SOCIALA NI LE BESEDA
(Mef)Prav neverjetno je, koliko sociale se je nakopičilo v naši družbi odkar smo brez referenduma in skoraj neveda prevzeli sistem za katerega je od nekdaj znano, da ustreza sposobnim in priviligiranim, vse druge pa tlači daje kaj. Pa boste rekli, da govorim kot kakšen zakrknjen marksist v stilu: kapitalizem je sistem v katerem smo priče izkoriščanju človeka po človeku. Zavedam se, daje bilo v socializmu ravno obratno, ampak spomnim pa se, da nisem srečal človeka, ki bi brskal po smeteh, nisem srečeval vrste ljudi, ki hodijo potrjevati zdravstvene
li Banka Koper
knjižice na občino, skoraj nisem poznal ljudi, ki bi živeli zgolj in samo od socialne pomoči. Dandanes to seveda niso nobene posebnosti, življenje s 40 tisočakov je postalo navada za mnoge slovenske družine.
In čeprav so nas v teh letih osvajali mnogi, bolj ali manj socialni demokrati je rezultat te obetavne sociale sila skromen. Še sreča, da se je malo zmigala tudi cerkev in imajo v Sloveniji že nekaj zavetišč za brezdomce in javnih menz za klošarje in obubožane. Rdeči križ in Karitas sta finančno na kolenih in tudi v izolski občini se jima ne piše nič dobrega.
"Če se gredo dobrotnike naj bodo prostovoljci", mi je oni dan govoril prijatelj in na nek način sem mu pritrdil. Seveda, če ne bi tudi svetniki opravljali takoimenovano

22.Januar 1998
Adriatic
VAŠA ZAVAROVALNAJHRpVniRfffTI
družbeno koristno delo, pa jim zato ni nerodno vzeti sejnine oziroma kakorkoli temu že rečejo. Zato ni niččudnega, da se je v proračunu za leto 1998 znašlo polovica manj denarja za funkcioniranje Rdečega križa, čeprav v Izoli vsi vemo, da je ta organizacija storila za izolske reveže več kot vse državne inštitucije skupaj. (Razen če niso prepričane, da je razdelitev državnega denarja za enkratne pomoči kakšno posebno humanitarno dejanje).
V ponedeljek je županja podarila posadki ladje Fedra nekaj hektolitrov vode, da bodo lahko sploh živeli na tej železni ječi, privezani ob izolski pomol. Na ladji so mornarji, delavci, ki so jih pozabili vsi: lastnik (kapitalist, če hočete), vsi njihovi socialci, še sindikalisti samo hodijo okoli njih.
Pa je sociala zelo preprosta beseda: Pomeni, da pomagaš tistim, ki tvojo pomoč potrebujejo.

POfiCnc?
X• L*
• rni
Na začetku vsakega novega naročniškega leta se z Mandračem dogajajo čudne stvari. Nekateri ste namreč plačali položnico, časopisa pa ne dobivate. To se dogaja ali zaradi tega, ker ste pozabili napisati svoj naslov, ali pa naslova niso vpisali uslužbenci Agencije za plačilni promet. Lahko tudi da smo vaše pomotoma ime izpustili, nekaj vplačil pa je bilo tako brez naslovov kot brez imen. Tako iščemo naslove: Veselinovič Marte, Kozlovič Cirile, Ražem Suzane, Radovič Vanje in Kumar Marjana. Prav tako nam manjka naslov Baruce S. in Ceglarjevih iz Izole, ki so se naročili na tednik Mandrač._____________________
Vabimo člane
Društva invalidov Izola
na redni letni občni zbor, ki bo potekal dne 31. Januarja 1998 ob 18 uri v Gostinskem šolskem centru Riviera Izola.
Vsi zainteresirani naj se prijavijo v pisarni Društva invalidov Izola v sredo od 15 do 17 ure.
Vljudno vabljeni !
Za odbor D.i. Izola predsednik Zmago Višnjevec
Društvo upokojencev Izola
vabi na enodnevni izlet po Goriški in v Portogruaro. Odhod z avtobusom bo v četrtek, 29.01.1998 ob 8 uri izpred Lipe. Prijave sprejemamo na sedežu društva ob uradnih urah ali na tel:
61 - 920.
Stalna razstava Ex - tempore Korte
je odprta ob nedeljah med 11. in 11. 15 (ali po dogovoru) v mali dvorani krajevne skupnosti Korte. Vljudno vabljeni !
TURISTIČNA
AGENCIJA
Istrska vrata 7, Izola tel./fax: 066/ 646 553
E-mail: laguna@siol.net
PONUDBA TEDNA:
# ŠE NEKAJ PROSTIH KAPACITET V ČASU SOLSKIH POČITNIC V ITALIJI IN PRI NAS.
POHITITE!
iNEVVS
RAČUNOVODSKE STORITVE^
PAPIRNICA
Zanesljivo, kakovostno in po ugodnih cenah vodimo knjige za S.P. in podjetja
•fotokopiranje*
MOROVA 25/D 6310 IZOLA, SIMONOV ZALIV, TEL / FAX 63-213>
^oomiouE nini ^
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
- z izjemno bogato ponudbo modnih plaščev (tudi unikatnih iz ekološkega krzna), pelerin, jaken, kostimov, bluz, hlač, oblek, ekskluzivnih pletenin, modnih dodatkov in bižuterije.
*0% POPUST
V BLAGU
^Bodite drugačne, oblačite se pri NINM^
VSE ZA ŠIVANJE
Ljubljanska 39, Izola tel.: 066 62-281
KONFEKCIJA in PLETENINE 30% POPUST
X Pestra izbira modnih gumbov X Oblačenje in montaža gumbov X Sukanci, trakovi, elastike, zadrge X Zadrge na meter X Šivalni stroji - ELNA - PFFAF X Odslej dodaten program
pletenine angora"
MALI OCLASI MALI OGLASI MALI OGLASI
•	NUDIM varstvo za otroke v Izoli ali v Kopru. tel. 066 65-818 ali 282-074
•	NUDIM inštrukcije za osnovnošolske otroke za vse predmete. Informacije 63-516.
•	Agencija E-MET potrebuje več sposobnih sodelavcev za delo na področju oglaševanja (treženje oglasnega prostora, planiranje). Interesenti z izkušnjami naj pokličejo dopoldne na 38-208 ali 401-920.
•	Oddamo že rezervirano stanovanjsko hišo za 5-8 oseb v ALTI BADII. Od 14.2 do 21.2. Telefon 63 754 ali 63 756
IKI d.o.o. ■ skupina SiSart, Kamniška 25,
1000 Ljubljana
zaposli:
1. vodjo nastajajoče poslovne enote na SLOVENSKI OBALI
Program enote:
-pridobivanje novih projektov in naročnikov v okviru dosedanje celotne linije proizvodov in storitev skupine SISart (turistične publikacije, katalogi, prospekti, celostne podobe krajev, regij, podjetij, izdelava turističnih kart, itd.) in trženje le-teh
-etno galerija (lokalni spominki, dokumenti, slikovni material...)
-vodniška storitev (vodenje po obalnih mestih, Slovenski Istri in tematsko-strokovna vodenja)
-zaključevanje in upravljanje slovenskega multimedijskega turističnega informacijskega sistema (MTIS)
Pogoji: visoka izobrazba, delovne izkušnje v upravljanju, vizija razvoja in želja po uspehu.
Prošnje s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi, referencami in programom vodenja poslovne enote pošljite v 10 dneh po objavi na naš naslov.
2. vodnike za področje SLOVENSKE OBALE in ZALEDJA
Za kvalitetno vodenje iščemo vodnike, ki bodo sprejeti v redno delovno razmerje in vodnike za občasno (sezonsko) vodenje.
Od vodnikov pričakujemo izobraženost, izkušenost, sposobnost komuniciranja v več jezikih, urejen videz in veselje do tega dela.
Prošnje z dokazili zahtevanih pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 10 dneh po objavi na naš naslov.
Informacije po tel. (061) 322 152
O Tigrovcih in SDS
Ta naslov in zanimivo vsebino pod njim sem prebral v Mandraču. Napisal ga je g.Boris Kovačič iz Izole in med drugim, zelo na kratko, izpostavil nekaj pomembnih mejnikov svojega življenja, pretresljivega v prostorih kvesture in gestapa v Trstu, pretresljivega tako, da ga že sama beseda »sprava« zadene, ker je pozabiti do smrti nemogoče.
Gospod Kovačič piše v povezavi z trditvijo nekoga, da bi se (Kovačič) že kot Tigrovec moral konsolidirati s stranko SDS v zvezi z zahtevo po sprejetju lustracijskega zakona. (S stranko SDS zato, ker je tvorec tega zakona g. Janša, predsednik te stranke). G.Kovačič se upira tej misli z utemeljitvijo, da so bili vsi režimi diktatorski in ne samo naš bivši in da bi zato morala, če že mora, lustracija zajeti tudi klerikalni režim od dr.Korošca v kraljevini Jugoslaviji, do domobranske organiziranosti proti Slovenskemu narodu. Gospod Kovačič je spoštovanja vredna oseba in njegovim besedam je vredno prisluhniti, da ne rečem, da smo mu prisluhniti dolžni, kot vsakemu Slovencu, ki je izpostavil svoje življenje v uporu proti agresorjem vseh vrst, proti zločinom in proti izprijenosti.
Toda, gospod Kovačič ne izhaja iz svoje boleče izkušnje, ampak ponavlja besede demagogov, ki njegove bolečine izrabljajo. Kako svetel zvok ima še vedno zvon prejšnjega režima (ki ga tudi g.Kovačič obsoja). Pojoč je in omamen. Še vedno. Kadar je potrebno, udari na tisto plat, ki s prejšnjim zvenom spodbuja sedanjemu času primerna dejanja. Ob zakonu o lustraciji je udaril predvsem na plat domobranstva in strasti so se nerazumno razvnele. To so zvonarji tudi želeli. Strasti so se razvnele, da ni nihče več slišal osnovnega sporočila Zakona, da se z lustracijo želi izločiti še vedno delujoče negativne sile v državi, ki to ubogo porajajočo tvorbo tiščijo k tlom inji pijejo kri, tako podobno kot v prejšnjem režimu. Ob močnem pritisku v glavi ne slišijo, da gre za ugotovitev, da je bil prejšnji režim pač režim, ki ima še vedno uničujoče podaljške v novi državi. In te je potrebno enostavno pretrgati. V umetno ustvarjeni zmedi ne slišijo, da gre predvsem za pojav, ne pa toliko za posameznike. (Tako bi vendar ravnal vsak pameten kmet po morebitni katastrofi na svoji domačiji). Da pa bi se ta lustracija ne zgodila, bije kontinuiteta plat zvona o domobrancih, katerim je bila vzeta oblast 45 leta, o klerikalcih, ki so tudi takrat odjadrali (in ki bodo spet vznikali, kot sproti vznika vsako zlo tega sveta z lustracijo ali brez nje).
Nekateri modreci v parlamentu so šli še dlje. Sli so v čistko protireformacije (in se spomnili celo na Trubarja), šli so v srednji vek in se spomnili krsta pri Savici. Samo da bi zvenelo in bobnelo. Samo da se ne bi slišalo, da gre pri lustraciji za zdravljenje sedaj obolelega narodovega telesa, ne pa za obujanje spominov naših dedov (ki jih ne smemo nikoli pozabiti!). Da gre za konkreten ne pa za filozofski primer.
V	tem zvonjenju je zatrepetalo pol Slovenije. Po zvonjenju pa so šli nekateri k zahvalni molitvi.
Frane Goljevšček
ALI JE TO MOGOČE ?
V	roke mi je prišlo gradivo za 30.sejo OS Izola za dne 29.1.1997. Ob prebiranju tega gradiva, sem se ustavil ob 15. točki dnevnega reda: odgovori in vprašanja članov OS. Verjemite to ,kar piše v tem gradivu je preprosto neverjetno. Namreč iz tega gradiva je razvidno, da na vprašanje svetnika SDS Bojana Zadela, citiram: Koliko zemljišč v obalnem pasu , ki so občinska last in ali je dejansko šlo v lastninjenje zemljišče ob Simonovem zalivu? Odgovor v kratkem glasi: podjetje Simonov zaliv d.d. Izola je LASTNIK naslednjih parcel: 2334,2335,2336,2337,2339 in 2349/1. Ne spuščam se v to, pod kakšnimi pogoji in za kakšno ceno je občina oddala v last podjetju zemljišča ob obalnem in na obalnem pasu. Toda gospe in gospodje, parcela št.: 2336 je območje kopališča v morju to je med pomolom ter kopnim , kjer je mivka, kjer se poleti običajno kopamo ter parcela št.: 2337 je med pomolom ter pešpotjo v morju, kjer se nahaja star rimski pomol, katerega Izolani lahko vidimo, ko "štrli” iz vode ob oseki.
Sicer v odgovoru piše, da na teh parcelah ni bilo vpisano javno dobro, na katerih ni mogoče izvršiti lastninjenja, torej je lastninjenje bilo možno.
Torej sprašujem, kako je možno in v čigavem interesu občina ni poskrbela, da bi bile te parcele v morju vpisane kot javno dobro. Po zdravi kmečki logiki in splošnem prepričanju, nihče ne more biti lastnik morja. Vsaj to smo mislili. Toda očitno je negdo v preteklosti menil, da temu ni tako in je na te parcele umaknil J.D. Torej občina ni poskrbela za vpis J.D. in sedaj imamo pač
Naslov: Veliki trg 1,66310 Izola, tel :066 / 600 - 010, fax: 600-015
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H.
(fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola
tel.: 600 ■ 010 I E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: GRAFIKA Glavina, Gažon
IZOLSKO EKO SMUČIŠČE
Izolani imamo smučarski klub, ki ovoje zveste člane v teh zimskih dnevih vozi na smučišča v Italijo in tudi na nekatera slovenska smučišča. In ti ljubitelji smučanja morajo vstajati s kurami, da prevozijo 150km in si lahko pravočasno privoščijo celodnevno smuko. Kakšna ironija ko pa imamo smučišča v neposredni bližini našega mesta, le povprašati morajo" ta prave ljudi
Nekateri Izolani, prepričan sem, da to niso člani smučarskega kluba, so pa predvsem ljudje z bogato domišljijo, so si izmislili pravo " nočno smuko" z minimalnimi stroški, brez prevoza in predvsem brez plačila smučarske karte. Našli so si idealno smučišče, brez grbin in kar je najpomembneje, z odlično nočno razsvetljavo. Noja, veliko Izolanov in tudi gostov,je odkrilo to smučišče, ki ga iz dneva v dan in noč, vse pogosteje uporabljajo. Prednost tega smučišča je, da je uporabno vse dneve v letu, ne glede na letni čas.
Dovolj je, da se odpravite peš do San Simona. Z vrha parkirišča se spustite po na novo urejenem smučišču z lepo urejeno rdečo umetno travo, ki je z leve strani zavarovana z mrežo, desna stran, ki je nekoliko zanemarjena, pa je označena z velikimi koli; ki so ponoči dobro razsvetljeni. To omogoča smučarjem, de lahko tudi v večernih urah brez skrbi smučajo do kopališča pri hotelu Delfin in z nekoliko sreče tudi do samega mesta. Sam si to idilično smučišče privoščim najmanj dvakrat tedensko, predvsem nočno smuko in to v hitrem tempu s tekaškimi smučmi. Mislim, da ima le redko katero slovensko mesto tako prijetno in lepo urejeno smučišče.
