TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE Kako lahko učitelj skrbi za zdrav glas? Ines Polončič, profesorica razrednega pouka, Osnovna šola Vodmat V prispevku bom predstavila pomen glasu pri učiteljih. Raziskave, izvedene v tujini in pri nas v Sloveniji, pričajo, da mnogo učiteljev v času kariere izkusi težave z glasom. Učitelji vsakodnevno nenamerno govorijo preglasno, povzdignejo glas ali kričijo. Mnogo se jih ne zaveda, da z redno nepravilno uporabo glasu obremenijo glasilke do te mere, da se lahko pojavijo glasovne motnje, ki lahko vplivajo na upravljanje službe. Z osvetlitvijo pojma glas- ovne higiene želim pri učiteljih ozavestiti, da imajo sami velik vpliv na vzdrževanje zdravega glasu. Predstaviti želim uporabne tehnike za pridobivanje pozornosti učencev brez povz- digovanja glasu, preproste vaje za ogrevanje govornega aparata ter napotke pri ohran- janju zdravega glasu v času poučevanja. 1 Uvod 2.1 Motnje glasu V začetnem obdobju poučevanja sem izkusila te- Hočevar Boltežar (2010, 54) navaja dejavnike, ki žave z glasom. Ob večletnem učenju vokalne teh- vplivajo na glas: rast kosti, hrustancev, mišic; vpliv nike in samoraziskovanju sem spoznala, da lahko hormonov, splošno zdravstveno stanje; uporaba ob krepitvi ustrezne govorne tehnike težave z gla- glasu; življenjski stil; okolje (akustični in mikrokli- som zmanjšamo ali odpravimo. Zaradi nege gla- matski pogoji); psihološko stanje govorca; kultur- su in v izogib prekomerni uporabi glasu sem pri ni dejavniki okolja in degenerativne spremembe. poučevanju pričela uporabljati drugačen pristop Glas mora biti jasen, čist, prilagojen njegovemu iz- v vzgojno-izobraževalnem delu. V prispevku bom vajalcu: njegovi starosti, spolu, njegovemu ožjemu predstavila pojem govornega aparata in tvorbo okolju. Če glas odstopa od svojih značilnosti, govo- glasu ter se dotaknila raziskav, izvedenih v Slove- rimo o glasovni motnji (Gajšek 2007). niji in tujini, na področju težav, povezanih z glasom učiteljev. Pojasnila bom pojem glasovne higiene, Glasovna motnja ali disfonija je bolezenski znak, ko podala napotke za ohranjanje zdravega glasu v se v glasu poleg temeljnega in višjih harmoničnih času poučevanja in predstavila preproste vaje za tonov pojavijo šumi oziroma je motnja višine ali ogrevanje govornega aparata. amplitude prevelika (Koufman in Isaacson 1991 v Soklič in Hočevar Boltežar 2004, 494). V osnovi de- 2 Učitelj kot profesionalni uporabnik glasu limo glasovne motnje na organske in funkcional- Po Kambiču (1986, 9) so glas, izgovorjava in te- ne, pri čemer sta obe vrsti medsebojno prepleteni koč govor odsev zapletene in natančno usklajene (Hočevar Boltežar 2010). Pri organskih glasovnih mišično-živčne dejavnosti. Vokalni trakt, ki sode- motnjah pri otorinolaringološkem pregledu od- luje pri tvorbi in oblikovanju glasu in govora, se- krijemo strukturno okvaro, ki je vzrok hripavosti. stavljajo dihala s prsnim košem ter mišicami, ki Funkcionalne glasovne motnje pa nastanejo zara- sodelujejo pri dihanju, grlo, žrelo, ustna in nosna di napačne, prekomerne rabe glasu ali celo zlora- votlina z obnosnimi votlinami. Uho sodeluje kot be na videz anatomsko in funkcionalno normalne- najpomembnejši kontrolni mehanizem govora ga vokalnega aparata (Hočevar Boltežar 2010). in fonacije, ki pomeni nastanek glasu v grlu (Ho- čevar Boltežar 2020). Po Hočevar Boltežar (prav 2.2 Raziskave v povezavi z učiteljevim glasom tam, 43–44) v grlu nastane samo temeljni grlni Študije kažejo, da med 11 % in 89 % učiteljev po- ton. Značilnosti posameznih glasov nastanejo roča o raznolikih vokalnih simptomih, kot so dis- v odzvočni cevi nad grlom (del grla, žrelo, ustna fonija, glasovna utrujenost, povečan fonacijski na- votlina, nosna in obnosne votline) in s pomočjo por, vneto grlo, tiščanje ter suho grlo (Roy, Merrill, artikulatorjev (ustnici, zobje, čeljust, jezik, trdo in Thibeault, Parsa in drugi 2004; Yiu 2002 v Ryan idr. mehko nebo, žrelo). 