji bodočnosti objektivno poznajo vrednote krščanstva, četudi sami ne postanejo kristjani; preganjanje in oviranje Cerkve je tolikokrat posledica predsodkov. Tak način misijonarjenja nam ukazujejo razmere; zgodovinske oblike japonskega verovanja v budističnih in šin-toističnih sektah ne vzbujajo spoštovanja do vrednote vere. Bliža se božič — vsakomur izmed vas bi rad stisnil roko in voščil božičnobožje-ga veselja! Za hip bi to roko obdržal v svoji, s tiho prošnjo, da se vsak izmed vas spomni teh naših otokov, ki božičnega veselja še ne poznajo, a po njem hrepenijo. Ali boste zanje darovali v misijonski sklad to, kar smeraj in povsod morete, nevidno, a zaupno molitev k Jezusu, ki je naš prvi Misijonar? Za kar se vam iz srca že vnaprej zahvaljuje vaš vdani daljnovzhodni misijonar P. Vladimir Kos Tokio, novembra 1975 Glas iz Indije Sožitje, ki ni mogoče Misijonar Pavel Bernik SOB (na levi) v družbi z evropskim in indijskim sobratom Ko sem se leta 1968 mudil v domovini, sem imel priložnost oglasiti se v Gorici, bodisi v Katoliškem domu, bodisi na upravi Katoliškega glasa bodisi v Trstu pri Marijini družbi v ml. Ri-sorta. Od tedaj naprej sem redno prejemal Katoliški glas. Po zaiprtju Sueškega prekopa je Katoliški glas seveda romal v Indijo par mesecev, a redno je prihajal in bil vedno dobrodošel. Prav lepa hvala za ta lepi dar! Ko sem bil tudi letos doma v Sloveniji, sem se sicer nameraval še posebej oglasili pri vas v Gorici in pri Marijini družbi v Tnsitu, pa nisem utegnili. Po teh vrsticah pa se vsem goriškim in tržaškim prijateljem in dobrotnikom najlepše zahvaljujem. Od leta 1964 naprej delujem v severovzhodnem kotu Indije med gorskimi plemeni indotibatamskaga oziroma Andobur-manskega pokolenja. Vse ozemlje na obeh straneh gornjega im srednjega toka velike reke . Brahmaputre je do nedavnega spadalo pod upravno enoto Assam z upravnim in tudi misijonskim središčem v Sbillongu v predhimalajisikih hribih. Po odhodu Angležev iz Indije je Assam postal ena od prvotnih 16 zveznih držav velike Indijske unije, a so se od njega v zadnjih petna j-st-ih lotih odcepile države oziroma upravne enote Nagailand, Megha-laya, Mizoram in Aruinaohail P-radesh. Poleg krščanske vere so protestantski in pozneje katoliški misijonarji uvedli v te težko dostopne hribe tudi šolstvo in vzgojo. Protestantje so se omejili na osnovne in srednje šole, katoliški misijonarji, so s pomočjo misijonskih bratov in sester ustanoviti tudi višje šoile, v Shiillon-gu samem .pa kar .tri univerzitetne kolegije in eno obrtno šolo. Naval na te šole in kolegije je velik, kakor tudi na obrtno šoto. Med notranjimi gojenci imajo prednost ubožnejši, a nadarjeni fantje iz daljnih krajev', kjer bi me mogli priti do prave šolske in strokovne izobrazbe. Mnogo teh fantov sem spoznat na misijonskih potovanjih, nekatere sem tudi sam krstit. Sedaj imam pa priložnost, da jim še naprej pomagam. Seveda potrebujejo tudi gmotne 'pomoči. Ker v 'teh hribih ni industrije ne bogvekaj trgovstva, denar ne kroži po njih rokah. Ko .so doma, se žt preživljajo, rekel bi iz rok v usita, a ko gredo zdoma, je drugače. Od 120 notranjih gojencev v itukajšnji obrtni šoli jiih le 40 plača kakih 15 dolarjev na mesec, druge pa vzdržujemo ali de.lno ali popolnoma zastonj. Mislil sem si, če bi mogel s pomočjo slovenskih misijonskih dobrotnikov prevzeti na skrb vsaj kakih 10 ali 15 teh fantov, bi bilo to sijajno vzgojno, soaialmo, kulturno in misijonsko delo, povsem v skladu s papeškimi okrožnicami, posebno še z okrožnico »Popuiloruim progressio«. Ti fantje bodo po naseljih, kjer pred kakimi 25 lati še ni bilo nobenega katoliškega vernika ne prave vzgoje, zmožni voditelji za pcvzdig svojih rojakov. Kar ostanejo v šoli le daset mesecev na leto, bi latni stroški za vsakega prišli do 150 USA dolarjev ali okoli 100.000 lir. V mesecu oktobru smo po vsem katoliškem svatu obhajali misijonsko nedeljo: vi po domačih krajih, mi tu na terenu. Vi ste tadaj mislili na misijone ter zanje molili in se žrtvovali, mi smo se pa tedaj z veliko hvaležnostjo' spominjali svojih misijonskih prijateljev in dobrotnikov in goreče prosili Boga, da naj On obilo poplača vašo dobrosrčnost in požrtvovalnost. Pavel Bernik SDB Danes je v modi, da bi prišlo do sožitja krščanstva z marksizmom. Vrste naivnih, neizkušenih ali pa tudi zavestno trudečih se kristjanov se navdušujejo za marksistično opredelitev krščanstva. Odtod gibanja kot »kristjani za socializem«, krščanski socialisti, odtod iskanje »zgodovinskega kompromisa« in še marsikaj, kar odkriva popolno ideološko zmedo med nekaterimi kristjani. Mi Slovenci se lahko ponašamo s tem, da smo se šli že zdavnaj pred Berlin-guerjem »zgodovinski kompromis«. Na pobudo Edvarda Kardelja so se sestali 13. julija 1942 predstavniki komunistične partije Slovenije in zastopniki krščanske skupine. Na komunistični strani so bili: Kardelj, Kidrič, Leskovšek, Maček, na drugi pa Kocbek, Brejc (pisatelj Jože Javoršek), Marijan Brecelj, Fajfar. Ta sestanek opisuje danes od slovenskih komunistov tako osporavani Kocbek v svoji knjigi »Tovarišija« na str. 78. Dve strani zatem isti Kocbek zapiše besede, ki spričujejo njegovo lahkovernost, katero je moral on, pa ne samo on, temveč ves slovenski narod drago plačati: »Zavedajmo se, da delamo v Sloveniji z vso jasnostjo in prepričanostjo poskus, ki je v modemi zgodovini edinstven. Komunisti in kristjani gradimo novi svet in Želimo, da ne bi ostalo samo pri poskusu...« Ta nesrečni poskus! Kaj vse se je iz njega porodilo! Kako drugačna bi bila lahko danes usoda slovenskega naroda, če ne bi bilo tega »zgodovinskega kompromisa«! Koliko prelite krvi bi bilo prihranjene, koliko manj solza prelitih. Afera okoli Kocbeka je priplavila na svetlo mnogo stvari, ki bi drugače ostale zatemnjene. Med Kocbekovimi izjavami iz zadnjega časa se nam zdi zelo pomembna tista, ki jo je dal dopisniku švicarskega tednika »Die Weltwoche« Petru Millar-du in je bila objavljena 20. avgusta letos. V omenjenem članku je Millard med drugim zapisal: »Kocbek je danes prepričan o tem, da se krščanski socialni nauk ne more vezati z idejami komunizma. Njegov primer je opomin za tiste, ki kot katoličani iščejo "zgodovinski kompromis” s socializmom vzhodnega značaja.« Trideset let je potreboval Kocbek, da je prišel do tega spoznanja. Ali bo treba tudi današnjim »kristjanom za socializem« toliko let, da bodo odkrili svojo zmoto? Le kam bodo svet pripeljali te vrste ljudje, za katere je (besede so iz pastirskega pisma španskih škofov) »evangelij le priročnik za revolucionarno navdušenje, odrešenje le razredna borba, dobrota in ljubezen le revolucionarna izbira v korist enega družbenega razreda proti drugemu...« digi je -razvil misel: Bodimo po zgledu p. Leopolda zvesti Bogu, Cerkvi in narodu, iz katerega smo izšli. Prijetno smo bili presenečeni, da so si patri za obiske slovanskih romarjev že oskirbali 'novi slovanski misal. Naj omenimo, da nestrohnjano truplo p. Leopolda Mandiča po proglasitvi blaženim (verjetno 2. maja 1976) ne bo ostalo v Padovi, temveč ga bodo prenesli v njegov rojstni kraj v Dalmaciji, kakor si je p. Leopold za svojega življenja sitailno želel. Goriški udeleženci so po kosilu obiskali še benediktinski samostan Praglo v bližini znanega -kraja Abamo Terme. V tem samostanu je lata 1945 našel zatočišče del bogoslovcev in teoloških profesorjev 'iz Ljubljane, -ki so se umaknili, da bi se izognili morebitnemu nasilju is strani novih gospodarjev. Nekateri teh bogoslovcev so tudi bili posvečeni v Pragli za duhovnike. Samostan s cerkvijo je vreden ogleda in vsem, ki gredo v Padovo, svetujemo tudi obisk tega kraja. Za spornim pa si bodo odnesli v zavitku lahko tudi tri steklenice dobre kapljice, ki jo menihi pridelujejo. Po povratku v Padovo je bil seveda še obvezen obisk pri »II Santo«. Bazilika je v nočni razsvetljavi nudila še posebno mogočen vtils. Naravno je vsakdo temu čudodelniku povedal svoje želje in prošnje. Tako je prišla noč in s tem povratek. Nikomur ni bilo žal, da se je tega potovanja udeležil. - j k Senator Frank Lausche — osemdesetletnik Slovenska Skupnost v Washinigtonu je v nedeljo 16. novembra počastila