Toda, glej ga zlomka. Nekateri nadobudneži so si zaželeli hitrega tekmovalnega smučanja. Pričeli so se spuščati z vrha parkirišča in voziti med" osvetljenimi koli". Uspešna vožnja med koli jih je navdušila; postali so korajžni in vsaka naslednja vožnja je pomenila nov izziv času. Vse bi bilo v redu, če ne bi bil po prevoženi strmini v sami ravnini dolg desni zavoj, ki je delal marsikomu preglavice ob večji hitrosti in posledica neizkušenosti ob tako veliki hitrosti, je bilo bližnje srečanje s koli. Na srečo, so se ta srečanja končala brez hujših zdravstvenih posledic smučarjev, zato pa so večjo škodo utrpeli koli: -Vse manj je bilo osvetljenih kolov. Najmanj sedem ali osem takih bližnjih srečanj, je pomenilo tudi poslabšanje vidljivosti na smučišču. Osrednji del proge v zavoju je v popolni temi. Nočna smuka je danes povprečnemu smučarju onemogočena, saj je več kot polovica proge neosvetljene. Končni cilj smučišča teh nočnih tekmovalcev, je bil na mostičku preko potočka Rikorvo. Potrditev le temu je poškodovan plastični okvir telefonske kabine na samem ciiju, v katerega je nekdo treščil (verjetno z glavo!)
To stanje nočnega smučišča srečuemo vsak večer že skoraj dva meseca Le kaj si bodo mislili tuji smučarji (tudi domači) o vzdrževalni službi ? Vzdrževalni službi bi priporočil, da uredi tudi zadeve s topovi umetnega snega. Nekateri so kar izginili (ali v morje ali v grmovje), ker so včasih proizvedli preveč snega ki pa ga ni nihče razvozil s smučišča in po smučišču, ampak je bilo to prepuščeno kar naravi (vetru in dežju') in je in še vedno nekiloko moti urejenost smučišča.
Vaš zvesti smučar Vojko Vojvoda
lastnika morja. In sedaj posledice. Lastnik lahko v kopališču Simonov zaliv določi, da se tu lahko kopajo le gostje hotela. Torej Izolanom vstop prepovedan! Verjemite to je možno, kajti nihče ne ve, kdo bo v bodočnosti dokapitaliziral podjetje in postal večinski lastnik.
To ne pišem zato, da bi sam postal lastnik morja, verjemite teh ambicij nimam. Toda, pomislite, kje se bodo kopali naši otroci? Ali jih bomo resnično prikrajšali za užitke, katerih smo bili deležni sami v mladosti, saj je to bilo velikemu številu najlubše kopališče?
RS. : To je samo eden od primerov, kjer je priložen tudi situacijski načrt z vrisanimi parcelami ter parcelnimi številkami. V gradivu pa je tudi seznam ostalih lastnikov parcel v obalnem pasu. Verjemite seznam je zelo zanimiv.
Alojz Padar Jagodje
KDAJ OBNOVA DANTEJEVE ULICE IN DREVOREDA L MAJA ?
Gospo Županijo kot predlagateljico proračuna občine Izola, sprašujemo, kdaj bo Izola pristopila k sanaciji Dantejeve ulice ter Drevoreda 1. maja. Glede na njene obljube na taisto vprašanje v lanskem letu, da se bo to zgodilo v letu 1998, v predlogu proračuna pa nismo zasledili sredstev v ta namen, mislimo, da je to vprašanje na mestu. Predvsem pa odgovorite kdo bo prispeval sredstva za ta namen ali samo "občina" ali je mogoče še kdo drug dolžan prispevati sredstva v ta namen?
OOSDS IZOLA Predsednik Bojan Zadel
Januar se je že dobro prevesil v drugo polovico, December v Izoli Tole pa so na§j dobitniki glavnih nagrad, tiste, ki pa so si prislužili pa se počasi zaključuje. Nagrade smo izžrebali, večino pa smo jih tolažilni dežnik, pa boste kar sami spoznali na izolskih ulicah, tudi že razdelili. Se vedno pa se ni oglasi dobitnik smučarske deske.
generalni pokrovitelj
Takole je v Sočini Mavrici prevzela prvo nagrado, skuter Piaggio, Marcela Matijašič iz Livad. Poslovodja Fabio in prodajalca Jadran ter Stanko soji natančno razložili kako se motor prižge, kje se prižgejo luči, kje je zavora in kje se pritiska na plin. Ampak za vsak slučaj je potem skuter odpeljal domov kar Marcelin sin.

I	i	'j m,
	9
Pri Grbčevih so v zadnjem času že razmišljali o zamenjavi starega računalnika 386, potem pa je Simona imela srečo. Novi Pentium je prevzela v koprski računalniški trgovini Comtron. Simona je sicer doma iz Maribora, poročena pa je z lzolanom."Kot kaže imamo v naši družini srečo pri žrebanjih, saj je moja mama pred leti na loteriji zadela renault 5. Poslala sem le eno dopisnico in ta je bila izžrebana. Tudi tašča je sodelovala in dobila dežnik, moževa sestra, ki pa je poslala deset dopisnic pa sploh ni bila izžrebana."
V tej veliki škatli je halogenska peč, ki jo je dobila mala Mia Dellore. Kljub velikosti je Mia škatlo hitro obvladala, kot je povedala njena mama Nada , pa imajo doma točno tako sobo, ki potrebuje točno tako pečko. Nagrada je torej prava.

Nataša Sinožič je kljub temu, da sedaj živi v Gažonu, čisto prava Izolanka. Med našimi izžrebanci je imela pravzaprav največ sreče, saj je bila izžrebana kar dvakrat. Kot je povedala, je poslala šest razglednic, njena mama pa kar osem, vendar ni dobila niti ene nagrade. Naj povemo, da je sicer Nataša zelo blizu našemu fotografu Orlandu, zato bi skoraj verjeli, da gre za kakšno špekulacijo, če ne bi na lastne oči videli, kako je bila javno izžrebana na zaključni prireditvi. Štiriletni Sead, ki jo je izžrebal, je sicer rekel, da ne zna brati, ampak tudi otroci niso več tisto kar so bili včasih.
Še trije srečni dobitniki ročnih ur so tule: za Andreja Šepiča, ki hodi v sedmi razred in igra rokomet je taka športna ura čisto "taprava", medtem ko jo bo Martina Hočevar podarila kar možu. Tudi Jožica Obrekar je bila nagrade vesela, najbrž pa jo bo nosil kar eden izmed vnukov.
40 let IZOLSKE KNJIŽNICE bodočnost je tudi v knjigah
Slovenija ima 60 splošnih knjižnic. Izolska pokriva področje od 10 do 20 tisoč prebivalcev. Bolj kot čas teče, več je vprašanj, ali je knjižnica v svojem okolju dovolj prepoznavna? Je res jasna njena vloga in pomen?
Javno knjižnico mednarodni IFLA standardi	imenujejo kot
»demokratično ustanovo za vzgojo, kulturo in informiranje. Je praktična manifestacija zaupanja demokratične družbe v vsesplošno vzgojo in	izobraževanje ter
neprekinjen	in vse življenje
trajajoč proces, ki upošteva dosežke človeškega znanja in kulture. Je glavno sredstvo, s katerim	postanejo	zapisi
človekovih misli in nazorov ter rezultati njegove ustvarjalne domišljije	dostopni vsakomur.
Skrbi za obogatitev človekovega duha tako, da daje ljudem na razpolago knjigo za oddih in razvedrilo, jim pomaga pri študiju in jim	posreduje	sodobno
tehnično, znanstveno in družbeno informacijo. Biti mora lahko dostopna in odprta za prosto in enakopravno uporabo vsej skupnosti ne glede na raso, barvo, narodnost, starost, spol, vero, jezik, družbeni položaj in izobrazbo.«
Odgovornost, da lahko splošne knjižnice izvajajo javno funkcijo, omogočajo javno dostopnost informacij in storitev vsem kategorijam uporabnikov, nosijo lokalne skupnosti in država. Te so dolžne	zagotavljati osnovne pogoje dela:
ustrezne prostore, kadre, sredstva za knjižnično gradivo, sredstva za nakup temeljne zaloge ter računalniško in komunikacijsko opremljenost.
Kako so izpolnjeni pogoji dela v izolski knjižnici, edini splošni knjižnici v občili?
198 m2 funkcionalnih površin je realnost, podprta s statičnim mnenjem, ki zaradi lesenih stropov ne dopušča dodatnih obremenitev. Za izvajanje ustreznega programa knjižnic, potrebuje 1.000 m2 površin.
Že do osnovnih površin manjka knjižnici več kot 400 m2. Prostor za branje dnevnega tiska, ki ima 8 sedežev ni mogoče imenovati časopisna čitalnica za 90 naslovov časnikov in časopisov. Samo stiska in visoke cene periodike prisilijo bralce, da tako tesno sedijo drug ob drugem. Kdor prihaja na ure pravljic,
ki se jih udeleži na mladinskem oddelku do 30 otrok in 10 staršev, nima dovolj sedežev niti za otroke, še manj za dejavnost po uri pravljic, ko izdelujejo iz različnih materialov.
Nad 100.000 izposojenih enot letno govori o nadstandardni obremenitvi strokovnih	delavcev, ko
delo 8 zaposlenih strokovnih delavcev dejansko opravljajo	4 strokovni
delavci, v fizično ločenih nadstropjih.
Sredstva za nakup knjižničnega gradiva so tako nizka, da se ne pokrije temeljno knjižno	produkcijo.	Največje je
pomanjkanje strokovnih knjig. Sredstev za druge zapise pa že zmanjka, avdio, video kasete,
:«i f-.
zgoščenke. Vse gradivo, ki ga ne nabavimo, je kasneje nenadomestljivo.
Kaj je knjižnica dosegla?
Računalniško obdeluje in izposoja gradivo, bralci dobijo izpis izposojenega gradiva z roki vrnitve, imajo možnost rezervacije gradiva z obvestilom na dom, možnost naročanja gradiva v drugih knjižnicah, 1 računalniško mesto je namenjeno članom knjižnice za iskanje po Internetu. V pripravi -razvoju sta vsaj dva projekta, ki sta odvisna od finančne in prostorske rešitve.
Knjižnica ima 20 % prebivalstva aktivnih članov. Letno knjižnico obišče 33.000 obiskovalcev, ki si na obeh oddelkih izposodijo preko 100.000 enot.
Skupaj je obiskovalcev preko 30.000 letno. 75-80 prireditev obišče dodatno še 3.000 obiskovalcev.
Knjižnica poleg dejavnosti nabave, obdelave in izposoje knjižničnega gradiva vključuje v dejavnost izobraževalne vsebine s seminaiji, predavanji o pomenu branja, prav-ljičarstvo, okrogle mize, ure pravljic in igralne ure s knjigo, mesečne uganke in
knjižne kvize, razstave in tako omogoča uporabnikom vseživljenjsko učenje in uresničevanje njihovih temeljnih pravic do znanja, informacij in razvedrila. Vsi, ki uvajajo uporabnike v knjižnico od predšolskega obdobja vedo, da je vzgoja bralca dolgoročen proces, in so rezultati vloženega vidni šele čez nekaj let.
Vizija posodobljene (evropske in slovenske) knjižnice je omogočiti dostop do človeškega zapisa v katerikoli obliki hranjenja (tiskano gradivo in multimedije), omrežja in podporo za navigacijo po omrežju in iskanje informacij, delovne postaje za uporabnike, odprte priložnosti za učenje in izobraževanje, fizični prostor za večnamenska srečanja, servise za elektronsko dostavo dokumentov. To je nova podoba knjižnic in mnogokje tudi že v Sloveniji, realnost.
Če to želimo ali ne, Evropska skupnost se nam hitro približuje in lepega dne bomo znotraj nje. Svet se združuje in povezuje in če sedaj ne spoštujemo slovenskih standardov za splošno izobraževalne knjižnice, ki so nekoliko nižji od evropskih, bomo ■J evropske prisiljeni. raB Prvi korak k preseganju obstoječega stanja je odločitev za rešitev prostorskega problema: novogradnja ali adaptacija ustrezne stare stavbe z upoštevanjem meril in kriterijev knjižničarske stroke.
Sodobna knjižnica v Izoli ni samo želja stroke. V Knjigo želja, mnenj, predlogov, ki jo imamo v knjižnici, so mladi bralci zapisali: »želimo prostor, kjer bi lahko pisali naloge (šole so popoldne zaprte), delali na računalniku, se učili, imeli radi več gradiva na voljo, predvsem video kaset, pogrešamo prostor za druženje,.. odrasli pogrešajo čitalniški prostor in prostor za študij ter večjo izbiro knjig.
Obiskovalci Matične knjižnice Izola si to gotovo zaslužijo.
Marina Hrs
PARKIRANJE
ETABLIRANO
Priznati je treba, da je občina zelo pohitela z urejanjem formalnosti v zvezi s parkiranjem, saj porabniki kakšnih večjih težav nismo opazili. Še več. Nekateri so prav presenečeni, ko jim pobiralci vrnejo denar, če parkirajo manj kot so plačali akontacije, da bi bilo presenečen čimmanj pa so na vseh parkiriščih obešene velike opozorilne table z .navodili kako in za kakšno ceno je mogoče parkirati. Pobiralci imajo tudi službene vetrovke, za dežnike pa bo še treba poskrbeti.
IZ ffMBCILtfNTE
piše Andrej Dernikovič, dr. med.
Bankrot, menefregizem ali načrti sivih eminenc?
Ob prebiranju zadnje številke Mandrača se nisem mogel ubraniti temu, da ne bi namesto o epidemiji gripe, ki je (na srečo) noče in noče biti, začel pisati svojih misli k mislim gospoda, ki se vprašuje kaj je z novogradnjo ZD, ki daje (spet, seveda) izpadla iz predloga proračuna za letošnjo leto.
Sicer se mi dozdeva, da je občanom neposvečenim v izolske politične skrivnosti vseeno kaj bo ali česa ne bo in da ne proti prvemu ne proti drugemu v Izoli nima smisla dvigovati glasu, še najmanj pa v pismih bralcev. Pa naj bo vseeno napisano še eno razmišljanje več.
Standard mnogih je v naši občini dovolj nizek, da se jim opremljenost in higieničnost ter (ne)komodnost prostorov Javnega zavoda Zddravstveni dom Izola ne zdi pretirano nizka.
Ne nazadnje je zdravstvena oskrba kljub temu na ravni, ki je primerljiva z drugimi občinami, ki so bolje poskrbele za prostorske pogoje svojega ZD. Morebiti gre v teh občinah za pretirano komoditeto; bolj verjetno pa je, da gre v ZD Izola kolikor tolikor ustrezna zdravstvena oskrba na račun večje osebne angažiranosti zdravstvenih delavcev, na račun manjšega delovnega standarda in seveda na račun večjega lastnega razdajanja. Marsikaj bi se dalo tudi povedati o (ne)možnosti strokovne rasti v takih pogojih, o (ne)možnosti drugačnih pristopov dela... ampak tega zdravniki nimamo komu pripovedovati. Dandanes pritegneš pozornost pristašev in nasprotnikov, če bi rad investicijo v stene, stropove; "nakladanja" o programih, spremembah metod dela etc. pa ne bo nihče pozorno poslušal.
