Odprto pismo ravnatelja Gustava Pirca Bohinj¬ cem in vsem tistim, katere gre mari. Tukaj izhajajoči katoliški dnevnik »Slovenec«, kateri mi je podtikal, da sem v zvezi z znano interpelacijo v državnem zboru glede prodaje bohinjskih planin, me naravnost pozivlje pojasniti, kaj je na tem resnice, in v kakšni zvezi sem jaz z govo¬ rico v Bohinju glede podpor za planine. Ne da bi me imenovani list k temu po¬ zval, storil bi to vse eno, in sicer iz mno¬ gih nagibov, ker imam marsikaj povedati ter se ob enem hočem dotakniti v kato¬ liškem »Slovencu« objavljenih napadov na mojo osebo zaradi mlekarstva, posebno pa zato, da razkrinkam Bohinjcem, seveda le pametnim, spletkarijo one ničvredne osebe, ki je vir vseh zlobnih napadov in tudi deloma vir izmišljenih govoric. Precej, ko je bila interpelacija po dru. Schalku v državnem zboru podana 2 je bila v »Slovencu« priobčena notica, ki je skrito, a vendar jasno kazala na-me kot provzročitelja. »Slovenski Narod« je takoj v posebnem članku dokazal neum¬ nost trditve, da bi bili naši državni po¬ slanci in sploh kdo od narodne stranke deležen te interpelacije, ker se narodna stranka ne strinja ž njo in ker je ona isto tako za vse, kar se more pridobiti za našega kmeta. Kot odgovor na ta članek »Slov. Naroda« pri¬ občil je »Slovenec« članek, s katerim hoče resnična izvajanja »Slov. Naroda« kot hinavstvo spodbijati, mene pa čisto ne¬ dolžno napadati. »Slovenec« je 5. junija namreč pisal: »Liberalni lopovi, ki za hrbtom v divjem sovraštvu skušajo uničiti našega kmeta, so seveda tudi hinavci. Lagatiznajo še bolj nego kleti. V tem smislu je prav lahko umljiv članek, v ka¬ terem hoče »Narod« oprati sebe in svoje poslance sodelovanja proti bohinjskim kmetom.« »Slove¬ nec« še dostavlja, »da je dolžan še nekaj besedij i z p r e go v o r i t i za ljudi, ki imajo še kaj razuma, da jim pojasni »Narodove« laži«. Vsa ta »Slovenčeva« pisava je skoz in skoz zlagana ter ima le namen, nevedne bralce loviti na svoje limanice, kajti mislijo si: »naši neumni kmetje nam bodo že verjeli, saj resnice tako ne poznajo, ker jim pre¬ povedujemo brati »Slov. Narod«. In kaj je resnice na tem? Ko je dr. Schalk podal interpelacijo, prišel je državni poslanec gosp. Pogačnik precej k dru. Tavčarju ter mu izjavil, da dobro ve, da niso v nobeni zvezi z inter¬ pelacijo ne slovenski liberalni Slovenci, ne baron Schwegel, ter je prosil dra. Tav¬ čarja, če se sme sklicavati pri ministrskem predsedniku nanj in na njegove tovariše, ko bo prosil, da se interpelacija ne vpo- števa. Dr. Tavčar je temu samo ob sebi umevno pritrdil. Kmalu pa pride na Dunaj gori navedena številka »Slovenca«, ki je narodno napredno stranko tako surovo z lopovi, lažnjivci itd. nažgala. Vsled tega dr. Tavčar reče Pogačniku: Lepi kavalirji ste, poprej okolo nas prosjačite, potem nas pa napa¬ date. Poslanec Pogačnik odgovori, da bo precej pisal »Slovencu«, da morajo ta članek popraviti. Poznam g. Pogačnika kot poštenjaka, ki je svojo obljubo gotovo 4 izpolnil tembolj, ker njegova obljuba velja za moško besedo, katero kot reservni častnik že tako n e s m e prelomiti. »Slo¬ venec« je tedaj dobil pristna po¬ ročila in vendar ne prekliče svo¬ jih lažij, češ, kaj bodo pa njegovi bralci rekli, ako zvedo, da je prav za prav laž- nik. Pri »Slovencu« pa ne vedo le od Pogačnika, da so vsa ta sumničenja laži, oni vedo