sov 15.000. „Šlajcrc" izhaja vsaki petek datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in Četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, alš rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za '/*' strani K 16, za '/a strani K S, za »/i* strani K 4, za >/w strani K 2, za ',„. strani KI. — Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža, Štev. 34. WUMiOM^sMnwlmmmni W rn Bo avgusta potom Pilil lil SIIIIIŠIICllIl. V zmislu strankinih določb sklicujemo tem »Napredne zveze („Štajerčeve stranke") ki so 1)0 vršil « nedeljo, dne 23. avgusta 1908 popo- ludne ob lA4. uri v prostorih „Ver- einshausa" v Ptuju. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav po načelniku ter izvolitev predsedstva: 2. Poročilo strankinega vodstva fpoda urednik K. Linhart). :;. B]a«ajiiiš.kfi por.gčiio. 4. Prihodnje" Štajerske dcželnozborslce volitve (poroi'a dr. August pi. Plachki). 0. Organizacijska, agitacijska in tiskovna vprašanja (poroda urednik K. Linhart). fi. Slučajnosti. Vabila bodejo pravočasno razposlana. Pristop bodejo imeli le povabljenci. Ako bi se kateremu naših zaupnikov in somišljenikov vabilo ne dostavilo ali pa ako bi kdo želel se shoda udeležiti, naj nam to naznani. Obenem s tem strank a r s k i m z b o-rom se vrši isti dan in v istem lokalu II. letni zbor „Štajerčevega" tiskovnega društva, na katerega so vabljeni vsi člani. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav načelnika. 2. Poročila o blagajni in delovanju. 3. Predlogi in sklepi. 4. Slučajnosti. Na veseio svidenje! V Ptuju, 1. avgusta 1908. Z naprednim pozdravom ! Strankino vodstvo in odbor ,Tisk. društva'. časa se ne da obrniti, - zmaga mora biti naša, kajti naše delo je živa potreba, vse razmere zahtevajo to delo. mi moramo biti! Nasprotniki se čudijo. Danes trdijo, da že „ uniira:: .Stajcrc" s svojo stranko, —jutri nas zopet napadajo s strupenim orodjem in jim je v boju proti naši stranki vsako sredstvo dobro, pojutrajnem nas posnemajo kakor opice in potem zopet vpijejo, da „uiniramo" ... Pa le živimo! In kako krepko živimo, to dokazujejo udarci, ki jih podelnjemo nasprotnikom, to dokazujejo naše Zmage! Vse to je naravni razvitek. Res je, da je slovensko ljudstvo v svoji pretežni večini še klerikalno. Ki čuda! Skozi stoletja ni imel drag vlado v roki, nego črna duhovniška suknja. Dokler so živeli še stari duhovni, ki so se ravnali po naukih evangelija in se niso vtikali v viharje posvetne politika se ni čutilo tega kle-rikalizma. Ali mlada šola kaplanokratije, duhovniški naraščaj nezrelih fantov, ki so doma Tako se ne čutimo sami. Z nami bije tisočero src. Kolikor tmo delali, toliko plodov smo želi! Pozdravljamo tedaj sobojevnike, naše zaupnike ! Posvetujmo se in potem, — naprej, v e d h O naprej! Živela napredna misel! Živilo ljudstvo! Živela naša bodočnost! Politični pregled. Posledice avstro-ogrske pogodbe. Ožigosili smo svoj čas veliko nevarnost avstro-ogrske pogodbe, za katero so tudi naši prvaški poslanci večidel glasovali. Zdaj se pa že čuti posledice te pogodbe. Glasom X. njene določbe sta obe drŽavi monarhije prosti na polju železničnih ta-ritov. Vslcd tega je avstrijska vlada 30. junija Ogrski pogodbo glede transitnega prometa ogrskega blaga v zahodno-evropske