Osebno pa bi le rad iz kakih zdravniških ali sestrskih ust v Izoli slišal o tem, česa vsega naši občani - pacienti nimajo na račun nikoli in še vedno nezgrajenega novega ZD, kaj vse je bilo zamujeno v zadnjih desetletjih in kakšne posledice ima to na zdravju sedanje generacije in kakšne bodo posledice na prihodnjih.
Alije komu sploh mar, da zdravniki odhajamo v zasebništvo tudi iz takih razlogov; ali pa so taki odhodi voda na mlin tistim, ki jim je vseeno kako je organizirano javno zdravstvo v občini, vseeno če propadejo prednosti zdravnikov in sodelavcev povezanih v ZD s strokovnimi in funkcionaknimi vezmi?
Ali pa naj zdravnik le opravlja svoje poslanstvo, ki mu je bil prisegel in naj bo zadovoljen v svojem samožrtvovanju. Naj bo zadovoljen, če mu je uspelo z osebnimi vezmi pridobiti kako diagnostično pomagalo od sponzorja?
Alije kdo kdaj koli zbral vse izolske zdravnike in jim postavil vprašanje: kako želite izboljšati kvaliteto zdravja občanov, kaj za to potrebujete in kaj lahko občina nudi za take načrte?
Ali ni morebiti sedaj čas, ko se v zasebništvo opravlja še kak izolski splošni zdravnik, da se nam to vprašanje postavi?
Upam, da v žepih ni preveč fig z mislijo: naj kar gredo in si opremijo za svoj denar svoje ambulante, jih pač nam ne bo treba: če bodo občani zadovoljni bo prav; če ne bodo, se pa ve kdo je razsul osnovno zdravstvo in kdo je šel, pogoltnež, v zasebništvo?!
Prašičji repek je ravnilo v primerjavi z zvitostjo nekaterih ljudi.
znuuft naj pove naglasi
PA ŠE NOVI OBDAVČITVI
Gospa Ražman in njeni somišljeniki se jezijo name in občinske svetnike, ker smo povečali davek na premoženje. Moram reči, da je zelo žaljivo proglašati svetnike za nesposobne, ker nimajo v lasti ogromnih hiš ali večjega števila stanovanj. Velika večina ljudi v naši prejšnji in sedanji družbi, tako kot tudi v vseh družbah tega sveta, pač nikoli ne bo niti premožna, kaj šele bogata. Zato jih še ne moremo in ne smemo proglasiti za nesposobne, kakor tudi ne moremo in ne smemo proglasiti za nepoštene vseh tistih, ki so premožni ali celo bogati. Pa še to: članice in člani občinskega sveta tako kot vsi voljeni funkcionarji, tudi župani, poslanci in člani vlade, pri svojem odločanju načeloma ne morejo in ne smejo razmišljati o svojem osebnem interesu ali računati nanj. Prvo in glavno vodilo pri sprejemanju odločitev jim mora biti interes skupnosti, ki jo predstavljajo: krajevne skupnosti, občine, države. V dokaz lahko povem, da bo kar nekaj svetnikov, ki so glasovali ZA ta odlok, plačevalo višji davek na premoženje. Še več: tudi med pripravljalci odloka se najde kdo, ki bo po uveljavitvi odloka občini plačeval več kot do sedaj.
Pa mislite, da so zato neumni? Po mojem ne. Samo zavedajo se, da smo se znašli v situaciji, ko moramo zaradi zadovoljevanja skupnih potreb tisti, ki zmoremo ali imamo več, v skupno »vrečo« prispevati več kot oni, ki tega ne zmorejo. Ko se že sklicujete na zahodnjaške vzore: v Nemčiji sem opazila, da se ljudje med sabo merijo tudi po tem, koliko davkov so plačali. In bolj ugleden je tisti, ki plača več davkov, ne pa tisti, ki nima dovolj visoke davčne osnove ali celo davke utaji.
O obljubljanju 1000 delovnih mest v zadnji volilni kampanji pa zares nič ne vem. Celo več - menim, da med kampanjo za županske nadomestne volitve sploh noben kandidat ni obljubljal konkretnega števila delovnih mest, sama pa zagotovo ne. Nekaj znanja in izkušenj pač imam in tako neumnih obljub nikoli ne bi dajala. Ko se nekega dela lotevaš, je treba vedeti, kaj to delo sploh je. Tisti, ki kandidira za župana in obljublja, da bo odpiral nova delovna mesta, s tem pove samo to, da nima pojma, kaj sploh je pristojnost in delo župana. In najmanj kar je, mi Izolanke in Izolani zagotovo ne morejo očitati nekompetentnosti in nepoznavanja dela županje.
Nova delovna mesta so področje, ki sodi v gospodarsko sfero. Občina (in županja ter občinski svet kot njena vodilna organa) lahko pri tem samo pomaga, kolikor pač zmore. Zato je namenila lani razvoju malega gospodarstva v občini 3.000.000 tolarjev za regresiranje obrestne mere. Domnevamo lahko, da je bil kakšen od kreditov, ki so jih najeli naši gospodarstveniki, namenjen tudi širitvi dejavnosti in s tem odpiranju novih delovnih mest. Vendar delovnih mest ni odpirala županja, temveč izolsko malo gospodarstvo, da se razumemo! Da pa občina lahko zagotovi denar za tako pomoč, mora zajeti tudi kaj več davkov in taks, s tem tisti, ki plačajo več davkov, posredno pomagajo odpirati delovna mesta, saj jih velike hiše in stanovanja sama zagotovo ne - in krog smo zaključili!
Lep pozdrav,
županja Breda Pečan
ZASEBNA ORDINACIJA SPLOŠNE MEDICINE ANDREJ DERNIKOVIČ, dr. med.
Levstikova 1, Izola
Sporočam, da je Telekom spremenil 5 mestno telefonsko številko ambulante v šestmestno tako, da je vrinil izza prve številke 4.
Nova številka je tako:
066 647 552
Številka še ni v telefonskem imeniku pod imenom ambulante, ker je last Doma dva topola, ki jo je ustrežljivo ponudil v uporabo moji ambulanti, da sem sploh lahko začel delati.
V februarju pa se nadejam še kake nove telefonske številke za lažjo komunikacijo.
Razprava o PUP-ih
PRIPOMBE SO BILE NA MESTU
V minulem letuje precejšen del Izole dobil svoje prostorsko ureditvene plane. Gre za prostorske dokumente, ki evidentirajo obstoječe stanje in določajo pogoje za posege v prostor. Ta določila predstavljajo osnovo za izdajo lokacijske in gradbene dokumentacije.
Tako je občinski svet sprejel PUP-e za območje Morove, Starega Mesta ter Jagodja, zataknilo pa se je pri sprejemu PUP-a "Livade-Kajuhova" ter "Obrtno stanovanjska cona", kjer gre poleg tega še za sprejem zazidalnega načrta. O sprejemu omenjenih dveh prostorskih aktov bi morali svetniki odločati na zadnji decembrski seji, vendar je svet KS predlagal preložitev točke na naslednjo sejo. To pa predvsem zaradi pomanjkanja časa za obravnavo stališč, saj naj bi za to imeli na voljo le nekaj dni.
Tako so v KS Livade pozvali krajane, naj se s stališči na pripombe podane v javni razpravi seznanijo, na seji sveta KS pa so sprejeli še nekaj pripomb na odlok. Med drugim nasprotujejo temu, da bi dostop na parkirišča v bližini šole potekal po ulici Zvonimira Miloša. V zvezi s tem so načrtovalci zagotovili, da gre le za eno od variant in da se bodo o dokončnih rešitvah odločali na podlagi prometne študije. Glede na to, da se pojavljajo primeri privatiziranja javnih parkirnih površin so zahtevali, da odlok onemogoči takšno početje. Nekaj dilem je bilo tudi v zvezi z možnostjo graditve mansard v individualnih stanovanjskih objektih, med mirnimi dejavnostmi, ki jih je moč na tem območju opravljati pa naj bi črtali gostinstvo.
Pri obravnavi PUP Obrtnostanovanjska cona in zazidalnega načrta za to območje, katerega investitor je družba Galeb gradbeništvo, se je zopet pojavilo vprašanje stanovanjske gradnje na tem območju. Obstaja namreč bojazen, da bi stanovanja prevladala nad poslovnimi prostori, s tem pa bi se to območje iz obrtnega prelevila v stanovanjsko .Kot se je že pokazalo, prihaja že sedaj do nesoglasij med tistimi, ki v coni opravljajo dejavnost in stanovalci, saj se slednji v določenih primerih že pritožujejo nad hrupom.
Po mnenju obrtnikov in podjetnikov, ki delujejo na tem območju, bi se morali stanovalci zavedati, da živijo v obrtni coni, kjer veljajo drugačni normativi glede hrupa, kot to velja za stanovanjske soseske. Po besedah krajanov je tudi tu že pereč problem parkiranja, poleg tega pa stanovanjska soseska zahteva drugačen pristop k urejanju prostora tako glede parkirišč, kot otroških igrišč in druge infrastrukture.
Te pripombe so načrtovalci že upoštevali, tako, da so vsi novi predvideni objekti na tem področju označeni kot poslovno stanovanjski. To velja tudi za 24 individualnih objektov, ki naj bi zrasli na območju tik pod obalno cesto. Zazidalni načrt predvideva po dve stanovanjski enoti in en poslovni prostor na objekt. Te objekte bo moč tudi združevati in jih v celoti nameniti za poslovno dejavnost, vendar pa naj ne bi bilo možno celotnega objekta nameniti za stanovanja. Ta mehanizem naj bi onemogočal večanje stanovanjskih površin na škodo poslovnih prostorov.
Predlogi, ki so bili dani na ponedeljkovem razgovoru bodo upoštevani v amandamaju k omenjenemu odloku, ki ga bo na prihodnji seji obravnaval občinski svet. (kb)
ŽUPANJA NAJ POVE NA GLAS!
Vesela, zares vesela sem, da se je svetniška skupina SDS lotila razprave o občinskem proračunu za leto 1998 na način, ki omogoča široko udeležbo občanov Izole. Vidi se, da se med svetniki in tudi na sploh vedno bolj uveljavlja spoznanje, da Izolo lahko »potegnemo naprej« samo s skupnimi močmi in s skupnim znanjem.
Proračun občine je dokument, ki ni namenjen samo računovodskemu prikazovanju prihodkov in odhodkov občine. Proračun predstavlja v številkah in besedi izoblikovan vsakoletni program občine, v katerem se iz leta v leto pokaže, katerim področjem skupnega življenja bo vsako leto posebej posvečena posebna pozornost in skrb, za katera bo namenjenih toliko sredstev, da bodo ohranila doseženo raven razvoja, katera pa bodo morda za kako leto ali dve nekoliko zapostavljena.
Zato me še posebej veseli, da so svetniki dali predlog, naj v proračunu za letošnje leto predvidimo potrebna sredstva za izdelavo projektne dokumentacije oz. za začetek gradnje zdravstvenega doma. Dejstvo je, da imajo do izgradnje zdravstvenega doma po mojem v(denju zelo pozitivno stališče vsaj še tri svetniške skupine, dokaj zanesljivo pa tudi večina preostalih. Poleg tega je direktor Zdravstvenega doma že pripravil osnovne smernice strategije primarnega zdravstvenega varstva v Izoli v katerih je zapisal takole: »Ohranitev instituta zdravstvenega doma kot funkcionalne oblike zagotavljanja zdravstvenega varstva občanom je strateška usmeritev slovenske družbe. Ta cilj bomo dosegli s koncentriranjem izvajalcev zdravstvene dejavnosti na enem mestu. Le tako bo lahko zdravstveni dom optimalno opravljal svojo dejavnost v interesu občanov in njihove občine. Da bi (v Izoli) to dosegli, je nujno potrebno pristopiti k izgradnji prostorskih zmogljivosti, ki bodo omogočale izvajanje zdravstvene dejavnosti na enem mestu in s tem tudi omogočile udejanjanje cilja - ohranitev zdravstvenega doma.« Dodala bi samo še, da je zdravstveni dom kot institucija med občani splošno sprejet in tudi mednarodno potrjen kot do sedaj najboljša ureditev osnovnega zdravstvenega varstva v občini.
Tako sem skoraj prepričana, da bo na seji občinskega sveta v februarju predlog strategije razvoja osnovnega zdravstvenega varstva, v kateri bo kot osrednja ustanova za izvajanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni - ne glede na način izvajanja - opredeljen zdravstveni dom, sprejet kot osnova za odločitev, da se v izgradnjo zdravstvenega doma končno le gre in da bo v proračunu za leto 1998, ki bo prav tako obravnavan na tej seji, potrjena postavka »dokumentacija PGD in PZI za zdravstveni dom«.
To pomeni, da bomo letos izbrali projektanta, ki bo izdelal potrebno dokumentacijo, naslednje leto pa pridobili gradbeno dovoljenje in začeli z gradnjo zdravstvenega doma, zaključili pa leta 2000. Prepričana sem, da je gradnja zdravstvenega doma ena redkih investicij v Izoli, za katero je finančno konstrukcijo mogoče zapreti ob ne pretirani podpori državnega proračuna. Sedaj pa še besedo o tem, zakaj nisem sama predlagala te postavke že v osnutku proračuna. Po Izoli so krožile govorice, da bom poskušala izrabiti izgradnjo zdravstvenega doma za volilno kampanjo v jesenskih volitvah. Zato sem se odločila, da bom pobudo prepustila strankam ter članicam in članom občinskega sveta, saj bo na ta način jasno, da je zdravstveni dom potreba in želja občank in občanov, ne pa predvolilno trgovsko blago. Kot vidite, se nisem motila in zagotovo bodo kot že kar mnogokrat doslej svetnice in svetniki spet stopili skupaj in se odločili ZA interes vseh nas - nov zdravstveni dom v Izoli.
Županja: Breda Pečan
30. SEJA OBČINSKEGA SVETA
V	ZNAMENJU ODLOKOV
V	četrtek 29. januarja se bo na svoji 30. redni seji sestal izolski občinski svet, svetniki pa bodo v obravnavo dobili kar 16 točk dnevnega reda med katerimi bo kar 12 takšnih pri katerih bodo morali sprejeti končne odločitve.
Sejo bodo začeli s predlogom odloka o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin, potem bo na vrsti dolgo pričakovan odlok o plakatiranju in oglaševanju na območju občine Izola, zagotovo pa se obeta živahna razprava pri predlogu odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Center za kulturo, prireditve in šport občine Izola.
Tako kot se bo verjetno še dogajalo bodo po hitrem postopku spet korigirali odlok o cestnem prometu, po enakem postopku pa naj bi sprejemali tudi odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Seveda bodo določili tudi novo vrednost točke za uporabo stavbnih zemljišč.
V	obravnavi bosta tudi oba predloga PUP-ov o katerih pišemo na tej strani, predlog o pooblastilu županu za plačilo komunalnega prispevka, predlog programa investicij v vodooskrbo, predlog sklepa o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš ter predlog sklepa o pristopu k projektu: Moja dežela, lepa urejena in čista.
