ftMERISKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 222 CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 21ST, 1931 LETO XXXIII—VOL. XXXIII KONVENCIJA JE DOVOLILA $7000 Vlada dela načrte, kako bi pomagala bankam, ki so zaprla vrata Washington, 19. septembra. Voditelji federalnega rezervnega bančnega sistema so se začeli pečati z načrti, kako omogočiti, da se premoženje, ki se nahaja v zaprtih bankah zopet odpre javnosti, da se na ta način pomaga trgovini in industriji ter precej zmanjša brezposelnost. Predsednik Hoover z zanimanjem zasleduje tozadevno poslovanje zveznih uradnikov. Jako veselo znamenje je, ker so vse večje banke po deželi, ki so solventne, bodisi da spadajo k federalnemu rezervnemu sistemu ali ne, priglasile, da so voljne sodelovati z receiverji nesol-ventnih bank. Te banke, ki so solventne, bi ponudile gotove svote nesolventnim bankam, tako da bi vložniki slednjih prišli takoj vsaj do dela svojih vložkov. Privatno se je v posameznih slučajih sicer to že večkrat pripetilo, toda sedaj se je za ta pomožni načrt začela zanimati Vlada sama, in želi, da bi se ta sistem pomoči razplel po vseh 2edinjenih državah, kar bi bilo Velike koristi za splošni denarni položaj. Federalna rezervna banka sicer direktno sama ne daje še pomoči, pač pa dovoljuje, da njene članice, močne banke, to delajo. Kongresman White je vprašal včeraj gover-nerja federalne banke, kaj misli vlada glede štirih večjih bank v Toledo, O., ki so postale ne-solventne. Governer Meyer je obljubil, da bo vlada storila vse v svoji frioči, da bo bankam pomagala iz zadrege. Banke v Clevelandu, Detroitu in Chicagi bodo nemudoma povzročile, da bodo vložniki omenjenih bank v Toledo dobili izplačanih takoj 50 procentov, drugo pa pozneje. Na enak način se bo pomagalo tudi drugim bankam, ki so prišle v neprilike, kar bo dosti povzročilo, da se vrn.e zaupanje naroda in da si industrije pomorejo na noge. -o- Velike in važne spremembe v glavnem odboru S. D. Zveze ffi!gsvž Prihodnja konvencija se vrši po želji delegatov v Girard, Ohio Preveč vode! Kanadski vladi bi prav svetovali, da bi kupovala mošt od naših slovenskih "prešarjev" v Clevelandu. Znano je, da dobijo naši ljudje iz ene tone grozdja približno 180 galon mošta. V Kanadi so pa prešarji prilivali preveč vode moštu tako, da je morala kanadska vlada izdati povelje, da se mora iz ene tone grozdja narediti 250- galon mošta. Prej so ga "dobili do 300 galon. In šp po novi odredbi bo 70 galon preveč vode v moštu. Pozor, št. 8, 22, 51, SDZ. Vi sredo zvečer, 23. sept. se vrši sestanek odbora društev 8, 22, 51, S.D.Zveze in sic6r v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Sedma redna konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze je bila končana malo pred polnočjo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Proti pričakovanju je bil zadnji dan konvencije precej miren, in delegatj-e ter delegatinje so bili skrajno dostojni. Predlog za predlogom so stavili, debatirali, glasovali, in dasi je bilo mnenje v zbornici zelo različno, pa se je vse vršilo bratsko. Ko so bile tekom dopoldneva v soboto rešene nekatere pritožbe in manjše zadeve, je konvencija takoj po opoldanskem odmoru začela vprašanje, kaj se stori za siromašne brezposelne člane in članice Zveze. $7,000.00 za brezposelne Debata je trajala eno uro, ko je Bil stavljen sledeči predlog: Konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze odobri, da na podlagi pravil, člen 21., točka 5, vzame glavni odbor Zveze iz sklada za onemogle člane toliko dolarjev, kot šteje Zveza članov in članic. Ta svota se razdeli med posamezna društva, in sicer v razmerju, kot imajo posamezna društva članov in članic, na vsakega dolar. Ta denar se vporabi za plačevanje asesmentov v resnici potrebnih članov. Vsak član, ki hoče tega biti deležen, se mora osebno javiti na društveni seji, in ko društvo njegov slučaj preišče in se prepriča, da je v resnici potreben, se plača iz tega sklada asesment za dotičnega. Ta sklep gre v veljavo 1. oktobra 1931. Enoglasno sprejeto. Nagrade in plače Konvenčni predsednik vpraša načelnike raznih odborov glede plač za njih delovanje. Sklene se, da predloži odbor za pravila račun glavnemu odboru. Odbor za resolucije odkla-jnja vsako plačo, enako odbor za brezposelne. Pripravljalni odbor za konvencijo izjavlja, da je imel $1000 stroškov, in da bo najbrž deficit. Odbor je podaril delegatom vstopnice za banket. Glede plačila za kon-venčno dvorano se prepusti glavnemu odboru. Konvenčni uradniki Zbornica sklene, da se plača konvenčnemu predsedniku Pokolovič, dočim je Zorič za. Zapisnikar in blagajnik nadzornika. Ob pričetku voli- j Brat Kačar je nominiral Za tev je bilo navzočih 103 članov |glavnega zapisnikarja James konvencije, torej vsi! jDebevca. Nominacija je bila , . (zaključena, in sedanji zapisni- Volitev predsednika jkar James Debevec je bi] eno_ Odkar je bila Slovenska Do-i . , , , L , ,. ..! glasno izvoljen, brodelna Zveza ustanovljena ,ji je načeljeval najbolj požrtvovalni predsednik—John Gornik. Zveza nikdar ne bi mogla imeti boljšega predsednika. Odobreno je bilo, da posamezni člani konvencije imenujejo kandidate za vsak urad, in da ima dotični, ki nominira, pravico, tri minute govoriti v prilog predlaganega kandidata. Koliko delegatov se je začudilo, ko John Gornik ni bil nominiran za urad predsednika. Brat Okorn je nominiral Frank čer-neta, in sestra Skok pa Janko N. Rogelj. Nominacija je bila s tem zaključena. Prišlo je prvo glasovanje. Rezultat: černe 66 glasov, Rogelj 36. Frank Černe je bil torej z ogromno večino izvoljen bodočim predsednikom Slovenske Dobrodelne' Zveze, v kar mu je John Gornik, sedanji predsednik, iskreno čestital! Podpredsednik Po novih pravilih ima Zveza tri podpredsednike. Za prvega podpredsednika je nominiral brat Pucelj delegata Durna, brat Kačar pa delegata Okorna. Pri volitvi dobi Okorn 59 glasov, brat Durn pa 44, torej je brat Okorn bodoči prvi podpredsednik Zveze. Za drugo podpredsednico je bila sestra Julija Brezovar, ki ima mnogo zaslug za Zvezo, enoglasno izvoljena. Bolj trda je pa šla z uradom za tretjega podpredsednika. Delegacija je hotela imeti mlado moč v tem uradu. In dva mladina sta kandidirala za ta urad, Rosa iz Canton, O., ter Nadrah iz Collinwooda. Izvoljen je bil Rosa s 53 glasovi, dočim jih je Nadrah dobil 47. Kačar j a in glasovanje: 39. Kačar predsednik Volitev blagaj-|nika: brat Vidervol nominira | Jernej Knausa, brat Legan pa brata Svetek. Glasovanje: Knaus 57 glasov, Svetek 43, dva glasova neveljavna. Takoj za tem je bil vrhovnim zdravnikom enoglasno izvoljen dr. Fr. J. Kern. Nadzorni odbor Bolj kočljiva je bila volitev nadzornega odbora. Urad je važen in zahteva mnogo spretnosti v računstvu. Imenovani so bili: Pire, Rogelj, Durn, Skuk, Rupnik, Lah, Jerkič, Svetek, Šuštar, Kačar, Grdina, Jos. Jartz. Vsi so odklonili razven Grdina. Šlo je na Kačar , 53, Grdina je torej prihodnji nadzornega odbora, ki bo imel po novih pravilih pet članov. Za prvega nadzornika so bili trije kandidati, Jartz, Turk in Grdina. Prvo glasovanje: Jartz 47, Grdina 32, Turk 15, sedem neveljavnih glasov. Ožja • volitev med Jartzem in Grdino. Jartz 60, Grdina 39. Mladi Jartz je torej prvi nadzornik. Volitev druzega nadzornika: Brodnik 42, Trček 47, Grdina 18. Ožja volitev: Brodnik 54, Trček 45. Tretji nadzornik: Trček 63, Jaklič 25, Turk 8. Izvoljen Trček. Četrti nadzornik: Poljanec 57, Jaklič 38. Izvoljena Albina Poljanec iz Barberto-na. Finančni odbor Tu je prišel v poštev stari odbor, kajti vsi trije člani tega odbora so bili izvoljeni enoglasno, ker jim zbornica zaupa. Frank Jakšič predsednik, Leo kič in Frank Zorich. Kot vidite je sedem novih uradnikov v glavnem odboru. Glasilo Zveze Par delegatov je na.konvenciji povdarjalo, da se za mla- "Hej Slovenci!" Ura se je pomikala proti polnoči. Brat blavni predsednik John Gornik opomni zbrano delegacijo, da se poslovimo. In po stari navadi Zvezne konvencije, je slednja intonirala ono lepo d in o pripravi posebno glasilo, j slovensko: "Hej Slovenci!" Mrs Brezovar je prav lepo naprej pela. Delegacija se je poslovila, roke so si dajali, nekateri zamišljeni, drugi veseli, vsi pa, upamo, polni načrtov za še večji napredek Zveze v bodočnosti. ----o-- Nadaljni darovi za naše brezposelne Za živež, katerega farmarji pripeljujejo iz Geneve in Madi-sona, so darovali nadalje: John Pešec, $2.00, Steve Pirnat in Jos.) žulič po $1.00, skupaj $4.00. Zadnjič izkazanih $74.00, dan?« $4.00, skupaj $78.00. Iskrena hvala in prosimo še nadaljne pomoči in sicer nujno! Dvor Baraga Dne 18 septembra se je vršila letna seja dvora Baraga, C.O.F. Na isti so bili izvoljeni sledeči uradniki: Frank Per me star. nadborštnar, Anton Hlap-še st. podborštnar, Lovrenc Zupančič, bivši nadborštnar, Charles Baznik finančni ta j nik, Math Bazilik zapisnikar, Martin Dulc b 1 a g a j n i k, nadzorniki: Ivan Zupan, Henry Opalek in J ohn Kikol; s p r e v o d i t e 1 j a: Louis Erste in Frank Fabjan; vratar Frank Skul; govornik Ivan Zupan; odbor za Advisory chapter: Anton Illapše Jr., Ernest Kobe, John Kochevar in Mike Juratovec; zastavonoša Frank Kerne. Društvo je med vsemi društvi Borštnarjev v Clevelandu najbogatejše, ker za starejše člane pa zopet drugo glasilo, dočim je bilo vprašanje lastnega glasila že prej zavrženo, kot brezpotrebno. Vprašanje posebnega glasila za mladino je bilo v petih minutah ovrženo. Za uradno glasilo Slovenske Dobrodelne Zveze je bila predlagana Enakopravnost in Ameriška Domovina. Izid glasovanja: Enakopravnost 28 glasov, Ameriška Domovina 67, kar so delegati z veselimi klici vzeli na znanje. Kraj konvencije Ko so bile te volitve v kraju, se je pa konvencije prijela neka mjiha. Očividno je bilo, da delegacija želi zopet iz Cleve-landa. Pro,ti vsakemu pričakovanju so delegati glasovali za prostor bodoče konvencije— Girard, O., kjer je cvetoča slovenska naselbina, agilni člani Zveze, imajo, lep Narodni Dom in drugo postrežbo. Sicer so se mnogi delegati resno postavljali za Slovenski Narodni Dom v Clevelandu, toda vse zaman. Delegacija je hotela iz Cleve-landa. Dasi že dvanajst let ni bilo konvencije Zveze v Clevelandu, in je sedaj, ko je glaso-vano za Girard, 18 let ne bo, pa ni vse nič pomagalo. Glasovanje Kot prostor za bodočo konvencijo je bil predlagan: S. N. Dom na