senatorja F. J. Lausoheta ob njegovi 80-letniici. Svoje pozdrave sta poslala tudi predsednik ZDA Gerald Ford im podpredsednik Nelson Rockefeller, guverner zvezne države Mary-land pa ga je imenoval za častnega člana te države. Poseben pozdrav so jubilantu sporočili ko-roški Slovenci ter mu prek pevskega zbora »Gallus« izrazili -svojo hvaležnost za lazumevanje s pesmijo »Nrnav čez izaro«, posneto na magnetofonski trak. Odlomke iz pozdravnih pisem je zbral in povezal prof. dr. Cinil Žabot. Iz debelega snopiča prejetih pisem in brzojavk je vzel najznačilnejše odstavke ter tako jubilantu in vsem navzočim prikazal spoštovanje in ugled, ki ga je ta skromni sim slovanskega Glevelainda užival in ga še uživa v najvišjih krogih ameriškega javnega življenja. Viidno presenečen -nad tolikimi pozdravi je nato spregovoril z njemu lastno dolenjsko šegavostjo jubilant sam. Potrdil je še enkrat, da se mora za svoje uspehe v življenju (med drugim je bil kar petkrat guverner zvezne države Ohio) zahvaliti predvsem -narodnostno zavednemu okolju, iz katerega je izšel, -svoji materi in vsem, ki -so nanj vplivali v zgodnji mladosti v Clevelandu, Ikdkor tudi svoji življenjski družici, ki -mu je zvesto stala ob strani v najtežjih trenutkih. K Avstrijska in jugoslovanska stran sta se domenili o gradnji predora pod Karavankami. Predor naj bi vodil od Hrušice nad Jesenicami v Podrožco na koroški strani, njegova dolžina maj bi znašala 7,5 km, zmogljivost pa bi bila 1.800 vozil na uro. Odprto pa je vprašanje potrebnih sredstev za izgradnjo predora. S Združenje za slovenske študije v ZDA ima književni odsek, ki ga vodi prof. Rado Lenček z univerze Columbia. Ta odsek je za nedav-no srečanje v Atlanti pripravil več poročil oziroma predavanj. Prof. Cooper z univerze Narthvvestem je obravnaval vpliv pesnika Taissa na slovensko književnost. Lena Lenček z univerze Harvard slovanske balade. Prof. Sohilllioh z univerze Tennessee Prešama. Prof Har-kins o -maloštevilnem literarnem občinstvu pri Slovencih, Čehih im podobnih narodih. Fant iz predhimalajskih hribov, gojenec katoliške obrtne šole, ki jo vodi misijonar Pavel Bernik SDB Na grobu p. Leopolda Mandiča Grob božjega služabnika p. Leopolda Mandiča v Padovi postaja itudi za tržaške in gor,iške Slovence vedno 'bolj privlačen. Tako so v -soboto 29. novembra ponovno obiskali -njegov grob. Bilo j,ih je za dva avtobusa. Romanje je 'priredilo Apositol-stvo sv. Cirila in Metoda. Tržaški avtobus je vodil g. Franc Štuhec z Opčin, goriške-ga pa g. Jože Ju-rak, župnik v Gabrjah. Udeleženci -so -si v Padovi najprej ogledali mogočno cerkev sv. Justine, ki je po dolžini osma največja cerkev na svetu, nato pa so se zbrali v kapucinski cerkvi, kjer je g. Jurak apraviiil sv. mašo. V pri- Prižnica, oltar in krstilnik tvorijo v cerkvi sv. Magnusa v Keniptenu skrivnostno enoto - iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniNiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^^ 1. januar 1976 je Svetovni dan za mir pod geslom: Orožje miru iiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuuM JOŽE JURAK Ekumensko potovanje po južni Nemčiji (14) V dvorni cerkvi (zgrajena je bila mod 1553 Ln 1563) vzbuja pozornost poleg Maksimilijanovega sarkofaga 28 kipov iz brona v nadčloveški velikosti, ki predstavljajo razne Maksimilijanove sorodnike in prednike. V isti cerkvi je tudi grob velikega borca za svobodo Tirolske Andreja Hoferja, ki je vodil boj zoper Okupacijske čete cesarja Napoleona i-n pri tem lota 1809 izgubil življenje. In-nsbruok pa n,i samo zgodovinsko mesto. Ta čas se pripravlja na zimske olimpijske igre, ki bodo v začetku prihodnjega lota. Zato s-mo videli mnogo gradenj, ki so s temni igrami v zvezi. Njegova lega mod gorami ga je naredila za naravno središče zimskega športa. PREK BRENNERJA NA JUŽNO TIROLSKO Od Innsbrucka do italijanske meje ni ravno daleč: slabih 40 km. Že od nekdaj jt bila costa proti jugu uravnana čez bton-norski prelaz. Ta uliti ni -tako vi-sak. Iz Innsbrucka, ki ima 582 m nadmorske v-išine, se je treba dvigniti do višine 1371 m. Star-i časti se je kasneje pridružila železnica in sedaj še moderna avtocesta. Na avstrijski strani je njen ponos »Eu-ropa-briidke« (Most Evrope), ki se pne 108 m nad globeljo i-n kjer se skoro vsako vozilo ustavi, da si potniki ogledajo to veličastno delo moderne tehnike, obenem pa občudujejo gorski svat z verigo vršacev, delo drugega -neprekosljivega tehnika —■ Stvarnika vesoljstva. Breninensk-i prelaz -loči Sevamo Tirolsko od Južne. Od vseh treh tirolskih dežel: vzhodne, severne in južne je slednja najlepša: dejansko »deželica sonca i,n grozdja«. Od leta 1918 je pod Italijo An tudi prizadevanja avstrijske vlade po latu 1945, da bi bila vrnjena Avstriji, niso uspela. Zavezniki so bili mnenja, da gospodarsko teži k I-taliji in da je Italiji potrebna zlasti zarad-i električne energije, ki jo proizvaja. Le težko so se južni Tirolci s -tem dejstvom 'sprijaznili. Da ostane prav zibelka Ti-rdliSke -z gradom TirOlom pri Meranu izven matične domovine, jih je hudo prizadelo. Toda mi-so klonili. Politično so se organizirali v eni sam-i stranki, ki se imenuje Južinoti-rolska ljudska -stranka. Vsi poskusi nekaterih oporečnikov, da ustanovijo lastne stranke, niso imeli uspeha. Ta enotnost j,im je prinesla velike uspehe: dosegli so širdko avtonomijo, redno imajo v rimskem -parlamentu po tri poslance in -tri senatorje, gospodarsko so trdno povezani -med seboj. Če Tirolec prodaja svojo hišo ali posestvo, ju proda le drugemu T-i-rolou. Zato se etnični sestav ne spreminja v škodo domačinov. Tirolcu sploh na misel ine -pride, da bi se vključeval v italijanske stranke, npr. komunistično ali socialistično -kot to delajo toliki naši ljudje v naši deželi. Zaveda se, da -hi ga to ohromilo v njegovih političnih zahtevah. Ko človek potuje po Južnem Tirolskem, se nehote sprašuje, kdaj bo pri nas prišlo do osveščenja po tirolskem vzora. Manjšina, ki obrambo svojih pravic prepušča tujim st-rankam, -je Obsojena na izginotje. In kaibo tuje stranke branijo slovenske pravice, je najlepši dokaz odklonilno stališče, ki ga je do samostojnega slovenskega šolskega okraja zavizela italijanska komunistična partija. POSTANEK V BRIXNU Južna Tirolska Arna Štiri večja mosta: Moran, Bočen, Brixen An Bnmneck. Prvi dve ileži-ta že zdlo -na j-ugu dežele. Rrixen in Brunneek pa ostajata v bližini meje proti Avstriji. Brixen je še posebno zgodovinsko častitljiv, saj je sedež škofije že od 10. stoletja. Brilksenški škofje so imeli dolga stoletja posest tudi -na Kranjskem in do cerkvene reforme cesarja Jožefa II. je Bled spadal pod škofe iz Brixina. Leta 1946 je za poldrugo -leto v Brimu dobila zatočišče tudi ljubljanska bogoslovna fakulteta, ki se je leta 1945 zatekla najprej v benediktinski samosta-n Pra-glio pri Padovi, nato pa se preselii-la v Brixen. Leta 1947 je bilo Okrog Brixna več slovenskih novih maš, ki -so jim verni južni Tirolci dali enalk slavnosten pečat kot ga imajo pri nais v Sloveniji. Čudovita je -stolnica v Bmi-xnu, poln privlačnosti je stari dal mesta, -nekaj posebnega samostan a-vguštinsikih kanonikov v bližnji Novi Sdiifiti (Neu-stift - Novacelht). Od vsega smo utegnili obi-ska-ti -le /ta starodavni samostan, ki je iz 11. stoletja, v katerem je gimnazija, bogata knjižnica in v njem še danes živi 40 zelo izobraženih duhovnikov. Nekaj veličastnega je s-amostanska cerkev. Njen stil, bogastvo notranje ureditve, mogočna razmerja, vse -napravi na obisko- Srnin n internirance v Zdravščini CAMILLO MEDEOT Lettere da Gorizia a Zatičina V nedeljo 7. decembra dopoldne je bila v Zdravščini ena zadnjih svečanosti v okviru obhajanja 30-letnice odporništva v naši deželi. Na pobudo goriške pokrajinske uprave, zavoda za proučevanje odporništva, ANPI in še drugih ustanov so na dvorišču sedanje tekstilne tovarne postavili spomenik v spomin vseh, ki so med vojno v teh prostorih bili internirani v pričakovanju, da jih pošljejo v nadaljnje kraje trpljenja. Na spomeniku so v slovenščini in italijanščini vklesani verzi pesnice Ljubke Šor-lijeve, ki je kot toliko drugih nekaj časa preživela v teh prostorih, potem ko so jo izpustili iz