Če se bodo prebili do tukaj, potem bodo verjetno opravili še z volitvami in imenovanji ter vprašanji in odgovori članov občinskega sveta.
DANTE S
PREDSEDNIKOMA
V soboto, 25. januarja 1998 ob 16. uri popoldne bo v Izoli dogodek, kakršnih je malo v zgodovini nekega mesta. Takrat bodo namreč odprli novo šolo Dante Alighieri, odprla pa jo bosta kar predsednika dveh držav, Milan Kučan in Oscar Luigi Scalfaro.
Šola je bila v času gradnje deležna številnih pomislekov in kritik, mnoge pripombe še niso dobile pravih odgovorov, toda zdaj je tukaj, sodobna in predvsem nova (o lepoti morda kdaj drugič) pripravljena, da v kratkem sprejme učence, ki se zdaj stiskajo v stari šoli sredi mesta. Gradnja bo veljala približno 700 milijonov tolarjev.
Sicer pa je šola zelo sodobno urejena s prostornimi hodniki in izredno lepo opremljenim vrtcem, in ima pripravljenih devet učilnic ter je pripravljena za
izvajanje devetletke. Imajo še dve učilnici za podaljšanje bivanje, za računalništvo in za šolsko zadrugo. Najbolj pa so seveda ponosni na lepo telovadnico velikosti pravega rokometnega igrišča. Osnovno šolo trenutno obiskuje 140 otrok, v vrtcu pa je 50 otrok, ki se bodo v kratkem vsi preselili v novozgrajene prostore ob policijski postaji.
Protokol otvoritve in obiska obeh predsednikov je dokaj natipan. Predsednika bosta prišla v telovadnico, kjer bo sprejem, sledili bodo nastopi učencev obeh šol in italijanskega vrtca, nato pozdrav izolske županje in predsednika italijanske skupnosti Gianfranca Siljana. Sledila bosta govora Milana Kučana in Oscar Luigi Scalfara, potem pa bo zaigral še pianist Renato Chicco. Po otvoritvi šole je bil načrtovan načrtovan sprehod predsednikov po starem mestu, po zadnjih informacijah pa naj bi ju predstavniki narodnosti namesto tega povabili na pogovor v hotel Riviera.
IZOLA CLAGOLJAŠEV
Ali veste, da je Izola eno od mest, kjer je bila najverjetneje natisnjena prva hrvaška knjiga, takoimenovani Misal, ki nosi letnico 1483, natiskana pa je bila v glagolici, pisavi, ki je bila med Istrani in prebivalci jadranskih otokov "živa" še vse do šestdesetih let 19. stoletja, v cerkvah in pri molitvi pa je bila uporabljana vse do dvajsetih let tega stoletja.
Hrvaški zgodovinarji še danes niso zanesljivo odkrili kje je bila natiskana njihova prva knjiga, ki je nastala skorajda istočasno z Gutenbergovo biblijo, prvo tiskano knjigo, kije bila natiskana med 1450 in 1455-tim letom. Vse več pa je verjetnosti, da je bila natiskana prav v Izoli, vsaj po tolmačenju zapisa Jurija Žekana iz Roča, ki je med pripravo tiskanja napisal: Vita, vita, štampa naša gori gre tako ja oču da naša gori gre. Bilo je veliko tolmačenj te beležke, v zadnjem obdobju pa so omenjani kraji: Kosinj, Izola, Modruš in Senj, največ sledi pa vodi prav v Izolo, saj je šlo za izredno zahtevno tehnično opravilo. Vse črke glagolice je bilo treba posebej uliti, pri tem so bili posebej zavzeti duhovniki, ki so uporabljali glagolico. Papirje bil še zelo drag (del pa je bil natisnjen še na pergamentu), draga je bila tudi tiskarska barva. Delo je bilo dolgo in naporno, liste so tiskali na prešah kot jih danes uporabljajo slikarji -grafiki. Vsak list je bil tiskan posebej in vendar ni bilo "škarta", saj so očitno prav glagoljaši postavljali in korigirali tekst.
In kje bi lahko bila v Izoli tiskarna, ki bi tiskala ta pomemben zgodovinski dokument. Ena od možnosti je stavba v Ribiški ulici, kije ena redkih z izrazito istrskimi gradbenimi značilnostmi, vendar gre zgolj za ugibanja, saj sega to delo skoraj v obdobje Manziolijeve palače.
Glagolica je najstarejša slovanska pisava, ki jo je sestavil Konstantin - Ciril leta 863. Bizantinski car je namreč poslal Cirila in Metoda v Moravsko kjer naj bi ljudstvu na razumljiv način razširjala vero. Ciril in Metod sta verske knjige prevedla na slovanski jezik, ki so ga govorili okrog njunega Soluna, ker pa nekaterih besed enostavno nista mogla napisati niti v grški niti v latinski abecedi sta napisala novo slovansko abecedo - Glagolico. Ta pisava je v Dalmaciji, na otokih in v Istri, v krajih, kjer je imel Bizanc vpliv ali oblast, bila v uporabi polnih tisoč let
O glagoljaški preteklosti Izole govori še nekaj zgodovinskih podatkov, zanimivo pa je, daje malo slišati o tem, daje bila cerkev Marije Alietske pravzaprav glagoljaška cerkev, saj ima nekaj značilnih potez tistega obdobja: Je šesterokotna, oltar gleda proti Bizancu, pa tudi zvonik je na nasprotni strani od cerkve sv. Mavra. Očitno nas čaka še kar nekaj brskanja po naši zgodovini, da bomo zares vedeli, kdo in kaj smo bili.
Ta napis na hiši v Ljubljanski ulici (pri ŠL 12) se na prvi pogled zdi, kot da bi bil zapisan v Glagolici, v resnici pa gre za latinski zapis iz istega obdobja s potezami glagoljaške pisave. Z malo dobre volje ga boste v veliki meri razvozlali tudi sami
M EH AN O SE m DA
V prejšnji številki Mandrača smo na kratko zapisali, da tudi v Mehanu odpuščajo delavce, oziroma jih pošiljajo na Zavod za zaposlovanje. Informacija je bila točna samo navidezno, saj je v resnici šlo za dogovorjeno reševanje delovnega razmerja tistih delavcev, ki so, do sprejetja novega zakona, imeli možnost predčasne upokojitve. Prizadetim se za napako opravičujemo, dodatna pojasnila pa smo dobili v pogovoru z direktorjem Mehana, Ivanom Batageljem.
*	Informacija je bila napačna in v Mehanu ste kar glasno reagirali.
*	Res je, saj je informacija pisana v povsem drugačni smeri od tiste, ki smo si jo začrtali v Mehanu. Naša želja zagotovo ni, da bi odpuščali delavce, saj nam jih občasno primanjkuje, vendar tudi zaposlovati ne nameravamo kar tako, saj sem prepričan, da v sedanji zasedbi zmoremo izpolnjevati plan, ki smo si ga začrtali. Kadrovske probleme skušamo reševati tako, kot v tem primeru, ko smo se s 23 delavkami iz proizvodnje in dvema delavkama iz režije dogovorili za predčasno upokojitev. Vsem pa smo povedali, da bodo, v primeru če postopek ne bi bil izpeljan, še naprej delale pri nas.
*	Že nekaj časa ne zaposlujete več delavcev od drugod.
*	Res je. Pred leti, seveda ob glavni "proizvodni sezoni", to je avgusta, septembra in oktobra, so sem vozili avtobusi delavce s Hrvaške, zaposlovali so študente in delavce iz cele Slovenije. Morda bo zanimivo vedeti, da so leta 1995 plačali za delo kooperantov (sem štejejo tudi kooperanti, ki so del proizvodnega procesa) približno 2 milijona nemških mark. Že leto kasneje smo ta strošek zmanjšali na polovico, letos pa računamo, da bomo za ta namen porabili le kakšnih 400.000 nemških mark.
*	Kako to dosegate?
*	Predvsem z drugačno organizacijo dela. Naši delavci vedo, da je največ dela ravno konec poletja, zato takrat delajo tudi ob sobotah in še več, če je treba, zato pa so doma v decembru in januarju, ko je v proizvodnji pravo zatišje. Seveda dobijo plače tudi za ta čas, vendar to ni problem, saj smo na ta način prihranili, ker bi sicer morali poleti zaposliti po 150 delavcev od drugod.
*	Delavci Mehana radi potarnajo na račun nizkih plač, vendar pa o kakšnih posebnih socialnih problemih že zelo dolgo ni bilo slišati.
*	Seveda so plače vedno prenizke, vendar je res, da Mehano izplačuje plače nad kolektivno pogodbo, saj smo v letu 1996 izplačali povprečno bruto plačo 91.000 tolarjev, v lanskem letu pa 106.000 tolarjev. Povprečna neto plača (brez regresa) v letu 1996 je znašala približno 57.000 tolarjev, leta 1997 pa nekaj več kot 67.000 tolarjev. Celotna masa za plače se je v obdobju 1996/97 povečala za 11
odstotkov oziroma za 17 odstotkov na zaposlenega.
*	Delavci so dobili regres in menda celo dedka mraza.
*	Noja, pravzaprav smo le izkoristili zakonsko možnost in delavcem izplačali regres do dovoljenih 127.000 tolarjev brutto. Pomembnejša od denarja je bila seveda simbolika tega dejanja.
*	Ko ste prihajali v Mehano iz Finorja, ki je v celoti lastnik podjetja, je bilo slišati, da prihajate zato, da bi zaprli vrata tovarne.
*	Tudi jaz sem slišal nekaj takega, vendar to ni res. Dejstvo je, da sem iz IMP-ja, kjer sem delal najprej odšel v Tomos, ki je bil takrat v stečaju, ko pa so mi po dveh, po moji oceni, uspešnih poslovnih potezah, ponudili projekt v Rusiji sem to odklonil. Takrat so me povabili v Finor, kjer sem sodeloval pri projektih prestrukturiranja podjetij s pomočjo evropske banke za razvoj in ker lastninjenje v Lami še ni bilo končano so mi ponudili delo v Mehanu. Sprejel sem ga v prepričanju, da je mogoče podjetje voditi tako, da nikomur ne bo v breme.
*	Največ težav imate zagotovo s krediti?
*	Financiranje izgube iz preteklih let nas najbolj bremeni, ob tem pa tudi financiranje samega ciklusa poslovanja. Vpliv finančne izgube bi radi zmanjšali tudi s prodajo približno 1 /3 zemljišča tovarne, tako da bi s tem lahko poplačali vse kredite. Zaloge smo precej zmanjšali, nismo pa zadovoljni z zalogo končnih proizvodov.
*	Odprli ste prodajalno igrač v sami tovarni.
*	To smo storili tudi zato, ker smo zaprli vse Mehanolande v Sloveniji. Preprosto so bili predragi, da bi jih lahko vzdrževali.
*	Kje je danes mesto Mehana na svetovnem trgu igrač?
*	Ta trg je velik, vendar zelo zahteven. Letno se na njem obrne kakšnih 50 milijard dolarjev, od tega 20 milijard v ZDA. 10 pa v najbolj razvitih evropskih državah. Ocenjujem, da bi bili lahko prisotni s kakšnimi 30 milijoni nemških mark, vendar bomo letos naredili le za kakšnih 25 milijonov. Manjka nam nekaj
proizvodov, ki bi potegnili celotni razvoj, saj trenutno še vedno najbolje prodajamo naš dobri stari pisalni stroj. Vendar samo z njim in vlakci ne moremo prodreti v Nemčiji, ki bi bila za nas izjemno zanimivo tržišče.
*	Električni vlakci imajo svoje tržišče?
*	Seveda ga imajo in tudi dokaj stabilno je. Žal nam je le, da je v Nemčiji velik del tržišča pokrit z vlakci proizvajalca, ki ima drugačen sistem električnega pogona. Zaradi tega je prodaja v tej državi bistveno nižja, kot bi lahko bila. Kljub temu pa smo s tem našim proizvodom še kako zadovoljni, saj ima stalno klientelo tudi v ZDA in Kanadi. Pri znani verigi največjih marketov v Kanadi (Loblaw) smo prišli v takoimenovani paket President, kar pomeni, da svojim kupcem posebej nudijo tudi naš izdelek. Z njimi smo lani naredili za 490.000 dolarjev prometa, letos pa naj bi to povečali na 720 tisočakov.
*	Ste torej optimist glede prihodnosti Mehana?
*	Če ne bi bil optimist ne bi imel tukaj kaj iskati. Seveda pa je vse odvisno od tega, kako se bomo vsi skupaj naučili delati kot team, kako bo vsak sprejemal odločitve a tudi odgovornosti, kako bomo znali biti racionalni in dobro organizirani in koliko novih, dobrih idej se bo porodilo za proizvodnjo v prihodnje. S pomočjo zunanje svetovalne inštitucije bomo kmalu končali izdelavo študije strateškega razvoja do leta 2001 in v kateri bo ena glavnih nalog prav razvoj timskega dela. Doslej je v Mehanu vedno moral imeti zadnjo besedo direktor, po mojem pa to ni prav. Tisti, ki predlaga nek nov proizvod naj sodeluje tudi pri sprejemanju timske odgovornosti za uspeh projekta.

j trumam i
iMtDm

lisi*
EpSK
416-230-SS5l«rl-H0Q-472-SElVD
ROKOMET
Izola : Juteks Žalec 22:33
Prva tekma spomladanskega dela prvenstva, kije bila odigrana pred tednom, je Izolankam prinesla prvi poraz. Žalec je bil pač na igrišču premočan nasprotnik za Izolanke, ki pa so tokrat mogoče zaigrale premalo hrabro in zavzeto. Seveda, zmaga ne bi bila realna, kakšen zadetek razlike manj v končnem rezultatu pa.
V soboto se obeta prvi primorski derbi. V goste pa prihaja Piran, trenutno četrta ekipa v državi. Tudi tu bi bilo prezahtevno pričakovati zmago od Izolank, je pa to derbi, na katerem, je vse možno. Tekma bo ob 18.30 v dvorani na Kraški.
Fantje trenirajo
Fantje so minuli vikend odigrali prijateljsko tekmo proti Šeširju iz Škofje Loke (20:16), vendar tudi tokrat niso navdušili.
Novi trener iz Hrpelj, Karlo Kastelic, se je pogumno lotil zahtevnega dela - obstanka v ligi. Treningi so bili v predzadnjem času dobro obiskani, po prav zadnjih novicah, pa naj bi vnema že nekoliko popuščala. Prihod novega igralca Radosavljeviča z Islandije pa naj bi to že odpravil. Do prvenstva sta še dobra dva tedna, torej še nekaj malega časa za dvig forme.
NOGOMET
Kortežani se pripravljajo
V Kortah bodo pričeli s kondicijskimi treningi v telovadnici v Kraški ulici. Trener Patarič za spomladanski del zbral iste igralce, pomembna okrepitev pa je Izolan Mio Janič. Še naprej ostaja vprašljivo igranje Miloša Breznikarja, ki ga snubijo v Goriške opekarne, za zapolnitev vratarskega mesta pa se intenzivno dogovarjajo z vrataijem Gažona. Ob tem naj še zapišemo, da je v sosednjem Kopru pričel s treningi Igor Božič, ki od Goriških opekam v kratkem pričakuje izpisnico.