2012). Ena izmed raziskav tujih avtorjev (Van Hout- te idr. 2012) se je osredotočila na poklicne dejavni- Osebe, ki so poklicno odvisne od svojega glasu, ke tveganja učiteljev ter psiho-emocionalne dejav- Koufman in Isaacson opredelita kot profesional- nike. Pokazalo se je, da je pri učiteljicah v primer- ne glasovne uporabnike. Mednje sodijo tudi uči- javi z učitelji prisotno skoraj dvakratno tveganje za telji, saj je za nemoteno opravljanje pedagoškega razvoj glasovnih motenj. Dejavnika, ki pomembno dela pomemben zdrav, prijeten, prepričljiv in kul- zvišujeta tveganje za nastanek glasovnih motenj, tiviran glas (Hočevar Boltežar 2010). sta bila hrup, povzročen s strani učencev, ventila- 40 Didakta cije, tehnične opreme, ter pogoste temperaturne profesionalni glasovni uporabniki vsakodnevno spremembe. Med slovenskimi pedagoškimi delavci izpostavljeni večjim fonacijskim zahtevam, zato je je bila prevalenca glasovnih težav v letu 2002/2003 poznavanje glasovne higiene ena izmed osnovnih najmanj 66 % (Soklič in Hočevar-Boltežar 2004). Je- predpostavk za glasovno zdravje in učinkovitost ličić (2012) vidi vzrok za to v dejstvu, da določen del (Kovačić in Buđanovac 2000). Pri tem so pomemb- učiteljev nima zdravega vokalnega trakta oz. ima ni dejavniki, ki na glas vplivajo pozitivno (zdrava funkcionalne glasovne ali govorne motnje. prehrana, dobra psiho-fizična kondicija, reden ri- tem spanja idr.) in negativno (kajenje, govorjenje v 3 Skrb za glas ali glasovna higiena hrupu idr.) (prav tam). Skrb za glas ali glasovna higiena predstavlja način obnašanja, ki je ugoden za glas, saj zmanjšuje gla- V nadaljevanju v obliki tabele podajamo temeljne sovno obremenitev, hkrati pa pozitivno vpliva na napotke skrbi za zdrav glas (povzeto po Hočevar celo telo (Hočevar Boltežar 2010, 150). Učitelji so kot Boltežar 2010, 150–155). Napotek Praktični napotki Uživaj dovolj tekočine. Priporoča se: - 1,5–2 litra vode Izogibaj se: - kajenju (aktivnemu in pasivnemu) - dražečim plinom, lakom, lepilom, agresivnim Izogibaj se snovem, ki dražijo sluznico dihal. razkužilom, čistilom, dimu, kemikalijam - hišnemu prahu, lesnemu, papirnemu prahu, tekstilnim vlaknom, kovinskim opilkom - azbestnim vlaknom Priporoča se: Izboljšaj mikroklimatske pogoje v prostoru. - redno zračenje prostorov - primerna temperatura in vlažnost zraka Izogibaj se: - kričanju Izboljšaj akustične pogoje v prostoru. Priporoča se: - izključitev naprav v ozadju (npr. radio, televizija) - bližina sogovorcu Prilagodi glasovne obremenitve zmogljivostim. Priporoča se: - upoštevanje sposobnosti vokalnega aparata Izogibaj se: - preglasnemu govoru Ne zlorabljaj svojega glasu. - šepetu - oponašanju živali, motorjev - kričanju - pretiranemu petju in petju izven lastnega obsega Pri govoru ali petju bodi obrnjen k poslušalstvu Izogibaj se: - hkratni razlagi in pisanju po tabli Pri govoru, petju stoj ali sedi vzravnano. Priporoča se: - ustrezna drža telesa Ne govori prehitro. Pri govorjenju natančno Priporoča se: oblikuj glasove. - počasen govor - precizno oblikovanje glasov Pri govorjenju upoštevaj ločila ter Priporoča se: ne govori predolgo. - upoštevanje ločil pri govoru (premor) Spremeni monolog v dialog. Slediti je treba učinkovitim tehnikam komuniciranja 41 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE Glasovna obremenitev naj bo enakomerno Obveznosti, pri katerih se zahteva velika stopnja porazdeljena preko dneva in tedna. glasovne rabe, si moramo organizirati na način, da glas ni preobremenjen Za vzbujanje pozornosti uporabljaj akustična Za pritegnitev pozornosti lahko: pomagala, ne glasu. Pri delu na prostem vedno - zaploskamo uporabljaj akustična pomagala. - uporabimo zvonček, piščalko idr. Za dober dih je potrebna telesna aktivnost. Priporoča se: - redna telesna aktivnost Hripavost zahteva glasovni počitek. Priporoča se: - krajši glasovni počitek Izogibaj se: - sladkim, mastnim, začinjenim jedem, kavi, al- koholu, čaju, orehom, paradižniku, čebuli, ga- ziranim pijačam, pepermintu, česnu - počitku in prepogibanju po jedi Upoštevaj navodila za preprečitev gastroezofage- - tesnim oblačilom alnega in laringofaringealnega refluksa. Priporoča se: - večkratno dnevno prehranjevanje (manjši obroki) - 2–3 ure pred spanjem zgolj pitje vode - dvignjeno vzglavje ležišča Tabela 1: Napotki za glasovno higieno (Hočevar Boltežar 2010, 150–155) 42 Didakta 4 Skrb za učiteljev glas učitelji ogreti svoj govorni aparat že pred vstopom Zdi se nam razumljivo, da profesionalni športniki v razred. Na podlagi samoraziskovanja in učenja pred treningom ali tekmo dobro ogrejejo svoja te- pevske tehnike sem oblikovala ukrepe, s katerimi lesa, da se ne poškodujejo. Učitelji svoj glas vsako- si lahko pomagamo do zdravega glasu: pred, med dnevno uporabljamo, pa vendar nanj prepogosto in po poučevanju. pozabljamo in ga jemljemo kot nekaj samoumev- nega. Tako kot se športniki ogrejejo, bi morali tudi 4.1 Ukrepi za zdrav glas učitelja pred poučevanjem Ukrep za zdrav glas Primeri pitje tekočine (voda/čaj) - od 1,5 l do 2 l dnevno - raztezanje z rokami nad glavo, stopimo na prste - se priklonimo in z nosom dotaknemo kolen - raztezanje s stegnjenimi rokami v levo in de- sno stran - kroženje glave: predstavljajmo si, da imamo raztezne vaje celega telesa na konici nosu dolgo pero in z njim nežno ri- šemo kroge v levo in desno smer - raztezanje stranskih vratnih mišic: z dlanjo primemo levo stran glave in jo povlečemo v desno, ob tem iztegnemo levo roko; spreme- nimo smer - krožimo z boki, koleni, komolci - močno iztegnemo jezik do brade in izrečemo glas ''aaa'' - ''umivanje zob'' – z jezikom krožimo po zobeh v eno in drugo smer (zraven mrmramo – mm- mmmm) raztezne vaje govornega aparata - s palcem in kazalcem se primemo za spodnji del čeljusti in ga potisnemo navzdol, pri tem široko odpremo oči - kazalca na vsaki strani potisnemo v luknji med ličnicami ter samo dihamo - z usti napravimo zvok brrrrr (nežno potujemo od višjih do nizkih tonov) - samomasaža vratu, zgornjega dela hrbta, vaje za sproščanje telesa obraza, prsnice, stranskih rebrnih delov - meditacija (opazovanje vdiha in izdiha) - miselno sproščanje delov telesa dihalne vaje - izdih na dolg in tanek ''sssssssssss'' - oponašamo hitro dihanje psička, pri tem po- vaje za ogrevanje prepone molimo jezik iz ust - ostro izgovarjamo glasove F S Š T vaje za artikulacijo - povezano izrekamo glasove IUJAVOA, pretira- vamo v odpiranju ust - ob pesmi lahko mrmramo, pojemo na zloge poslušanje in petje ob glasbi (ma-ma) ali nežno pojemo; pri tem se ne na- prezamo Tabela 2: Ukrepi za zdrav glas učitelja pred poučevanjem 43 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE 4.2 Ukrepi za zdrav glas učitelja med poučevanjem Ukrep za zdrav glas Primeri pitje tekočine (voda/čaj) - od 1,5 l do 2 l dnevno zavestna pozornost na zven glasu - ob napetosti v zgornjem delu telesa in plitvem dihu se osredo- in občutek v grlu