države razveljavila. S 1. avgustom bi naj to veljalo. Izvoz ifin za politične Ogrske na zahod bi bil s tem etežavljen«Ogrska je vse pokvarila. Neka nemška vlada pa se hoče zdaj s tem maščevati, da z a ji i- e A v s t r i j i true na Balkan n. Uveljavila je namreč za v orient namenjeno blago novi tarif, ki bode veljal začetkom novega leta, Voznina avstrijskega blaga po ogrskih pokrajinah se bode s tem novim tarifom za 25 d o 30% zvišal a. Tako nas udari Madžaron vedno čez uho. . . Ogrska žetev je glasom poročil poljedelskega ministra boljša, nego se je pričakovalo. Želo se je pšenice 38 milijonev centov (cent je 100 kil), rži 11»/,, ječmena 11%, ovsa 10 milijonev centov. Kralj Edvard angleški obiskal je našega Ustanovili so ^ cesarja v Ischelnu, da mu čestita ob priliki 00. letnice njegovega vladanja. gremo naprej ... Pogumnemu bodočnost! V nedeljo popoldne se zberejo zopet vabljeni zaupniki napredne naše stranke in člani našega tiskovnega društva, Posvetovati se hočemo za nadaljno borbo, oceniti dosedanje našo delovanje, napraviti račun, da odgovorimo na vprašanje: ;ili smo storili svojo dolžnost ali ne. Mi trdimo, da smo jo storili. Mrtvi še !iisini>. 5epra\ je zadonel že opetovano mi zvonček v uredništvih prvaškega časopisja. l-'.h. mrtvi še nisino! Nasprotno, vedno krepkejšo življensko moč čutimo v svojih žilah, vedno ve-seleje in ponosneje nam bije srce... Kolo pesen pravi: „Es geht ein finstres Vesen um, das nennt sich Jezuit" . . . In ravno ta. jezuvitizem, to politično in po-litikujočo duhovstvo, ki ne zasluži več imena božjega namestnika, ta je danes na Slovenskem doma. To je železna falanga! Klerikalstvo je malik, ki ima dve glavi: neumnost in nasilje ! Z neumnostjo ti drži široke sloje ljudstva pod svojim žeslom. Z nasiljem hoče onemogočiti delo nasprotnikov teme. Da je ta jezuvitizem. to politično farštvo nevarno, o temu pač ni treba . izgubiti besedice. Torej boj proti klerikalizmu I * Boj, — da, boj! Ali kako-prvaški advokati .,narodno stranko". Vpili so ..ne" in delali ...ja". Blamirali so se, smešili se z vsakim dnevom. Rekli so, da so napredni, a njih poslanca sedita v farškem klubu. Pred volitvami so se borili proti hofratu Ploju, po volitvah so poljubljali Ploju roko. In vrhunec zmedenosti tiči v programu te stranke, katerega poglavitna točka je — deželno izdajstvo. Raztrgati zgodovinske kronovine habsburške države. uničiti to državo, to je namen, to je cilj te gospode, ki se le nerodno "krije s plaščem narodnosti. Taka konfuzna stranka naj bi uničila klerikalizem ? Kdo bi to verjel? Zato tudi vidimo, kako hira in propada „narodna stranka", kako izginjava navdušenje . . . Mi. — s ponosom trdimo to, — mi edini smo resni, nova r n i nas p r o t n i k i klerikalizmu. Zakaj ? Naša moč tiči v dveh momentih. Prvič zmagujemo, ker smo v tesni zvezi z velikim nemškim na-r o d o m, ker hočemo sporaznmljenje med obema sosednoma narodoma, ker vemo, da je slovenski narod vso svojo kulturo, svoj politični napredek izčrpal iz nemškega, ker vemo. da je slovenski narod še danes brez Nemca v gospodarskem ozira berač, Drugič pa napredujemo, ker smo r e-s n i č n o n a p r e d n i, ker ne poznamo zveze s klerikalizmom, ker črpamo svojo moč iz ljudstva in za