POGLED S STRANI
Piše: Žare

Ilirija 4:2, Arrigoni : Rakek 4:2. V soboto pa že prične spomladanski	del
namiznoteniških lig. Igralke in igralci Arrigonija tekmujejo kar v treh državnih ligah. Člani
SPOMINI NA TOKYO

Ženski rokomet je v polnem zagonu. Izolanke so štartale v prvenstvo. Poraz, dokaj visok, toda tisto ta glavno šele prihaja. V soboto Piran, potem Burja. Dva "prijateljska" derbija. Ker se želje in realnost stežka pokrijejo, so tudi napovedi tvegane. Izkušnje govorijo, da na takih tekmah
NAMIZNI TENIS
Mladinsko prvenstvo
V soboto, 17. in nedeljo 18. januarja je v Cerknici potekalo finale ekipnega državnega prvenstva za mladinke. Mladinke Arrigonija so zasedle tretje mesto, kar je sicer nekoliko pod pričakovanji, vendar je potrebno dodati, da so imele prve tri ekipe med seboj povsem isti rezultat - po eno zmago in en poraz. O prvaku je tako odločal skupni količnik, kjare je bila za en sam set najboljša Šampionka iz Vrtojbe pred ljubljansko Ilirijo in že omenjenim Arrigonijem. V izolski ekipi je bila ponovno najboljša Kristina Rahotin, ki je bila tokrat brez izgubljenega dvoboja najboljša igralka prvenstva.
Dobro je odigrala tudi Jana Ludvik, ki je prispevala ključno zmago proti Iliriji, ter dve zmagi proti Rakeku. Žal pa ni imela svojega dneva Erika Jauševac, ki ji kljub vsem poskusom ni in ni šlo.
Rezultati ekipnih dvobojev:
Arrigoni : Mengeš 4:2, Arrigoni : Fužinar 4:1, Arrigoni : Šampionka 2:4, Arrigoni :
dajo vsi vse od sebe. In ker se vedno pišejo samo točke, v teh tekmah ni pričakovati lepote v igri. Dekleta posebnega motiva ne potrebujejo, najslajše je potunkati soseda, pa čeprav ga imaš rad. V soboto bo v izolski dvorani vroče, Pirančanke si želijo rokometno Evropo, Izolanke pa beg iz dna in lažje nadaljevanje prvenstva. Vsi gotovo ne bodo zadovoljni. Ali pa ?
tekmujejo v 3. SNTL in bodo v soboto gostovali na Ptuju in v Puconcih. Članice druge ekipe Arrigonija bodo v 2. SNTL igrale v gostehin sicer dvakrat v Ljubljani, najprej pri Olimpiji, nato pa še pri ekipi Ljubljane. Članice prve ekipe Arrigonija pa bodo zaradi nastopa reprezentance z ligaškimi nastopi pričele v sredo 28.1. Pomerile se bodo z Igralkami ljubljanskega Kajuh Slovana.
ODBOJKA
Topolščica : Simonov zaliv 3:2 (-9,10,-US,9)
Izolani niso igrali slabo, a jim je za zamgao vseeno zmanjkalo moči in znanja. Vodili so že z 2:1 v nizih, a so se žal domačini zbrali in zasluženo zmagali. Tekma je pokazala, da izolski odbojkarji sicer počasi, a vztrajno napredujejo in si zaslužijo boljšega položaja na lestvici. Priložnost za izboljšanje trenutne uvrstitve bodo imeli že v soboto, ko v Izolo prihaja Granit, ki je sicer drugi na lestvici, vendar to Izolanov ne bi smelo zavesti. Tekma bo ob 19. uri v Športni dvorani v Livadah.
SMUČARSKI
KLUB
IZOLA
M
m
's SCI
sA
h?ir
CLUB
ISOLA
Smučarski klub Izola vabi vse ljubitelje belih strmin na smučarske izlete in sicer:
7.2 F orni di Sopra 14.2 Sella Nevea 15.2. Piattcavallo 7.3. medklubska tekma 14.3. zaključni izlet Kanin
Jonathan
sportline
Tourisl agency Bele skale
Trener je vidno zadovoljen z njim, škripa pa pri ostalih. Karlo obljublja kar nekaj hlajenja, priznava samo delo in pošten odnos. Seveda je mesec dni pred pričetkom prvenstva to zelo tvegano, vendar red mora biti. Tudi Delmar bo štartal proti "prijateljem". Andor naj bi dal odgovor kaj lahko pričakujemo. Seveda bo borba za obstanek težka, nekaj prednosti je v tem, da se
V moškem delu je prihod novega igralca kar dvignil spomladi igra več tekem v Izoli. Ampak Izolani so moralo. Toda še zdaleč ni vse rešeno. Klubski odborniki so kar pogosto gledalci treningov, tudi njim dela ne manjka. Že sama registracija novega igralca je mukotrpna zadeva. Tudi tukaj se mora pokriti kar nekaj stvari, če ne se lahko zgodi, da ne bo mogel pomagati igralcem. Žal ta teden v Izoli ne bo nobene tekme, da bi lahko ocenili novo okrepitev.
jeseni boljše igrali v gosteh, torej potrebno bo vse postaviti na glavo.
POD
BELVEDERJEM
PLAKETE NAJBOLJŠIM V 1997
Za razliko od prejšnjih podelitev se je letošnja zgodila v Kulturnem domu. Veliko dvorano so do zadnjega mesta zasedli športniki, njihovi starši in razni športni delavci. Poleg v prejšnjem Mandraču naštetih športnikov so priznaje dobili še nekateri drugi:	Tonči Žlogar za uspešno nogometno
udejstvovanje, prva ženska ekipa NTS Arrigoni za uvrstitev v 1. Slovensko namiznoteniško ligo in Davidela Tičič za dolgoletno uspešno rokometno pot. Objavljamo nekaj fotografij s podelitve.
Veslačica in veslači
Rokometašice so bile sploh najštevilnejše.
Št. 1 pri mladinkah - Kristina Rahotin
Državne prvakinje v rokometu - mlajše deklice 1. 1985 (zgoraj)
Jadralci v enosedih (levo)
Izolski optimisti (spodaj)
Na koncu sta posebno priznanje prejela tudi veslača udeleženca olimpijskih iger v Tokyu 1964.
Lucijan Kleva in Jadran Barut (slika na 10. srani.)
KAJ POČNE MI-KLUB?
Članek z naslovom, KAJ POČNE Ml KLUB, ki je bil objavljen v Mandraču, 15.1.1998, vsekakor ni bil namenjen pozitivnemu reklamiranju Ml Kluba.
Prvi stavek vašega članka, DOGAJANJE V ZAČASNIH PROSTORIH Ml KLUBA JE VSAJ ZA NAŠE UREDNIŠTVO, V GLAVNEM ZAVITO V TEMO. ŠELE...
Če bi uredništvo Mandrača res zanimalo kaj počnemo, bi vsaj enkrat in še to bi bilo prvič, prišli v Ml Klub, ker je oddaljen od vašega uredništva le 100 m in izvedeli bi, da teme ni in je niti ni bilo. Izvedeli bi tudi to, da ni edini problem, ki nas skrbi, prostor, ampak tudi finance. Do zdaj smo in tudi v bodoče bomo (deluje že tako) sami financirali vse prireditve (16 različnih) iz svojih težko prisluženih osebnih dohodkov oz. plač. Klubske prostore smo uredili po svojih zmožnostih in s svojo iznajdljivostjo. Ker je Ml Klub odprt vsak dan, nas obišče marsikateri mladenič ali mladenka. Ker pa so mladeniči in mladenke še dijaki in morajo biti že ob 21.00 doma, si želijo, da bi bil Ml Klub odprt že od 17.00, kar pa je nemogoče, ker vsa gonilna sila kluba dela. Tako, da odpiramo klub ob 19.00.
To naslavljamo na starše;
Za izvedeti kaj več o klubu vas vabimo na prireditve in ravno tako med tednom, ko je bolj mirno, na pogovor, če želite. Potrebno je omeniti tudi dejstvo, da imamo ob prireditvah tudi od 40-90 obiskovalcev. Le kdo so obiskovalci takih prireditev? Mladi ljudje, stari od 14 do 28 ali več let. Kaj počnejo pri nas? Iščejo to, kar sem jaz iskala in pa mnogi od nas, skor vsak vikend (Klub K4) ali pa v Šempetru pri Novi Gorici ( Klub CRMK). Le s to razliko, da to zdaj lahko vaši otroci najdejo v Izoli, kjer so doma in so mogoče od doma oddaljeni le Ikm. Kaj iščejo? Svoje somišljenike, soglasbenike, sooblačnike, ... Skratka, iščejo ( iščemo ) mladino, ki jim ( nam ) je podobna po poslušanju glasbe kot po oblačenju in razmišljanju. Gremo se klub, v katerem se pogovarjamo z mladino in jim prisluhnemo. Če le zmoremo, so skoraj vse naše prireditve brez vstopnine, ker vemo, kako revno obdobje preživljamo in da večina staršev mlajših obiskovalcev nima denarja za tovrstna razmetavanja. Vabljeni v naš, vaš Ml Klub.
Zdaj pa še en stavek za uredništvo!
Bolj koristno bi bilo, da bi nas podprli in da bi razkrili neznanko, kako to, da če moramo sami financirati prireditve sploh še imamao voljo obstajati in delovati. Prišli bi do ugotovitve, da smo bili tudi sami nekoč stari 14 let in da smo tudi sami iskali "svoje vrste ljudi". Verjamemo v SEDANJO in BODOČO mladino. Ali ni to lepo?
MLADI ZA MLADE!
Ml Klub, Izola
8K-Mandračeva kabelska televizija
pripravlja redno oddajanje vsak dan od 7.februaija dalje. Testni program lahko zaenkrat lahko spremljajo naročniki kabelske TV v starem delu mesta, uredništvo Mandrača, ki je hkrati uredništvo. Program zaenkrat predvideva predvajanje posnetkov sobotnih terminov v nedeljskem popoldanskem terminu, vsak ponedeljek pa bo na programu posebna športna oddaja. Torek bo namenjen občinskim in upravnim zadevam, sreda bo za kulturo, četrtek bo reportažno zanimivostni, petek bo za glasbo, sobota pa za zabavo.
Vsi, ki imate doma zanimive posnetke na VHS-u ste vabljeni, da nam sporočite če bi vaše posnetke radi pokazali tudi drugim. Isto velja tudi za glasbene in druge ustvarjalne skupine.
Seveda vabimo k sodelovanju vse tiste mlade, ki so pripravljeni volontersko sodelovati pri pripravi in izpeljavi programov.
petek 23.1
MVULCANO, ameriški
ob 18. in 20.uri sobota 24.1
VULCANO, ameriški
ob 18. in 20.uri nedelja 25.1
matineja:P0C AH0NT AS,risani
ob 16. uri
VULCANO, ameriški
ob 18.uri in 20.uri ponedeljek 26.1.
NI PREDSTAV
torek 27.1.
MIROVNIKI, akcija
ob 18. in 20.15 uri sreda 28.1.
MIROVNIKI, akcija
ob 18. in 20.15 uri četrtek 28.1.
MIROVNIKI, akcija
ob 18. in 20.15 uri
KAPRICI
BREZ VERIG
Včeraj je izšla nova Mediana, revija ki spremlja poslušanost radijskih, gledanost televizijskih programov in spremljanje časopisov oziroma revij, njeni rezultati pa so, vsaj za Radio Capris. presenetljivi. Po podatkih naj bi Capris na območju 066 v povprečju spremljalo kar 91.000 poslušalcev, na ta način pa je Radio Capris, vsaj po Mediani, prvič prehitel celo nacionalni Radio Koper. Radio Morje ni naročil izdelave študije spremljanja programov pri Mediani, zato rezultatov ni mogoče primerjati.
Uredništvu seveda čestitamo.
PRIPRAVE NA POČITNICE
V torek so se pri županji sestali predstavniki izolskih osnovnih šol ter kulturnih in športnih institucij in društev v občini. Skupaj nameravajo pripraviti program prireditev za izolske šolarje v času zimskih šolskih počitnic. Kot kaže, bodo izolski otroci, ki bodo med počitnicami ostali doma, imeli na voljo kar pestro izbiro dejavnosti, s katerimi si bodo skrajšali in ustvarjalno zapolnili počitniške dni. Projekt so poimenovali "Šola na počitnicah", celoten program pa namerava občina podrobneje predstaviti v prvih dneh februarja. Zaenkrat je znano, da namerava ponovno oživljeno Društvo prijateljev mladine organizirati računalniško delavnico in igralnico v prostorih Rdečega križa. Delavnica bo potekala v dopoldanskem času, otrokom bodo ponudili tudi toplo malico, predstavili pa se bodo tudi staršem. I Center za šport bo omogočil, da se bodo otroci v telovadnicah seznanili z različnimi športi, dneve odprtih vrat pa naj bi pripravila tudi športna društva. Pripravljajo tudi izlete v naravo, morda celo kakšen smučarski izlet. Tudi ZKO pripravlja cel kup aktivnosti od likovnih, filmskih, gledaliških in drugih delavnic, knjižnica pa namerava v tem tednu podaljšati delovni cas ter pripraviti ure pravljic, lutkovne predstave in še kaj. Celoten program prireditev bodo starši prejeli na dom Izolske osnovne šole obiskuje J 432 otrok, od tega jih je največ v OŠ Vojke Šmuc, kjer je 867 otrok, v OŠ Livade je 425 otrok,v OS D.Alighieri pa 140 otrok. Ker bodo mnogi med njimi bodo med počitnicami ostali kar doma, bo tako pestra možnost koristnega preživljanja prostega časa močno dobrodošla tako za šolarje, kot tudi za njihove starše, (kb)
UK Top-10 LESTVICA SINGLOV	ZDA -10 LESTVICA ALBUMOV
1	- ALL AROUND THE VVORLD - Odlil
2	1 NEVER EVER - flll Sainti
3	2 BAMBOOGIE - Bamboo
4	- NO SURPRISES - Radiohead
5	- MY STAR-lan Brown
6	3 RENEGADE MASTER 98 - Wildchild
7	7 HIGH - Ughthouse Family
8	5 TOGETHERAGAIN-Ianat Jackson
9	6 ANGELS - Robbi« VVilliami
10	4 PERFECT DAY - Various
1	1 SOUNDTRflCK - TITANIC
2	1 CELINE DION - LET'S TALK ABOUT LOVE B 3 CH(IMBflWflMBfl -TUBTHUMPER
4	12 (ISHER-MYWAY
5	2 GflRTH BROOKS - SEVENS
6	4 MflSE - HARLEM VVORLD
7	9 BACKSTREET BOYS - BACKSTREET BOYS
8	7 MflTCHBOX 20 - YOURSELF OR SOMEONE LIKE U
9	5 LEflNN RIMES - YOU LIGHT UP MY LIFE
10	8 POFF DflDDY & THE FflMILT - NO WAY OUT
UK Top-10 LESTVICA ALBUMOV
1	1 URBAN HYMNS-Th«V«rv8
2	2 ALL SAINTS - flll Sainti
B 3 LIFE THRU A LENS - Robbi« Williams
4	6 POSTCARDS FROM HEAVEN - Lighthoui« Family
5	7 LET'S TALK ABOUT LOVE - Celin« Dion
6	9 OK COMPUTER - Radiohead
7	5 WHITE ON BLONDE - T«xas
8	4 SPICEVVORLD - Spite Girls
9	8 LEFT OF THE MIDDLE - Natalie Imbruglia 1012 GREATEST HITS-Eternal
UK LESTVICA NEODVISNIH
1	- BEHERENOVV-Oasis
2	3 VVHEN IWAS BORN ... - Cornerihop
3	1 BACKSTREET'S BACK - Backstreet Boys
4	4 LADIES & GENTLEMEN ... - Spiritualizcd
5	6 TELLIN' STORIES - The Charlatans
UK DANCE LESTVICA
1	- DREAMS - Smokin Beats feat. Lyn Eden
2	- WHAT DOES YOUR SOUL LOOK LIKE-DJ Shadow
3	1 RENEGADE MASTER 98 - Wlldchild
4	- REFUSE (WHAT YOU WANT) - Somore B D.T.