to tudi od gg. poslancev Povšeta in Žitnika, oni vedo tudi, da nisem jaz v nobeni zvezi z dotično interpelacijo, in kako bi tudi bil, saj ne poznam ne osebno ne po pismih nobenega od onih 22 vse- nemških poslancev, od katerih izvirajo interpelacije, zadevajoče našo deželo. Kdo je dal podatke za interpelacijo o bohinj¬ skih gozdih, to sicer meni nič mar, da so pa prišli iz strokovnih krogov, to je očitno, in če bi gospoda okoli »Slovenca« ne ra¬ bila »kmetijstvo« le kot sredstvo za gonjo proti »liberalnim lopovom«, marveč naj bi raje malo razmere proučevala, potem bi kmalu našla, kdo hoče na novo iznaj- diti pokraševanje Bohinja in iskati prepo¬ vedane gozdove, katerih v Bohinju ni, a so jih hoteli narediti. 5 Odgovoriti mi je še na sumničenja moje osebe, da sem jaz delal proti ko¬ risti Bohinjcev v tej zadevi, to pa zato, ker je »Slovenec« enkrat naravnost na¬ mignil na-me, ker me je v članku o bo¬ hinjskih gozdih tudi napadel in me po- rabno spravil med liberalne lopove, laž- nike in hinavce. Govoriti pa hočem tudi zato, ker sem bil od »Slovenca« samega pozvan, in ker mi je neki pošten Bohinjec, ki se kot skoz in skoz pobožen mož ven¬ dar ne da preslepiti, sledeče pisal: »_če je na tem res kaj resnice, prosim, pišite mi, ker se ne spoznamveč in pišite tudi dru. Tavčarju, da naj miruje zarad naših planin.« Znano mi je, de je dobil dr. Tavčar iz Sela pri Bledu ravno tako pismo, kar znači, kako zna klerikalna stranka z lažmi kmete ščuvati. — Vi, kmetje, pa vender sprevidite enkrat iz tega, da »Slo¬ venec« in »Domoljub« že dobro vesta, da le tedaj teče voda na njih mlin, ako lažeta in laži ne prekličeta, inda le tedaj moreta imeti uspeh, če kmetom prepoveduj eta brati liste, iz katerih bi čuli drugo plat zvona. Kar se tiče dra. Tavčarja, sem že gori omenjal, da so vse govorice le laži in izbruh »divjega sovraštva«, kate¬ rega »Slovenec« nam očita. Isto tako sem že gori omenjal, da jaz že zaradi tega ne morem biti v nobeni zvezi z interpelacijo, ker z nikomur od imenovanih poslancev nisem v nobeni katerikoli zvezi. Vi Bo¬ hinjci me pa poznate, koliko sem se vedno potrudil za Vas, in le čudno bi se mi zdelo, če bi me kateri izmed Vas, izvzemši znanega, sodnijsko priznanega lopova v Bohinju, smatral sposobnega za tako lo¬ povščino. Vprašajte le katerikoli klerikal¬ nega poslanca, če se upa danes še javno trditi, da so prišli podatki za interpelacijo od kateregakoli Slovenca na Kranjskem. Laž je od »Slovenca«, ki sedaj trdi, da se sem jaz takrat potegoval za Bo¬ hinjce, ko sem bil še v slovesu pri klerikalstvu, temveč je res, da me je »Slovenec« blatil že leta poprej ob de- želnozborski volitvi, in da nisem Bohinj¬ cem nikdar zameril, ker me niso volili, to ravno nasprotno, potem sem zanje še veliko bolj deloval. Vsak Bohinjec pa tudi dobro ve, da so bili dotični ostri članki v »Kmetovalcu« izvirno delo, ne pa, kakor zopet »Slovenec« laže, ponatis iz njego- 7 vih člankov, kajti bile so v vseh šestih dolgih člankih le cele štiri vrstice ponatisnjene iz »Slovenca«. Odkrito pa priznam in se še danes kesam, da sem tiste članke prijavil, kajti škodili so mi veliko, a koristili pa nič, ne meni, ne Vam. Istotako je trditev, da sem se jaz glede teh člankov obračal do kakega po¬ slanca, čisto navadna laž »Slovenca«, ker jaz sem bil takrat o teh razmerah bolj poučen, kakor sploh kateri