ljudstvo, ker smo dobri gospodarji in brezobzirni v boju za ljudsko pravico. Ta dva momenta nam zasigurjata zmago! Zakaj boleha obrtništvo? Kadar preišče zdravnik bolnika, bode hotel v prvi vrsti pravo bolezen določiti: kadar mu je sedež in vzrok bolezni znan, bode tudi lahko zdravila določil, da bolnik zopet ozdravi. Tudi obrtnik je bolnik. Veliko dohtorjev je, ki mu vse mogoče zdravila zapišejo. Ali sedež bolezni ni tem ljudem znan. Obrtnika samega se ne vpraša in če se ga že vpraša, se njegove nasvete ne vpošteva. Na obrtnika se ozira kakor na nedoletno dete, ki samo ne ve, kaj mu manjka in kaj bi mu dobro storilo. Ko bi se obrtniki s kmeti v trdni organizaciji združili in skupno pomoč, zahtevali, bi bilo bolje. V tem tiči rak-rana obrtništva. Druga bolezen obrtništva tiči pač v p o-manjkajočem pro m e t n e m kap I talu in v naših plačilni h r a z m e r a h. \ko začne obrtnik svojo obrt, ima v največ slučajih toliko, da si ravno potrebno orodje nakupi, odnosno da za prvi čas materija! in delavske mezde plača. Potem dela pridno. Konkurenca, semtertja tudi neznanje prave kalkulacije ga prisilijo, da naredi n i z k e e e n e. Velik del odjemalcev ne vpraša takoj po računu. Drugi, ki takoj plačajo, »glihajo" zopet na vse p io-• V obeh slučajih zniža, izguba obresti plače občutno. Par kronic. ki jih je iinel obrtnik :. komu. se. na ta način naloži in ležijo večidel pri odjemalcih, ki ne. plačajo. Tako pride obrtnik v dolgove. Končno ga njegova obrt več ne veseli, ker ne vidi uspeha in nima več prometnega kapitala, da bi mirno naprej delal. Potem pride morda še kakšna večja izguba in pogum je proč, obrtniku je že vse eno in čuje se ga reči : „Obrti ni več za pomagati''. Na Francozkem je nekdaj neki misijonarski pridigar rekel: „K. r i s t j a n i, pojdite domu in plačajte vašim obrtni-kom!1 Ta duhovnik je pač dobro vedel, kje žuli obrtnika čevelj. Seveda, deloma je obrtniški stan tudi sam kriv. Mnogo je odjemalcev, ki bi radi svoje račune. takoj poravnali, ki jih pa dobijo šele v poznejšem času. Ah obrtnik, ki sam dela, nima časa, da bi vsak dan račune pisaril in mora za to pisanje noči in proste ure porabiti. Najboljša pomoč za obrtnika bi bila: obrtniku naj se preskrbi ceni kapital, naj se nanj ozira pri dobavah za državo, deželo in mesto in naj se varuje njegove zahteve. (Prihodnji« naprej.) Dopisi. Favorje fara Slivnica! Ljubi ..Štajerc", naj ti jaz še kaj sporočim in našega kraja. Veš. tudi pri nas te radi beremo, le na skrivnem, ker imamo pri nas jagra, ki za teboj jaga. Ta je činek, obritega lica, in nosi dolgo črno sukno. Tebe »Štajerca^ najrajši lovi, kadar hodi z ža-kljom ali s pnto okoli, pa tudi drugače se malo doma drži. Treba bi bilo iti k nam na spoved, pa ročno po večernicah ga ni bilo v kaplaniji. Pikoj ga je s torbo po celi voglajni iskal, in ga nazadnje našel v Rozmanovem mlinu. Jan-čička je umrla, morala iti na oni svet brez svete popotnice. Tega ni nikdo drugi kriv, ko naš kaplan, ki se za drago ne briga, ko za politiko. Tem gospodeku pa tudi nič ni prav pri nas; zvonjenje pa procesije,vse Če drugač imeti. Prav pa mu je birja, ktera mu ne sliši všeč ; in če letos pride, dajmo mu »Štajerca'• v žakelj. Ravno tako naredimo župniku, ki je bolj „kšajt", in pobira pšenico za oblate, most pa za cerkev, pa to gre vse v njegov nikoli polni žakelj. Brežki okraj. Letošnja suša naredila je našim kmetom veliko skrbij in strahu, tako da je že marsikateri obupal ter za vsako ceno pričel živino prodajati. Take slučaje uporabljajo največ naši mesarji, ki meso skoro po enaki ceni tržijo, kakor prej, akoravno je cena živini nizka. V zad-dnjem času izvedeli smo veselejšo vest in upamo, da se stvar tudi uresniči. Vsled strahovitne letošnje suše bi res marsikateri bil prisiljen do zadnje glave živino iz hleva pognati, ker od naših špekulantnih prekupcov ne bi nikakor mogel seno kupovati, kajti pri nas je bil že strahoviti , alarm" glede krme, tisti ki so si je kaj vkup navlekli, so že na to računih, da jo bodo v spomladi prodajali, kakor špebarji slanino v Zagrebu. Od dobrih kmečkih listov pa. smo zadnji čas izvedli, da ima že naša štajerska ..zveza kmet. zadrug- v Gradcu naročilo, da preskrbi kmetovalcem krme in slamo 400 vagonov, ki bo cena krmi 4 krone, slami 2 krone meterski stot. Nekateri siser ugibajo, da bo to seno slabo in ne-rabljivo. Mi pa popolnoma upamo, da bode naša poštena »zveza1- v Gradcu storila vse po njeni moči in da bode seno, ki ga živinorejci za znižano ceno dobijo — dobro! „Zadruga1*, katera se sploh s temi stvarmi peča — vendar ve kaj storiti in kar naš kmet rabi. S tem bode torej na celem spodnjem Štajerskem špekulantnim oderuhom njihov tozadevni načrt preštrihan. Kmet. Razvanje pri Locah! Dragi- »Štajerc", ne zameri mi da te tudi jaz enkrat z nekaterimi vrsticami nadlegujem, saj mi ni po volji da moram enkrat seči po tvoji krtači; pa kaj da ne gre drugači. Pri nas imamo kakor ti je gotovo znano, nemško šolo, katera bo pa se mi zdi slovenska postala. Naš gospod nadučitelj ne zna dosti slovensko, zategadel si je pa vzel našega slovenskega gospoda Šunketa sina, da uči naše otroke v šoli slovenski peti; ah" v petek 14. t. m. so morali šolarji šolo in poduk zapustiti in se v našo cerkev sv. Mihela podati, da je tam slovenski sin na orgije piska! in naši otroci so mogli slovensko peti z našim učiteljem vred. 2 - Naš gospod nadučitelj je bil zmerom trdi Nemec, ali lansko leto je bil izvoljen od naših občinskih odbornikov za prvega gospoda „gemeinde.rota", in zategadel si zdaj tudi upa slovensko učiti, ker je ja ti prvi za našem gospodu rihtarji. Naš gosp. rihtar je pa šolski načelnik in bomo videli, kaj poreče k temu naš očka, ker se tudi našega nadučitelja, kak se meni zdi, malo boji. V kratkem pa več. Razvaučan pa nepoznan. Sladka gora. Minulo je že mnogo let, odkar imamo dva vila moža za župana. Popraševali smo, kaj sta nam v tem dolgem času dobrega storila, toda odgovor je bil povsod: Nič! Za škodo, katero naj je napravila toča in povodenj leta 1907, nam je bilo priskrbljeno mnogo denarja, a žalibog, dobili ga nismo. Kdo je bil temu vzrok, nismo vedeli do sedaj, a sedaj se nam je odkrilo. Zaradi tega so bili kmetje ne-voljni in pritoževanja ni bilo konca ne. kraja. Zopet letos se nam približujejo nove občinske volitve, zato pa kmetje pozor! Združiti se moramo vsi dobro misleči občani in ne več voliti gostilničarja za župana. Sladkogorčan. Iz Ljutomera. 