5	- TEMPERTEMPER - Goldie
TOP 10- SINGLI ITALIJA
1	Quello Che Vuoi - Neri Per Caso
2	C'E' Una Stella In Piu' - Ragazzi Italiani
3	LAmore Vuole Amore - Michelc Zarrillo
4	Otto e Mezzo - Irene Grandi
5	Le Tue Mani - Gatto Panceri
6	Ho Fatto Un Sogno - flntonello Venditti
7	Gente Di Cuore - Enrico Ruggeri
8	La Dura Legge Del Gol - 883
9	Non Lasciarmi Mai - Pooh
10	Cose Della Vita - E.Ramazzotti - T.Turner
Darling I'm killed
I'm in a puddle on the floor
Waitingforyoutoretum
Oh what a thrill
Fascinations galore
How you tease, how you leave me to bum
It's so deadly my dear
The power of having you near
Until the day
Until the world falls away
Until you say there’11 be no more goodbyes
Seeitinyoureyes Tomorrow Never Dies
Darling youwon It's no fun
Martini’s, girls and guns It's murder on our love affair It's you, that's your life
Every night, vvhile you chase the moming light
You’re not the only spy out there
It's so deadly my dear
The power of wanting you near
Until the day
Until the world falls away
Until you say there’11 be no more goodbyes
See it in your eyes
Tomorrow Never Dies
Until the day
Until the world falls away
Until you say there’11 be no more goodbyes
See it in your eyes
Tomorrow Never Dies...
TISTI BOLJ JEZNE SORTE
The Prodigj so s tretjim albumom (The fat ofthe land) pobrali vsa mogoča odličja, za povrh pa že prodali več kot 3 milijone kopij. "Ta album bo zakon za vse bodoče albume plesne glasbe. (G)
SUPERG
Supergrass so bili pred dvema letoma atrakcija v kategoriji Brit bandov, njihov pni album je šel za med, potem pa so si vzeli dve polni leti časa za koncerte in pripravili izvrsten, zrel album ln itforthe money.(G)
Robbie je zagotovo najbolj zadovoljen član nekdanjih Take That Izšel je njegov tretji single in spet je na vrhu vseh lestvic, povrhu vsega pa se je na tretje mesto prebil tudi na lestvici albumov.
Mnogi pravijo, da bo nasledil Garryja Barlovva, on pa pravi, da o tem ne razmišlja. Dokler mu pesmi kar prihajajo jih je treba čimveč napisati in
ZAIGRAJTE IN ZAPOJTE SE BASTAS5E UNA BELLA CANZONE EROS RAMAZZOTTI
[D]
Se ba[D]stasse una bella canzone [Em] a far plavere a[A]more sl po[D]trebbe cantarla un mlllone [Em] un mlllone dl [A]volte bastasse [G]gla’,
[A]	bastasse [Bm]gla’[F#m7]
non cl vor[G]rebbe pol tanto a lmpa[A]rare ad amare dl [D]plu’...
Se ba[E]stasse una vera canzone [F#m] per convlncere gll [B]altrl sl po[E]trebbe cantarla plu’ torte [F#m] visto che sono ln [B]tantl
iosse co[A]sl’,
[B]	iosse co(C#m]sl’[G#m7]
non sl do[A]vrebbe lottare per [B]farsl sentlre dl [E]plu’...[C7]
Se ba[F]stasse una buona canzone [G m] a far dare una [C]mano sl po[F]trebbe trovarla nel cuore [G m] senza andare lon[C]tano bastasse [Bb]gta’,
[C]	bastasse [Dm]gla’[Am7]
non ci sa[Bb]rebbe blsogno dl [C]chledere la cari[F]ta’.
Dedlcato a tutti quelll [C/E]che [Dm] sono allo [Bb]sbando
[F]	dedlcato a tutti quelll [C]che
non [Bb]hanno avuto ancora nlente[F/A] e [Gm7]sono al marglni da sempre[C]
F] dedlcato a tutU queUl[C/E]che Dm] stanno aspet[Bb]tando F] dedlcato a tutti quelll [C]che ri[Bb]mangono del sognatorl[F/A] per [Gm7]questo sempre piti da [C]soli...[F]
Se ba[G]stasse una grande canzone [Am] per parlare dl [D]pace sl po[G]trebbe chlamarla per nome [Am] aggiungendo una [D]voce e un’altra [C]pol,
[D]	e un’altra [Em]pol[Bm7]
flnche’ dl[C]venta dl un solo co[D]lore piu’ vivo che [G]mal.
Dedlcato a tutti quelll [D/F#]che [Em] sono allo [C]sbando
[G]	dedlcato a tutti quelll [D]che han[C]no provato a lnventare[G/B] u[Am7]na canzone per camblare[D]
[G] dedlcato a tutti queUl [D/F#]che [Em] stanno aspet[C]tando
[G] dedlcato a tutti quelli [D]che ve[C]nutl su con troppo vento[G/B] quel [Am7]tempo gll e’ rlmasto dentro[D]
[G][D/F#][Em]
ln ogni [G]senso
hanno cre[G]duto cercato e vo[D]luto che iosse co[G] sl’...[D/F#] che iosse co[Em]si’...[C] hanno cre[G]duto cercato e vo[D]luto che iosse co[G]sl’...
numDOMimi
Hornu mnmf
JCDMMV 199t
RAZSTAVE
GALERIJA ALGA IZOLA
GALERIJA ALGA na ogled je razstava slik
Vuke Humar Hiti
DOMIŠLJIJSKE
PRGEOBLEKE.
Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od
10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. V soboto je galerija popoldan zaprta.
Klubski prostor Kulturnega doma Izola
RAZSTAVE FOTOGRAFIJ. Predstavljajo se tečajniki Foto tečaja, ki ga je vodil Danko Petronijevič.
Mateja Širca - "BO ALI NE BO"
Dorjana Toškan - "VALOVI"
PRIREDITVE ZA ODRASLE
V	soboto, 31.1, ob 19.00 -ogled predstave v Cankarjevem domu v Ljubljani
William SHAKESPEARE: MACHBETH
Predviden odhod v Ljubljano : ob 16.00 Avtobusni prevoz + vstopnica: 2.300 Sit ali 2.700 Sit
V	petek, 30.1, ob 20.00 v Kulturnem domu
Joe Orton: DAN NOROSTI Režija: Branko Džurič - Džuro Prevod Alja Predan
Igrajo: Borut Veselko, Mirjam Korbar, Nina Ivanič, Jožef Ropoša, Uroš Maček, Jernej Kuntner
Produkcija: AAGENCIJA Mengeš Komedija zapleta nam razkriva : doktorja v psihijatrični bolnici sprejme novo tajnico, seveda ga zanimajo tudi njene druge kvalitete... njegovo ženo sobar izsiljuje s fotografijami... sobarja išče policija, zato ga preoblečejo v tajnico... Kaj narediti s prvo tajnico. .Najbolje jo je proglasiti za noro.
Vstopnina 1.300 Sit v predprodaji in 1.500 Sit v redni prodaji.
Rezervacija vstopnic po tel. 62 776.
V četrtek, 22.L, ob 19.00 v Klubskem prostoru Kulturnega doma
GLAMOUR
Modne kreacije in nakit mlade oblikovalke Barbare Motoh iz Izole, modna revija, glasba v živo in neomejene razsežnosti ustvaijalnosti mladih.
Vabi vas Mladinski ustvarjalni klub Izola.
Vstopnina: 300 Sit
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
vabi
otroke od četrtega leta dalje
na uro pravljic,
ki bo v torek, 27.1.1998 ob 17.uri na mladinskem oddelku.
v Prisluhnili boste pravnici
ČAROBNI SAL
ki jo je napisala Ingrid Mylo Pridružil se nam bo tudi FRICE s polnimi žepi čarovnij
pripoveduje: Nadja Mislej Božič
vabi na predavanje
DOZOREVANJE ZA UČENJE BRANJA IN PISANJA
ki bo v četrtek, 29.januarja ob 9.00 uri vKulturnemm domu Izola
Gostja bo
Martina PAVŠIČ, prof.defektologije.
Predavanje je namenjeno knjižničarjem, vzgojiteljem, razrednim učiteljem, slavistom, pedagoškim vodjem oz. tistim, ki jih branje zanima
zbirka
"TERRAE MOTUS"
iz NEAPLJA
( KIEFER, RICHTER, BEUTS, BARCELO, VVARHOL, SCHNABEL, HARING)
OBALNE GALERIJE MESTNA GALERIJA PIRAN m GALERIJI LOŽA KOPER
V	petek, 23.L ob 12.00 v Kulturnem domu
KONGRES BABIŠKE SEKCIJE
V	četrtek, 29.L vas Matična knjižnica Izola vabi ob 19.00 v Klubski prostor Kulturnega doma na
predstavitev knjige srečanje z Danilom Čelanom
PREDPRODAJA VSTOPNIC: GALERIJA ALGA IZOLA, Kristanov trg.
REZERVACIJE VSTOPNIC PO TEL. 62 776

-.l-HHn-kr«, •Mfv*r|ahM.R« U»).a )r„|,
>K ^
rUnIIo HiladlMuk^a min arfaliM-gj« k)alM ly.Ua
>k ik>
zl\cJ as
Rf*»Jlo mlMtin-krea *>M *r/j.liwS„ Unh» )/..!«
LITERATURA uvodnikovec, hipi
Dragi bralci, tokrat vam ponujamo dve strani zanimivih izumov za boljše počutje, kotiček ljudske besede je na dopustu, mi pa se še naprej prilizujemo, pišite kar hočete, mi ne cenzuriramo! Naslov je: MANDRAČ,Veliki trg 1,6310 Izola.
NE PIŠITE PO ZIDOVIH,
ČE fcAHKO

UREJATA
Jelena K. £> Tina M.
Lov na
zajca
Iskal si in iščeš nekaj, torej?!
Aha! Kaj pa ? A, smisel mu praviš. Kako? Pomen. Ha ha ha!
In seje kaj spremenilo? Si napredoval? Čutiš ga vedno bliže, vohaš ga? Ha ha uha ha ha ! Ne, ne! Ne smejem se, samo... ha ha ...v nosu me nekaj žgečka. In si prepričan v to? Se dovolj poglabljaš? A, se!
In kdaj približno ga boš spoznal? Naj ne postavljam neumnih vprašanj, ker se to ne doseže od danes do jutri? A, torej nekje pojutrišnjem bo? Ha ha ha!
In vlagaš dovolj energije v to? Si prepričan? Po mojem bi se moral bolj potruditi! Aha ha! Garaj s srcem, dušo, telesom, z vsem samim seboj, boš videl, bo bolje! No, je? A, ŠE nič ni? Poskusi znova! Ha ha ha ...in še znova ... ha... še... še... še enkrat... še... še... še... zadnjič. Kdor išče, ta najde.
Iskal si smisel, našel si smrt. Ha ha uha ha ahaha, ojoj, hahahaha!
Tomi
PIŠETE V ČASOPIS.
			- J
/		£ / n .4 v ;
f		sjpr . i
		M
I	Tomi
'tka.er
^>1 W ^i,« ...ladinauetsa ,W‘'^gL
BAN Z Ali 2
(jaz grem,kar bo,pa bo)
Zavrtite uro nazaj!
Nič več. Urar je ostal tam, kjer je vedno bil, v pravljici! Pa se ustavim, usedem na kavč, zaprem oči in že potujem v udobni limuzini proti kraškem robu, razsvetljensko razpoložen. Onstran me čaka lepo dekle polno ljubezni varianta Barilla, dove c'e casa...ma jaz doma nisem srečen in hočem ve n, V ZRAK!
EKSPLOZIJA SPOMINA.PO ZRAKU LETI PET TISOČ MEGA BAJTA Z DVAJSETIMI SOBAMI BAZEN IN SAVNA, DIREKTNO PROTI OZVEZDJU ROGATCA ONLINE!
V ozvezdju Rogatca stanujejo tisti fakerji iz prejšnje številke,ki intenzivno delajo na novem projektu nebolečega posega v možganska tkiva.Z njimi so v neprostovoljnem izgnanstvu hotelske terase z vgrajenimi muzikanti. Nekje čisto v kotu pa prestrašene ždijo pedofilske haljice, duhovnike v njih pa so pojedli ozvezdni otroci:
In glej jih...zimmerfrei kolone, kako sem jih pogrešal!
MOZART IN ŠPICE GIRLS V IZOLI
MUKI bo za pusta organiziral prireditev z naslovom: ZGODOVINA GLASBE (zaenkrat vam še ne moremo povedati natančne lokacije, ker so priprave v teku) Skratka, ideja je taka: Na odru in pod njim naj bi se zvrstile različne glasbene skupine in osebnosti iz vseh obdobij čisto vsake glasbe:
DVAJSET SVETLOB VISOKI,
ŠTIRI ŠIROKI IN ZELO, ZELO GLOBOKI I
od Mozarta do Špice girls.. .UDELEŽENCI OZIROMA NJIHOVI SPREMLJEVALCI MORAJO BITI OBLEČENI V DUHU OBDOBJA, KI GA PREDSTAVLJAJOINAJ VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE S SVOJIMI LIKI, BANDI, FANSI... ŽURKA ZAGOTOVLJENA
IN+FO: 61-513
;
' z:' s
•v *	*
J". '.~w ' *
(se nadaljuje)
ZAKAJ ZMAJI NE MOREJO POSTATI GASILC
2. del Jaka in Joh
Jaka končuje osmTrazred osnovne šole, Jonnny na drugi strani oceana končuje junior high, torej imata oba za sabo točno osem šolskih let. Če zanemarimo zračno razdaljo, dohodke staršev, številko čevljev,bruto proizvod države v kateri Jaka in Johnny prebivata, ugotovimo, da sta Jaka in Johh ena ista oseba. (Do te ugot pridemo po labirintni poti astrologijo, budizem in postmodernizma) Jakova uy«» ali življenjska pot pelje mim arheoloških ostankov stuktur t.i. usmerjenega izobraževanja. Johnny za kaj takega še slišal ni.
'	*—*■*■■«■*.» ->l*.|lU*.lMl)	T


y\bo

cm
Sgsr
^ re m V
S'ce 1 nreč'
**$&»**■
*&&***** ®' "e ^0
rniSteps"1
<*>
f	\m*n°'WoW>
G\mna^\'






v."*--	^'"\v
o*
\tv
sSsssSS^
SNOVVBOARDING
JE ŠPORT, KI VAM GA PREDSTAVLJA!?