Coronea. Njene besede se glasijo: Skoz trpljenje mas žJahti usoda, ena vera je en klic: svoboda. Ljubka Šorli se je v slovenščini tudi spomnila onih hudih časov im dejala sledeče: Ko sem leta 19IS živela za temi zidovi, si pač nisem predstavljala, da bom kdaj prisostvovala odkritju spominske plošče, ki naj bi pričala poznejšim rodo\’om, da so tu trpeli za pravico in svobodo naši slovenski ljudje. Od vsepovsod so nas prignali sem: iz Gorice in podeželja, s Tolminske, Vipavske, Brd. Fašističnim mogotcem smo bili napoti, bali so se nas. A čemu so se nas bali? Ker nismo hoteli biti sužnji, ker nismo hoteli umreti. Človek se rodi smboden in hoče svobodno živeti. O tem smo premišljali in sanjali v nočeh brez konca. Hrepeneli smo po svobodi, po domu, po naših dragih. Vedeli smo, da se bo obzorje nad nami zjasnilo, da nam bo zasijalo sonce svobode. A kdaj, tega ni vedel nihče. Čakali smo in upali iz dneva v dan. V pogovorih in pesmi smo si dajali poguma. Da, tudi v pesmi. Kajti resnici na ljubo moram povedati, da se je za temi zidovi glasila tudi slovenska pesem: med nedeljsko mašo nabožna, na dvorišču ob uri oddiha in v kameronih pa imrodna in partizanska pesem. Želim poudariti, da velja moje pričevanje za dobo med 1. majem in 8. septembrom 1943, ko sem bila jaz tukaj. Kako je bilo v taborišču prej in potem, mi ni znano. Bili smo jetniki, res, in vrata v prostost so nam bila zaprta. Vendar so tu ra\mali Z nami človeško. To bi lahko potrdili vsi tisti, ki so, kakor jaz, prišli sem iz nečloveških Colottijevih mučilnic v ulici Bello-sguardo v Trstu. Minilo je tudi to. Zlo, ki nam ga je prizadel jašizem, ne bo nikoli zabrisano. Utrdilo pa je v nas zavest, da je za svobodo vredno tudi trpeti. Božja previdnost nas je postavila na ta košček sveta ob Soči, skupaj z Italijani. Naj bi prav iz trpljenja, v katerega nas je pahnil fašizem, pognale vezi resničnega prijateljstva in medsebojno spoštovanje. Poslopje sedanje tekstilne tovarne je bilo mod vojno opuščeno. Vojaške in policijske oblasti so ga začele uporabljati kot zbirni prostor, kamor so zapirali naše slovenske ljudi, ker so jih obtožili sodelovanja s partizani ali ker so bili svojci partizanov ali preprosto ubogi ljudje, ki so jih fašisti polovili ob raznih čistkah. Na ta način je bilo v Zdravščini ves čas po več sto priprtih, ki so čakali, da jih pošljejo naprej ali v internacijo v notranjost Italije ali jih morda tudi izpustijo. V omenjenih prostorih se je tako zvrstilo v letih 1W1-1944 zelo veliko število »upornikov« in »banditov«. Bili so pa le mali slovenski ljudje iz naših hribov, Vipavske doline, Krasa in Gorice. Mislim, da med njimi ni bilo niti enega Italijana, saj je antifašistični odpor do 8. septembra 1943 bil pri nas le Slovenski pojav. Ob blagoslovitvi spomenika se je zvrstilo več govornikov, med njimi predsednik pokrajine Giuseppe Agati. Ta je poudaril, da ne gre samo za neko spominsko proslavo, temveč za počastitev tistih, ki so preganjani plačali davek za svojo vero v ideale svobode, demokracije in spoštovanja človeške osebnosti. Spomenik je blagoslovil župnik v Zdravščini g. Stanko Ponlar. Zanimanje za slovenščino Zasebne in pollzasebne šole v Trstu kot Souole Centrale delle Li-nigue Estere alli mednarodna Bemediot Sohool kot tudi šola za -tolmače oglašajo letos poleg tečajev za učenje -tujih jezikov kot angleščine, francoščine ali nemščine tudi začetni tečaj slovenskega jezika, kar jasno kaže na tc, da je tudi med italijanskimi sodežela-ni zanimanje za slovenščino naraslo. Znano je, da v nekaterih strokah, posebno v trgovski, sploh ni mogoče dobiti zaposlitve brez znanja slovenščine, kar je za našo deželo popolnoma naravno. Slovenščina je v naši deželi pravzaprav domač jezik in gotovo pomembnejši od »svetovnih« jezikov' kot sta angleščina in francoščina, za katerih uporabo je malokdaj priložnost. Nasprotno pa se s slovenščino stečamo vsak dan in povsod, v mestu ali v okolici, da ne govorimo o bližnji Sloveniji, kamor neprestano hodimo. Slovenske šole so zato za naše ljudi edinstvena priložnost, prav tako slovenski otroški vrtci, da se naša mladina dobro izuri v slovenskem jeziku kot tudi v italijanščini, ki se poučuje tudi v slovenskih šolah že od prvega leta dalje. Z vpisom v slovensko šolo lahko starši ■prihranite otroku, da si bo kasneje, ko že dokonča šolo, sam plačeval dodatne večerne ure slovenščine, katere znanje bo potreboval v -svojem poklicu. Pri založbi »La Nuova base« v Vidmu je izšla letos knjiga z gornjim naslovom, ki jo je napisal znani goriški zgodovinar Camillo Medeot. Avtor je priznan raziskovalec naše krajevne zgodovine in je izdal že celo vrsto ded s tega področja. Še posebej se Medeot rad zaustavlja ob vprašanjih goriške cerkvene zgodovine, ki jo pozna res temeljito. Naj med tovrstnimi deli omenim le njegova pričevanja o goriški h duhovnikih v dobi prve svetovne vojne ali pa upr. zgodovino uršulinskih sester v Gorici. V svojem zadnjem dedu je Camillo Medeot prikazal buimo življenje Gorice v vojni vihri med prvo svetovno vojno. Že naslov dela je zgovoren. Pred nami vstaja Gorica v objemu ognjenih zubljev, ruševin in granat, s katerimi je italijanska vojska obsipala naše mesto. Mimo tega iz knjige vstaja tudi moralna moč protagonistov in njih skrb za naše ljudstvo. To je doba, ko je goriški nadškof Sedej skupno z večino svojih duhovnikov iskal zatočišče daleč od svoje škofije, kjer je bilo življenje bolj mimo in tudi za delovanje semenišča bolj primemo. Prej smo omenili naslov' dela. Gre namreč za pisma, ki jih je iz Gorice pošiljal nadškofov' vršilec poslov msgr. Castalliz nadškofu Sedeju v Stično, kjer je bil tedaj nekak sedež goriške škofije. Avtor pri tem pripominja, da je izbral ime Zatičina, v kolikor so to uporabljali msgr. Sedej -in njegovi sodelavci, in to poleg Stične ali nemškega Sittich. Medeot še dodaja, da se mu zdi ime Zatičina za italijanske bralce lažje od Stične. Delo ima kakih sto strani in je opremljeno s številnimi fotografijama protagonistov in pričevanji teh dob. Knjiga je pisana v prijetnem slogu in bralca kar Širite »Katoliški glas" Izšle so knjige Goriške Mohorjeve družbe za leto 1976; kot smo že napovedali sestavljajo letošnjo zbirko naslednje knjige: — KOLEDAR 1976 — A. Kobal: SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE - II. del — J. Kragelj: MOJA TOLMINSKA - ilustriral Tone Kralj — SLOV. PRIMORSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON - 2. snopič Cena celotne zbirke je 6.000 lir. V današnjih časih je cena za štiri tako kvalitetne knjige zelo nizka; zato upamo, da bodo naše knjige dostopne širokemu krogu bralcev. Knjige so na razpolago pri poverjenikih, v vseh župniščih, v knjigarnah ter na upravi Katoliškega glasa. Težave slovenske vasi na Goriškem Naši časnikarji pišejo o ,naših vaseh na Goriškem vsemogoče, -nikdar pa me zasledim zaskrbljenosti ob dejstvu, kako naglo se naše vasi raznarodujejo. V naše slovenske družine prihajajo potom poroke neslovenski ljudje, ki kažejo kaj mblo razumevanja za družinsko in vaško skupnost, v kateri živijo. Ne samo, da se trdovratno upirajo, da bi se naučiti vsaj nekaj besed jezika vaščanov, med katerimi živijo; zaradi svoje trdoglavosti ali občutka nad vrednosti še druge potegnejo za seboj, da začno govoriti njih jezik. Da bi bila nesreča še večja, pa nekateri neprestano vnašajo v vaško sredo razdor z vsiljevanjem Slovencem tujih ideologij. Ce Slovenec, ki ni na marksističnem bregu, -nekaj organizira, mu skušajo to čLm-prej podreti ali prevzeti v svoje roke. Ra-j' vidijo, da se za slovenstvo nič ne naredi -kot da bi se delalo brez njih odobritve. Ponovno smo biili priča, da -so v vaseh, kjer leta in -leta ni bilo inc kulturnega društva ne pevskega zbora ne prosvetnega doma, potem ko je na pobudo iz katoliških vrst vse to nastalo, drugi iz nasprotnega tabora začeli z enakimi pobudami ter zanesli v vaško skupnost zdrahe, nasprotovanje in napetost. Kako drugače je zaenkrat v Slovenski Benečiji, kjer slovenski duhovnik in slovenski marksit vzajemno delata, ko gre za kulturno osveščanje i-n politične pravice našega ljudstva. Menim, da je še mnogo takih reči, ki nas združujejo in