16. t. g. meseca vršilo se je v Ljutomeru blagoslovljenje sokolove bandere. Te slavnosti udeležilo se je precejšno število sokolovih društev iz raznih krajev, n._ pr. iz Prage, Maribora, Celja in Varaždina. Žalibože, da je bilo ves čas slabo vreme. Na predvečer slavnosti priredili so sokoli svoji kumici pod-oknico, potem se pa podali v gostilno pri kolodvoru na komers. Podoknice udeležilo se je 43 domačih sokolov, blagoslovljenja pa do 120 mož vseh društev. Iz tega vsega se razvidi, kako da lastna hvala smrdi. Pred par tednov kričalo se je po vseh časnikih, da se bode udeležilo navedene slavnosti najmanj 500 sokolov in v celem pa nad 3000 Joseb. Kako so pa pogoreli! Med domačimi sokoli bili so zastopani čevljarski učenci in kravji hlapci. Na zbirališču pridružilo se je pa sedem slokih krav in jedna koza, seveda brez rudečih maje. Dvorni svetnik dr. Ploj in dr. Rozina sta tudi počastila ljutomerski trg s svojo navzočnostjo. Druge nesreče ni bilo. Sv. Barbara v Halpzah! Oj srečna barbarska fara, katera imaš tako izobraženega župnika, da ti razlaga napačno v pridigi o cestninarju in farizeju. Večkrat smo slišali poprejšne g. župnike očitati farizeju njegovo izpoved v templu, ali ta g. Vogrin je dne 16. avgusta kar sedemkrat očital cestninarju slabosti, katere je izgovoril farizej po besedah božjega Učenika, tedaj po mnenju poslušalcev proti naukom sv. evangelija, na kanceljnu ali kako Vi pravite na sv. mestu govoril. Ali ste pri tem bili toliko zamišljeni v svojo Liziko, da niste mislili kaj prepovedujete ? Ali kadar Vam je potrebno opominjati farane za crkv. potrebe, ali pa groziti faranom s tožbo, kakor 9. avgusta, tedaj pa dobro premišljujte besede, katere izgovarjate. Omenili ste da ima dvakrat smrtni greh, kateri od župnijskih in crkv. pose8tev odnese, uli kateri v časopise piše; koliki grehov pač morajo imeti duhovniki, kateri že leta in leta pišejo v časnike; koliki greh mora biti ako duhovnik raz prižnice neresnico govori in že davno umrlemu cestninarju očita grehe, od katerega je rekel sam božji Učenik, da je. šel opravičen v svojo hišo. Ali je to lepo od Vas kot dušnega pastirja, prigovarjati osebam da bi se naj denarje, katere bi dobili radi suše, obrnilo za stavbo mežnarije, tedaj da bi ubogi posestnik bil do cela uničen? Boljše da se davki odpišejo! Omenili ste da farani zanaj cerkve ostajajo in ne grejo v cerkev, katero bodete z sedeži kar vse napolnili, seveda po Vašem receptu za crkv. potrebe. Ali je to lepo od Vas da niste hoteli blagosloviti jame edinega otroka Kreinc. v Paradižu, in je zaradi tega zbolela mati umrlega otroka od žalosti, ko je slišala Vaše delovanje? Kdo je odgovoren pred Bogom radi njene bolezni? Vi ste pa pri tem še plačilo 5 kron sprejeli; kolikokrat smatrate to za smrtni greh ? Obljubili smo Vam, da bi Vas pri miru pustili, a ni mogoče radi Vas in Vaših crkv. dveh klučarjev. Pojasnili bodemo celo delovanje knežoškofijskemu ordinarijatu. Vivat Habičak, Belšak, Vogrin, Omračil se Vam je celo spomin Liza Strati priznala je celo Da Habičak jezičičak še bo. Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. Članek v zadnjem ,Štajercu'- spravil je zalega g. župnika j Sušnika celo po končuj; seveda, resnica v oči bode, vsaj če se zamorc1 nO da oprati. Kar besni na prižnici in zunaj, ter jse.skuša oprati s takimi II neumnostmi, da se ljudstvo kar očitno posmehuje; pa niti ene beseiuce ne ugovarja, da I „Štajerc'; ne govori resnice. Hrupi, da njegov farovž je čist in pošten m naj se pusti tis*i in njegova družina v miru.: Aha, g. župnik, glejte ga no, — zakaj pa ne pustite Vi drugih družin in hiš v miru, zakaj blatite poštene ljudi brez vzroka? Ravno pred zadnjo preinicijo ste se izrazili, da ni treba deklet od neke hiše kod dru- I žic vabiti, ker niso na dobrem glasu, in vendar ! ne veste niti trohice slabega od njih, samo da se Vam njih oče po debelem ne uklanja, pač^ pa Vam je že veliko dobrot skazal. Sveta je pa Vam g. župnik tista hiša in rodbina, kjer se je uganjalo hudodelstvo kjfVosramnosti, posilstva. nečistosti zoper naravo,' '|amo ker se Vam je rodbina uklanjala in ste dobili kakšnega purana. Kaj ne g. župnik? Kaj Vas brigajo, g. župnik, tudi druge poštene hi.še, rodbine, služabniki, posli, da jih napadate in blatite v spovednici, na prižnici in zunaj ? Ljubi Boga črez vse, bli-žnega kakor samega sebei ne stori drugemu, kar nočeš da bi storil drugi' tebi! To je podlaga I Kristusove svete vere. Žalibog da tega g. župnik no veste. Vaš farovž je 'Brlog čistosti in splošne morale, ter nedotakljiv, '4se drugo je hudobija in slabost. G. župnik, k mor streljate Vi semkaj, j tako streljamo mi nazaj, ^ streliva imamo toliko in tako ojstrega da se .bode tresel farovž. G. župnik! Opirajte zamorda.' kakor hočete, ostal bode ziniraj črn. — Radovedni pa vendar smo, kedaj pridejo na Črešnjevce častiti knezoškof z bičem ter nas bodejo polnirili. Kamnica pri MarilJtiro. Dragi- „štajcn\ dolgo časa je priteklo, ico'; niste nič dobili iz naše fare. Kaj se je zgo'dilo dne 11. avgusta popoldne, koso imeli v 47 razredu spoved? I'o spovedi so šli domu in so počakali pri velikem ribniku, ko so šli iz 3. razreda domu, pa so vrgli Stuppan Alojza not!dr. Ribnik je spucan. pa je poln vode; prosil, je, pa ni nič pomagidu. Eden jeklical : Si uppan. ~'l>ojdi■ sem, jaz imam eno pismo za tvojega orota. Vsi-so viniCarsKT" sinovi. Kaj porečete stari.Ši ? Daste tako sinove vzgojevati ? Žali Bog, kajy'pa bodejo boljše otroke imeli, ker sami niste nič boljši. Vsako nedeljo po krčmah hodite, za otftike ni nič mar. Otroci so na prvi vrsti, potemj'.'je drugo ali vi starši tudi jemlete po tistem očetu izgled, ko je rekel: | moj Hanzek je fest fafrt; potem ko je bil dvajset let star, pa je OČ$ia iz hiše vlačil. Tako bojo tudi vas. . . Žalostno je za vas, da vaši sini bi radi bili morilci. ' Iz Kalobja. Dragi ,,Šfejerc'; ! Dovoli mi tudi malo prostorčka da ti povem kaj imam na srcu o našem župniku Kostaiij^vecu. Ko se opravlja. za na prižnico v Zagrebu,' pa se ozira za fante če bojo kaj šli na kor, o&ira se kakor mačka za miši ker ne pusti noftehemu fantu gori kakor Johan Paderja. Ta fant pa ima pravico gor hoditi, zato ker njegov 'oce na vsako veselico povabi fajmoštra. Po pravici pa tudi ni to. Dragi „Štiijerc'" naznanim ti jte tudi, da še zmiraj hujska naš fajmošter proti tebi, ker le misli da nas bode odpravil, da'ga ne bomo več čitali; pa naš fajmošter misli, a'4 se ga kaj strašimo, če on hujska iz prižnice proti farmani zavolj lista. Fajmošter vse skupaj stlači ob