St. Clair Ave., Girard, O., Geneva, O., in Newburg. Izid glasovanja: S. N. Dom 42 glasov, Girard 44, Geneva 2, Newburg 8. Ni bilo absolutne Volitev glavnega tajnika Tiho je postalo v dvorani, ko se je naznanila voljtev glavnega tajnika. Konvenciji je bilo znano, da bo tu najhujši boj, kajti brat glavni predsednik John Gornik se je odločil, da kandidira za glavnega tajnika. dnevnica, $8 na dan. Vsak pod-1 Dramatično vstane delegat To-predsednik konvencije dobi j mažič in v resnici lepem govoru $10, dočim odklanja konvenčni tajnik nagrado. Eden izmed delegatov je tudi naprosil zbornico za podporo za štrajkarje v Pennsylvaniji, toda konvencija je odklonila po pojasnilu nekega delegata, češ, da štrajkarji Radi važnih zadev, naj se goto- niso edini in se sami med seboj vo vsi udeležijo. Mrs. Vidmar umrla V nedeljo zvečer je preminula Mary Vidmar, ir starosti 40 let, stanujoča na 1038 E. 70th St. Podrobneje poročamo jutri. Frank Modic Fra'nk Modic, 6515 Edna Ave., ki se nahaja v bolnici, je precej slab, in prosi, da bi nekoliko prenehali z obiski. Ko se počuti boljšega, se bo že naznanilo. pobijajo: Zapisnik Sklenjeno, da se priobči ves zapisnik v uradnem glasilu Zveze. S tem so bili redni posli konvencije pri koncu, in predsednik je naznanil, da se lahko začne z volitvami. V poverilni odbor za štetje glasov so bili imenovani: Lunder, Skok, Vr-tovšnik, Pucelj in Berus. Za odddajo in pobiranje glasovnic pa Zalar, Ponikvar, Gregorčič, predstavi konvenciji nominacijo John Gornika za glavnega tajnika. Delegat Durjava pa, od društva Ribnica, predlaga sedanjega tajnika Primož Kogoja. Listki so razdeljeni, delegati pomislijo, pišejo imena, poberejo se listki in začne se štetje. Glas za glasom sta dobivala oba kandidata enako število glasov, včasih je bil kdo za en glas naprej, pa je zopet ostal zadaj. Dokler ni bil oddan zadnji glas, se ni vedelo, kdo je izvoljen. Rezultat je bil: Kogoj 50 glasov, Gornik 48 glasov, štirje neveljavni. Zakaj ti štirje glasovali niso, ne vemo. Primož Kokoj je še prihodnji glavni tajnik Zveze. Kot gentleman mu je John Gornik čestital. Kushlan in Jos. Lekan, prvi in večine. Drugo glasovanje: Girard 61, S. N. Dom 40, štirje neveljavni. Tu se je očividno naredila napaka, kajfi'odbor za volitve tega glasovanja ni priznal. Delegatov je bilo v dvorani 103, oddanih pa je bilo 105 glasov. Vršila se je tretja volitev, in sicer s tem, da so delegate vstali. Rezultat: Girard 48 in S. N. Dom na St. Clairju 45. Osma redna konvencija se torej vrši v Girard, O., za kar so bili zunanji delegati silno veseli. Obljubili pa so, da bodo Zvezo po ondotnih naselbinah razširili, da se bomo čudili. drugi odbornik. Porotni odborniki Louis Balant iz Loraina, O.^ je bil enoglasno izvoljen predsednikom porotnega odbora. Prvi porotnik: Resnik 20, Jerkič 57,' Debevec 15. Izvoljen Louis Jerkič. Za urad drugega porotnika so bili štirje kandidati: Zorič 29, Bradač 22, Kalčič 21, Resnik 19. Ožja volitev med Zo-ričem in Bradač. Zorič: 55,-Bradač 33. S tem je bil izpopolnjen novi odbor, ki šteje po novih pravilih 19 članov. Kdo so v odboru? Na kratko tu še enkrrat priobčimo imena novo izvoljenih uradnikov: predsednik Frank Černe, podpredsednik Jos. Okorn, podpredsednica Julija Brezovar, podpredsednik A. R. Rosa iz Canton, Ohio. Tajnik Primož Kogoj, zapisnikar Jas. Debevec, blagajnik Jernej Knaus, vrhovni zdravnik dr. F. J. Kern. Nadzorni odbor: Fr. Kačar, Jos. Jartz, Cec. Brodnik, John Trček in Albina Poljanec. Finančni odbor: Fr. Jakšič, Leo Kushlan in Jos. Lekan. Porotni odbor: Louis Balant, Louis Jer- suhačev v privatne hiše Washington, 19. septembra. Ameriški urad za prohibicijo se ne bo oziral na najnovejšo odločitev zveznega apelaeijskega sodišča v St. Louisu, ki je razsodilo, da je vdretje od strani su-haških agentov brez varanta v privatno hišo dovoljeno. Uradniki prohibicijskega urada se bodo raje ozirali na izjavo vrhovnega sodnika Tafta, ki je v letu 1928 izjavil, da "dom državljana je njegov grad." S tem je mislil, da se v privatne hiše ne sme vdirati brez sodniškega dovoljenja. Sedanji pro-hibicijski direktor Woodcock ni nasilen človek in ne odobrava nasilnih dejanj, zato je svojim podložnim strogo prepovedal-delati pogone v privatna stanovanja, razven ako imajo vnaprej dokaze, da se v privatni hiši očitno prodaja opojna pijači. Možje, ki se razumejo na postave, izjavljajo naprimer, da četudi prohibicijski agenti vidijo pri oknu, da v hiši nekdo očividno dela pivo, da ne morejo še radi tega vdreti v privatno hišo, razven če na sodni j i prisežejo, da ima dotično pivo več kot pol procenta alkohola v sebi. To je v korist stanovalcem privatnih hiš, dasi dotični stanovalci mogoče v resnici kršijo probibicijsko postavo. Vlada je mnenja v takih slučajih, da je tako izdelana pijača za domačo vporabo in ne preganja dotičnih na privatnih domovih. --o—- Nov grob V nedeljo zvečer je umrl poznani rojak Jakob Vidmar, 1189 E. 168th St., potem ko se-je nahajal en teden v Lakeside bolnici. Rarijki je bil star 57 let, rojen v vasi Muškovc pri Žužemberku. Sem je dospel, ko je bil star komaj 21 let. Bil je za-pcsljen kot "boiler-maker"' v premore $10,300, dasiravno je Collinwccdu in zdo priljubljen ze darovale^ za novo slovensko cerkev sv. Vida $1000; število članstva znaša sedaj 283. Umrl v bolnici V State bolnici je umrl v soboto večer rojak Matt Fabjan, star 42 let, doma iz vasi Male Liplje, fara Ilinje. V Ameriki je bival 23 let. Zapušča soprogo in osem otrok, Mary, Jennie, Sophie, Frances, Matilda, Margaret, Julia in Raymond, v starem kraju pa dva pdpolbrata in tri popolsestre.' Pogreb ranj-kega se vrši v torek iz hiše ža- med svojci. Zapušča ženo Josephine in štiri otroke, Mrs. Josephine žužek, Jacob, Louise in i Albina. Zapušča tudi sestro Mrs. Josephine Dolšak, eno pa v Evropi, Mrs. Ivana Roje. Bil je član dr. št. 128, T.M., in dr. Lun-der-Adamič. Glede pogreba naznanimo pozneje. Smrtna kosa V soboto večer je umrla Marija Brasek, rodom Hrvatica. 19209 Pawnee Ave. Stara je bila 43 let. Tu zapušča soproga losti na 3511 E. 104th St., pod I Andreja,^ trije- hčere, Ano, po- Raznoterosti česar nismo še omenili, toda je jako važno, konvencija je storila veliko dobroto članstvu Zveze, ki imajo pri Zvezi posojen denar na prvo vknjižbo. Znižala je namreč obrestno mero od 6 procentov na 5 procentov in pol. Kaj to pomeni? To pomeni, da bodo Zvezni člani, ki imajo posojilo pri Zvezi na svoji hiši, vsako leto plačali $,3850 manj obresti kot doslej In to je krasno darilo konvencije članom Zveze, ki težko plačujejo v teh brezposelnih časih vodstvom Louis Ferfolia. Naše iskreno sožalje preostali družini,! Zaroka Včeraj smo tekom hrvatske radio ure slišali veselo vest, da sta se v soboto zaročila Mr. Fil-kevič, v o d j a pevskega zbora "Sla vili j" iz Detroita, in Miss Lillian Lučič, hčerka poznanega hrvatskega rodoljuba, Mr. Steve Lučiča. Iskrene čestitke! Zastonj cvetje ločeno Staničič. Margaret in Štefanijo tir sina Steve. V domovini zapušča eiiegja brata. Pcgreb se vrši v torek dopoldne v cerkev sv. Kristine pod vodstvom A. Grdina & Sons. Naj počiva v miru! Društvo) Združene Slovenke Opozarja se članice dr. Združene Slovenke, da se vrši v četrtek, 24. sept. jako važna seja. Na dnevnem redu je tudi poročilo delegatinje iz konvencije. Tvrdka Slapnik in Sinovi na- Pridite, da slišite vse, kar je va- znanja, da bo opremila popolnoma zastonj z vsem potrebnim cvetjem oni slovenski par, ki se bo prvi poročil v novi cerkvi sv. Vida. * Trije roparji so banki v Canton, Ohio, odnesli $2000. znega. Cerkvena pobožnost 40 urno češčenje se prične v cerkvi sv. Vida v torek zjutraj in se konča v četrtek zvečer. S spovedovanjem se začne že v pondeljek zvečer. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) BIOVBHIAK DAILY N1WBPAI*«! Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: ta Ameriko In Kanado na leto ....$$.60 Za Cleveland, po polti, eelo leto «7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta 11.60 Za Cleveland po razna&nlcih: celo leto »5.60; pol leta (3.QQ Za Kvropo celo leto >7.00, pol leta 13 50. Fcsamesna Številka 8 cente. Vsa utsma, dopise ln denarne po&iljatvf naslovite: Ameriška Domovina, 1117 81. Clair Ave., Cleveland, O. Tel, Henderson 0631. JAMJtS DBBDVifC and LOUIS J. PIRC, editors and Publishers Entered as second clasn matter January 6th, 190B, at the Past Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 117». No. 222, Mon., Sept. 21st, 1931 Naše šole Pred 16. leti v Clevelandu in po svetu. Iz arhivov "Clcv. Amerike" leta 1915 Pretekli torek so bile odprte vse šole v državi Ohio, tako javne šole kot tudi farne ali župnijske šole. Kar se tiče javnih ljudskih šol, dobi uredništvo vsak čas podatke od šolskih odborov, ki prinašajo podatke akuratno, tako da vsaj približno vemo, koliko je učencev v javnih šolah. Šolski odbori države Ohio sicer ne poročajo "Ameriški Domovini," koliko je slovenskih ali hrvatskih otrok v javnih šolah, toda dostop imamo vsak čas v rekorde šolskega odbora, da lahko pronajdemo, ako imamo čas, koliko slovenskih otrok je zapisanih in pohaja v javne šole mesta Cleveland, okraja Cuyahoga in pa tudi po vseh drugih mestih države Ohio, kjer biva naš narod. Na vsak način pa bi bila zanimiva statistika števila otrok, ki pohaja v slovenske župnijske šole v Clevelandu, v okolici in po ostalih naselbinah države Ohio. Te statistike doslej uredništvo "Ameriške Domovine" še ni dobilo, dasi bi ta ali oni prijazni vodja farne šole si mogoče lahko vzel čas da bi nam to zadevno ob priliki sporočil Kajti, zadeva je največje važnosti. Otroci, ki danes pohajajo v naše slovenske farne šole, so že otroci drugega, da celo tretjega rodu, in za vso javnost bi bilo skrajno zanimivo zvedeti, ali je število otrok, ki pohajajo v javne šole slovenskih župnij, narastlo, ali je pa mogoče to število padlo. » V Clevelandu imamo župnijo svetega Vida, ki ima sijajno farno šolo, v kateri je prostora za 1,800 otrok, ne da bi se drenjali. Potem je farna šola sv. Lovrenca v Newburgu, ki ima tudi mnogo poslopij na razpolago za delitev pouka našim malčkom. In krasna, nova šola Marijine župnije v Col-linwoodu na Holmes Ave., ima prostora za najmanj 900 otrok, dasi bi potrebovala še več prostora. Potem pride šola sv. Kristine v Euclidu, šola v West Parku. Prav mirne duše, lahko