KER JE LETOS PRVIČ NOVA DISCIPLINA NA
olimpijskih igrah.Verjetno že veste, da je to
DESKANJE NA SNEGU, KER JE STVAR PRIMORCEM ŽE KAR
znana. Sicer pa je za obvladanje snovvboardanja
TREBA IMETI KAR NEKAJ POGUMA IN PREDVSEM VELIKO VZTRAJNOSTI. KER TEGA ŠPORTA PRED LETI ŠE NISO NATANČNO POZNALI, SO BILI V UPORABI IN PRODAJI LE NEKATERI MODELI SNOWBOARDOV,VEZI IN ČEVLJEV ZA DESKANJE. V SEDANJEM ČASU, KO SO PROIZVAJALCI UVIDELI, DA JE TEMU ŠPORTU NAKLONJENIH VSE VEČ LJUDI, PA SO ZAČELI PROIZVAJATI OPREMO ZA VSE OKUSE. TAKO SE SEDAJ V TRGOVINAH NAJDEJO MEHKI IN
TRDI ČEVLJI TER VEZI IN OSTALA OPREMA V VSEH BARVAH.TAKO JE SNOVVBOARDING SEDAJ NA VRHUNCU RAZVOJA, SAJ JE CELO NAŠA MAJHNA DRŽAVICA NAREDILA PROSTOR ZANJ IN USTVARILA ZELO USPEŠNO SNOVVBOARDERSKO REPREZENTANCO.NA ČELU REPREZENTANCE STA S SVOJIMI USPEHI SEVEDA

Priprava nd izhod in ponarejanj drugim.Le da drugi tega ne
■ k
si tudi zdrsiš
*, mimo nezainteresirane množice.
Odigram:Vsu srečanja’, ponosen in samozavesten, skušam očarati, "a oči bežijo
4
smrnsmrn
nekam stran, v zavetje sram ali naglice ali kaj fagvem..7^
V izložbah sem uzrl lastno'lTdchtiteto. ukrojeno po 'moji denarnici, moj pohlep poka po šivih',za.listi kos tekstila bom še koga zašili
Potem ostanete teater,dulcis in fundo! V njem so igralci,sužnji sistema.
Če nebi bilo sistema, nebi bilo r^ti igralcev. In obratno,nd žalost!
Praznina-večernejfcgdlioda po ulicah.
D.KOŠIR PRI MOŠKIH IN K.ZUPAN PRI ŽENSKAH. KOT PRVAKA VELIKIH TEKEM IMATA NAŠA ŠPORTNIKA ŽE ODPRTO POT NA OLIMPIJSKE IGRE.
____________Anja______________________________
Kogo je prepono*
prepuščen
lih Ijudijrazmišlja mojim spominom
%
Vedno lsanjam,
1kam morajojt stfvedno bolj sami, u le podaljšufejalavonijd
ie. le opravičilo!
vse skupi
E il nostro 50-esimo anniversario?
Proprio in questi primi giorni del 1998 un connazionale, dopo i soliti auguri di Buon principio, mi chiese se in quest’anno la Comunita “Pasquale Besenghi degli Ughi” celebrera - come tante altre - i cinquant’anni della sua fondazione.
Risposi che, innanzitutto, quella era una domanda che andava rivolta al direttivo della Comunita. Comunque, visto che proprio poco tempo prima avevo fatto, assieme ad altri, una breve ricerca sulTargomento, gli esposi il mio modesto parere.
Prima di tutto, il 1998, pur se anno di importanti anniversari che hanno coinvolto anche la popolazione italiana di Isola, certamente non poteva rappresentare un anniversario a tutto tondo per la Comunita in quanto erede dei piu anziani Circoli di Cultura. E questo per un fatto molto semplice. Perche il Circolo Italiano di Cultura di Isola e nato qualche tempo dopo, quando ormai era chiaro, che la popolazione italiana della cittadina avrebbe perso la sua predorninama numerica per diventare “minoranza”. Da qui anche la necessita di quell’ “Italiano” nella sua denominazione: per differenziarla dalle altre istituzioni che nel frattempo si stavano creando sul territorio delPallora ancora formalmente esistente Territorio Libero di Trieste. E, anche, per differenziarla da quel “Circolo di Cultura Popolare”, che senza alcuna colorazione nazionale aveva operato a Isola fin dal 1945 ed aveva smesso la sua attivita nel 1948, nel pieno della burrasca per il Cominform. In pratica, dopo che il potere popolare aveva prešo atto, che la maggioranza della popolazione “progressista” isolana stava seguendo la linea vidaliana piuttosto che quella babiciana, e che proprio nel Circolo di Cultura Popolare, oltre che nel suo bar “Il Lavoratore”, trovava la sua naturale base di dibattito e di raduno.
Va detto, che la prima forma organizzata di attivita culturale a Isola risale alla fine del secolo scorso, al 1895, e che praticamente senza interruzioni, nonostante cambiamenti statali e ideologici avvenuti nel frattempo, nonostante i cambiamenti di nome, prosegui fino - appunto - al 1948. Prima come Gabinetto Operaio di Lettura, poi con le diverse formule del Dopolavoro Arrigoni e Ampelea, per arrivare nel 1945, come dicevamo, al Circolo di Cultura Popolare. Circolo, che ancora nel 1947 era addirittura proprietario al 50 per cento, assieme alPorganizzazione sindacale dellArrigoni, delPomonimo Cinema.
Oueste le ragioni per cui ritengo non sia opportuno celebrare anniversari. Perche questi non esistono. Ma anche perche celebrarli significherebbe accettare la logica di una popolazione italiana minoritaria prima ancora che questa divenisse tale. Significherebbe legittimare una storia che non e la nostra. Significherebbe far nostri i calcoli di coloro che - questo si - gia allora operavano per ridurre la popolazione italiana di Isola a minoranza, sia nella nostra cit ta, sia nelPambito della Zona B del Territorio Libero di Trieste.
D’alt ra part e non mi sembrerebbe opportuno ricordare con cerimonie particolari il fatto che esattamente cinquant’anni fa a Isola venne eliminata una delle piu vecchie forme organizzate di cultura di tutta Tlstria. Sarebbe perlomeno di cattivo gusto.
Silvano Sau
Scuola elementare:
Edificio quasi pronto -inaugurazione imminente
Ormai mancano soltanto alcuni ritocchi e i bambini e gli alunni che frequentano la Scuola elementare Dante Alighieri potranno finalmente usufruire per la propria attivita dei nuovi ambienti. II nuovo edificio consta di tre piani nei quali verranno sistemate le sezioni della Scuola materna L’aquilone e le classi della Scuola elementare. Ci sono poi la cucina, la mensa, una palestra e gli altri spazi indispensabili per lo svolgimento dei programmi scolastici, compresa Pattivita della cooperativa scolastica. L’arredamento, acquistato con i finanziamenti della Repubblica italiana destinati alla minoranza italiana in Slovenia e Croazia, e ormai al proprio pošto e fa la sua bella figura negli ambienti chiari e puliti. Manca, per far partire la scuola la presenza degli alunni, con gli zaini, i libri e i quaderni, e degli insegnanti.
Si sta intanto portando a termine la sistemazione delle aree prossime alla nuova costruzione con 1’allestimento dei campi da gioco. Poi si passera agli allacciamenti e ai collaudi degli impianti elettrico, idrico e di scarico e alTattivazione del riscaldamento. Naturalmente bisognera che le varie commissioni effettuino i dovuti collaudi tecnici affinche tutto funzioni con la massima efficienza e sicurezza.
Tra i lavoratori c’e un po’ di impazienza di trasferirsi, anche perche diventa ogni giorno piu difficile operare nel vecchio edificio. Ouindi il trasloco avverra prima possibile, probabilmente dopo le vacanze invernali. Intanto il taglio del nastro verra effettuato in una cornice solenne sabato 24 dai capi di stato della Repubblica Italiana e della Repubblica di Slovenia, Oscar Luigi Scalfaro e Milan Kučan. E un evento eccezionale per Isola e per il gruppo nazionale in Slovenia.
________________________________________Marino Maurel
Costituita la commissione governativa per le minoranze
Riunione costitutiva mercoledi scorso a Lubiana della Commissione per le minoranze presso il governo sloveno. A presiederla il ministro per la cultura, Jožef Školč. Come prevedibile, i rappresentanti delle comunita nazionali italiana e ungherese hanno riproposto all’attenzione dei presenti la propria lista di problemi che il governo dovrebbe affrontare e risolvere. Dai finanziamenti, sempre in ritardo sull’effettiva necessita, al settore culturale, alPistruzione, ai mezzi d’informazione. Liste, che a parte qualche distinguo, sono State piu o meno complementari tra le due delegazioni minoritarie.
La novita, invece, e scaturita dalla richiesta avanzata proprio dai rappresentanti della Comunita autogestita costiera della nostra nazionalita per una Legge quadro di attuazione dei diritti particolari sanciti dalPart. 64 della Costituzione slovena. Proposta, che e stata supportata in pieno anche dai rappresentanti della Comunita ungherese, e che ha incontrato numerose perplessita, invece, nelle file degli esponenti del governo. Secondo le valutazioni di questi ultimi, gia la Costituzione della Slovenia e talmente concreta da offrire spazio per un’ulteriore parcellazione della materia. Tanto piu - e stato detto - che i singoli diritti sono stati poi elaborati e garantiti da una trentina di clausole particolari alPinterno delle diverse Leggi che il Parlamento ha approvato finora.
Se la situazione fosse effettivamente tale - e stato ribadito da parte minoritaria - allora non si spiegherebbe che proprio sulPattuazione di questi diritti nelPambito delPattuale sistema legislativo si incontrano le piu grosse perplessita. Per cui, ad ogni nuova legge approvata dal Parlamento, le minoranze sono costrette a constatare che un qualche diritto e venuto a mancare, o che un qualche altro diritto non e godibile appunto perche non č stata approvata una legge in merito. Oppure, ancora, che un determinato diritto non viene applicato perche non adeguatamente sanzionato. Una legge quadro, di conseguenza, definirebbe la qualita, ma anche la quantita, oltre che le modalita di attuazione dei diritti garantiti dalla Costituzione. Per ora, e stato deciso che, prima di far propria Piniziativa, il governo preparera un’adeguata analisi. Poi si vedra.
I	NOSTRI CONNAZIONALI: NICOLO’ CHICCO
Ha 85 anni ma non li dimostra affatto: del suo passato ricorda tutto... date, luoghi, nomi, episodi. La sua vita e stata spesso un susseguirsi di vicende spiacevoli, ma nonostante cio conserva una lucidita sorprendente. Nicolo Chicco e una persona molto saggia, ordinata, ci tiene a mantenere le sue abitudini e ritmi. Una rigorosita, questa, che probabilmente e il risultato di tanti sacrifici.
Oual e stato il suo primo lavoro?
“La costruzione della strada per Corte... allora avevo solo 14 anni, ma gia consapevole delle mie responsabilita.
Ho fatto anche 1’agricoltore: un lavoro durissimo e poco redditizio perche meta del mio ricavato andava al padrone.”
Poco dopo iniziava la seconda guerra mondiale...
“Sono stati anni difficili anche quelli, ovvio perche ogni conflitto non porta mai niente di buono. Ho lasciato Isola piu volte: sono stato costretto a partire perche richiamato alle armi in attesa di andare in missione in Africa. Tornato a časa in licenza illimitata fino al 1939, sono dovuto ripartire quale militare per Knin.
Vista la serieta e la pericolosita della situazione che si veniva a creare in quell’area, feci domanda e riuscii ad entrare nelParma dei Carabinieri.
Essendo cosi piu vicino a časa, potevo stare piu tempo con la mia famiglia.
Alla capitolazione dellTtalia sono tornato definitivamente a Isola.”
E finalmente aveva trovato anche un lavoro fisso, in una fabbrica per la quale lei ha fatto e dato tanto...
“Era la fabbrica del pešce Ampelea.
Si penso di aver dato un importante contributo al suo sviluppo. Ali’Ampelea sono rimasto fedele sino al 1968 1’anno in cui sono andato in pensione.
Era il periodo delTarrivo in fabbrica dei giovani. Avendo gia una certa eta, ho ritenuto opportuno ritirarmi.”
II	1968 non e stato 1’unico anno di grandi cambiamenti...
“No, certamente. Anche il periodo del Cominform fu una grande svolta: era caratterizzato da frequenti manifestazioni ed incidenti. La gente che non approvava il regime del momento era preša anche a bastonate!
Anche la controversa questione delle zone A e B ha suscitato parecchi scompigli. Io, pero, ho sempre tenuto le distanze dalla politica, ma cio non vuol dire che certe cose non mi abbiano rattristato. L’esodo ad esempio, ha lasciato una traccia profonda, che risentiamo tutt’oggi”.
In che modo?
“Con la gente se n’e andata anche una ricca parte della nostra cultura, della lingua italiana, delle nostre tradizioni e cosi via. I pochi che siamo rimasti abbiamo fatto comunque il possibile per mantenere le nostre radici”.
Torniamo a parlare di lei. In tanti la ricordiamo come fruttivendolo nel mercato di Isola.
“Per qualche anno, subito dopo la pensione, ho tenuto un banco con frutta ed ortaggi. L’amore per la terra l’ho sempre conservato. Tuttora, infatti, mi piace fare dei lavoretti nel giardino sottostante časa.”
Ai connazionali piu anziani ci piace chiedere cosa rimpiangono maggiormente de! passato perche ci permette di fare un paragone tra ieri e oggi.
“Quante belle tradizioni avevamo... quelle legate al patrono di Isola, a San Dona’... Nei nostri cuori Cera sempre tanta allegria. E che cantate facevamo camminando per le strade di Isola!!! Dove ora c’e la Časa di cultura, un tempo li ci radunavamo per organizzare i balli. Beh, a dire il vero di luoghi di ritrovo ce n’erano parecchi perche con 1’allegria non era difficile crearli!”
___________________Claudia Raspolič
Undicesima edizione del Concerto deH’Amicizia
E stato un bellincontro tra amici il “Concerto detfamicizia", tenutosi recentemente a Bleiburg in Austria e organizzato dalla locale Associazione culturale “Edinost". Vi h anno prešo parte i cori “Misto da camera" di Celje, “Haliaetum” della Comunita degli italiani “Pasqua/e Besenghi degli Ughi” di Isola e “Foltej Hartman" di Bleiburg. II Coro “Haliaetum”per 1'occasione era diretto da Eleonora Matijašič. Tutti molto applauditi dal folto pubb/ico. / tre comp/essi si sono dati appuntamento per i/ mese di ottobre 98 a Isola per la dodicesima edizione del “Concerto delTamicizia”.
G.S.
// nostro coro diretto da E. Matijašič Foto: C. Chicco
Non c’e piu religione
Un tempo a Isola si aravano i campi. Uitimamente si arano /e strade. Banco diprova e stata ia Via Prešeren. Francamente non avevamo capito io scopo.