povezujejo. Zakaj ne bi dal-i -njim -poudarka, v ozadje pa porinili to, kar nas ločuje? Že tako nas je malo. Ali naj zaradi neke tuje ideologije res še pred letom 2000 izginemo s koščka zemlje, na kateri smo živeli 1400 lot? - ik vleče, da pride enkrat do konca zanimivega popisovanja. Got ono je s tem Camillo Medeot dal svoj bogat prispevek k naši lokalni zgodovini, ki bo tudi s teh strani lahko črpala marsikaj zanimivega oziroma neobjavljenega. V knjigi »Lettere da Gorizia a Zatičina« nastopajo predvsem (kot že omenjeno) predstavniki goriškega cerkvenega življenja. Poleg nadškofa Sedeja, ki pa stopa nekoliko v ozadje (medtem je namreč že v Stični) je več goriških slovanskih in italijanskih oz. furlanskih duhovnikov, ki so tu glavne osebe. To so predvsem msgr. Francesco Castalliz (1862-1934), nato Giuseppe Grusovin i-n Franc Setničair, potleg njih pa še msgr. Anton Rutar, Pateir Šorli, poznejši škof dr. Srebrnič, Ignacij Kobal, Jožef Jug in drugi. Med laiki daje večji poudarek le eni osebnosti. Ta je takratni vojaški poveljnik general Envin Zeidler (s plemiškim naslovom von Gorz), ki je umrl v visoki starosti leta 1945. Predolgo bi bilo tu naštevati še ostale osebe, ki na en ali drugi način sodelujejo v tam — lahko bi rekli — dramskem prikazu težkega vojnega obdobja v našem mestu in podeželju med leti 1915-18. Glavno vlogo ima v Medeotovem pripovedovanju pravzaprav msgr. Castelliz. V njegovih številnih pisemskih poročilih nadškofu v Stično se zrcali celotna njegova osebnost. Castelliz je bil predvsem rektor semenišča, imel pa je tudi vrsto drugih duhovniških dolžnosti. Ob Sedejevem odhodu iz Gorice je bil de faeto generalni vikar nadškofije in upravitelj njene imovine. Odnos msgr. CasiteRiza do nadškofa Sedeja kaže (-po pismih sodeč) sinovsko vdanost -in slepo zaupanje van-j tar v božjo Previdnost. Medeot pa pri tem ugotavlja, da je Castelliz ob koncu vojne svoje stališče bistveno spremenil ter zavzel do nadškofa skoraj sovražno stališče. Ne smemo pozabiti, da je bil Castalliz v času Avstrije izredno lojalen monarhiji; zato ni čudno, da je potem hotel biti enako »lojalen« do nove italijanske oblasti. To dvoobrazno zadržanje v odnosu do nadškofa Sedeja mu gotovo ne dela časti. Vseano pa je treba priznati, da je v letih najhujše vojne vihre skušal z veliko prizadevnostjo delovati v prid vseh, Slovencev, Furlanov in Italijanov, in to še posebej s pomočjo potrebnim duhovnikom. Iz njegovih stavkov diha tudi veLika ljubezen do Gorice, ki je — čeprav včasih odeta v patetično retoriko — verjetno pristna in doživeta. Avtor podaja tudi zanimive podatke o upravi goriškega malega semenišča, in tu še posebej poudarja delo takratnega ekonoma Antona Rutarja. Kaže obenem na odločnost msgr. Castelliza pri ohranitvi celovitosti -someniškega kompleksa, še posebej, ko se je uprl dodelitvi bližnjih zemljišč za vojaško pokopališče. (»^Pokopališče v bližini kapucinskega ali trapistov-skaga samostana je še pojmljivo, toda ob semenišču -za dečke!...« — z duhovitostjo pripominja v svojem odgovoru vojaškim oblastem.) Knjiga Camilla Medeota bo gotovo za vsakogar, ki hoče pobliže spoznati goni-ško preteklost, izredno zanimiva. Obenem pomeni tehten prispevek k splošnemu zgodovinopisju o Goriški. Poleg tega ima še to prednost, da se iz nje odraža objektivnost informacije. Avtor knjige je namreč dokazal, da zna v pravi luči osvetliti zapletene dogodke iz razburljivega obdobja za narodnostno mešano področje kot je naše. In prav to mu moramo šteti v posebno čast, saj je tako v tej knjigi, kot že v prejšnjih svojih delih, razumel in primemo ocenil slovenski delež v razvoju celotne goriške zgodovine. Andrej Bratuž Nenaklonjenost italijanskih strank Sem oče otroka, ki obiskuje slovensko šolo, zato mi je problem samostojnega slovenskega šolskega okraja seveda zelo blizu. Nisem napravil ne gimnazije ne univerze, ker sem delavec-kmet, vendar pa se mi zdi, da ni treba biti ne vem kakšne bistre glave, da ne bi obsodil ravnanja italijanskih strank ob tem problemu. Vse te stranke nam strežejo po življenju, ene odkrito, druge prikrito. Kdaj bomo to spoznali vsi Slovenci in odprli oči? Slovenci smo vedno radi nasedli lepi besedi (in teli ne manjka italijanskim strankam, ne DC ne PCI!), toda primer samostojnega slovenskega okraja je za nas res poučen. Marsikak slovenski komunist in socialist se sedaj zgraža nad dekretom deželnega odbornika Volpeja in nad molkom PCI k tej stvari, toda kaj pomaga, če ga bosta ti dve stranki pri prihodnjih volitvah zopet zmamili za glas. Dejstvo je namreč, da so ga socialisti zopet hudo zavozili: po Giuricinovem izpadu imamo zdaj še socialista Volpeja, ki je proti samostojni slovenski šoli. Vendar se mi zdi, da je glede sociali-sterv škoda besedi, saj bi moralo biti njih zadržanje razumljivo vsakemu otroku, hujše pa se mi zdi glede komunistov ut njihovega lisjakarstva. Meni se zdi, da so bili komunisti vedno proti slovenski šoli. Pomislimo samo, koliko otrok so slovenski komunisti (predvsem na Tržaškem) za časa Kominforma iztrgali slovenski šoli (ker je bila po njihovo titovska) in jih prepisali v italijansko šolo (ker je bila po njihovo intemacionalistična, ker se pač tam ni učilo slo\>enskega jezika). Toda to je preteklost, bo rekel kdo. Pes je, toda preteklost uči, ker se še vedno ponavlja. Danes so namreč italijanski komunisti proti slovenskemu samostojnemu šolskemu okraju. Niso odkrito proti, vendar niso za slovenski šolski okraj. In ker niso za, so pač proti. Tudi to je jasno lahko vsakemu otroku. Zakaj tako? Zato, ker so italijanski komunisti v bistvu ravno taki nacionalisti kot člani drugih italijanskih strank. Njim je slovenska šola trn v peti in prej ko bi shirala, bolje bi bilo za italijanske komuniste. Oni se dobro zavedajo, da bi se slovenska šola v samostojnem šolskem okraju okrepila in razvila. To jim pa ne diši! Zato hočejo slovenske šole razkosali na več okrajev, kjer bi se utapljale v tematiki italijanskih šol, kjer bi se govorilo le v italijanskem jeziku itd. V takem sestavu bi seveda slo\>enska šola zginjala, kot zginja slovenski delavec v tervarni, kjer mu sindikati ne nudijo prav nič v narodnostnem oziru. Italijanski komunisti že vso povojno dobo delajo, odkrito ali prikrito, za asimilacijo Slovencev v Italiji, obnašajo se torej kot kolonialisti, saj ne pustijo slovenskemu človeku možnosti, da bi se povsem razvil. Ni zgolj naključje, da ni med vidnejšimi sindikalisti pravzaprav nikjer nobenega Slovenca razen kakšne majhne izjeme. Kaj se tega slovenski komunisti ne zavedajo? Skoraj ne morem tega verjeti! Kaj jim ni tudi v prepričljiv dokaz dejstvo, da nimajo v »komunističnih« Miljah slovenski otroci še zdaj slovenskega vrtca? Seveda, besede jim ne zmanjka, ko gre za napade na DC in druge stranke, ki so na oblasti, toda če bodo prišli jutri komunisti na oblast, se bo Slo\’encem v Italiji še slabše godilo kot se zdaj dogaja pod oblastjo DC. Prav Milje, kjer so komunisti na oblasti že trideset let, zgledno učijo v tem oziru! Kot v Miljah, tako bi se obtmšali povsod na Tržaškem in Goriškem. O tem sem globoko prepričan. Zaskrbljen slovenski oče lllllllllllllllllllllll Illllll MINIMUMIH ININIIINNIIIIINNIIMIIIMNMNNNN IIMMIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIMIIIIMMIIMIMMIIMIIIIIIIIIIIIMIMMMM IMIIIIIMMIIMNIIINMMIMIMMINMIII MMMMMMMMMH ||........................................................................................ IIMMMMMM...........MMIINMIIMIM.........IMIIMIMMMNIMIM.........IIIIIIIIMIIINIIIMM......I........IIMNIMIINIIIII valca izreden vtis. Menim, da kdor obišče Brixon i-n ne gre v Novo Štifto, sploh ne bo nikdar vedel, kaj je v Brixnu resnično lopo. Nova Štifta pa sc ponaša tudi z obširnim gospodarskim poslopjem. Prav zinana je samostanska vinska klet, kjer prodajajo vstekleničena domača vina in si človek lahko kar v -kleti dušo priveže ob božji kapljici, pršutu in rženem kruhu. Ta klet ima vsaj toliko obiskovalcev kot hiša božja in vsakdo si ga za spomin vzame domov zabojček s -tremi steklenicami južnoti-rolca. Lahko si -mislite, da z nami ni bilo drugače. ZAKLJUČNA POBOŽNOST Iz Nove Štifte smo se usmerili proti v/hodu. Reka Rienz, ki se pri Brixnu izliva v Eisaek, nam je pokazala pot v Pu-striško dolino (Pustertal), ki vodi čez Toplaško polje, kjer izvira raka Drava, do Lienza v Vzhodni Tirolski. Pustriška dolina leži -više kot Brixon, MIIMIIMIIIMIIMMIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIM zato ne pozna več vinogradov, pač pa je bogata na nj-i-vah, -travnikih iin gozdovih. Prešli smo mesto B-nunincck, -ki je srce doline in se uistavi-li -za kosilo v Tohlaohu, odkoder se odcepi pot k jezeru Misunima in za Cortino d’Ampezzo. Mi pa smo pot nadaljevali do I-noiichona (San Candido), kjer je v bližini državna meja. Innichen dolguje svoj nastanek benediktinskemu samostanu, ki ga je v 8. stoletju dal postaviti bavarski knez Tas-silo II. z namenom, da pokristjani ando:-ne prebivalce. V glavnem so to bili Slovenci, ki so ob Dravi navzgor prišli prav do njenega izvira. Od samostana ni ostalo ničesar več, starodavna cerkev s svojo kripto iz prvotnih časov pa še stoji. Zadnje čase so jo obnovili, tako da je njena starodavnost krepko podčrtana. V tej cerkvi smo se zbrali, da se Bogu zahvalimo za uspešno ekumensko potovanje in za vsa spoznanja, ki smo jih bili na njem deležni. Dejstvo, da smo prav v Innichenu sklenili svojo pot, nam je dalo misliti: pivi dan smo se zbrali na Moškem otoku sredi Chionnskoga jezera, kjer je -isti Ta-ssiilo zgradil samostan, odkoder naj bi misijonarji hodili oznanjat Kristusov evangelij med Slovence. In sedaj smo bili na drugem takem kraju, ki je tudi pevezan z našim pokristjanjenjem. Zapeli smo zahvalno pesem in Bogu priporočili svoj narod, da bi še naprej ostal zvest veri in jeziku svojih očetov. Potem se je začel povratek v po'nem pomenu besede. Cez prelaz Krouzberg (Tre Croci) smo čez Sappado in Ovaro prišli v Tolmeč. Sprejela sta nas Furlanija in noč obenem. Pa se nismo hoteli razi-ti brez slovesa. Industrijec Ivan Prinčič -nas je povabil, da se v Krminu ustavimo za nekaj časa še pri njem. Čaše vina so se dvignile v pozdrav in slovo. Obenem pa smo vsi zaželeli: nasvidenje na novem ekumenskem potovanju prihodnje loto! KONEC Notranjost samostanske cerkve Nova Štifta pri Brixnu Srečanje Slovenske skupnosti v Jamliah Občinska seja v Sovodnjah V soboto 13. decembra se je v Jamljah sestalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti im obravnavalo več važnejših vprasami. Najiprej je pozitivno ocenilo obisk SSk na Koroškem, (kjer je bila 29. in 30. novembra v gosteh Narodnega sveta koroških Sllovencev. Obisk, kaiterega glavna tema je bila problem preštevanja koroških Slovencev in samostojnega slovenskega šolskega Okraja v naši deželi, je imel širok odmev tako v slovenskem kot tudi v italijanskem tislku. SSk bo glede tega vprašanja sprožila vrsto akcij, ki naj v tem težkem trenutku dokažejo vsej javnosti boje, ki jih bijejo koroški Slovenci za svoj obstoj. V tam smislu je števerj anski občinski sivet že izglasoval resolucijo, iki obsoja preštevanje manjšine na Korošikem. V nadaljevanju seje je deželno tajništvo SSk razpravljalo o obisku, ki ga je predsednik deželnega odbora Comaili pravkar opravil v Sloveniji, ikjer je bil gost Izvršnega sveta Slovenije. Slovenska skupnost sicer jemlje na zmamije izjave predsednika Comellija, da bo dežela »v okviru lastnih pristojnosti in s pomočjo zakonodajnih instrumentov konkretno uredila tista področja, ki so pomembna za ohranitev in okrepitev jezikovnega, narodnega in kulturnega bogastva narodnih manjšin«. Toda takšne in podobne izjave smo že večkrat in ob raznih priložnostih slišali. SSk ponovno ugotavlja, da ima dežela Furlani j a-Juli j sika krajina možnosti in pristojnosti, da stvarno in učinkovito rešuje probleme slovenske narodne manjšine v deželi v duhu izvajanja ustavnih določil, deželnega statuta in mednarodnih sporazumov. Cas bi torej že bil, da se od abstraktnega formaliziranja raznih besed in načel takoj preide na konkretno reševanje slovenskih problemov' v smislu globalne zaščite celotne slovenske narodne skupnosti v deželi. Deželnemu odboru ne manjka predlogov v tem oziru, saj mu je SSk že na prvi seji novega deželnega svata predložila zakonski osnutek za globalnost v pravični zaščiti Slovenske narodne skupnosti. Zadnji tedni so prinesli našim rojakom iz Krmina in s Plešivega ndkaj lepih uspehov in s tem seveda veliko zasluženega zadoščenja. Začelo se je s Cecilijarniko v Gorici, kjer se je na novo organizirani krminski moški zbor pod vodstvom odličnega mojstra Zdravka Klanjščka dostojno uvrstil med uspešne moške zbore na Goriškem. Nekaj dni potem, 28. novembra, je bila v prostorih gostilne »Pri Lovcu« na Ple-šivem slavnostna večerja, katere se je udeležilo čez sto gostov, povečini domačinov; prišlo pa je tudi nekaj predstavnikov iz bližnjih vasi, iz Gorice, iz Trsta in dz Vidma. Večerjo je organiziral Krožek Briške mladine iz Plešivega. Jožko Sirk, predsednik Krožka, je v kilenih besedah obrazložil namene in cilje tega srečanja. Potrebna je namreč vse večja povezava mod krmimskkni Slovenci, povezava, ki pa ne sme škodovati lepim odnosom, ki že od nekdaj vladajo med Slovenci in Furlani na tem področju. K veselemu razpoloženju med večerjo sta med drugimi pripomogla že imenovani moški zbor iz Krmina Ln mladinski ansambel Veselih Steverjancev. V potek 5. decembra se je — morda prviič v zgodovini — siveti Miklavž spomnil tudi slovenskih otrok iz Krmina in P’ešivega. Na pobudo učiteljice Anke Černič se je v poslopju pleš i vsike šole zbralo čez 30 otrok z mnogimi starši. Polni vznemirjenja so čakati, odkod in kdaj se prikaže sv. Miklavž. Prišel je, menda po poti iz Štoverjana, v družbi seveda angeljčkov pa tudi hudička. Bilo je veliko smeha in tudi nekaj solzic, bodisi otroških — od strahu, bodisi odraslih — od ginjenosti. Veliik dan krmi riških Slovencev pa je bil v nedeljo 7. decembra. ?.e imenovani Kulturni krožek briške mladine je orga- S tem v zvezi je deželno tajništvo SSk poverilo nalogo deželnemu tajniku, da pri predsedniku Comaili ju posreduje za sestanek SSk v zvezi s konkretnim izvajanjem nedavnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Svoje .globoke pomisleke in utemeljeno Skrb pa je deželno tajništvo SSk tudi izrazilo glede bodoče industrijske cone na Krasu, saj bodo naši lastniki in kmetje zopet prisiljeni žrtvovati ogromno svojega zemeljskega bogastva. Na ta problem je deželna SSk opozorila tudi predsednika EGS Ontolija, ko se je mudil v naših krajih. Če bo industrijska cona na Krasu realizirana, bomo kot Slovanska narodna skupnost ne samo ob gospodarsko izgubo, saj vemo, da nam nihče še ni plačal zemlje v njeni realni vrednosti, ampak bomo kot manjšina ob nepopravljivo škodo, ki jo bomo utrpeli z izgubo ogromnega dela svoje zemlje, za katero smo v svoji zgodovini doprinesli nemalo žrtev. Na kraju zasedanja je deželno tajništvo SSk obravnavalo še vprašanja slovenske šole in je s tem v zvezi z zadovoljstvom ugotoviLo, kako so se pravzaprav vsi Slovenci razen nekaterih majhnih izjem spontano odločili za zahtevo po samostojnem slovanskem šolskem okraju. Vse slovenske organizacije in društva so se izrekla v tem smislu, prav tako nekateri občinski sveti, združenja staršev itd. Ugotovljeno je tudi bilo odločno in jasno stališče SSk, ki se je na vseh forumih takoj zavzela za slovenski šolski okraj. Deželno tajništvo je nato izreklo še svojo solidarnost dijakom, ki so pred tednom dni zasedli slovensko strokovno šolo v Trstu, ker je ta v nevzdržnem položaju in nikakor ne more jamčiti rednega pouka na kvalificirani ravni. V tem vprašanju je deželno tajništvo sklenilo intervenirati na pristojnih mestih, med drugim tudi z interpelacijo na odbor dežele Fur-laniije-JuIijsike krajine. Prav tako se bo Slovanska skupnost odlofino zavzela za takojšnjo rešitev vprašanja prevozov dijakov in delavcev na Goriškem. niziral že tretji »SlovanSkii večer« v mestnem krmiiiskom gledališču. Velika dvorana se je do zadnjega kotička napolnila z občinstvom. Opazili smo tudi znatno šk vilo Furlanov in Italijanov'. V imenu prirediteljev je prisotne pozdravil Jožko Sirk, v imenu krminske občine pa občinski svetovalec Karlo Mavrič. Navzoč je bil med raznimi gosti tudi jugoslovanski generalni konzul iz Trsta in deželni poslanec SSk dr. Drago Štoka. Pestri spored je v polni meri zadovoljil občinstvo. Nastopili so domači moški zbor, ki ga sestavljajo pevci dz Krmina in Plešivega, mešani zbor iz Štamdreža, moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice, oktet »A m is dal Friul« in moški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine. Posebno pozornost je zbudil nastop folklorne skupine iz Sovodenj. Stalno slovensko gledališče iz Trsta je podalo Štokovo enodejanko »Ne Jeliči vraga«. Med odmorom in na koncu, ko se je mladima veselo zavrtela, pa je igral ansambel »Taims« z Opčin s pevko Nadjo Fabris. Ansambel je pokazal veliko mero izkušenosti in prilagodljivosti prostoru in občinstvu. 