povemo, da pripada vsem slovenskim faram v Clevelandu in okolici najmanj 5,000 do 6,000 slovenskih družin, in pri teh družinah je danes za šolo godnih otrok do 10,000. To so otroci slovenskih staršev. In najbrž je število navedenih otrok premajhno, ker nečemo pretiravati. Ali je vsaj 5,000 slovenskih otrok vpisanih v slovenskih farnih šolah v Clevelandu? Radi bi zvedeli za tozadevno statistiko, katero prav lahko dobimo, če voditelji slovenskih farnih šol si vzamejo vsak vsaj dve minuti časa in nam tozadevno sporočijo število otrok v njih šolah. Žal da, doslej nismo od nikoder dobili tozadevnega sporočila, dasi je taka Statistika precej, da, zelo važnega pomena za naš nadaljni obstoj in mladinsko društveno gibanje. Župnijske šole so po ogromni večini v Zedinjenih državah poznane kot izvrstne šole. Saj moramo priznavati dejstvo, da kar imamo inteligentov v Clevelandu, to jenpro-fesijonistov med slovenskim narodom v naselbini, so izšli iz slovenskih farnih šol. Nekaj jih je v mladih letih študiralo v stari domovini, in so v Ameriki v raznih s»meniščih dobili nadaljno izobrazbo, in le par jih je med nami, v celi Ameriki, ki so se izštudirali na javnih šolah in so danes več ali rnanj pri oranju slovenske ledine v Ameriki. Resnica pa je, da so prvotni profesijonisti, naši zdravniki, odvetniki, zobozdravniki, javni uradniki, vsi pohajali v slovenske farne šole. In da povemo, kar smo hoteli v tem članku: Ali so te slovenske farne šole pripravljene vsaj nekoliko pomagati k ohranitvi slovenskega jezika? Do 4,000 otrok slovenskih staršev imajo v svojih prostorih samo naše šole v Clevelandu. Seveda, jih je nadaljnih 6,000 ali več slovenskih otrok v javnih šolah, kjer je gotovo, da ne bodo dobili absolutno nobenega slovenskega pouka, in če jih starši doma ne bodo pripravili k temu, bodo mrtvi za slovenski narod. Priliko pa imamo v naših župniskih šolah v slovenskih farah, kjer bi se naše otroke lahko učilo kolikor toliko slovenščine. Direktoriji raznih Slovenskih narodnih domov sc> začeli z enakim poukom že pred leti, in se oglašajo še novi, toda udeležba ni posebno velika. V Clevelandu na primer, v Slovenskem Narodnem Domu, se vrši že več let slovenski šolski pouk, toda v nobenem tečaju ni bilo še nad 300 otrok. Kaj so temu vzroki, nam je deloma znano, deloma je pa • brezbrižnost staršev. Toda naše slovenske župnijske šole, v katere zahaja v Clevelandu od 4,000 do 5,000 otrok slovenskih staršev, bi morale dati vzgled k temu. Dve uri pouka ali vsaj eno uro v slovenskem jeziku vsak teden za vse otroke! Koliko več spoštovanja! bi imeli otroci do staršev, koliko dalje časa bi se ohranila govorica naših mater in očetov, dasi smo v drugi ali že celo v tretji generaciji. Žal, da pomankuje učiteljev in učiteljic tozadevno. Vendar se še dobijo v Clevelandu zmožni ljudje, poštenega in narodno zavednega značaja, ki bi bili pri volji voditi to delo. Radi bi slišali tozadevno od naših ljudi. Dne 22. septembra, 1915, sta se v Clevelandu poročila Anton Gregorič in Mary Šinkovec. Dne 26. septembra, 1915, je praznovala Slovenska Dobrodelna Zveza petletnico svojega obstanka. Tozadevni banket se j d vršil v Grdinovi dvorani. Zveza je štela tedaj 1200 članov in je imela $25.000 v jplagajni, do-čim ima danes nekako $850.000 in šteje nad deset tisoč članov in članic. Poznani rojak Anton Korošec, ki je tedaj stanoval na 6303 Carl Ave., je v času med 25. septembrom in 10. oktobrom, 1915, vršil porotniško službo na sodni ji. Dne 23. septembra, 1915, se je obesil v Clevelandu Matija Fabjan, ko se mu je omračil um. Poznan je bil pod imenom "Matic." Začetkom septembra meseca, 1915, je prišel v Cleveland rojak Louis Beršte. Delal je prej eno leto v gozdovih North Caroline, kjer si je prislužil $150.00. Takoj po prihodu v Cleveland je pa bil okraden od dveh sleparjev na Public Square. Dne 25. septembra, 1915, so se sledeči poročili v Clevelandu: Joseph Klobučar in Franca Vol čar, Joseph Vesel in Sofija Gre-gorič, Frank štupica in Ana Lu kačka. Desno roko je odtrgalo rojaku Anton Kotniku, ki je tedaj stanoval na 1293 E. 55th St. To se je zgodilo 26. septembra, 1915. Delal je v tovarni Cleveland Work Gear Co. in je čistil stroj, ko ga je zgrabilo kolo. Star je bil šele 25 let. Rojak Jos. Gregorič je dne 2. oktobra, 1915, odprl na 6418 St. Clair Ave. gledališče s premikajočimi slikami, in Mary Rotar je pa odprla na 15703 Waterloo Ud. slovensko kavarno. Dne 26. septembra, 1915, so sledeči Slovenci v Clevelandu postali ameriški državljani: Louis Prhne, Mihael Martinšek. Frank Šiber, John Cvelbar, Matija Repič, Louis Gorenc, Louis Somrak, John Petrič, John Kamin, Jos. šturm, Jakob Gerbec, Frank Gregorc, Albin Samič, John Gabrenja, John Rejc, Anton Abram, Peter Perušek, Ru dolf Valenta, Frank Somrak, John Keržič, Frank Belan in Lud. Miklavčič. $500.00 podpore je odglasova-la konvencija Narodne Hrvatske Zajednice, ki se je končala 30. septembra, 1915, v Clevelandu. Dne 3. oktobra, 1915, so sledeči naši rojaki v Clevelandu dobili državljansko prjivico: Frank Zorich, Anton Zadnik, Joseph Gerbec, Frank Fink, Frank špelič, Jakob Telban. Frank Gerjevich, Jakob Kol-man, Karol Škulj, Josip Dolenc, Anton Lapuh, Josip Jaklič, Josip Kaušek, Josip Brožič, Frank Kodrich, Anton Coha, Maks Ko-bal in Geo. Strajnič. Poročili so se dne 2. oktobra, 1915, v Clevelandu: Alojzij Krapec in Ema čandek, Anton Ipavec in Alojzija Gee, A. Am-bruš in Mary Potoničar. Vlak je povozil rojaka Jos. Adlerja dne 5. oktobra, 1915. Ranjki je bil doma iz vasi Ga-brovka, fara Zagrac. Bil je ne-oženjen in star 50 let. Bil je član društva sv. Alojzija. Dne 6. oktobra, 1915, se je naznanilo, da se bo začela graditi podzemeljska železnica v Clevelandu. Načelnik družbe ki je bila pripravljena graditi podzemeljsko železnico, je bil tedaj William R. Hopkins, poznejši prvi mestni manager v Clevelandu. Seveda, podzemeljske železnice še danes nimamo v Clevelandu. Dramsko društvo "Triglav" je dne 6. oktobra, 1915, izvolilo sledeči odbor: A. M. Kolar, predsednik, Frank Verbič, tajnik, John Gornik, blagajnik,, M. J. Grdina, igrovodja, in Matej Holmar, vodja glasbe in petja. Rojaka Mr. Frank Butala in George Masle sta pričetkom oktobra meseca, 1915, začela i agi-acijo, da se ustavi slovenska godba v Clevelandu. Početkom meseca oktobra, 1915, je začel s publikacijo nov slovenski mesečnik "čas." Urejeval ga je Mr. Frank Kerže, ki je tedaj bival v Chicagi, doČim je bil list tiskan v tiskarni "Ameriške Domovine" v Clevelandu. Frančiška Peterlin, stara 65 let je bila 6. oktobra, 1915, povožena na progi N.Y.C. železnice, ko je pobirala premog. Truplo je bilo od želetove ambulance prepeljano v mrtvašnico. Sneg je zapadel v Clevelandu dne 10. oktobra^ 1915. Padlo ga je za dva palca visoko. Z dne 12. oktobra, 1915, prinaša tedanja "Clevelandska Amerika" dopis odličnega našega rojaka, dr. J.; Jedlovskega, člana Jugoslovanskega Odbora v Londonu, v katerem dr. Jed-lovski piše: 'O, mi jako dobro poznamo Kristane, Linharte ki Kopače. Poznamo jih iz Trsta in Ljubljane in od vseh drugih delavskih pokretov, kjer so zastopali avstrijski socializem. In divim se jim, ker so doslej ostali dosledni sebi in svoji politiki. Kristan veruje v vlado avstrijskega cesarja, pa sem prepričan, da če srbski kralj zavlada nad našim narodom, da bo Kristan ravno tako razlagal srbski socializem. Neizmerna sreča za naš narod je, ker se te lisice sedaj niso zatajile in se niso odele z rjuho patriotov in narodnih 'rešenikov," ker so doigrali ulogo plačanih zdražbarjev. Ko se nam vrne svoboda, bomo naročili Cankarju, da on napiše obsodbo Kristanu. Cankar je to odsodbo že pripravil za Kristana v ljubljanskem gradu, ko sva skupaj uživjaila udarec avstrijske soldateske, dočim je vodja slovenskih socialistov v Ameriki plesal po komandi ekselence Dumbe.....Kot je videti^ je naš slavni Cankar imel precej eno piko nad Kristanom,, in j-i dr. Jedlowski povedal preroško resnico, ko je pisal, da bo Kristan deloval za—"srbskega kralja," kajti Kristan je kmalu po I končani vojni sprejel urad-— kraljevega izseljeniškega komisarja, kateri urad mu je nosil $400.00 na mesec. In mirna Bosna! Ob priliki karnevala, ki se je vršil v naselbini tekom drugega tedna v oktobru, leta 1915, se je priklatilo v naselbino več uzmo-vičev. Med drugimi je bil okraden tudi Rudolf Perdan, kateremu so odnesli dva nova Singer šivalna stroja. V Clevelandu sta se 13. oktobra, 1915, poročila John Kocjan-čič in Mary Hajdič. In dne'16. oktobra, 1915, so se poročili sledeči: Anton Mesojedec in Rozi Grandovec, Frank Hočevar in Karolina Zakrajšek, Paul Kovač in Rozi Artelj, Anton Lin-dič in Ana Ljubic. Za kraljico slovenske naselbine je bila proglašena dne 14. oktobra, 1915, poznana tedanja Miss Josephine Lausche. P o vsej naselbini se je vršilo ogromno tekmovanje za najbolj priljubljeno dekle med Slovenci, in Miss Lausche je tedaj dobila največ glasov, celoti 75.655. Kronali so jo 14. oktobra, 1915, za kraljico in je dobila tedaj tudi demantni prstan v vrednosti $200.00. Umrl je 16. oktobra, 1915, rojak Anton Jerman. Vračal se je s karnevala, ko ga je napadel neki neznanec, ki je zagnal debel kamen v njegovo glavo. Rojak Jerman je začutil bolečino v svoji glavi, in je šel pozneje v bolnico, kjer je pa kmalu potem preminul. Tako se je glasilo poročilo policista Rand z dne 16. oktobra. Takoj drugi dan se je pa poročalo iz bolnice, da je rojak Jerman še živ in da bo okreval. Ako je še danes živ, bi nam lahko kaj opisal o tej svoji do-godbi. Krompir se je prodajal oktobra meseca, 1915, v Clevelandu, po $1.50 bušelj. V Glenville bolnici je umrla 18. oktobra, 1915, rojakinja Marija Perpar. Zapustila je tu starše, soproga in enega otroka. Dne 23. oktobra, 1915, so se v Clevelandu poročili sledeči: Jos. Mikoletič in Sofija šabec, Gregor Modrič in Mary Babnik, John Tavčar in Frances Malen-šek, Kari Milanovič in Mary Lu-kežič, Frank Dolenc in Mary Kastelic. V Clevelandu je umrl 25. oktobra, 1915, Frank Gerbec, doma iz Gorice na Primorskem. Bil je samec in član dr. Srca Jezusovega. Dne 29. oktobra, 1915, so se v Clevelandu poročili: Louis Fer-lan in Mary Ivane, St. Babič in Milka Rajnovič, Anton France in FranCes Hruševar. Dne 24. oktobra, 1915, je umrla v Clevelandu Angela Levstik, stara 24 let, stanujoča na 5810 Prosser Ave. Doma je bila iz vasi Jurjevica pri Ribnici. Zapustila je soproga in štiri otroke. Pri volitvah, 2 .novembra, 1915, je bil v Clevelandu izvoljen za župana Harry L. Davis. Pri istih volitvah je za prohibi-cijo v Clevelandu glasovalo 39.