nedelji, nekaj je prave pridige, nelwj zavolj „Štajerca'\ potem maša in križevi ' pot, litanije; tega pa noče, da bi bile popoldan.večemice, ker je bolje, da ta čas v svojo lepo kuhiirko gleda... Če se ne bode vse to poboljšalo/ bode pa drugokrat več... Več faranov vse to dokažemo s prisego ! Sv. Jakob V Slov. <}0K Dragi nam „Štajerc'.a Že dolgo nisi nam poročal kaj od Sv. Jakoba, namreč od naše fare. A|oravno nisem naročen na Vaš cenjeni list, a vendar mi nobena številka ne izostane. Imam namreč dobrega prijatelja, kateri mi tebe kar hitro; prinese, da te potem težko pričakojoči beremo.. Da ti ne bodem veliko prostora porabil, moram ti zopet nekaj poročati, kar si že sicer enkrat omenil, pa še žalibog veduo ni drugačo postalo, namreč petje v cerkvi. Ali nimate boljših pesmi ? Takšnega groznega cviljenja smo se^ .že zdavno naveličali. Ljudje pravijo, da na-še .^orenjeve plevice boljše napravijo na njivi, kakor pevci na koru. Imajo ir, še sicer nekatere tiste' pesmi, ki jih je Bračko imel, pa vendar nič' ne štimajo, akoravno se hodijo na teden dvakrat in še v nedeljo učit. Ja seveda, pesmi ne nwejo štimati, ker se zato 9 pevke bolj štimajo na. koru. Kar po dve se za enega vlečeta (?) Talw se toraj obnašajo pevci. Vprašajmo pa tiste/Tjudi, kateri hodijo k sv. maši na kor! Gotovo' bi mi vsak rekel: resnica je ker včasih se obnašajo bolj za kakšno koruzno likanje kakor pa za cerkev. Pred enim letom bih so pevci starejši jn pametnejši. Zapeli so nam možki zbor taka/da je bilo veselje poslušati. Tudi mešan zbor.'bil je izvrsten. Žal da so že odstopili. Pridite Je enkrat nazaj! Pa zdaj? Poboljšajte se vendar? Pri petju in obnašanju, drugače bodemo vas- nri učili reda v cerkvi, ako se cerkev ne ogleda na vas. Tudi tebi organist svetujemo, da si naročiš boljše pesmi, da si ne bo treba zatikati ulj, v cerkvi. Toliko za danes, _ ako se ne predrugaciy kmalu več. Tihi opazovalec. CirkOVCe. Kdor' pere kak drugi časnik, kakor Slov. Gospodar in enake je brezbožneš, brezverec in take Bog' očitno kaznuje. Tako je rekel naš gosp. župnUc RavšJ dne 9. t. m. na prižnici. Nedavno so", namreč pastirji nagnali kobilo nekega posestnika v dva metra globoko močvirje, iz katerega jo je štiri ure pozneje S mečnih mož s štrikami komaj vun potegnilo. Zavoljo hudega napora je kobila obolela in bo bržčas za nič; ker pa oni posestnik ne trobi glih v župnikov rog, je župnik to nesrečo porabil ter izustil gori imenovane besede. Z drugimi besedami bi se to reklo ; njegovo ženo in otroke in žlahto hiijskati proti njemu (to je gosp. župnik že v Sloje.; Gospodarju enkrat storil), 1^ ter mu spodkopati ugled pred občinstvom, katerega gotovo v veča.1,, meri uživa, kot gosp. župnik. Žali Bog, nesreče so itak rade pregoste, če pa tako nesrečo katoliški duhovnik porabi za hujskanje in svoje oplitične kozle, je to surovost prve vrste, katero bi pri ogorskih čilkožih zastonj iskali. Gosp. župnik, koliko svinj je pa predlanskim Vain poginilo (oziroma ste jih mo-r.ih atvoljo bolezni ktklau ?) Je tudi Vas Bog očitno kaznoval ? AlijS^e si šteli svinsko kugo v srečo ? Ali Vam je morebiti neznano da je pred kakimi 5. leti cekmpstru strela ubila na polju dve kobili ter mu ujžjgala voz pšenice? Veste inorbit pri kom je