8. decembra je bila Mala Cocilijanlka v Katoliškem domu v Gorici. Tudi tu so se prvič pojavili naši malčki s Plešivega ter želi splošno priznanje. Velik pomen je imela za plešivsko-kr-minsko skupnost tudi razširjena seja slo venskih vernikov pri Subidi. Sestali so se v sredo 10. decembra v gostilni »P.ni Lovcu« ter obravnavalli nekatera vprašanja v zvezi z verskim življenjem skupnosti. Izvolili so tudi nov cerkveni odbor, ki ga sestavljajo: Alojz Buzzinel, Popi Keber, Ferdo Polončič, Ivan Prinčič, Ciril Sirk im Hema Sink. Sestanek se je zaključil z zakusko in, seveda, prav po slovansko, z veselim petjem. - mr Bila je 10. decembra. Poleg točk, ki so bile na dnevnem redu, je župan Jožef češčut spregovoril itudi o nedavnem italijansko- jugoslovanskem sporazumu v Osimu, ki ga je označil kot zgodovinsko pomemben dogodek, češ da se odpira sedaj Slovencem v Italiji možnost, da si priborijo globalno zaščito, za kar se trudijo že 30 let. Svetovalec Slovenske skupnosti Remo Devetak je bil v tem oziru manj optimist. Dejali je, da gledamo demokratični Slovenci na omenjeni sporazum z mešanimi čustvi. Sporazum ne vsebuje nobenega paketa za zaščito manjšinskih pravic kot je npr. paket, ki ga je Italija dala južnim Tirolcem. Niso v njem podana jamstva za gospodarski, socialni in kulturni razvoj zamejskih Slovencev. Ker Londonski sporazum ne velja več, so tržaški Slovenci na slabšem kot poprej. Ko bi bil ta sporazum zagotovil vsaj iste pravice, ki jih imajo Italijani v Jugoslaviji! Pa jih ni! Le kje je bilo v coni A pod Italijo izvedeno isto kot v coni B? Kje je tu recipročnost? Nočemo s tem reči, da Jugoslavija ravna napačno, če priznava pravice tamkajšnji italijanski manjšini; poudarjamo le, da Italija ni dala slovenski manjšimi tega, kar bi morala dati na podlagi obstoječih dogovorov in same italijanske ustave, da ne' govorimo o deželnem Statutu Furtlani-je-Julijske krajine, ki je poseben prav zaradi prisotnosti slovanske manjšine. Kaj pomeni za nas zamejske Slovence sporazum v Osimu? Le meglena pričakovanja, ko bi bil moral jasno zajamčiti pravice slovenske manjšine v Italiji. Utemeljena je bojazen, da je korak nazaj in ne naprej. Dežela popolnoma prezira v zvezi s šolskimi okraji prisotnost Slovencev na tem važnem področju; še vedno ne moremo svobodno poimenovati Ulic slovenskih naselij po slovenskih pesnikih ,in pisateljih; pravijo, da je naša meja najbolj odprta in da bo po sporazumu še bolj, pa je treba imeti prepustnice ali potni list, ko se drugod gre čez mejo z osebno izkaznico; razlaščanje zaradi infrastruktur ob meji je zaradi pretekle zakonodaje krivično, saj so cene daleč proč od tržnih. Kdo bo poskrbel za našega kmeta potem ko bo ta oropan poslednjega kosa zemlje? Bivšim itailjjamiskim državljanom slovenskega porekla se preprečuje, da na podlagi državnega zakona, ki predpisuje, da vsak bivši italijanski državljan pridobi avtomatično po dveh 'letih bivanja v Italiji italijansko državljanstvo, to dosežejo. Pri tam se sklicujejo na asimilacijo. Pisma govorijo »non assimilato alTamfoieote na-zionale«. In cerkveno področje? Izgleda, da bodo Slovence oropali za eno škofijo. Možnost škofije v Novi Gorici je bila takoj demantirana, ker nekaterim krogom ne gre v račun, da bi bila v bližini Gorice slovenska škofija, ki bi izvajala prevelik kulturni vpliv na Slovence v zamejstvu. Zakaj se ob pogodbi v Osimu ni smatralo potrebno poglobiti ta problem? Tako bi z naštevanjem lahko šli v nedogled. Zaključek je preprost: Ni razloga, da nekritično povzdigujemo ta sporazum. Po tej trezni in po našem mnenju upravičeni izjavi svetovalca Rema Devetaka je prišla na dnevni red zadeva samostojnega slovenskega šolskega okraja. Občinski svet je soglasno odobril podobno resolucijo, kot so jo bili sprejeli že drugi občinski sveti in razne organizacije. Na predlog podžupana Venčeslava Devetaka je sovodenj ski občinski svet v resoluciji izrazil obžalovanje, da je deželno odbomištvo za šolstvo postavilo tako kratek rok (do 15. decembra), da zainteresirani povedo svoje mnenje. Rok naj bi se podaljšal. Pri poročilu župana je župan odgovoril na vprašanja, ki j,ih je svetovalec Slovenske skupnosti zastavil na zadnji seji. Njegovi odgovori svetovalcev manjšine niso povsem zadovoljili. V zvezi z regulacijskim načrtom je župan prebral vlogo, ki so jo na občinsko upravo vložili nekateri lastniki, ki imajo zemljo v zgornjih Sovodnjah. V vlogi je rečeno, maj bi občina premaknila cesto. Zupan je pojasnil, da to ni mogoče, ker zakon to prepoveduje. Pri tej točki je svetovalec manjšine predlagal, maj se vedno v zadevah, ki so talko ražme kot je npr. regulacijski mačnt, Skliče zainteresirane na razgovor in posvet. Zupan je nadalje poročal, da je vojaška uprava razbremenila deli zemljišča, ki se nahaja pri Cotičih na Vrhu. Občinski svat je odobril prispevek 300 tisoč lir športnemu društvu Sovodnje ter letno nagrado cerkovnikom Ln organistom. Ni je pa odobril oskrbniku ure na zvoniku v Sovodnjah, češ da mu po sindikalnih predpisih ne pripada Sledile so volitve v komisijo za podelitev podpor dijakom nižjih im višjih srednjih šol. Izvoljeni so bili Janko Cotič in Viljem Fajt za večino in Branislav Čemic za manjšino. Pri slučajnostih je župan prebral prošnjo staršev z Vrha, maj bi občinska uprava kako poskrbela za večerni povratek otrok, ki obiskujejo obvezno nižjo srednjo šolo v Gorici. V zvezi s tem je svetovalec manjšine predlagal, naj bi se povezali v konzorcij občini Sovodnje in Doberdob, ko ima slednja svoj šolski avtobus. Ta avtobus naj bi čakal na križišču pri Devetakih, ko pripelje avtobus iz Gorice za v Trst. Prevzel bi otroke tako za Vrh kot za Doberdob. Župan je obljubil posredovanje pri doberdobski občinski upravi, obenem pa opozoril, da je treba počakati na vozni red avtobusnih prog, ki ob novem latu večkrat doživi spremembe. V zvezi s popoldanskim poukom so bili vsi svetovalci mnenja, da je neprimeren in da ga je treba zato odpraviti. Ob koncu se je oglašal še svetovalec večine, ki je dejal, da bi morala občina smetarsko Službo raztegniti tudi na Vrti. Pred kratkim sta obhajala v Podgori pri Gorici zlato poroko Marij Bregant in Rozalija Kiaučič. Kot vsak drugii važan dogodek v svojem življenju sta postavila ta jubilej v okvir vere, da je prišel do posebno lepega, zlatega izraza. Vsi smo bili prijetno presenečeni ter se iz srca nasmejali, ko sta -pridirjala s cingljajočimi zvončki dva vprežena konjička pred cerkev. Na vozu kočij až v uniformi, s cilindrom in frakom. Za njim ženin in nevesta z zlatim pušeljcam. Kar zaživeli smo trenutke nekdanjih časov. Zlaitoporočenca pa res znata! Njuna odlika je bila in je še vedno narodna in verska zavest. Gospa Rozalija Mamka lina Arabci spoštujejo palmo, Grki oljko, Nemci hrast, Indijci smokev, Italijani so si izbrali cipreso ali pinijo, med Slovenci pa je že od najstarejših časov narodno drevo lipa. Sledove spoštovanja lipe srečamo tudi pri drugih narodih Slovanske jezikovne skupine, posebno v narodnih pesmih — zanimivo pa, da najmanj v hrvaških in srbskih — toda menda pri nobenem ljudstvu ni narodno drevo imelo takega simboličnega pomena kot pri Slovencih. Pod lipo so zborovali starešine, župani, v Slovenski Benečiji vse obdobje njih državno-pravne samouprave pod Beneško republiko. »Rej pod lipo« se je skoraj do danes obranil med Slovenci na Koroškem. Toda motil bi se, kdor bi mislili, da je bila lipa samo simbol kmečkih