Slovenec. Kje so pa takrat bili tisti rešitelji kmeta, ki imajo danes polna usta za njega, a niso ob največji stiski Bohinjcev niti mazinca nagnili? Ko sem bil jaz ob času tiste de- želnozborske volitve pri nekem veljaku obrtne družbe na Javorniku, da naj družba dela za-me, odgovoril mi je odkritosrčno, da ne morejo biti proti mojemu proti¬ kandidatu, ker jim je šel vedno na roke, in kdor ni takrat razumel, kaj sem jaz hotel reči v mojem prvem članku, ta menda danes razume. Jaz sem takrat pisal: »Da moramo pripisati vse hudo, ki je zadelo gorenjske planšarje, žalibog le na račun tistim sokristjanom, ki so se v potu svojega obraza trudili najti potov, po katerih je bilo mogoče vjeti in 8 oslepiti kmeta, in onih, ki so s svojim vpljivom te ljudi podpirali in kmete pre¬ govarjali, oziroma silili, da naj se udajo na škodo svojem interesu.« Tem ljudem se imajo zahvaliti ubogi Bohinjci za svojo revščino in ti ljudje stoje še dandanes v bliščečem slovesu klerikalstva! Sedaj pre¬ sodite, Bohinjci, kje Vam je iskati prija¬ teljev in kje lopove?! »Slovenec« laže potem zopet naprej, češ, da se je potem pod ministrom Thu- nom nehalo moje delovanje. Ali ne more priznati vsak Bohinjec, zlasti pa Starofu- žinčan, ki se kaj briga za bohinjske raz¬ mere, da sem do zadnjega časa delal, če ravno ni moja dolžnost se brigati za Bohinjce? Ravno v tej dobi sem dajal največ svetov, delal prizive, ki so držali, ker so mi bile znane razmere, re¬ šil sem jim skoraj zgubljeno pravico do plovbe po jezeru, ker sem se sam spustil le zarad njih v veliko in nevarno pravdo, da si je bila meni ponudena plovba, ako mirujem, za celi dve kroni. Le meni se imajo zahvaliti Starofužinčani, da so do¬ bili lansko leto tako vročo zaželjeno do¬ volitev za razdelbo pašnikov. In slednjič, kar je najbolj v zvezi s to novo kleri- 9 kalno gonjo proti meni: Ali nisem bil jaz tisti, ki sem še lansko jesen na javnih predavanjah v Srednji vasi, v Boh. Bistrici innaprostem pri svojiviliob jezeruljudi z vso vnemo prigovarjal, naj ponudene parcele kar hitro kupijo, naj ni¬ kar nič ne »gli h a j o« in naj se ne boje glede denarja, ker je tega občinam proti amortizaciji prav lahko dobiti! To lahko potrdita oba gg. župnika v Bohinju, ki sta bila nav¬ zoča in veliko veljavnih mož. Kje pa je bil takrat kaplan Oblak, v tistem odločilnem času? Zakaj pa takrat ni letal od hiše do hiše in ljudi prigovarjal, on, ki ima gorenjo dolino v žepu svojega te¬ lovnika? Bohinjci naj vso krivdo zvrnejo, če sedaj, ko se je vse zakasnelo, ne bo šlo tako gladko z nakupom planin (kakor čujem je dotična interpelacija žalibog pre¬ cej izdala,) edinole na kaplana Oblaka, ker zato zadevo ni hotel toliko delati, kakor ob volitvah proti meni. 1 ) Sicer naj se pa Bohinjci le tolažijo, ako bi bili mene, »liberalnega lopova«, volili, prišli bi v pekel, tako so jim pa nebesa naprej ‘) Glej dodatek tega pisma na koncu. 10 zagotovljena in vrhu tega pekel na zemlji. Sicer je pa res, da kakor meni, tudi Ob¬ laku ni potrebno se brigati za take reči, če se sem pa jaz vendar brigal, izhaja od tod, ker imam vedno srce za kmeta, Oblak pa ima srce le za »kmetsko orga¬ nizacijo«, ki v glavah naših fanatikov more imeti le obliko zadruge, še boljše, obliko konsumnega društva. Kaj je nakup prepotrebnih gozdov brez zadružne po¬ dlage, proti prodaji cukra, kofeta, čaja, ruma, lepih velikonočnih razglednic komad po 30 h i. t. d. na zadružni podlagi? Prav nič, kmet, ki ne kupuje konsulskega cukra, je za nič, če bi tudi na svojo roko pokupil in zastonj razdelil vse bohinjske gozde brez zadružne podlage! 