-752, proti prohibiciji pa 67.407. Iz teh številk je razvidno, da so bili suhači v Clevelandu že tedaj jako močni. Uredništvo "Clevelandske Amerike" je na večer oddajalo volivna poročila, kakor hitro so prihajala po telefonu in brzojavu. Kakih 4000 rojakov se je zbralo pred uredništvom, kjer so posebni električni aparati oddajali volivna poročila. Za councilmana je kandidiral novembra meseca, 1915, rtojak Matt Petrovich. Dobil je vsega skupaj 464 glasov. Dne 6. novembra, 1915, sta se poročila Frank Shiffrer in Ivanka Poznik. Dne 7. novembra, 1915, je društvo Edinost priredilo v Grdinovi dvorani uspešen koncert. Dvorana je bila zasedena. Dne 9. novembra, 1915, je uredništvo "Clevelandske Amerike" naznanilo, da bo začel časopis ob Novem letu 1916, pri hajati trikrat na teden. Vesti iz domovine —Zaradi eksplozije razplinje-valca nekega tovornega avtomobila, ki je stal v predprostorju, je nastal v znanem Ehrlichovem mlinu v Kaniži nad Pesnico v Slovenskih goricah velik požar, kije podjetje docela uničil. Ogenj se je razširil zelo naglo, tako da so gasilci iz Maribora, Studencev, Pobrežja, z Razvanja in št. Ilja mogli rešiti samo še poslopje, v katerem so bili stroji, žago in stanovanjska poslopja za delavce in nameščence. Mlin sam je pogorel do samih zidov. škode je več ko 100,000 Din. Krita je z zavarovalnino. Gašenje je trajalo tri in pol ure. —Kako težko je dandanes za denar, vemo vsi, ki se trudimo in pehamo od dneva do večera, pa zaslužimo komaj za hrano in malo obleke. In vendar se kljub temu posreči nekaterim ljudem, da si s pridnostjo in skrbnim varčevanjem prihranijo manjšo vsoto, par tisočakov, da bi si mogli malo udobnejše urediti življenje. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Namenil s^se, da storiš tako, in tako pa ti naenkrat usoda prekriža račune in spet moraš začeti vse z nova in nikdar ne veš, če boš imfel sedaj več sreče. Takole nesrečo je izkusila pretekli teden tudi gospa Bresan, soproga železniškega nadpaznika v Litiji. Hotela je nakupiti razne potrebne stvari, pa se je usedla v vlak in odpeljala v Ljubljano. S seboj je imela skrbno shranjenih v nogavici 25,000 dinarjev. Ko pa je prišla v Ljubljano, je naenkrat s strahom opazila, da nima več denarja. Vse iskanje je bilo popolnoma zaman. Najtežje pri tem pa je, da žena prav nič ne ve, kje in kako bi ji bil denar ukraden, oziroma kako ga je izgubila. Nesreča je ženo zadela še hujše, ker je pravkar začela graditi hišo, katere temelji so že postavljeni. —Smrtna kosa. V torek L sept. je v javni bolnici v Celju umrl 31-letni sin dninarice Godec Stanislav iz Nove vasi pri Celju, v sredo 2. sept. pa 37-let-ni hlapec Anderluh Franjo. —Tujski promet v avgustu. V preteklem mesecu je obiskalo Celje 1,301 tujcev. Po državni pripadnosti je bilo 944 Jugoslovanov, 222 Avstrijcev, 51 čeho-slovakov, 30 Nemcev, 22 Italijanov, 8 Madžarov, 6 Američanov. 6 Poljakov, 5 Rusov, 4 Francozi, po 1 Danes, Perzijec in Šved. Po poklicu je bilo 526 trgovskih potnikov, 221 delavcev, 182 indu-strijcev, 92 dijakov, 88 obrtnikov, 72 uradnikov, 51 zdravnikov, 22 odvetnikov, 47 pa jih je bilo brez poklica. —Nezgode. 22-letni rudar Ban Avgust iz Hude jame pri Celju prišel med odvažanjem pre- moga z levo roko pod jamski voziček, ki mu je zmečkal prste na roki. — 61-letni posestnik želez-nik Martin s Frankolovega je pri branju brušk padel z drevesa in si zlomil desno roko. — 59-letni posestnik šterlek Josip s Podčetrtka je vozil drva iz gozda kar sta se splašila v voz vpreže-na vola in potegnila težko naloženi voz, tako da je šterle padel na tla. Kolo mu je šlo črez levo nogo in jo zlomilo. — Vsi pone srečenci se nahajajo v celjski javni bolnici. 60-letnica bivšega zagreb škega župana. V Zagrebu je pra znoval te dni bivši trikrat izvo ljeni župan Vjekoslav Heinze 60-letnico svojega rojstva. Hein zel je postal župan prvič leta 1920 in je ostal potem do leta 1928. Z njegovim imenom je ve zan nerazdružljivo razvoj povoj nega Zagreba, kateremu je jubi lant utisnil s svojim delom od ločno velemesten značaj. —Smrtno nevarni kačji pik Ker je nastopilo, posebno v dru gi polovici meseca avgusta hlad ne j še vreme, so bili prepričani da ne bo več nesreč radi kačjega pika. Pa so se zmotili. V so bOto, 5. sept., okrog 4. popoldne je šla posestnikova žena Zupan čičeva, iz Bitič nad Hotičem pri Litiji, pogledat v; bližnji gozd če bo kaj prida gob. Pri tem je po nesreči stopila na kačo — naj brže na modrasa —, ki jo je ugriznila ravno pod kolenom. Oc hitela je takoj domov, kjer so ji izpodvezali nogo, žalibog pa na pačno, razen tega, ji tudi niso razširili rane. Obe napaki sta imela hude posledice. Proti ve čeru, 3 ure po ugrizu, so jo pre peljali že nezavestno k zdravni ku dr. Ukmarju, ki ji je vbriz gnil močno dozo seruma proti kačjemu piku, nakar je ostala domači oskrbi. Poškodba je tako težka, da bo le srečen slučaj, če bo okrevala. —Psi so prinesli v hišo deto-morilke njeno dete. Pred nekaj dnevi je porodila na polju v Pav-lovcU pri Banjaluki 18-letna Je-lica nezakonskega otroka. V strahu pred sramoto ga je zadavila, nato pa je z rokami skopala jamo, v katero ga je zakopala. Ko se je vrnila domov, so sicer domači zapazili, da je zelo bleda, vendar niso ničesar sumili. Kmalu nato pa so pritekli domov domači pastirski psi, ki so nosili v gobcih umorjenega otroka, katerega so izkopali na polju. Deklica je na to svoj zločin priznala in tudi povedala, kdo je oče. Oče, še mlad fant, taji vsakršno krivdo pri zločinu. Deklico so zaprli. —Katastrofalna nevihta v severni Dalmaciji. Po vsej severni Dalmaciji je divjala velika nevihta. V okolici Skradina je pa- dala ko oreh debela toča, ki je v 10. minutah uničila okrog 30 vagonov grozdja. Vinogradi so popolnoma uničeni. Nalivi so bili ;oliki, da je Bujica zelo narastla in odnašala grmovje in drevje in vse, kar je dosegla. V njenih vo-ah sta izginila tudi dva otroka, ki ju niso več našli. Strela pa je udarila v neko vojaško barako, ki se je docela sesula. Dva vojaka sta bila pri tem težko ranjena. —Brezposelnost v Jugoslaviji. Po podatkih delovnih borz je bi-o stanje brezposelnih v mesecu tole (prva številka velja za moš-ce, druga za ženske, tretja pa je vsota moških in žensk): iz prejšnjega meseca ostalo 3,592, 993, ,585; v juliju na novo prijavljenih 1,236, 596, 1,831; ponudbe iz prejšnjega meseca 175, 97, 272; ponudbe v juliju 907, 579, 1,486; posredovanje v juliju 839, 486, 1,325; ostalo v juliju 433, 227, 660; ostalo konec meseca julija 3,556, 875, 4,431. Na 100 prijavljenih pride posredovanj 27.4, na 100 ponudb pride posredovanj 75.3, na 100 ponudb pride prijavljenih 356. Rednih podpor je dobilo 279 oseb v iznosu 78,735 Din, izrednih pa 231 oseb v iznosu 13,010 Din. Podpor za potovanja je bi-o izdanih za 319 oseb 3,893 Din, v naturi je 13 oseb dobilo 898.50 Din, znižano vožnjo pa je imelo 25 oseb v iznosu 1,553 Din. -Davica je začela močno razsajati v Zavrstniku pri Litiji. Osemletnega Viktorja Rupara so odpeljali v bolnico. —Novo trgovino z mešanim blagom v Hotiču pri Litiji je otvorila v hiši g. Pavlike Ana Blanč iz šmartna pri Litiji, mesarijo je pa otvoril Lojze Veho-vec, mesar iz Litije. —Znamenje časa. V Spodnjem Hotiču je bilo po sodni dražbi nekemu posestniku prodanih par svinj in eno leto in pol star junc za 450 Din. —Nesrečna smrt treh delavcev, ki jih je ubil električni tok. Kljub vsej previdnosti se še vedno dogode primeri nesrečne smrti radi toka visoke napetosti. Tak slučaj se je zgodil tudi v vaseh Sibači in Bučanovci pri Rumi. Malo pred sedmo uro zjutraj se je popel na električni drog v vasi Bučanovci delavec Milan Mak-simovič, da bi izvršil neka popravila. Približno ob istein času 3e je popel tudi v sosednjih Buča-novcih na električni drog 'Sveto-zar Ninkovič z namenom, da ga preslika. Poleg tega pa je istočasno snažil v Bučanovcih transformator elektrotehničar mojster Ivan Hajnrih. Ob sedmih pa je nekdo spustil v vod strujo in vse tri je tok na mestu' ubil. Kdo je zakrivil nesrečo in če je to le nesrečen slučaj, bo ugotovila sodna preiskava. Dosedaj je vse stvar še popolnoma nepojasnjena. —Požar v Bevčah. Turobno je trobila sirena na rudniku in klicala šaleške gasilce na pomoč: gorela je hiša posestnika Lesjaka v Bevčah nad Velenjem, tik državne ceste Celje-Velenje. Na pomoč došli gasilci, med katerimi so bili Družmirčani seveda prvi, so mogli le še obvarovati ognja gospodarska poslopja, dočim je stanovanjska hiša pogorela z vsem inventarjem; rešiti so mogli le nekaj oprave iz spodnjih prostorov. Nesreča je nastala, ker so pri sušenju hmelja padale iskre skozi dimnik na slamnato streho, ki je bila takoj vsa v plamenih, škoda je krita z zavarovalnino, ki je edina uteha gospodarja v tej hudi nesreči. —Smrtna kosa. Nenadne smrti je umrl Anton Kukovica, kovač iz Izlak. V nedeljo popoldne se je nahajal še v Zagorju, kjer ima očeta, brate in sestro. Nenadoma pa je čutil silne bolečine v trebuhu ter iskal zdravniške pomoči pri zdravniku dr. Grmu, ki je po pregledu odredil predajo v ljubljansko bolnico, kjer je v ponedeljek umrl. Mladi rokodelec zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. —Poroka. Poročil se je krojaški mojster Rudolf Pajk iz lOalie na 4. strani) 23j24 Miaipcnn KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV SEPTEMBER 26.—Društvo Mir št. 142 SNPJ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 26.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, plesna veselica v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave. 26.—Piknik društva Progressives na prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. 26.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 26.—Kozan Baseball Team, plesna veselica v Grdinovi dvorani. 27.—ženski odsek S. D. D., ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 27.—Oltarno društvo sv. Kristine, vinska trgatev v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd. OKTOBER 3.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 3.—Euclid Sports Club, ples v S. D. Domu na Recher Ave. 3.—Strivers NHZ, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 4.