srenj. Učeni kranjski zgodovinar iz preteklega sto letja pl. Radias je zapisal naslednje: Lipa je bila na Kranjskem po gradovih, v mestih im vaseh, pri plemstvu, meščanih in kmetih v enakem ugledu. To nazorno kažejo tudi risbe gradov po Valvasorjevih 'knjigah. Vprašanje je, kdo se bo lotil raziskave in pojasnila tega prastarega Slovenskega narodnega simbola? nam je povedala, da je bilo v teh petdesetih letih včasih zelo hudo, zlasti mod vojino. A z nadnaravno vero se je dalo vse prenesti in premagati. Slavljenca sta bila vedno v katoliških in narodnih organizacijah. Zato sta ostala zvesta Bogu in domovini. Stal no sta naročena na »Katoliški gllas«. Njuni vnukinji, Lojzka in Lučka, dobro vzgojeni, pričata, kakšen duh veje v Brogamtovi družini. Na dan zlate poroke so tvorili slavljencema najlepši venec njuni otroci, vnuki in ostali sorodniki. Z njimi srno dvignili tudi mi polne čaše pristne kapljice in napili: Da bi še dolgo časa glodala zlato zarjo večerno in nekoč uživala slavo neizmerno! Zlatoporočenca Marij Bregant in Rozalija Klaučič sta na originalen način prišla K slovesnosti zlate poroke v podgorski cerkvi. Pričujoča slika to v polni meri potrjuje ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI Želi včlanjenim društvom, pevskim zborom in organizacijam kakor tudi vsem, ki njeno delo spremljajo in podpirajo DUHOVNO BOGATE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN BOŽJI BLAGOSLOV V NOVEM LETU Delo za moralno oplemenitenje in kulturno obogatitev našega rodu v zamejstvu naj bi spremljale programske besede: mati, domovina, Bog! Novice s Krminskega Na koncu Male Cecilijanke 8. decembra v Katoliškem domu je zaorila iz grl združenih otroških zborov skupna pesem »Je angel Gospodov oznanil Mariji« (Foto Viktor Cej) ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA vabi na božičnico ki bo v nedeljo 28. decembra ob 15. uri v goriški stolnici. Z božičnimi melodijami bodo nastopili združeni mladinski, mešani in moški zbori. Sledijo pete litanije M. B. in blagoslov. Zlata poroka v Podgori PEKARNA - SLAŠČIČARNA VIATORI Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja lahko dobite v naj večji izbiri v naših goriških prodajalnah GORICA Tel. 2645 GOSTILNA Podversič ul. B. Pavia, 61 - GORICA vošči vsem sorodnikom, znancem in gostom blagoslovljene praznike in uspešno novo leto TVRDKA ANTON KOREN OBDELAVA STEKLA Podružnica: Glavna trgovina: Corso Italia, 42 Ul. Carducci, 6 GORICA Tel. 2234 URARNA IN ZLATARNA ŠULIG □J Ul. Carducci, 45 - Tel. 5657 GORICA TRGOVINA ČEVLJEV ALPINA GORICA - Corso Verdi, 78 - Tel. 2517 Pastirček št. 3 Decembrsko številko »Pastirčka« prepleta misel ma zimo, sv. Miklavža in božično skrivnost. O vsem tam govorijo pesmice tat »Hitite snežinke« (Zora Saksida), »Burja din Rras« (ista), »Sv. Miklavž in matematika« (dsita) in pesmi D. K. »Sveti večer« ter »Spet prihaja«. Zoirta Hairej pa je uglasbil pesem Ljubke Šotrii »Božična uspavanlka«. Pesem »Našega poganislkega mesita jesen« je še prispeval misijonar Vladimir Kos. O Miklavžu, ikii prihaja, piše Ana Marija FramdOhč. Dva druga spisa sta o jaslicah (.Prazne jaslice in Jaslice brez Jezuščka -igrica v enem dejanju). Nadaljujeta se zgodbi v nadaljevanjih »Junak našega časa« in »Mladost med gorami«. Iz prirode sta vizeta sestavka o lisici in o mahu (Viddk, pazi!). Tomaž govori o opazovanju narave pozimi, Štiriperesna deteljica opiše letošnje tabore -slovenskih tržaških skavtinj, Branita pa prikaže hojo po ravnem, vzpon in smučanje. Pisem mladih dopisnikov je to pot že kar precej, zlasti so značilna dz Rupe-Peči. Viidii se, da je itam nova učiteljica, (ki zna otrdke navdušiti za pisanje. - j k Župnija Sv. Križ pri Trstu priredi KONCERT BOŽIČNIH PESMI s sodelovanjem cerkvenih peivsikih zborov iz Nabrežine, Zgonika, Proseka in Kon-tovela. Koncert bo 26. decembra, na praznik sv. Štefana, v župni cerkvi v Sv. Križu ob 15.30. ■ V okviru odseka za ameriške študije jugovzhodne Evrope so predavali na zboru v Atlanti prof. Bogdan Novak z univerze Toledo o položaju Slovencev v Italiji. V jezikovnem odsellcu prof. Lenček o razvoju slovanskega knjižnega jeziika. Profesor Edi Gobec z univerze Kerut pa o prispevkih 'Slovencev k razvoju ameriške omike. Božični koncert v Podlonjerju Ob prvii obletnici naše skromne cemkve bomo imeli v Podlonjerju koncert božičnih pesmi. To bo v nedeljo 28. decembra, na praznik Sv. Družine ob Štirih popoldne. Nastopi cerikvani zbor dz Skednja pod vodstvom Dušana Jakomina. Vabimo sosede in prijatelje na božični obisk v Podlem j ar. V naš kraj vozi avtobus štev. 35 - F. S. ★ SVET DEŽELNE SLOVENSKE SKUPNOSTI želi svojim somišljenikom, volivcem, podpornikom in vsem rojakom dežele Furlanija-Julijska krajina vesel božič in na uspehih polno novo leto 1976. ★ DUHOVSKA ZVEZA V TRSTU pozdravlja o božičnih praznikih vse sobrate in vse rojake — naročnike In prijatelje katoliškega tiska. ★ SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU pozdravlja o božičnih praznikih vse svoje člane, prijatelje in sodelavce ter jim želi blagoslovljen božič in uspešno novo leto 1976. ★ ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV NA TRŽAŠKEM vošči vsem dirigentom, pevcem in pevkam ter njih družinam vesel božič in srečno novo leto 1976. ★ ŠOLSKE SESTRE, PROVINCIALNI DOM V TRSTU, ul. delle Docce, 34 želijo vsem, ki v njem živijo ali ga obiskujejo, blagoslovljene praznike in srečno novo leto. ★ MARIJINA DRUŽBA MARIJE MILOSTLJIVE v ulici Rlsorta 3, Trst vošči svojemu voditelju, članicam in vsem, ki so jo spremljali z molitvijo in darovi, milosti polne praznike ter z Bogom začeto novo leto. ★ SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU želi vsem članicam, dobrotnikom in podpirancem srečne božične praznike. ★ SLOVENSKE SKAVTINJE IZ TRSTA IN OKOLICE pozdravljajo vse, ki z razumevanjem in simpatijo spremljajo njih delovanje ter jim želijo krščansko doživete božične praznike ter blagoslovljeno novo leto. ★ VODSTVO SLOVENSKIH TRŽAŠKIH SKAVTOV vošči vsem rojakom vesel in blagoslovljen božič ter srečno novo leto 1976. ★ SVETOIVANSKI MARIJIN DOM V TRSTU vošči vsem, ki ga obiskujejo in gmotno podpirajo, blagoslovljene praznike in uspešno novo leto. ★ BARAGOV DOM V RICMANJIH želi vsem, ki ga obiskujejo, podpirajo ali v njem sodelujejo, blagoslovljen božič in uspešno novo leto. ★ MARIJIN DOM V ROJANU vošči svojim dobrotnikom in prijateljem ter vsej župnijski skupnosti v Kristusovem miru preživete praznike in srečno novo leto 1976. it »MLADIKA« želi vsem rojakom srečne božične praznike ter zdravo leto 1976. ★ UKMARJEV DOM V ŠKEDNJU želi vsem svojim obiskovalcem, podpornikom in somišljenikom krščansko doživete praznike v smislu smernic pok. dr. Ukmarja in božji blagoslov v letu 1976. ★ SLOVENSKO KARITATIVNO DRUŠTVO (SLOKAD) se ob prazniku Kristusovega rojstva spominja vseh svojih dobrotnikov in zlasti tistih dobrih oseb, ki se žrtvujejo v poletnih mesecih za blagor naše mladine. ★ SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA v Bazovici, Rojanu, Boljuncu, Borštu, Ric-manjih, Sv. Križu in na Opčinah želi vsem gojencem, njih učiteljem in staršem vesel božič in uspešno novo leto. ★ ŽUPNIJA SV. MARIJE MAGDALENE V BAZOVICI se zahvaljuje številnim dobronikom in vsem vernikom želi blagoslovljene praznike ter zadovoljstva polno novo leto. ★ MLADINSKI KROŽEK IZ ZGONIKA želi svojim članom, simpatizerjem in vsem, ki sestavljajo farno občestvo globoko doživete praznike in srečno novo leto 1976. ★ SALEZIJANSKA SKUPNOST IZ MARI-JANIŠČA NA OPČINAH vošči vsem dobrotnikom in prijateljem blagoslovljen božič in srečno novo leto. ★ VODSTVO KREKOVEGA DOMA V BORŠTU izreka mladini, ki zahaja v dom in njenim staršem iskrena voščila za praznike Gospodovega rojstva in novo leto v zdravju ter božjem varstvu. ★ OB PRVI OBLETNICI SLUŽBE BOŽJE V PODLONJERJU želimo vernim rojakom blagoslovljen božič in mimo novo leto. ★ SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI vošči vesel božič in srečno novo leto vsem prijateljem in številnim dobrotnikom, ki dobrohotno spremljajo njegovo delovanje in ga podpirajo. ★ FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH IN ANSAMBLA TAIMS