15. junija t. 1. je »Slovenec« iz znane roke prejel dopis in pojasnila o »Bohinj¬ skih razmerah«, ki kar mrgole samih lažij in obrekovanj, obojna seveda v zaviti obliki. Da bodem krajši, ne bom razprav¬ ljal o vseh teh budalostih, ker jih spozna kot take celo najpriprostejši Bohinjec in tudi ne o rečeh, ktere meni nič mar niso, a se mi vendar podtikajo. — »Slovenec« piše, da se širi po Bohinju govorica, da bi dobili česnjani 2000 K, in Fužinčani 11 800 K podpore za planine, ako ne bi se bili zapisali v »Kmetijsko društvo« v Srednjivasi ter dostavlja, da se ta govorica širi, od kar sem bil jaz v Binkoštih v Bohinju in me končno pozivlje da naj razjasnim, da nisem s tem govoricam v nobeni zvezi, da si par vrst poprej prav hinavsko privzgojeno zavija oči in piše: Bog si ga vedi odkod ona govorica o podporah in planinah ? Trditev o takih podporah je sama na sebi velika budalost, saj vsak ud kmetijske družbe že od 30. aprila t. 1. ve vsled razpisa v 8. št. Kmetovalca, daje ministrstvo dalo ubogih 1000 K za izboljšanje planin ne le za Bohinj, temveč za celo deželo. Ako je ministrstvo dalo za planine cele dežele 1000 K, za mlekarstvo v 1. 1901 za celo deželo le 2000 K, potem se ne bo dalo eni politični občini kar 2800 K podpore samo za planine. Isto tako je zlagano v »Slovencu«, da bi jaz kaj govoril o iz¬ stopu iz Kmetijskega društva t. j. prav za prav iz konsumnega društva v Srednji vasi. To je čisto podla laž, na katero se mi niti ne zdi vredno odgovarjati, kajti nihče ni slišal kake besede o tem smislu 12 Če ni »Kmetijsko društvo« v Srednji vasi še dobilo izplačane podpore za mle¬ karstvo v 1. 1900, je samo krivo in name krivdo zavračati je čisto navadna lumpa¬ rija. Ministrstvo je podporo dovolilo in imenovanemu društvu potom glavarstva prijavilo, da ima kmetijska družba (ne jaz) denar z naročilom v roki, da se iz¬ plača, kadar se bo mlekarstvo »Kmetij¬ skega društva« združilo z že obstoječo mlekarsko zadrugo v Srednji vasi. Dokler tega pogoja ne izvršite, indokler družba ne dobi drugačne naloge, Vam glavni odbor pravgotovo ne bo izplačal podpore. Vse kar o tem pišete in zavijate, je čisto navadno huj¬ skanje. Kot dodatek naj še pristavim, kako malo poznajo matadorji srednjevaške za¬ druge zadružni zakon, kajti oni pišejo v »Slovencu«, da so se vpisale mlekarne v zadrugo, vsled česar smejo nositi mleko brez vsake odgovornosti v srednje- vaško zadrugo. Torej ima ta zadruga ude nove vrste, brez vsakega jamstva! Kolikor je nam znano, zakon tega ne pripušča in namen te trditve je menda ljudi na¬ lagati, da so jih lažje spravili v zadrugo. 13 Gospodje od te zadruge sploh niso vselej v po s e b n i p r ij a z n o s ti z r es- nico, drugače hi seveda že ne imeli nobenega uda, saj so celo ob priliki nove prošnje na mini¬ strstvo pozabili na svojo firmo, katero po zakonu edino smejo rabiti, ter so rabili firmo naše družbe. Laž ima kratke noge! Srednjevaška zadruga je prosila svoj čas za državno podporo, v kateri je po¬ pisala svoje lepe, za mlekarstvo zidane (sicer neporabne) prostore in je dodala celo načrt teh šentano dragih prostorov, sedaj pa naenkrat v nasprotju