In un primo momento abbiamo pensato alla moderazione del traffico. Poi abbiamo creduto in una nuova proposta di agricoltura intensiva. Ora, quando la via in capitolo e stata riasfaitata, abbiamo capito che si voleva mettere a dura prova i pneumatici delle nostre automobiii. Per capire tutto cio abbiamo dovuto attendere dei /unghi mesi e crediamo che abbiamo dovuto attendere pure Tannuncio della prešerna dei presidenti Sca/faro e Kučan allinaugurazione della nuova Scuo/a ‘Dante AUghieri" di Isola. E questo ci ricorda H nostro passato.
Gianfranco Siljan
Attivita comunitaria
BIBLIOTECA
La biblioteca della comunita italiana di Isola (Palazzo Besenghi, pianoterra) e aperta il lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e giovedi dalle ore 16.30 alle 19. Nuovi arrivi!!!
SALA Dl LETTURA E BAR SOCIALE
Apertura da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30 (Palazzo Besenghi, pianoterra). Sono disponibili i periodici Panorama Mondadori e Panorama Edit, L'Espresso, Visto, Grazia, Ouattroruote, Nautica, Storia illustrata, Topolino Primorske novice e “Mandrač” nonche i quotidiani La voce del popolo, II piccolo e Delo._________________
Le Comunita Autogestite della Nazionalita Italiana di Isola, Capodistria e Pirano, in collaborazione con ia Comunita costiera, stanno preparando una serafa d’incontro intito/ata “CARNEVAL NO' STA ANDAR VIA!". La serata, che si terra venerdi 20 febbraio a/ Hotel “Riviera" di Isola, comprendera un programma culturale e non, comunque improntato su/la testa, giochi, canti, balli, sfilate di maschere con premi, tombola ecc. /nsomma, una serata da passare in allegria assieme ai connazionali di Capodistria e Pirano. Pertanto, connazionali e soci della “Pasqua/e Besenghi degli Ughi” di Isola: non prendete impegni per la suddetta data!
Bellissima serata quella di venerdi 16 gennaio scorso. Il folto pubblico che ha gremito la Sala dei concerti di Palazzo Besenghi e rimasto entusiasmato da un’Eleonora Matijašič di nuova fattura: una cantante preparatissima sia di voce sia quale interprete. Ottima ia scelta del programma, che ha spaziato nei vari campi del repertorio solistico. Un buon contributo alla riuscita della serata, organizzata dalla CAN isolana, lo hanno dato la pianista Elisabetta Buffulini che ha accompagnato la Matijašič con ammirabile tocco e delicatezza e dalla lettura dei testi da parte della bravissima Ondina Matijašič. Insomma, una performance che rimarra nel ricordo di tutti i presenti.
// soprano Eleonora Matijašič	Foto: C. Chicco
CONCORSO LA NOSTRA STORIA
La Redazione de "I! mandracchio", foglio della comunita italiana di Isola, ricorda che e ancora aperto il concorso "La nostra storia" a! qua!e possono partecipare tutti i /ettori de "II mandracchio", connazionali e non, concittadini e non, inviando alla Redazione testimonianze scritte, fotografatc o verbali, riguardanti esperienze vissute, aneddoti, storie su/ passato remoto o prossimo di Isola e di vicissitudini che comunque la riguardano.
I migliori requisiti o testimonianze pervenuti verranno pubb/icati gia durante il concorso, mentre alla sua conc/usione, la Redazione organizzera una mostra nella sede della Comunita. Documenti o oggetti pervenuti • su richiesta -dopo un’adeguata documentazione, verranno rest it uiti ai proprietari.
La Redazione premiera i tre contributi piu interessanti o, comunque, i piu originali.
I premi verranno consegnati durante una particolare cerimonia.
Ii concorso č aperto fino al 31 gennaio 1998. Chiunque abbia intenzione di partecipare e vuo/e ulteriori notizie in merilo puo rivolgersi direttamente alla Redazione alla Comunita degli italiani a Isola in Via Gregorčič 76, tel. 65031.
U Mandracchio, foglio della Comunita italiana en Isola Redattore responsahile:
Andrea Sumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan,
A. Sumenjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovcnia
tel.,fax: ( + 386 66) 65031, 65853
NAGRADNA GOJKARCA
SKRITA KRIŽANKA AVTORICE BOLJETOVE JE BILA OČITNO PRETEŽKA, SAJ V UREDNIŠTVO NISMO PREJELI NITI ENE PRAVILNE REŠITVE KI JE TUDI SEDAJ NE BOMO ZAPISALI. KRIŽANKO BOMO NASLEDNJIČ PONOVILI IN OŠTEVILČILI ŠE ENO POLJE. MORDA BO LAŽJE. POVEČALI BOMO TUDI NAGRADO IN SICER BO SREČNI DOBITNIK PREJEL PAPIGO IN FARONE IZ SIMONOVEGA ZALIVA.
PRETEKLI PETEK 16.1.1998 SMO IMELI PRILOŽNOST PRISOSTOVAT1 KONCERTU KLASIČNE GLASBE V PALAZZO BESENGHI NASTOPILA JE NAŠA SOMEŠČANKA IN ZAPELA NEKATERE SKLADBE: BELLINIJA, MOZARTA. DONIZZETTIJA IN SCHUBERTA. SVOJIM ŽAMETNIM GLASOM JE NAVDUŠILA VSE PRISOTNE POSLUŠALCE. IME IN PRIIMEK TE IZVRSTNE SOPRANISTKE SMO UVRSTILI V KRIŽANKO IN UPAMOvDA NE BO PRETRD OREH. PRAVILNO REŠITEV NAM POŠLJITE NA KUPONU DO, 27. 1.1998 NA TEDNIK - MANDRAC - VELIKI TRG 1 IZOLA.
VODORAVNO
1. GESLO. IME IN PRIIMEK, IZOLSKE SOPRANISTKE-17. ŽELEZNIŠKA ALI AVTOBUSNA. .-18. BAJESLOVNA DEŽELA V ATLANTIKU-19. LEVI PRITOK OBA V SIBIRU-20. SUROVINA ZA KRUH-22. DRŽAVNA BLAGAJNA 23.DARILO-24. DRŽAVA V ZDA-27. ORGAN VIDA-28. ENICA, ENKA-29. REKA V ITALIJI, PO-30. RADIOAKTIVNI PLIN, ZNAK, RN-32. KOVANJE-34. GENOVSKI ADMIRAL IN DRŽAVNIK, ANDREA-36. NEMŠKO IME ZA REKO ANIŽO-37. MANJŠA BARKA, NI ČOLNIK-38. DAVNO LJUDSTVO V ITALIJI-40. LATINSKA NIKALNICA 42. JUŽNO SADJE-44. JADRANKA ADAMIČ-45. INICIJALI ZA: JELKA MORATO VATOVEC-47. BELGIJSKA LETALSKA DRUŽBA-50. ZADNJI DEL BESEDE, ECOSOC-51. TROPSKA PAPIGA, POZABI NA ARARO-54. MUSLIMANSKA DOBRODELNA ORGANIZACIJA-56. OSVOJITELJ, IZ BESEDE - TRENTAD-57.GRBAC IVAN-58. ŽGAN APNENEC-60. ZADNJICA-6 L SLOVENSKI POLITIK, IVAN-62. STAROJUDOVSKI KRALJ-64. OTOK V OTOČJU TUAMOTU-66. SUMERSKI BOG NEBA-67. ŠVICARSKA SMUČARKA, MARIE THERESE-69. GLAVNO MESTO SLONO KOŠČENE OBALE-70. SPREJEMANJE CERKVENEGA ZAKRAMENTA-71-PODOBA GOLEGA TELESA. 72. RENATO ALESSIO-73. AMERIŠKA PISATELJICA, KALLAS.
NAVPIČNO
1. IZBRUH KAKE NALEZLJIVE BOLEZNI-2. RADIONAVIGACIJSKI SISTEM, IZ - ROLAN-3. UMETNIŠKA SCENA. 4. REKA V GANI, IZ - ITO-5. GESLO, KONEC GESLA, DVE BESEDI-6. OGRIN JADRAN-7.MUSLIMANSKI POSTNI MESEC-8. SODOBNI PLES-9. KOZAŠKI POGLAVAR-10. TACCHINI LUIGI-1L PISATELJ FLEMING-12. JOVO NIKOLIČ-13. OČKA-14.
BAHAČI-15. SLOV. IGRALKA, KRAVANJA-16. ŽENSKA, KI IMA ZVEZO S HUDIČEM. 21. ONORINA BREZAVŠČEK-25. FRANCOSKI SKLADATELJ,
FRANCIS-26. POROČEVALSKA SLUŽBA V BIVŠI NDR-27. ORLANDO NEMEC-31. SLOV. ELEKTROTEHNIK, MARIJ-33. DEL KOPRA-35. NA NJEJ RASTEJO OLIVE-37. ČOK RADOVAN-39. NAJBOLJ ZNAN PIRANČAN-41.
DNEVNI METULJ-43. DEBELA ROGOVILA46.ELAN, POLET-48. VRSTA PECIVA, KRUH-49. ODPOSLANEC-52.DRNOVŠKOV PES-53. MILOST,
ZASTARELO 55. KRAJŠI VERZ, KI SLEDI DALJŠEMU-59. OSEBA IZ BIBLIJE-60. OTOK V KVARNERJU-63. IZRAELSKI POLITIK, EBAN-65.
AMERIŠKA IGRALKA, YOKO-68. GRIŽANČIČ TURA. ,
KRlMIN ALIJE
Ojp ! Tista o 3000 vozniških v enem letu... ni bil tiskarski škrat. Razmere so se zdaj vsaj na cestah nekoliko umirile. So pa bili dečki zaposleni na področju javnega reda in miru.
Med sosedama
V ulici v starem delu mesta se dve sosedi že dalj časa postrani gledata. Po že večkratnih intervencijah dečkov se stvari sploh niso umirile, še več prišlo je do take zaostritve, da so bili dečki prisiljeni za eno izmed sosed spisati kazensko ovadbo. Prišlo je namreč do ogrožanja varnosti.
Konzerva tripov
Je prišu mož na Belveder iz sive Lublane, vlomil v vikend, si zaželel salame. Je naredu dosti škode, našel pa dve kinder čokoladi, dve škatli tune in v eni konzervi goveje tripe.
Sosed sosedu in obratno
V Dantejevi je prišlo do novega medsosedskega spora. Sosedje namreč prijavil soseda, ker naj bi mu le-ta kalil nočni počitek z razgrajanje in prepevanjem. Dečki
so odšli na posredovanje in ugotovili, da se tipa čudno gledata že dalj časa in si tako samo malo nagajata. Izrečeno jima je bilo ostro opozorilo.
Sreča na Šaredu
Na Šaredu je voznica osebnega avtomobila imela srečo, ko je z vzratnim ogledalom trčila v srečnega ter okajenega in omotičnega pešca. Oba, ogledalo in pešec stajo odnesla brez poškodb.
V minulem tednu so dečki na postaji zabeležili še nekaj klofut med zakonci in razvezanci, obravnavali so osem prometnih nezgod - lažjih oblik, ter tri poškodbe vozil na parkirišču.
Dečki kar občutijo popuščanje novoletne mrzlice, zato se spet posvečajo običajnim dogodkom, kot so barufe, kraje, nesreče in sploh take zadeve. V civilnem lajfu pa Izolani premlevajo o bojda 4.500 obiskovalcih Džagavolija, ki so za vstopnino v najdaljšo noč odšteli menda 6.500 tolarjev.
AVTO
_	od 13.945
O JEREB - Polje 21 (Prodajni center Ruda) Izola A OEM Tel.: 066 / 646 - 723 Fax: 066 / 67-854
TRGOVSKA 4 / OBRTNA CONA / 6310 - IZOLA tel : 066/646-608, 645-778
fax: 066/ 645 - 779
TRGOVINA REZERVNIH DELOV ZA RENAULT, OPEL CITROEN, FIAT, ZASTAVA, LADA IN JAPONSKA VOZILA
ODPRTO
VSAK DAN od 7 -17 SOBOTA 9 -13
AVTODELI - DODATNA OPREMA
KAKOVOST IN UGODNA CENA
PREDPISANI HOMOLOGIRAN VARNOSTNI TRIKOTNIK (E 27R 03 - NA TRIKOTNIKU IN EMBALAŽI!)
•	VARNOSTNI TRIKOTNIK	1.390 SIT
•	VARNOSTNI TRIKOTNIK V KOVČKU Z
ROKAVICAMI IN DEŽNIM PLAŠČEM	1.720 SIT
•	VARNOSTNI TRIKOTNIK V KOVČKU Z
Z GARNITURO ŽARNIC H4	2.520 SIT
SREČNO VOŽNJO!
FEDRA LAHKO POČI
(OH) Zgodba »Fedra« na izolskem carinskem pomolu se v nasprotju z našimi optimističnimi napovedmi nadaljuje. O nesrečni ladji ter njeni posadki so poročali vsi slovenski ter nekateri italijanski mediji, tako daje zgodba več ali manj znana.
Gre za petčlansko italijansko posadko, ki se je zaradi očitnih finančnih težav lastnika (oz. nepripravljenosti poravnanja dolgovjznašla vkleščena med luškimi oblastmi, ladjedelnico, dobavitelji vode, sindikati, italijanskim konzulatom in odvetniki, ki birokratsko mašinerijo nikakor ne uspejo obrniti njim v prid. Posadka je brez plače že tri mesece, poveljnik pa je zadnjič dobil denarno nakazilo v začetku novembra. Primanjkuje jim pitne vode in hrane. S pomočjo slovenskega predstavništva pomorskega sindikata ITF (International Transport Workers' Federation) iz Portoroža in
Ladja Fedra je z dolžino 54 m namenjena predvsem za prevoz razsutega tovora, tako da ne predstavlja kakšne posebne eko nevarnosti. Pluje predvsem po Sredozemlju. Posadko sestavljajo: poveljnik, častnik krova, upravitelj stroja, častnik stroja ter kuhar - mornar.
foto ORLANDO
italijanskega konzularnega predstavništva iz Kopra so vzpostavili kontakt z italijanskim sindikatom FID - CISL predstavništvo Trst, ki naj bi se v sodelovanju z advokati pogajal z lastnikom ladje o rešitvi nastalega problema. Čeprav člani posadke niso tudi člani ITF, je le-ta pripravljen solidarnostno pomagati pri pravnih zadevah, kar se tiče slovenske strani zadeve v prid posadke. Ponudil jim je tudi materialno pomoč, vendar le-ta zaenkrat ni nujno potrebna. Sprejeli pa so ponudbo občine Izola, ki jim je podarila 15 m3 sladke vode, za osnovne življenske potrebe in tudi za minimalno delovanje strojnih naprav. Priključitev so izvedli delavci Komunale Izola, PP cevi pa so
posodili izolski gasilci. Hidrant na carinskem pomolu je po dolgem času prišel prav. Tako smo kot mesto vsaj delno omilili težave posadke. Dieselskega goriva je še za nekaj dni, nikakor pa ne dovolj za konkretno izplovitev.
Želja posadke je pošteno izplačilo ter odhod domov, saj jih domači že težko pričakujejo. Velike stvari pa naj rešujejo »veliki«. Kako se bo zgodba končala bomo videli v naslednjih dneh. Očitno je tudi pomorska birokracija zapletena in nefleksibilna. Zgodba ruši vse mite o ekzotičnih pomorskih potovanjih in rezina kruha s sedmimi skorjami se lahko tako stanjša, da ni kaj gristi.