—Skupna društva S. S. P. Z., koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 4.—Gospodinjski odsek priredi plesno veselico v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. 4.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma. 10.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 11.—Društvo Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 11.—A. šubelj-Mrs. Grdina, koncert v avditoriju S. N. Doma. 11.—Vinska trgatev Slovenskega Narodnema Doma v Maple Heights, na Domovih lotih. 11.—Društvo Loyalites št. 590 SNPJ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 17.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 17.—Jugoslovanski progresivni klub, ples v S. D. Domu na Recher Ave. 18.—Društvo Collimvoodski Sokol, koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 18.—Slovenska Zadružna igra v avditoriju S. N. Doma. 25.—Zadružni dan zadrug države Ohio, v S. N. Domu, obe dvorani. 31. — Društvo Strugglers, Hallowe'en ples, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd. 31.—Prireditev društva Progressives v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. 31.—Društvo Ivan Cankar, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 31.—S. N. Čitalnica Slovenskega Doma, zabavni večer v Slovenskem. Domu na Holmes Ave. NOVEMBER 1.—Socialistični klub št. 49, prireditev v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd. 1.—Društvo sv. Pavla HKZ, banket in ples v Grdinovi dvorani. 7.—Društvo Ilirska Vila št. 173 JSKJ, plesna veselica v S. N. Domu. 7.—Klub slovenskih vdov, plesna veselica v Knausovi dvorani. 7.—Društvo Collin woo d Boosters št. 188 JSKJ, plesna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 8.—Društvo Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 8.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v Grdinovi dvorani. 14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 14.—Pevsko društvo Soča, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 14.—Društvo Friendship Grove, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 14.—Gospodinjski odsek priredi plesno veselico v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. 14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 15.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi igro, ples in prosto zabavo v šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Road. 15.—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ, proslava 10-letnice obstoja društva, z banketom, v Knausovi dvorani. 15.—Društvo V Boj, proslava 25-letnice obstoja društva, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd. . 15.—Slovenska Ženska Zveza št. 10, zabavni večer v Slo- Zveza, zabavni večer v spodnji venskem Domu na Holmes Ave. dvorani S. N. Doma. 18.—Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine priredi zabavni večer v spodnjih šolskih prostorih. 24. — Podružnica Slovenske Ženske Zveze .št. 14 priredi plesno veselico v prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. 24—St. Clair Welfare Club, Plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 24.—Community Welfare Club, dobrodelni maškeradni pless v S. N. Domu. 24.—Društvo Betsy Ross, Ples v S. D. Domu, Waterloo Rd. 24.—Društvo Kristusa Kralja, plesna veselica v Knausovi dvorani. 25.—Društvo Hrvatska Slo-boda, vinska trgatev, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 25.—Društvo Collinwoodske Slovenke, banket ob priliki 10-letnice, v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 25.—Med. Rad. Obrana priredi popoldne igro, zvečer ples v Grdinovi dvorani. 25.—Društvo Ivan Cankar, 15.—Društvo Zarja (samo-tojno) priredi opero "Turjaška Rozamunda" v avditoriju S. N. Doma. 15.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ, igra in po igri ples v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine. 21.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 21.—St. Clair Rifle and Hunting Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani. 21.—Društvo sv. Cirila in Metoda, ples v S. D. Domu na Recher Ave. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, veselica v spodnji dvorani S. N. Doma—proslava 20-let-nice. 22.—Društvo Jadran, koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 25.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. spodnji dvorani S. N. Doma. 25. — Društvo Spartans št. 198 SSPZ, plesna veselica v 25.—Društvo Naša Zvezda, ples v S. D. Domu na Recher Ave. 25.—Društvo Verovšek, zabavni večer v spodnji dvorani S. D. Doma, Waterloo Rd. 25.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 26.—Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 26.—Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 27.—Moose Club, ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 28. — Društvo Progressives, plesna veselica v prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. 28.—Društvo Carniola Terit št. 1288 TM, plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma. 28.—Ženski klub Slovenskega Doma, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 29.—Društvo C o 11 i n w o o d Hive, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 29.—Društvo Pioneers BHZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. DECEMBER 5.—Društvo Lunder-Adamič št. 20 SSPZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 5.—Društvo Sokol Collin-vvood, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 6.—Društvo Pioneers BHZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 6.—Godba Bled, koncert v avditoriju, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 13.—Društvo Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 13.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma. 24.—Slovenska šola S. N. D., zabavni večer v spodnji dvorani S. N. Doma. 25.—Ženski odsek S. D. D., prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd. 27.—Društvo Hrvatska Slo-boda NHZ, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 31.—Društvo Jadran, zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 31.—Klub društev S. N. D., plesna veselica v S. N. Domu. 31.—Društvo Jadran, Silvestrov zabavni večer v spodnji dvorani S. D. Doma, Waterloo Rd. JANUAR 1.—Proslava 5-letnice otvo-ritve S. D. Doma na Waterloo Rd. 2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v S. N. Domu. 9.—Zbor Zarja (samostojno), plesna ves'elica v spodnji dvorani S. N. Doma. 9.—Utopians, ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 10—Društvo Waterloo Grove, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 10.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v Grdinovi dvorani. 16.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 16.—Klever Kids Klub, ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 17.—Društvo Spartans, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 23.—Društvo Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 23.—Ženski odsek S. D. D., zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 23.—Društvo Danic^ št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 24.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma. 30.—Skupna društva SSPZ, veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 31.—Društvo Združene Slovenke, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. Zadnja kmečka vojska ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578 (Spisal Avgust šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.) "Hrano daj! Naprej moža, v hišo!" zakriči Peter in ošvrkne rihtarja z bičem po obrazu. Moža udreta v hišo in prineseta čez nekaj časa iz nje košarico črnega kruha. "Aha! Vidiš, lopov? Dajte sem košaro! Husa!" zakliče Peter in prelomivši vsak hlebček v dve polovici, ga prične metati med pse, ki so poskakovali besno okoli konja. "Husa! Naj vam. dobro tekne! Trgajte se, jejte! Glejte, tudi pop vas je enkrat nahranil." Renče se je trgala kopa psov za hlebček, stokajoč si je zakrival starešina ranjeno lice. Nekoliko v stran pa je stalo vaško ljudstvo: žene, otroci, starci, suhi, bledi, odprtih ust. Njihove krvave oči so zijale v to pasje gostovanje, kakor da jim hočejo skočiti iz jamic. Psi renče in žvečijo, mrtvaški zvon poje^ a Peter kliče: "Husa! Husa!" s* * * "Duhovni oče,' reče Gubec Ba-biču, sedeč za mizo v skromnem župnišču, dočim je stal Elija s 31.—Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. FEBRUAR — Društvo Comrades št. 566 SNPJP, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 6—Ženski klub Slovenskega Doma, maškeradna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 7.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma. Pustni torek—Ženski odsek S. D. D., maškeradna veselica, S. D. Dom na Waterloo Rd. Domu. 9.—Klub društev S. N. D., maškeradna veselica v S. N. 13.—Društvo Strugglers, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd. 14.—Slovenski Sokol, telovadba, po telovadbi zabava, v S. N. Domu. 21.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu. 28.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma. 27. in 28.—Društvo Abraševič, bazar v Grdinovi dvorani. MARC 6.—Društvo Carniola Tent št. 1288 TM, proslava 20-letni-ce društvenega obstanka, v obeh dvoranah S. N. Doma. 13.—Društvo Orel, telovadba v S. N. Domu. 19.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. APRIL 3.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma. 2. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. Velikonočna nedelja — Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 10. — Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 16.—Društvo Cleveland št. 127 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 24.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma. MAJ 1.—Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ. slavnostna prireditev v S. N. Domu. Mother's Day—Društvo Waterloo Grove, prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd. 8.—Društvo Orel, Materinski dan, v S. N. Domu. 15.—Zbor Zarja (samostojno), pomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma. 20.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu. . 27.