s to proš¬ njo smatra ministrsko zahtevo samo ob sebi skoraj nemogočo. Strast je slepa! Prav infamna in premišljeno izrečena je laž »Slovenca«, da je kmetijska družba kterikrat pisala, da se mlekarnam v Češ¬ njici, Srednji vasi in Fužini ne more dati podpora, ker so jo že pred dobile. Jaz ne vprašam hinavsko, Bog si ga vedi, odkod ta laž, ampak naravnost rečem: od Vas lopovov in hinavcev, ki ho¬ čete ljudi proti meni hujskati. Da bo svet izvedel, kako delujejo hujskači v Bohinju, prijavim sledeče brez- 14 imno pismo, katero sem ravnokar dobi iz Bohinja. Pismo slovi: Vam naznanjam, da seje včeraj po Vašem kolegu (kdo je ta?) pri obenem zboru skle¬ nila res Vaša zelja, da se mora mlekarska zadruga iz kmetijskega društva izbrisati , kme¬ tijsko društvo pa ni ni c zahtevalo, da se mo ramo iz kmetijske družbe izbrisati. Cegava stran je tedaj boljša, ali kmetijsko društvo,- ki je že tisoče prineslo Bohinju (menda ▼ •obliki cukra in kofeta. Opom.) ali Vi, ker Vam po Vašem ne tulimo v kozji rog (kozji rog ne da več glasu, ker Vas je Oblak že vanj ugnal. Opom.) in ste dali z dr. Tavčarjem v zvezi vednost Vsenemcem v drž. zboru, da so interpelirali vlado , da se Bohinjcem ne sme prodati zemljišče c. kr. erarja, samo zato , da bi nam prezasluženega g. Pogačnika ogrdili in bi nas v kremplje vjeli. Ali ste torej kmetski prijatelj ? Ako ste kmetski prijatelj, kaj Vam je mari, če je si¬ rarna v kmetijsko družbo vpisana in ker je kmetijsko društvo član „Gosp. zveze“ vam je „ Gosp. zveza u že nekaj sira spečala, pa bi nam bila vsega, da niste Vi po Vaših ko¬ legih ljudi slepili. Pa se že spregledujejo, torej, če ste Vi kmetski prijatelj , pa bi bili Vi sir spečali, ste ga pa le po narodih dvali 15 da je za prašiče, ker drugi ni o sirarni go¬ voril kakor D. Pa zdaj ste zabranili, da ne bo morebiti „ Gosp. zveza “ sira več vzela in zato pa Vi preskrbite , da se spravi proč, drugače Vam bo še trda predla, ali pa Vi sami naravnost naznanite, da ste voljni, da je še sirarna pri kmetijskem dru¬ štvu. Torej dve poti sta, da nam sir spečate in nazaj v dobro ime daste, ali pa nas tako pustite, da bo r Gosp. zveza a sir srečala, drugače se bo nekega dne pokadlo pa bo mir. Podporo pa kakor nam gre, nam mora kmetijska družba ravno tako dati, če je kmetijska, če ni le ciganska, saj je denar v nji kmetski , ker kmetje davke pla¬ čujemo (drugi pa najmanj dvakrat toliko. Opomb.) ni Vaš, ker svojega krajcarja ne daste. To je vse zato, ker smo Vam tako lep svet šenkali , da je zdaj vreden 10.000 K. Ko bi Vi enga tacga potrebovali, bi bili pa druge volje, tako ste pa čmerni. Še enkrat Vam rečem, zgoraj navedenih dve reči eno spol¬ nite zarad sira, drugače Vam bo trda predla. Prav nucni tudi niste, kakor se sliši, ste nam dali lutra za učenika, ali ni katoličanov več, ali smo tako dalečprišli, kali ? Brezimna pisma se običajno mečejo v koš, tukaj je pa reč drugačna, kajti to 16 pismo ni kmetsko, pač pa prepisano od kake bolj neokretne roke, a sestavljeno je od osebe, ki jo vsak pozna. Vsebina pisma je sestavljena od prvega bohinjskega hujskača, z enakimi besedami lovi kmete na limanice in jih hujska, zato je opravi¬ čeno, če to pismo nekoliko razgrnjem in razkrinkam tega lažnika Bohinjcem! Pred vsem ni noben Bohinjec kdaj slišal, da bi jaz komu rekel ali svetoval, da naj se sploh kdo, bodisi posameznik ali