pri govoru točimo na sproščen dih (podaljšamo izdih na glas ''ssssssss'') v primeru hripavosti ali utrujeno- - da se izognemo pretirani uporabi glasu, organiziramo samo- sti glasu prilagodimo poučevanje stojno/skupinsko delo, didaktične igre, dialog z učenci idr. - pri poučevanju uporabimo več gestike in mimike uporaba primerne jakosti govor- - ko bi želeli povzdigniti glas, se zadržimo in uporabimo drugačno jenja, izogibanje povzdigovanju tehniko za pridobivanje pozornosti (zvonec, plosk, dogovorjena glasu in kričanju beseda za tišino idr.) ali se učencem približamo in tako zmanjša- mo jakost govorjenja - namesto pohrkavanja nežno izrečemo glas ''mmmmm'', če izogibajmo se pohrkavanja ne pomaga, nežno zakašljajmo in popijmo tekočino, da na- vlažimo grlo pred poučevanjem petja pesmi se z opevalnimi vajami opojemo - skupaj z učenci naredimo vaje za podaljšan dih, vaje za pre- skupaj z učenci pono in kratke opevalne vaje Tabela 3: Ukrepi za zdrav glas učitelja med poučevanjem 4.3 Ukrepi za zdrav glas učitelja po poučevanju Ukrep za zdrav glas Primeri pitje tekočine (voda/čaj) - od 1,5 l do 2 l dnevno dihalne vaje - izdih na dolg in tanek ''sssssssssss'' počitek - če smo utrujeni, počivamo - zagotovimo si dovolj spanja Tabela 4: Ukrepi za zdrav glas učitelja po poučevanju 5. Zaključek Viri Gajšek, Marija, 2007: Glasovne motnje pri predšolskih otrocih in njihovih vzgojiteljih. Di- Kot pričajo raziskave, lahko veliko te- plomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Oddelek za specialno in rehabilitacijsko žav z glasom že v osnovi preprečimo, pedagogiko, smer surdo-logo. Hočevar Boltežar, Irena, 2010: Fiziologija in patologija glasu ter izbrana poglavja iz pato- če smo seznanjeni z osnovami skrbi logije govora. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. za glas. Programi preventivne gla- Hočevar Boltežar, Irena, 2020: Patologija glasu ter izbrana poglavja iz patologije govora. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. sovne oskrbe ter kratkotrajni tečaji so Jeličić, M., 2012: Poznavanje glasovne higiene pri logopedih v Sloveniji. Defectologica namreč pokazali pozitivne rezultate slovenica (št. 21/2): str. 61–72. Kambič, V., Fishinger, J., Gale, N., Radšel, Z. in Žargi, M., 1986: Hripavost. Ljubljana: Lek. (Duffy in Hazlett 2004; Lehto, Ranta- Kovačić, G. in Buđanovac, A., 2000: Vokalna higijena: Koliko o njoj znaju (budući) vokalni la, Vilkman, Alku, Bäckström 2003; v profesionalci? Hrvatska revija za rehabilitacijska istraživanja (št. 36/1): str. 37–61. Ryan, S., Rotunda, R., Song, C. in Maina, M., 2012: The Prevalence and Impact of Voice Pro- Smolander in Huttunen 2006). Verja- blems Among Physical Education Teachers. Physical Educator (št. 69/3): str. 308–322. mem, da se bodo učitelji v prihodno- Smolander, S. in Huttunen, K., 2006: Voice problems experienced by Finnish compre- hensive school teachers and realization of occupational health care. Logopedics Pho- sti vedno bolj zavedali pomena svoje- niatrics Vocology (št. 31/4): str. 166–171. ga glasu in mu tako posvečali ustre- Soklič T. in Hočevar-Boltežar, I., 2004: Glasovne motnje med pedagoškimi delavci v Slo- veniji: prevalenca in nekateri dejavniki tveganja. Zdravniški vestnik: glasilo Slovenskega zno skrb, s tem pa poskrbeli tudi za zdravniškega društva (št.73/6): str. 493–497. svoje psihično zdravje in zadovoljstvo Van Houtte, E., Claeys, S., Wuyts, F., in Van Lierde, K., 2012: Voice disorders in teachers: Occupational risk factors and psycho-emotional factors. Logopedics phoniatrics Voco- pri poslanstvu učiteljevanja. logy (št. 37/3): str. 107–116. 44 Didakta