—Društvo Ivan Cankar, igra, v avditoriju S. N. Doma. prekrižanimi rokami pri oknu, "tako ne gre več dalje. Ne, ne bo nas varala več gospoda s svojo pravico. Pravice ni več na svetu. Po vašem nasvetu smo čakali nekaj časa. Mera je polna do vrha. Dušo imamo na jeziku, kri nam je stopila v glavo, in ako ne vzdignemo v pravem času roke, nam izsesa ta stari krvoses na Susjedu še zadnjo kapljico, in roka nam postane preslaba, da bi mogla poriniti nož v Tahovo srce. Gospoda pravi, da nismo ljudje. Dobro. Dokazali jim bomo, da smo, da ima ono zavrženo kmečko srce v sebi kri, kakor velikaško; dokazati jim hočemo, da nismo zveri. Da, duhovni oče, da veste, v imenu celega našega kraja se bo vzdignil kramp in motika nad Susjed. Ne zaradi krvi ampak zaradi pravice se bo uprl kmet, ne da pomori gospodo, ampak da si reši pošteno življenje." "Sinova," reče župnik blago in položi roko na Gubčeve rame; "poslušajta, zakaj sem vaju pozval. Bodita potrpežljiva!" "Potrpežljiva!" zakliče Elija. "A koliko časa, častiti gospod? Goli smo, ubogi. Ne vidite, kako pada ljudstvo od lakote? Gosposke žitnice so polne, mi glojemo skorjo in moramo hraniti gosposke pse, in ako pogine kaka psica, jo mora plačati kmet. Gosposka skladišča sena so natlačena, mi imamo komaj naročje sena, a mi moramo hraniti gosposko živino, in ako pogine kako živinče, je moramo plačati mi." "A čujte dalje," prične Gubec, "kaj se je zgodilo pri nas. Tahu se je pokvarilo tisoč veder vina. Niti za jesih ni. Odvzel nam je naše dobro. Naenkrat je razglasil po celem kraju, da nam bo dal vina in da naj pridejo vaščani s sodi na Stuvico; tisoč veder je raztočil kmetom in za-povedal, da mora vsakdo plačati v osmih dneh za vsakp vedro tri tolarje! Gospod, za mlako tri tolarje, ko ne stane dobro vino yeč ko enega,. Kmetje, vsi divji, so razlili Tahovo mlakužo in ne. plačajo. Toda prišli so Tahovi rabi j i. Za yino so odgnali iz hiše živino, konje, perutnino, vse, vse. Tako se plačuje Tahu. Nekatere vasi so se uprle. Ali zadel jih je bič, kol in vešala. Oh, zakaj molimo Boga? Zakaj nas je rodila mati ? čemu lazimo po tem svetu in služimo njemu, ki nam trga srce iz prsi? Ne, ne in stokrat ne! Ako ima pes zobe, mačka kremplje, krokar kljun, da se brani — imamo mi roke, trde kmečke roke, imamo več kakor pes, mačka in krokar, imamo razum kakor gospoda ,imamo dušo in srce, kakor gospoda, imamo obraz po podobi božji, kakor gospoda, in naš kmečki rod je starejši od gosposkega, tudi naš praoče Adam je bil kmet. Nočemo kakor biki skrivaj pod sekiro. Trpeli smo, molili smo, obupovali smo, a mi smo tudi mislili in misleč tudi brusili sablje. Vsi bomo udarili na en mah, napravili bomo pogrom. Mi nočemo služiti temu hudiču, pogazili ga bomo, toda samo njega, mi Smo ljudje, kristjani, mi iščemo miru, življenja. Potrkali smo pri sodniji, Tahi nas je zato oropal; potrkali smo pri banu, Tahi nas je zato postreljal; potrkali smo pri kralju, Tahi nas zato obeša, sedaj — pri krvi Jezusovi — bolno potrkali z železno pestjo na vrata Boga. Saj menda ni tudi on izgubil srca?" "Naj ti Bog odpusti radi teh besedi," odvrne župnik s sklonjeno glavo, mirno, "ker je bil to vzklik ranjene duše. Vsaka tvoja bolečina najde odmev v mojem srcu, vsaka tvoja solza ima sestro v mojem očesu. Tudi jaz sem se rodil pod kmečko streho, vaš sem in božji. Da, mučeniki ste, sinovi moji; no, verujte, da božja pravica ne spi, s pazljivim očesom šteje človeška dela, in ko je mera polna do vrha, pride sodba preko noči in zora prinese rešitev. Ne maščujte se sami, Bog je pravičen maščevavec. On naj sodi. Kdo je trpel več kakor božji Sin, toda pred smrtjo je odpustil svojim sovražnikom. Ste-li pomi- slili, kaj bo z vami, z vašimi ženami, z vašimi otroci, z vsem ljudstvom, ako dvignete morilno orožje nad gospodo? Ste-li prešteli v mislih vse strahote?" "Da," odvrne Gubec hladno, "strašno bo, toda slabše ne more biti kakor je sedaj. Premislili smo vse in se dogovorili vsi kme* t je od Krapine pa do Jastrebar-skega, in tudi narod preko So-tle pod bičem nemške gospode ne misli drugače. Gospoda še ne sluti ničesar, ker nosimo to tajno v svojem srcu. Mi nismo razbojniki, mi smo poštenjaki, toda Tahu ne maramo služiti, ampak vrniti se k stari gospodi. To je naš trdni sklep." "Pa naj se zruši nebo na nas," doda Gregorič, "tako mora biti." "Naj bode tako," reče stari duhovnik, "zato sem vaju pozval. A zgodi naj se brez krvi. Bil sem pri gospodii banu in škofu Draškoviču v Zagrebu in povedal sem mu, .kakšne muke trpite. Bilo mu je hudo. Obetal hii je, da bo pisal sam kraljevi svetlosti, in mi rekel, da zberite izmed švoje srede dva, ki naj gresta pred cesarja. Rekel mi je še, da pojde drugi gospod ban, knez Frankopan, na Dunaj in povedal bo kralju ustmeno za vse vaše gorje in ga bo prosil, da vas vrne pod stare gospodarje. Naredite tako. Izberite dva moža in jaz bom napisal pismo kralju, da bo vse pravilno in jasno. Ako Bog da, se izide vse brez krvi." Gubec se nekaj časa zamisli, nato pa reče: "Bog daj, da se izteče vse brez krvi. Oh, kako jaz to želim. Kolikokrat sem čital knjigo večne pravice in ljubezni in se učil iz nje poštenja, pravice in vljudnosti. Moja duša se je očistila, moje srce se je izpremenilo. Prihajali so k meni trpini, obupani ljudje in rekli: 'Kolimo, se-kajmo!' — Al jaz sem rekel: Potrpite, saj pravica ni umrla. Zastonj, želim miru, a srce mi pravi, da napočijo krvavi dnevi. Gospoda nima duše. No, naj bo po vašem, toda santa, vam na ljubo. Izbrali bomo ljudi, poslali jih bomo. Videli bomo, morda odgrne roka božja meglo izpred kraljevih oči, morda — toda, ako ne pomaga?" vzdigne Gubec glavo. "Naj se zgodi božja volja," odvrne župnik in prekriža roke. "In naša osveta!" konča Elija, vzdignivši pest. Botra se vrneta v Elijevo hišo, in že se je bil prikazal na nebu mesec, ko se poslovi Matija od Elije, da se vrne v svojo hišo. Pri odhodu mu reče pred hišnimi vrati: "Tako,, bo najboljše, boter! Midva sama ne greva. Ostati morava doma in paziti na ljudstvo, da ne odpade ali da ne pobesni in ne omadežuje svojih rok s krvjo nedolžnih ljudi. Jaz bi rekel, da pošljemo Matijo Bi-striča odtod in Ivana Svfača iz Pušče. Ta dva imata zdravo pamet." "Dobro," odvrne Elija, "toda počakajmo še'nekaj dni; jutri grem v žumberk, da izvem, ali se je vrnil moj brat s Turškega in ako nam je prinesel vesti o Mogaiču. že več kakor dva meseca ga ni doma. In bilo bi tudi dobro poizvedeti, Maj mislijo Uskbki. Potem se vrfftim k Stepku Gregorijancu v Mokrice, že trikrat mi je naročil, naj pridem k njemu." (Dalje sledi.) kaj je prišlo do spopada. Sicer so Kitajci pred nekaj dnevi ubili nekega japonskega stotnika, toda ni smatrati, da bi dalo to povod za splošni poboj. Okoli desete ure zvečer so Japonci začeli bombardirati utrjeno mesto Mukden. Streljali so do ene ure zjutraj, ko so dobili Kitajci v mestu povelje, da se podajo, nakar je večji oddelek japonske armade vkorakal v mesto, ki je sedaj popolnoma v japonski oblasti. Konferenca radi denarnega položaja Washington,, 19. septembra. Preds. Hoover je včeraj sklical nepričakovano konferenco, katere se je udeležil državni tajnik Stimson, zakladniški tajnik Mellon in trgovinski tajnik Lamont. Hooverja je vznemirila vest, da prihaja več blaga v Ameriko kot se ga eksportira. To se že dolgo vrsto let ni zgodilo. Položaj je zelo resen. Angleški kabinet dobi diktatorsko oblast London, 19. septembra. Da se nahaja Anglija v resnici v zelo slabem položaju, je dokas, ker je parlament danes glasoval za izvanredno moč in oblast mi-nisterskemu kabinetu. Sedanja vlada je dobila skoro diktatorsko oblast. To je tudi znamenje, da nove volitve ne bodo še kmalu razpisane. 12 pobeglih zločincev iščejo z zrakoplovi Wilmington, Delaware, 19. septembra. Iz Newcastle okrajnih zaporov je pobegnilo 12 zločincev, ki so vsi oboroženi. Di-namitirali so vrata zaporov in ustrelili enega stražnika. Sedaj jih zasledujejo z zrakoplovi in krvnimi psmi. Nad 300 ljudi sa je podalo na lov za zločinci. -o- 19 konvencij v mestu V Cleveland bo prišlo 19 konvencij tekom p r i h o d n j i h treh mesecev. Na te konvencije bo prišlo najmanj 16.000 ljudi. Kegljaška, hotelska in učiteljska liga bo tu zborovala oktobra in novembra meseca. ^MAL T O G LASr Službo želi dobiti slovensko dekle. Na istem naslovu se dobi v najem tudi kuhinja in soba, s pohištvom ali brez. 1014 E. 66th Place. (223) Stanovanje se da v najem, tri sobe, kopališče, gorka voda. Vprašajte na 1106 E. 64th St. (sept. 19. 21. 23.) Soba se da v najem, za fante, ali za malo družino. Tudi garaža na razpolago. 14201 Darley Ave. (222) Y najem se da pet čistih in velikih sob, elektrika, toilet, posebna klet, velik jard. Rent $20 na mesec. 7002 Becker Ct. med Superior in St. Clair, blizu 71. ceste. Ključ zgorej pri F. Kos. Tel. EDdy 7612-R. (222) DNEVNE VESTI Japonske čete so osvojile kitajsko mesto Mukden Peiping, Kitajska, 19. septembra. Sem se poroča, da so japonske vojaške čete baje zasedle kitajsko mesto Mukden v Mandžuriji. Pri tem je prišlo do spopada med Kitajci in Japonci, pri čemur je bilo 80 Kitajcev ubitih. Prvotna poročila naznanjajo, da je 200 kitajskih vojakov napadlo japonsko vojaško postojanko, nakar so Japonci vrnili napad. Iz nobenega poročila se ne more dognati, za- Vabilo Tem potom vljudno vabim vse Jugoslovane, da si pridejo ogledati mojo novo hišo, ki je bila pravkar izgotovljena. Nahaja se na 830 E. 209th St., in Recher Ave., od Slovenskega Društvenega Doma, Euclid Village. Hiša, bungalow tipa, je moderno izgotovljena, ter ima 6 sob. Sobe so barvane in ročno clekorirane. Proda se jo po najnižji tržni ceni ter vzamemo tudi lot v zameno. Hiša je otvorjena vsaki dan od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer, ali pa se 'obrnite na Louis P. Knezevich, gradbenik, 714 E. 232nd St., Tel. IvEnmore 0339 W. (Sept. 18 19 21) V najem se da stanovanje za malo mirno družino. Tudi garaža na razpolago. Vpraša se na 6410 St. Clair Ave. (X) V najem se da štiri sobe, cena samo $16 na mesec. Vprašajte na 1011 E. 64th St. (x201); FREDERICK FERDINAND MOORE Hudičev admiral PIRATSKA ZGODBA kote iz jardovine. I "Vi si prihranite tri krogle, "Poglejte lopova," sem rekel ker jih boste potrebovali, ko bo Riggsu. "Kaj neki dela?" Kapitan je za trenutek študiral mornarja pri njegovem delu. nato pa mi je zašepetal: "On šiva iz jadrovine vreče, v katerih bodo odnesli zlato. Rešilni čolni na desni strani parni-;ka že vise obrnjeni na ven' in pričela sem k nam bruhati zelena voda," je rekel kapitan ter me značilno pogledal. Videl sem, da se ga je zopet polastil obup, jaz pa nikakor nisem imel