kaka mlekarska zadruga izbriše iz »Kmetijskega društva«, ker je to proti mojemu interesu, kajti jaz celo želim, da bo po možnosti veliko ljudij spoznalo do¬ brote konsumnega društva in strogost postav. Res pa je, da sem že itak revne bohinjske gostilničarje in kramarje tolažil, da pride ravno tako kakor drugod tudi v Bohinju konec konsuma in da škoda traja le par let, potem pa hitro ponehava. In res je že zadnje. Kar se tiče interpelacije zaradi pro¬ daje planin, katero so podali Vsenemci, sem že zgoraj navedel, da ni ne dr. Tavčar, ne jaz v nobeni zvezi ž njo. Kar o tem berete v »Slovencu« ali »Domoljubu«, so njih pristne laži, zato iz njih pisave 17 lahko spoznate, koliko je resnice, in zakaj nočejo, da bi kmet z branjem drugih listov si ustvarjal svoje lastno mnenje. Jaz sem opravičeno kritikoval Vaš sir pri Vas doma, a drugod ne. če je Vaš sir na slabem glasu, je vzrok slabo izde¬ lovanje, kar sem mnogokrat povedal in Vas rotil ter prosil boljše sirarje nastav¬ ljati, Vi ste pa za sirarje nastavljali mla¬ deniče s 15 do 18 gld. mesečne plače, ki so komaj dobri za snaženje posode. Ko¬ liko je bilo le lani škode zaradi popol¬ noma pokvarjenih hlebov? Vzroki pa tiče še drugod! Sprašajte svojo vest in zvedeli boste, zakaj ni več laških trgovcev k Vam? Zakaj ste pa lani izgubili edinega še ostalega zvestega kupca g. O. H.? Cele članke bi lahko o tem pisal. Prodajajte svoj sir sami ali kakor hočete, jaz se zato ne bom brigal, če ga ne morete več prodajati, je le Vaša krivda, kajti sir je danes silno ceno, a proda šele dobro blago. Preustrojite sirarstvo, da prido¬ bite dober glas o njem po svetu in nikar ne pustite dobro podjetje spodko¬ pavati s poskusi nezmožnih ljudij! Žalijo me pa surova pretenja, »da mi bo trda predla« in da me »ustrelite« 18 (pobadlo se bo in bo mir), ker gredo take surovosti le na Vaš račun, dočim do danes Bohinjcev še nisem spoznal s te strani. V tako vrsto surovosti spada tudi imenovati kmetijsko družbo »cigansko«, ki je Vam Bohinjcem naklonila več pod¬ por, nego jih je n. pr. Notranjski vsega skupaj naklonila. Očitanje, da ste mi podarili prostor, ki je zdaj vreden 10.000 K, je prav sme¬ šno, kajti leta 1897, ko sem kupil ta pro¬ stor, ki niti korala n e meri, za 110 gld. in ki me je stal s stroški vred 300 K, ni bilo še sluha in duha o železnici, in je bil dotični, z bukovim grmičevjem za- rasteni pašnik komaj polovico tistega vre¬ den, kolikor sem jaz zanj prostovoljno dal, kajti gospodarski odsek Starefužine mi ga je celo hotel darovati, kar pa jaz nisem sprejel. Da nisem jaz »prav nucen«, ker sem Vam preskrbel za sirarskega učitelja ne¬ kega »lutra«, to pa mene ne briga, kajti reč je izvršil izključno deželni odbor in je sirarja izbral (kakor se kaže prav srečno) gospod državni in deželni posla¬ nec Povše. 19 Iz vsega tega odprtega pisma mo¬ rete Bohinjci posneti, kako premišljeno z lažjo Vas ščujejo proti meni in spomi¬ njajte se, da Vas je 1. 1899. znana oseba gnala k občnemu zboru kmetijske družbe z bojnim klicem: Pirca proč! V tem pismu sem Vam 'že povedal, kako delajo izključno z lažmi proti meni, ker se jim ne posreči, kaj takega proti meni najti, kar bi v očeh najpriprostejšega kmeta držalo, zato so zlasti takrat ob občnem zboru lagali, in »katoliška« lista »Slovenec« in »Domoljub« sta si kar sproti izmišlje¬ vala najgrozovitejše laži. Dobro je, če Vam te laži od novega pokličem v spo¬ min, oziroma navajam, ker jih večina od Vas še ne pozna ali pa ni imela prilike jih za laži spoznati, ker so bile šele zadnji čas od sodnije in državnega zbora za laži spoznane. »Slovenec« in »Domoljub« sta takrat pisala: 1. »Kmetijska družba oziroma Pirc ne zna Tomasove žlindre kupiti, prepla¬ čala jo je, kajti »Gosp. zveza« jo je ve¬ liko ceneje kupila.