TER GALEBI pozdravljajo vse rojake na Tržaškem in Goriškem z željo, naj jih ob božičnih praznikih in v novem letu spremljajo sreča, zdravje in uspeh. ★ ★ SLOMŠKOVIM CASTIVCEM, dobrotnikom in sodelavcem postopkov, (razen Slomškovega še Baragov, Vošnjakov in Gnidovčev) za prištetje k blaženim in svetnikom doma, v zdomstvu in zamejstvu, posebno stiskanim ali težko bolnim blagoslovljen božič ter zdravo novo leto 1976. - Msgr. dr. Frančišek Šegula, postulator v Rimu. ★ ★ VODSTVO SLOVENSKE DUHOVNIJE V GORICI želi vsem slovenskim družinam in posameznim vernikom v mestu Gorica čim bolj doživete praznike Gospodovega rojstva in blagoslova polno novo leto 1976. Naj bi prihod božjega Sina na svet povezal vse naše ljudi po svojih dušnih pastirjih v eno samo družino božjih otrok. ★ APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA (ACM) V GORICI IN TRSTU vošči vsem članom in udeležencem skupnih ekumenskih romanj blagoslovljene praznike ter v trdni povezavi s Cerkvijo in z božjim ljudstvom preživeto novo leto 1976. ★ ODBOR »KATOLIŠKEGA DOMA« V GORICI vošči blagoslovljene božične praznike in uspešno ter zdravja polno novo leto vsem svojim dobrotnikom, sodelavcem in prijateljem tu in po svetu. Obenem se jim zahvaljuje za dosedanjo pomoč ter se jim priporoča še vnaprej. ★ ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA želi vsem pevovodjem, pevkam in pevcem, njih družinskim članom, dušnim pastirjem in vsem rojakom, ki v bogoslužju s temi zbori sodelujejo ter jih na kateri koli način podpirajo duhovno globoko doživete praznike Gospodovega rojstva in na božjem varstvu bogato leto 1976. ★ ZAVOD SV. DRUŽINE V GORICI želi svojim gojencem in gojenkam, njih staršem in vsem dobrotnikom milosti polne praznike ter v Bogu začeto in z njegovo pomočjo srečno preživeto novo leto 1976. Obenem izreka prisrčno zalivalo vsem, ki še vedno velikodušno prispevajo za njegove velike potrebe. Naj bi ta pomoč tudi v novem letu ne Izostala, dobri Bog pa naj bo vsem velikodušen plačnik! ★ SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠCE V GORICI vošči vsem dobrotnikom, sedanjim In bivšim gojencem in njihovim staršem blagoslovljene praznike in srečno novo leto. ★ MARIJINA DRUŽBA V GORICI pozdravlja vse članice ter vošči njim in njihovim družinam mir in božji blagoslov v novem letu. ★ GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vošči vsem svojim članom in bralcem, tu in po svetu, blagoslovljen božič in sreče polno novo leto. ★ III. RED SV. FRANČIŠKA V GORICI vošči vsem udom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. ★ SKPD »M. FILEJ« - GORICA želi vsem prijateljskim društvom na Goriškem, Tržaškem in Koroškem blagoslovljen božič in uspeha polno novo leto. ★ MLADINSKI ZBOR »KEKEC« IZ GO-rice vošči vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 1976 vsem drugim mladinskim zborom. ★ SLOVENSKI GORIŠKI SKAVTI želijo vsem slovenskim skavtom v zamejstvu in po svetu vesel božič in napredka polno leto 1976. ★ SLOVENSKO AKADEMSKO DRUŠTVO (SKAD) V GORICI želi vesele božične praznike in srečno novo leto članom in vsem zamejskim Slovencem. ★ MOŠKI PEVSKI ZBOR »M. FILEJ« IN MEŠANI PEVSKI ZBOR »L. BRATUŽ« IZ GORICE voščita vsem prijateljskim zborom na Goriškem, Tržaškem in Koroškem vesel božič in uspehov polno novo leto. ★ SKPD »F. B. SEDEJ« IZ ŠTEVERJANA vošči vsem članom, prijateljem in znancem doma in po svetu vesele božične praznike in srečno novo leto. ★ CERKVENI PEVSKI ZBOR IN PROSVETNO DRUŠTVO V PODGORI pozdravljata svoje rojake ob praznikih Gospodovega rojstva in jim želita uspešno novo leto. ★ PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« vošči svojim članom, somišljenikom in obiskovalcem predstav v župnijskem kulturnem domu polnost božične radosti in božje varstvo v novem letu. ★ KATOLIŠKO KULTURNO DRUŠTVO »HRAST« IZ DOBERDOBA želi ob praznikih Gospodovega rojstva vsem članom in prijateljem krščansko preživete praznike in božje varstvo v letu 1976. TRGOVINA Z JESTVINAMI IN MEŠANIM BLAGOM Oskar Kovic PEC, 20 Tel. 88016 GOSTILNA »Pri Mirotu« SOVODNJE OB SOCI Tel. 88017 ELIA ČUK Kolesa, motoma kolesa, radijski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline GORICA Trg Cavour, 9 Tel. 83536 GOSTILNA Devet« nk VRH SV. MIHAELA, 48 Tel. 88005 TRGOVINA IN GOSTILNA Tomšič (pri Ušerju) SOVODNJE OB SOCI Tel. 88020 ★ ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA želi vsem članom, prijateljem in dobrotnikom blagoslovljene praznike in uspehov polno novo leto. ★ ANSAMBEL »LOJZETA HLEDETA« IZ ŠTEVERJANA vošči vsem poslušalcem domače narodne glasbe vesel božič in sreče polno novo leto. ZAHVALA Globoko ganjeni nad izrazi sočutja ob smrti maše ljube mame Frančiške Hlede vd. Terčič se iskreno zahvaljujemo vsem, zlasti še msgr. Francu Močniku in samaševalcem za pogrebno mašo, ostalim duhoiraikam, pevovodju Z. Klanjščku in pevcem, zdravniku dr. Kleindianstu, bolničarkam, darovalcem cvetja in v dobre namene ter vsem, ki so našo nepozabno imamo spremili na njeni zadnji poti. Števerjan - Kalifornija - Avstralija, 15. decembra 1975 Žalujoče hčere in sinova z družinami ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljubljene mame Štefanije Marinič por. Mikulus se .najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala župniku g. Stanku Prenniu za pogrebne obrede, 'msgr. Rutarju za tolažilne »besede in molitve, darovalcem cvetja in vsem, ki so spremljali našo drago mamo na njani zadnji porti. Oslavje - Gorica - Ločnih, 15. decembra 1975 Žalujoče hčere In sinovi z družinami Za božične praznike in novo leto izrekajo svoje čestitke: i|!!!!|ii||!!!||||!!!!|il||!!!||l||!!!||l|,!!!||i||!!!|il||!!!|Mi|!!!|il|,!!!|ili|!!!|ii|i!!!|ili|!!!|ili|!!!|iii|!!!|iii|!!!|iii|!!!,ll||!!!|iii|!!!,llim Vsem svojim gostom, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1976 HO TEL BLED ROMA - RIM, via S. Croce in Gerusalemme, 40 Lastnik: V. Levstik TVRDKA TERPIN IMPORT-EXPORT KMETIJSKI STROJI Ul. Duca d’Aosta, 42 Tel. 87-218 30-802 Skladišče: 30-168 Ul. III. Armata SUPERMARKET OBUTVE Košič Benedikt Največja izbira čevljev za vse prilike in čase GORICA Tel. 5162 Ul. Rastello, 5-7 TVRDKA Florijan Vetrih GORICA, ul. Lantieri, 5 - Tel. 2527 MOŠA, ul. Isonzo, 9/b Tel. 80160 TVRDKA Prinčič Ivan K R M I N (Cormons) - Tel. 6121 TOVARNA POHIŠTVA IN TRGOVINA Z LESOM Kmečka banka G O R I C A - ul. Morelli, 14 - Tel. 2206 vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje) Supermarket BERTOLINI &C. M O S S A Ul. Isonzo, 19 Tel. 80394 VELIKA IZBIRA MESA, MESNIH IZDELKOV, PERUTNINE, TER DIVJAČINE IN RIB NA DROBNO IN NA DEBELO Cene ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure Obiščite nas! Odhajali boste zadovoljni! DROGERIJA VIDA GORICA - ul. Seminario, 10 - Tel. 2887 URARNA IN ZLATARNA Vižintin Ani in Marjan GORICA - ul. Monache, 9 lom Staaislav TRGOVINA Z ELEKTRIČNIM IN SANITARNIM MATERIALOM GORICA Ul. Mattioli, 11 Tel. 83271 Klobučarna LEBAN Vetlika izbira moških in otroških klobukov znamke »Barbisio« in »Panizza« ter čepic im dežnikov Ul. Rastello, 54 Tel. 83907 GORICA » A G R A R I A « PRI DARKOTU Bogata izbira v/saikovnstnih potrebščin za 'kmetijstvo Ul. Carducci, 45 Tel. 81900 GORICA GOSTILNA .muski mr (pri Brunotu) SOVODNJE OB SOCI Tel. 88034 Koršič Podjetje, ki je od obrtniških izkušenj prešlo v trgovinsko dejavnost NOVA PRODAJALNA POHIŠTVA VAM NUDI ■ serijsko pohištvo ■ pohištvo po meri ■ preureditve OBIŠČITE NAS! POSEBNI POPUSTI! TRST Ul. S. Cilino, 38 (pri cerkvi sv. Ivana) Tel. 54390 TRGOVINA JESTVIN Pri Dušanu SOVODNJE OB SOČI, 48 Tel. 88060 OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000 UPRAVLJANA SREDSTVA PREKO 7 MILIJARD LIR želi ob praznikih miru, ljubezni in dobrote vsem rojakoin tu, v domovini in zamejstvu obilje notranjega zadovoljstva, v novem letu pa zdravje, uspehe pri delu in splošno zadovoljstvo! RAZVOJ PORASTA VLOG: 1965 846.717.397 1970 1975 (15. oktobra) 1.814.501.201 6.331.126.537 NUDIMO VAM: Vse bančne operacije in usluge Kredite in hipotekarna posojila Menjalnico Poslovanje s tujino Tržaška kreditna banka je tvoj zavod, poslužuj se ga ! TRST Ul. Fabio Filzi, 10 Telegr.: Bankred Tel. 61 - 446 - Telex: 46264