občutka, da nam je smrt blizu. Bil sem slaboten, lačen in žejen, toda v meni je Ko sem pisal, sem si istočasno-tudi belil glavo, da bi našel kak način k rešitvi našega problema Poleg tegd sem tudi neprestano upal, da se bo morda kapitanu zablisnila prava ideja, da se rešimo iz našega zapora ter dobimo na ta način možnost za boj z našimi sovražniki. "Ljudje ne dajo mnogo na zgodbe v steklenicah, ki jih morje splavi h kraju, zato bo treba razpisati nagrado onemu, ki spravi to poročilo v roke mojega sina," je dejal kapitan. "Prepričan sem, da bi dal moj sin par sto dolarjev, če bi mogel izvedeti, kaj se je zgodilo ž njegovim starim očkom. Pripišite to, Mr Trenholm." "Bom. Poleg tega bom pa tudi pripisal, da se misli kapitan Riggs boriti na življenje in smrt za oblast in rešitev parnika, kako* hitro podpiše to izjavo," sem dejal. "Bolje je, da tega ne storite," je rekel. "Saj ne bo tako. Jaz sem bil v nekem oziru cerkven človek, čeprav samo zato, da sem ustregel svoji ženi. Jaz nisenv hinavec in ne maram, da bi napisal kaj, kar bi se glasilo kakoi hvalisanje ali bahaštvo. Samo podpišiva, pa naj zadostuje." "Ne, to bom pripisal," sem vztrajal pri svojem ter ga resn^ pogledal. "Ni treba, da bi rekli, kadar dobe to v roke, da sva se kar udala v usodo in čakala konca prekrižanih rok. Vi ste bili borec vse svoje življenje in vem, da tudi zdaj ne mislite kar tako končati." "Glejte, tole sem še pripisal: 'Kapitan Riggs hoče, da se izve, da ko vržemo to steklenico v morje, se mislimo on, Trenholm in Rajah boriti do zadnjega diha ter nočemo narediti veselja Thirkleju in njegovim lopovom, da bi brez boja umrli. Ko je ta steklenica vržena v valovje Kitajskega morja, s tem še ni povedana cela zgodba, in mi sme prepričani, da bodo Hudičev admiral in nekateri njegovi ljudje še prej umrli od naših rok'." "Oh, to se sliši kot baharija. Mr. Trenholm — boljše, da od-tržete to." "Ne, gospod, to jq moja zgodba in zdaj jo boste podpisali." "Saj to ni resnica!" je protestiral. "O, da, je, in tudi bo!" sem dejal. On je podpisal in videl sem. da sem mu vlil no\'ega upanja. "Mr. Trenholm," je dejal, ko je splezal dol po stopnicah smehljajočega obraza, "mislim, da ste končno vendarle imeli prav, kar ste nazadnje zapisali, kajti zdaj čutim, da je ostalo v meni še nekaj mladeniške borbenosti, dasi ne vidim, če imamo kaj možnosti. Ampak, če ste vi pripravljeni, sem pripravljen tudi jaz . . . Torej, da vidimo, kaj bo. . ." "Saj sem vedel, kapitan!".sem zaklical. vzradoščen ter ga po-trepljal po hrbtu. "Vi izdelajte načrte, jaz jih bom pa uresničil, in še jih bova potolkla." DVANAJSTO POGLAVJE Boj na mostiču Zdaj sva torej lahko mirno sedla s kapitanom ter pričela preudarjati načina in sredstva y najino rešitev, toda dasi sva naredila več načrtov, sva morala vendar vse po vrsti zavreči. Druge poti od tu ni bilo kakor skozi edini vhod, ta pa je bil zaprt s pokrovom, na katerem so ležale železne verige. Prerezati ali izdolbsti tega pokrova ni bilo mogoče z mojim odlomljenim nožem in bi bila morala za to imeti drugo orodje. Ko se je pričela nad morjem počasi dvigati siva zora, sva prenehala z najinim delom. Zdaj nama ni preostajalo ničesar drugega kot čakati, če se kaj izred- I pripravljeni za spustiti jih na j bila še vedno neocSoljiva želja Po vsem videzu mor-ie' &amor jih hodo tudi ta-j po življenju; hotel sem še živeti, nega primeri, pa je bila poguba našega parnika gotova. Morje se je tekom noči pomirilo in kapitan Riggs je odvil vijake pri okroglem okencu ter pogledal ven, ko je baš vzhajalo solnce preko gora Filipinske obali. "Zemlja!" je zaklical kapitan, nakar sem tudi j.az stopil zraven ter odprl drugo okence. "To je Zambaleška obal in ponoči so dobro pluli," je razlagal kapitan. "Zdaj plujemo severno — ali vidite tisto točko spredaj? To je otok Mala sestra, o tem sem gotov, in dalje severno je Dasol za liv, ki meji mali otok s celino. Hudičev admiral krmi parnik v pa če ne bi imelo moje življenje drugega smotra, kakor da se in ; ko j spustili, kakor hitro pride mo za otok. Ta je eno miljo ši rok kanal, v katerem je globoka !maščujem nad Thirklejem voda. Mogoče, da se hudič za-j njegovimi lopovi sidra do noči, nakar ponoči pobegnejo. Toda bojim se, da ne "Tu mora biti še vedno kaka pot k rešitvi, kak način, da po- bo čakal toliko časa, ker ve, da stanemo gospodarji položaja, ga lahko vsak trenutek zaleze j Kadar bo pričela voda udirati tu "Počili so kotli, ali pa je počila Gandhi izjavil, da želi prebivati vsaj kaka cev; mogoče tudi, da v ubožnem mestnem predelu, daje tam spodaj kdo nalašč to sto- si so mu največje angleške oseb- rii." Kut Sang je nenadoma postal vulkan in videl sem Thirkleja, ki je razburjen kričal, nakar sta se pojavila na hodniku Bukrov nosti ponudile svoje krasne pala če za prebivališče. Gandhiju je London dobro znan, kajti v svoji mladosti je preživel tam mnogo let, ker je v in Jim ter tudi kričala nazaj na:Londonu študiral pravo. Bilo je Thirkleja, mahala z rokami, na- že v Londonu, ko je pričel' Gand-to pa stekla po stopnicah nav- hi izvajati svoje asketsko živ-zgor. ljenje ter je znižal stroške za kaka obrežna stražna ladja, kajti ta obala je dokaj dobro zastražena od mornarice, od Japoncev in od carinskih ladij." "Morda nas namerava izpostaviti in pustiti na otoku." "O, to ni hjegova navada. Hudičev admiral nikoli ne pusti no-behega živega, štirje možje bo-jdo odšli živi s Kut Sanga, in vi dobro veste, kateri bodo ti štir- kanal za otok, kjer ga bo potopil. | 5>n. ne *>° tve*a > da |» O, on ve in pozna svojo stvar!" Pustl1 Z1V/' +da ^s nekega,lepega V nekaj minutah se je pojavil dne morda tu ali tam sreča. On otok razločno pred našimi očmi. se drzi reklf' da ™tV1 možje ne "Tukaj je precej oddaljen od ^^ 0 tem ste lahko uver" parniških črt," je rekel kapitan, JenT^ "toda zdaj se ne sme več predolgo obotavljati in mora priti za otok, odkoder lahko on prej vidi vsako jadro na morju, kakor pa drugi njega ugledajo. Dajte, po-glejva na krov, da vidiva, kaj delajo tam." V tem hipu je skočil Rajah iz svojega bunka, in ko se je nekaj trenutkov začuden in zmeden oziral okoli sebe, je izpil vodo, ki sva mu jo pustila, nato pa je stopil k okencu ter pogledal ven. Jaz sem stopil po stopnicah, z revolverjem v roki, upajoč, da bo morda blizu kak pirat, kateremu bi poslal svinčenko skozi luknjo, katero sem izrezal v pokrov ? svojim odlomljenim nožem. Na to luknjo sem zdaj pritisnil svo- IJ "toil karkoli, toliko je gotovo Jaz sem spet pritisnil oko k mali luknji, ki ni bila dovolj velika, da bi n^ogel skozi vanjo vtakniti cev svojega revolverja, ker v tem slučaju bi ustrelil nanje. Opazil sem, da ima vsak izmed njih par revolverjev, velikih, črnih revolverjev z dolgimi cevi. Posebno razločno je bilo videti Thirkeljeve revolverje, ker ju je imel opasana preko svojega belega suknjiča. "Vzelo bo še eno uro, da pri-plujemo do otoka," je rekel Riggs, ki je šel med tem dol ter pogledal skozi! okence. "Zopet notri, bom odnehal, toda ne prej!" Kapitan se je turobno nasmehnil in skomignil z rameni. Nato sva šla spet gori po stopnicah, da vidiva, kaj počenjajo piratje, zakaj na krovu je zavladala čudna tišina. V tem trenutku sta prišla na I krov Bukrov in Jim, ki sta no-| sila vrečo, ležečo v zanki od vrvi. Dospevši na vrh, jima je Thirkle pomagal stopiti na krov, sicer pa ju je pustil, da sta sama opravila težje delo. Petijak Je takrat privezal z vrvjo krmilo ter se naslonil preko ograje, pogledal na krov in nekaj zaklical onima dvema, nakar se je Bukrov tako zasmejal, da je izpustil na svojem koncu in vreča je padla na krov. Nato je segel v žep, vzel iz njega nekaj zlatov ter jih vrgel Petraku na mostič. Nekaj teh zlatov je zadelo ob jadrovino ter se zatrkljalo po krovu. Petrak je iztegnil roke, da bi ujel zlate, in ob tej priliki sem videl da ima še vedno okove na zapestjih. Thirkle jih je (posvaril, naj nikar ne uganjajo neumnosti, Ko so bili skupaj, so se pričeli umikati, nakar so se grupirali okoli Petraka pri grmilu ter potegnili revolverje. V naslednjem hipu sem opazil kakega pol ducata postav, ki so se izluščile iz pare ter planile proti mostiču, kjer so bili piratje. Bili so kitajski in filipinski kurjači, in eden med njimi je bil menda njih vodja, ker je imel na glavi kapo inženirjev in svojo prehrano na $10.00 na mesec. Gandhi živi zdaj v Londonu svoje običajno življenje, kakor ga je bil vajen živeti v Indiji. Ne glede na to, kako pozno v noč trajajo konference ali posvetovanja odborov, Gandhi vstane redno vsako jutro ob štirih, nakar opravi svoje jutranje molitve. Kmalu po jutranji molitvi se lo pil. Ker nima na sebi skoro nobene obleke, in ker je proti večeru postalo hladno v dvorani, je Gandhi vstal ter molče odšel iz dvorane. VESTI IZ DOMOVINE bil je: gol do pasu. Videl sem prične reševati Gandhijeva dnev-dim, ki se je pokadil iz cevi re-jna korespondenca, katera je volverjev, katere so izstrelili pi- ogromna. Dva tajnika mu poma-ratje, toda strašno pokanje par-, žj4a ter beležita njegova nare-nih cevi, je zadušilo glas strelov, kovanja. Gandhi je v vseh ozi- Petrak je držal z eno roko krmilo, z drugo pa je streljal Thirkleju preko rame na kurjače. Dva Kitajca sta padla pri prvih strelih, tretji pa, očividno ranjen, se je obrnil in skočil rih zelo točen in svoje obljube vedno natančno drži. Po devetih zjutraj si nekoliko oddahne od dela (kadar je doma v Indiji), vzame kopelj, nato pa zajtrkuje, in sicer sadje in kozje plujemo naprej. Najbrž'fee je nakar je stopil'Petrak nazaj h dogovoril s kurjači, da so ostali pri kotlih. Toda, naj jim je ob- je oko. Na mostiču sem ugledal Rev. Luther Meeker j a, še vedno v svoji beli obleki in s tropično čelado na glavi, kako je korakal po mostiču sem in tja na način, kakor korakajo poveljniki. Samozadovoljno je vlekel na cigari' in se s kritičnim očesom oziral zdaj po morju, zdaj po otoku. da svoje \ besede ne bo držal. Vsi ti možje:so zapisani smrti. Dolgi Jim-je zopet šival, Bu-krrtv in Thirkle pa sta imela na mostiču nekak posvet in študirala sta karto. Videl sem od časa do časa rdečelaso glaVo Petraka, ki jima je prikimaval, kadar sta mu kaj rekla; toda Petrak se ni udeleževal posveta, ker je Korakal je od enega konca stal pri krmilu in gledal predse mostiča do drugega, kakor kaka j na morje ter očividno krmaril boje z zlatom