« Ta trditev je bila popolnoma zlagana, kajti dognalo se je, da jo je »Gosp. zveza« 20 kupila po 3 gld. 15 kr., jaz sem jo pa kupil za 2 gld. 88 kr., tedaj za 27 kr. ceneje. 2. Lagalo se je, da kmetijska družba s predrago žlindro odira kmete. Tudi v tem slučaju se je dognalo, da je bila cena pri družbi prava, dočim so jo pri »Gosp. zvezi« za 41 kr. ceneje prodajali, kot jih je stala, samo da bi mogli z obrekovanjem kmete naščuvati pri volitvi v kmetijsko družbo proti ta¬ kratnemu odboru, češ, glejte kako Vas odirajo! Tatrditevje bila kar na¬ ravnost iz trte zvita laž. 3. Namigavali so, da je družba za¬ služila pri žlindri nad 6000 K in prav hinavsko izpraševali mene, kam je ta de¬ nar prešel. Tudi to je bila čisto navadna spre- mislekom izgovorjena gola laž, ki je imela namen družbo in mene blatiti, kajti tudi o tej zadevi je ta laž sodnijsko dognana. Vse te reči je dr. Šušteršič sam priznal za neresnične in je on sam »Slovenca« in »Domoljuba« na laž postavil, ktera lista sta si 21 te stvari brez vsake podlage (?) sama iz¬ mislila. 4. Lagali so, da pri »Gosp. zvezi« niso sleparili kmete s 16 odstotno žlindro, ktero so kot 32 kr. manj vredno proda¬ jali za 18 odstotno. »Domoljub« je še pred kratkim lagal, da kmetijska družba ne preskrbljuje svojim članom drugega, nego nekaj umet¬ nih gnojil, kteralažje nekak vrhu¬ nec vseh laži, kajti gg. okolu tega lista in vsak količkaj izobražen kmet, ki bere »Kmetovalca« (in teh je veliko) vedo, da kmet. družba oddaja svojim udom skoraj vse gospodarske potrebščine in sicer nad 30. Vidite kmetje, ti gospodje la¬ žejo, celo o rečeh, o kterih vedo, da so splošno znane, češ, kmet sme samo to verjeti, kar mi pišemo. 6. Ko je ta »poštena« (?) gospoda spoznala, da so se z lažmi preveč za¬ predli, jeli so kmetijski družbi in meni očitati njim predbacivane goljufije in pi¬ sali so, da je družba goljufala, ktero oči¬ tanje sem jim precej zagovoril. Najbolj žalostno pri tej stvari je pa dejstvo, da je sleparsko zavite podatke o tej reči iz¬ dal uradnik c. kr. kmetijske družbe, ki 22 je le po moji dobroti prišel do kruha pri družbi in se iz hvaležnosti potem prodal tem časnikarskim poštenjakom (?). 7. Krono vsem lažem so pa posta¬ vili, ko jim je bila enkrat sapa popolnoma zaprta, da so trdili, da je bila v njih li¬ stih cela reč že pojasnena, kajti niti en¬ krat ti hinavci še niso do sedaj teh laži preklicali in svoje bralce o resnici poučili, dasi ne le vsak količkaj izobražen Kra¬ njec pozna danes celo resnico, temveč celo vse izobraženo avstrijsko občinstvo. S tem pismom hotel sem Vam dati sredstva na roko, da spoznate, ali sme »Slovenec« ali kateri drugi njemu podo¬ ben list, meni očitati kako nerednost, ter me šteti med liberalne lopove, hinavce, ki skušajo uničiti našega kmeta in ki znajo bolj lagati nego kleti. Vas Bohinjce in vse drug e, ki gre ta reč kaj mar, Vas pa prosim, premislite sami, kje Vam je is¬ kati največje lopove, lažnike in hinavce na Kranjskem! V Ljubljani, dne 27. junija 1901. Gustav Pirc, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske. 23 Dostavek. Med izhajanjem mojega odprtega pisma so mi došla nova poročila, ki sve- dočijo mojo trditev, da se imajo Bohinjci le sami sebi zahvaliti, ako z odkupom planin danes ne bo šlo več tako gladko, kakor v slučaji, če bi bili oni reč že lansko leto takoj zvršili, ko je g. državni poslanec Pogačnik to reč v Bohinju sprožil. Na tem mestu pa tudi moram popraviti neresnična poročila o zaslugah kdo je pri c. kr. kmetijskem ministrstvu celo zadevo sprožil in največ naredil. Jaz sem o tej zadevi že lansko leto pri pre¬ davanjih v Srednji vasi in Boh. Bistrici govoril in sem povedal, da je ta mož podpredsednik c. kr. kmetijske družbe go¬ spod državni poslanec Povše. Povše in Pogačnik imata edine zasluge, drug nihče. Iz sledečega dodatka naj cen. čitatelji po¬ znavajo, kako hinavsko in lažnjivo, le z edinim namenom proti meni hujskati, je znana klika dr. Schalkovo interpelacijo glede prodaje planin proti meni izkori¬ stila, mesto da bi se sami prijeli za svoje grešne nosove. 24 G. Pogačnik je neprestano Bohinjce dregal, da naj se prizadete vasi vendar ganejo in naj kaj store, da pride reč v tek. Pisaril je na župnike, župane in pod¬ župane. V dolenji dolini je tamošnji gosp. župnik storil svojo dolžnost in je pridobil Lepenčanje in Bitenjčanje, ki so se po¬ prej opirali nakupu. V gorenji dolini, kjer je domena kaplana Oblaka, se pa od njega nič ni zgodilo. Starifužinčani so se precej resno dogovarjali in sklenili planino kupiti. V Češnjici, ki je središče Oblakovega delovanja, niso do danes še prav nič storili. Ko je prišel srednjevaški župan k Oblaku s Pogačnikovem pismom, se Oblak kar zmenil ni. Ob državno¬ zborskih volitvah je rekel Oblak pod¬ županu Janez Arhu, da je še čas planine kupiti in da se ne mudi v to siliti. Nekoč se je reklo, da Pogačnik itak ne bo nič naredil, naj gre poprej dijak C. planino zmerit. Tedaj jurist v II. letu naj meri! Kakoršni šušmarji so pri kmetijski organizaciji, taki so povsod, če le eden reče, da je klerikalec, pa s to izjavo že zadobi vse sposobnosti celega sveta ! Ali gosp. stud. jur. C. pozna le od daleč kak najzanimivejša vest: K gosp. državnemu poslancu Pogačniku sta šla vprašat Martin Logar, podžupan v Starifužini, in Jan Arh, odbornik mlekarske zadruge istotam, kako stoji z nakupom planine, ker so Staro- fužinčani pripravljeni jo kupiti in so se že o vsem dogovorili. Gosp. Pogačnik jima reče, da se mu je iz Bohinja od vplivne (?) osebe pisalo: Bohinjoi niso zmožni se podati v to kupčijo, sicer čemu jim pa tudi planine bodo, menda zato, da se bodo liberalci po njih plazili. Jaz vsega tega sicer nisem sam slišal, a sporočili so mi to vsega spoštovanja vredni in zaslužni bohinjski možje in oni naj imajo odgovornost za te vesti. Iz tega naj vsak razvidi, da sem jaz čisto nedolžen in da je bilo nepotrebno mene napadati; nisem prijatelj takih po¬ lemik, a kadar se me sumniči na moji časti in se me kmetovalcem iz zgolj so¬ vraštva predstavlja kot njih sovražnika ter se me prikrito prišteva med lopove in hinavce, takrat pa nikdar rife bom ostal dolžan odgovora, in kdor me izziva, naj bo pripravljen, da dobi vse dvojno povrnjeno. V Ljubljani, 3. julija 1901. Gustav Pirc. Tiskala in založila .Narodna tiskarua“ v Ljubljani.