krmilu, Bukrov irj Jim pa sta pobrala spet vrečo ter jo nesla v čoln. Medtem pa je Petrak ?opet privezal krmilo ter pričel piliti s pilo na svojih okovih. S kapitanom sva še zdaj, pričela izmenjavati pri luknji in videla sva, kako so piratje znosili na krov kakih dvanajst ali več vreč ter jih1 zložili v čoln; nekatere vreče so položili v drugi čoln. Medtem, ko so bili spodaj, sva jih slišala, kako so razbijali za- preko ograje v morje. Eden iz- mleko. Okoii poldne gre navad-med Kitajcev je skočil proti no za kako uro počivat. Ko vsta-Thirkleju z dolgim nožem v ro-j ne, nekoliko časa lastnoročno ki, toda ga ni dosegel. Thirkle prede na svojem primitivnem in-je stal široko razkoračen, svojo j dijskem kolovratu, katerega je tropično čelado je imel poma- j vzel tudi seboj v London. Okoli knjeno globoko nazaj na tilnik, ' petih popoldne večerja, in sicer in streljal je mirno in hitro. I je njegova večerja taka kot zaj-Vodja kurjačev, Filipinec ? j trk: sadje in kozje mleko. Nato inženirsko kapo na glavi, je ne- j sledi kratek izprehod. Ob sed-nadoma izpustil železni drog, kii mih zvečer zopet molitev, nato ga je imel v roki, se z obema ro- pa se umakne ter prebije ostali kama zgrabil za želodec ter ne- j del večera kolikor mogoče sam kaj hipov buljil v Thirkleja, ki j zase. Počivat gre med deveto in je stal komaj šest čevljev pred I deseto uro zvečer. V svojem pro-njim, nato pa je zamahnil z roka- j stem času se zadržuje najraje ma ter padel vznak na krov. med otroci, med katerimi posta- Neki drugi Filipinec je padel ne tudi sam otrok, preko ograje ter mirno obležal V pondeljek se je otvorila v na spodnjem krovu. Ne vem, Londonu angleško-indijska kon-ali je bil ubit od padca, ali ga je ferenca, katere se je udeležil tu- ' Nadalievanlr ii 2. str^n11 Višnje gore z gdč. Angelo Jaklič iz Starega trga. —Nezgoda. Kovaški mojster Anton Zupančič iz Križke vasi pri Višnji gori je bil po opravkih v Veliki Loki pri posestniku Zajcu. Spotoma je padel 4 metre globoko ter si zlomil desno nogo. Zdravi se v splošni bolnici v Ljubljani. —Polž na kolodvoru. Da ne bodo prebivalci Višnje gore po nedolžnem imenovani polžarji, je g. Peček, ki izdeluje vse vrste cementnih izdelkov, sam na svoje stroške izgotovil lep, nad pol metra visok podstavek in na vrhu podstavka postavil lepega polža. Te dni ga bo postavil na kolodvoru v Višnji gori. —Čevljarski most pod Trančo v Ljubljani je že napol podrt. Za začasen prehod preko Ljubljanice služi leseni most, ki so ga zgradili nekoliko višje na Galu-sovem nabrežju. —Usmiljeni bratje v Kandiji so dobili novega predstojnika v osebi g. A. R. P. Fortunata Hr-žiča, ki je od generalnega defi-nitorja imenovan tudi za generalnega delegata Usmiljenih bratov v Jugoslaviji. ubila krogla piratov. di Gandhi. Govorili so razni in- grenadirska straža, ter zdaj pa j proti gotovi točki. Končno 'je zdaj pogledal Petraka, ki je stal Thirkle zvil karto ter jo vtekml pri krmilu. Na desni strani mostiča je stal Bukrov, ki je gledal skozi daljnogled po morju. Meeker ali Thirkle je hodil molče gor in dol, ne da bi se zmenil za oba lopova, prav kakor kak admiral po mostiču svoje zastavne ladje — —- v resnici Hudičev admiral. "Poglejte jih!" sem zašepetal Riggsu ter se umaknil od luknje, da naredim njemu prostor, da pogleda skozi. "Vrag jih vzemi!" je dejal kapitan. "Nikoli si nisem mislil, da bom doživel trenutek, da bi v žep; Bukrov je stopil zopet na svoje mesto na desni strani mostiča ter pričel gledati z daljnogledom proti morju. Nato sem opazil nekega Kitajca, ki je prišel i podladja po hodniku pod mostičem ter s skrbjo pogledal na mostič. Kitajec ni opazil Dolgega Jima, tako je bil zaverovan v mostič, toda ko je Jim potegnil revolver, je/ Kitajec presunljivo zakričal ter stekel po hodniku. ■ Thirkle in Bukrov sta prišla nato doli k Jimu ter pričela zbirati vreče, ki jih je Dolgi Jim sešii. Predno so kaj takega videl." "Toda kako se mu je posreči- hodniku ki je vodil v medkrovje, lo obdržati stroje v obratu? Moš-jje Thirkle za hip obstal ter str-tvo v strojnici mora vendar ve-jniel proti vhodu, ki je vodil k deti, kaj se godi na ladji?" sem nam, kakor bi ne vedel, če je tu dejal. "Da, tisto moštvo, kar ga je še ostalo," je odgovoril Riggs. "Najbrže je spodaj v strojnici ostalo nekaj mož, katerim je na-tvezil, da dobe svoj delež, če ostanejo pri strojih. Najbrž je vodja kurjačev, ki je Filipinec, prisilil Kitajce, da kurijo . . . . Pustimo to onemu satanu na mostiču; ta pozna svojo igro." Kapitan se je umaknil nazaj, nakar sem jaz zopet pogledal skozi luknjo. Videl sem par čevljev, od nosno .nog, ki so molele izza stroja za dviganje tovorov, pri prednjem jamboru, moža samega pa nisem mogel videti, ker mi ga je zakrival pravkar omenjeni stroj. Nenadoma je zaplapolal v zraku kos jadrovine in opazil sem Dolgega Jima z iglo v roki in z debelo nitjo med zobmi, ki je izrezaval štiri- dovolj sigurno. Končno pa je odšel za onima dvema dol, nakar smo zaslišali spet razbijanje. Petrak je ostal pri krmilu in je nudil čuden in smešen pogled s svojo belo čepico na svopih plamenečih laseh in z eno kapi-tanovih najboljših manila cigar med zobmi. Z eno roko je držal krmilo, z drugo pa revolver ter od časa do časa z očmi pre-motrival ladjo. "Zdaj krmijo tako, da pridejo v kanal za otok," je dejal Riggs, ko sem prišel dol. "Je še kake štiri milje pred nami in zdaj vozijo počasi, ker od celine se stezajo v morje koralne čeri. Kadar pridemo za otok, bodo naredili s parnikom kratek posel." "če ne bom prej jaz opravil ž njimi s svojim revolverjem," sem odgovoril. Ko so znosili vse zlato na krov in v čolne, so založili čolne s konzerviranimi .živili, ki so se nahajala na parniku, in s pitno vodo. Nato so odprli steklenico vina ter jo izpili, nakar je Thirkle treščil prazno steklenico na krov, kjer se je razletela *v tisoč drobcev. Bukrov in Jim sta zatem izginila v salonu, Thirkle pa je spet pogledal karto ter zaklical nato Petraku na mostič. kako naj krmari. Parnik je začel pluti počasneje in ropotanje njegovih strojev se ni več tako slišalo. "Nekaj se je zgodilo," sem rekel kapitanu, ko sem v nasled odšli dol po j njem trenutku opazil Thirkleja, ki je napeto prisluhnil, nato pa haglo obrnil držaj telegrafa, ki je vodil v strojnico. Razločno sem slišal zveneči glas zvona, v naslednjem hipu pa je strašno zagrmelo in iz strojnice so siknili oblaki pare. "Kotli!" je zaklical kapitan. Neki Kitajec se je prikotalil po Idijski govorniki, toda Gandhi ni stopnicah kakor kak akrobat, ta- zinil ves dan niti besede, kajti koj za njim drugi, toda ta dva I pondeljek je njegov dan, ko nista bila\ zadnja, in Bukrov in j koli v javnosti ne govori niti ne Dolgi, Jim sta skočila za njima.1 podaja nikakih izjav. In dasi ni Prvi Kitajec je skočil proti na-!ves dan izpregovoril besede, je šemu vhodu in začel odmetavati, bilo vendar vsakemu jasno, da verige s pokrova. Delal je mrzli-j stoji vsa konferenca pod njego-čno nad nami in neprestano ne-1 vim plivom in da ta slabotni mož, JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Main 4X26 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Ken more 1694 kaj govoril, najbrže svojemu to varišu. Pri svojem delu ni bil več kakor minuto, toda meni se je zdela cela ura in molil sem, da bi se mu posrečilo in da bi odprl pokrov. Predstavljal sem si njegovo presenečenje, ko bi me videl prihajati iz podladja z dvignjenim revolverjem v roki. Toda v tem trenotku je nekje blizu počil strel in videl sem, kako se je Kitajec zvrnil vznak. Bukrov in Dolgi Jim sta zdaj tekla nazaj na mostič. Thirkle jima je nekaj klical, nakar sta onadva pokimala ter odhitela po hodniku. Grmenje uhajajoče pare je nekoliko utihnilo in jaz sem povedal kapitanu, kaj sem videl. "Nesreča!" je rekel kapitan, "če bi se temu činku posrečilo odmekniti verige, bi bili mi zdaj na prostem ter bi se lahko ude-! ležili boja. Zdaj mu ne pomaga! krmilo nič več. Stroji so izven: obrata. Ali čutite, kako se parnik ziblje s tokom?" (Dalje sledi.) v katerem pa prebiva velika duša in železna volja, popolnoma dominira konferenco. Sedel je za mizo v veliki dvorani, zavit v svoj plašč iz indijske preje, ter smehljaje poslušal izvajanja govornikov. Pred seboj na mizi je imel steklenico kozjega mleka, iz katere je od časa do časa ma- g lUn M M «k ^L ^^ aJ V Ta S- Maytag | aluminum 1 E i I Washer J .,-jŽP. J n A MANDEL HARDWARE 15701 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1282 Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 1 i m "n; KDO JE MAHATMA GANDHI Te dni je dospel v London na angleško-indijsko konferenco indijski voditelj Mahatma Gandhi. Kdo pa je pravzaprav ta Mahatma Gandhi, o katerem 'poroča zadnja leta vse svetovno časopisje? Po postavi je Mahatma GancV hi slaboten človek, ki tehta komaj nekaj nad devetdeset funtov. Tem večji pa je ta človek v duševnem oziru, kajti za seboj ima 350 milijonov indijskega ljudstva, ki mu je! dalo tudi vzdevek "Mahatma," kar pomeni 'Velika duša." V tem slabotnem telesu prebiva železna volja, ki se uklanja samo enemu, in sicer temu, kar pravi on.sam — Bog. Mahatma se oblači v obleko iz domače preje, kakršno nosijo samo najubožnejši prebivalci Indije. Nedavno je izjavil, da je storil že pred štiridesetimi leti obljubo absolutne ubožnosti,' katere obljube se bo držal tudi v kraljevi palači v Londonu. Gandhi si ovija ledja z domačim platnom, preko ram pa si ogrinja nekak plašč, ki je tudi domače indijske preje, in v tej obleki ho nastopil tudi pred angleškim kraljem. Ko je prispel v London, je /; . i V SPOMIN ČETRTE OBLETNICE DRAGEGA MI SOPROGA IN OČETA Dominik Perko Četrto leto je poteklo, kar zapustil si nas Ti in odšel v boljši kraj. Tvoje roke so že strohnele ki za nas so delale, trpele. , Bog Ti bodi plačnik. Dragi soprog in oče, ki počivaš v hladnem grobu tam; duša Tvoja pa naj raj uživa vekomaj! Vsi pridemo za Tabo, prej al' slej, danes meni, jutri Tebi zvon zapoje iz visokih lin. v Ah čemu, september, dragi si nam vzel zaklad? Dneve sreče si spremenil v dneve žalovanja brez nehahja. In vi vsi, ki boste te vrstice brali, izmolite vsaj eno češčeno Marijo zanj, ki naj mu bo v pomoč. Z Bogom, dragi oče in soprog. Spomin nate še živi. Ti pa mirno tam počivaj, da tudi mi se enkrat snidemo s Teboj nad zvezdami! Žalujoči ostali: Ag-nes Perko in otroci. J*