Jiamreč izbruhnil lani oni k grozoviti požar v Mjhovcah in Drgonji vesi ? Veste pri kom je lcips po zimi začelo goreti v Girkovcah ? So to Siajcreijanci ali liberalci ali brezverci ? Njih je B^og morebiti očitno kaznoval ? Ne; nesrečni so bili; čeravno so glavni stebri Vaše bahati^ V nedeljo pa le zopet kličite Boga za pric^da črez farmane nič hudega ne rečete, pa Oprete malo bolj glasno in pa razločno povedatif)i ne pa kakor bi polne uste žganeov imeli. čc.seVam pa le malo na rep stopi, pa vpijete, kakor bi Vam jermen s hrbta drl. Kar je pa gosp/jžupnik tistokrat kvasil o različnih časopisih, |ara gosp. urednik morebiti kdo drugi kaj naznani, ker meni se že gabi o tej zadevi kaj vec pisat. Gospod župnik: ljudstvo Vas je sit9.~k.ak0r pokvarjenega zelja in pe se ne pomijete bo moral ta smrad končno zavohati gospod Mihael sam in da bi se to prej ko mogočo, zgodilo v to pomozi Bog! Iz Sladke gore, .'Brngi urednik ..Štajerca", spet sem prisiljen kesti k mizi in Vam poslate jako zanimivi dopis; čeravno me že moja žena ozmerja za potrato papirja in časa, pa ker so tukajšni klerikalci jako ponosni nato, če zamo-rejo kak dopis prebrati v našem „Štajercu", ker so prepričani da nas list resnico odkriva; ko bi pa vedeli, da ni. bi ea ne spoštovali tako visoko; da dajejo za eno številko eno krono. To je nekaj imenitnega; resnico tega dokaže sledeča dogodba : V preteklem tednu nekega dne je bil naš visoki pa vendar vbogi Jurček Vipotnik v Smarji v gostilni V Maksa. Gradt in je tam zahteval od g. Frani Arzenšek, mesarja, da mu naj prinese tisto številko ..Štajerca'-, ki je o njemu pisala vso 'resnico < in visokost njegove službe, ki jo ima s farji opraviti. Obljubil je da mu da eno krone za njega : seveda ta napredni mož mu to zeljo hitro postreže in tudi zahteva ob enem krono od njega ; ali prej visoki Vipotnik se je^nitro ponižal na ponižnega Juičeta, ker ni imeF'nopolnoma krone v svojem žepu, doma pa še menda manj in g. Arzenšek mu ga ni hotel na kredit dati kakor je Vipotnik zahteval; Jurček ni dobil_ Štajerca, Id ga t;iko visoko ceni in spoštuje. Čuj, Jurček, ker te radi imamo in ti želimo da bi si še kaj opomogel pri svojem gospodarstvu, da ti ne bo trebalo dajati za eno številko .Štajerca'- krone, na naslov ,,Slavno upravn. Štajerca v Ptuju in pošljite 3 krone in dobil ga bodeš vsako soboto skozi celo leto ; in potem si lahko prira-čuniš, koliki dobička boš naredil, ako to storiš. Za tisto pa ti dobro stojimo, da ti ga bodo radi redno pošiljali; če pa že ne moreš poslati 3 krone, pa pridi k nam "v Lemberg in ga dobiš skoraj pri vsaki hiši in vsak ti ga bode rad izposodil. .. Opomba uredništva: Kakor slišimo, se ti Jurček zelo jeziš nad onim dopisnikom in dolžiš tamošnjega naprednega gostilničarja in kovača. Ker žal dene, da bi bil kdo drug kriv in tako krivico trpel, ti samo toliko naznanimo, da omonjeni ni v nikaki zvezi z onim dopisom in sploh mu ni bilo nič znano, dokler ni dobil lista, da ga je prečita! Ta dopisnik je nekje dolej za turško granico in ker so bili zdaj močni vetrovi, je vse tvoje napake zaneslo k nam! Mi imamo taki aparat, da nam vse proti na-druka in še le potem od tukaj gre v Ptuj v čestilnico. Na svidenje v prihodnji številki. Vohojzanjim. Zihpolje: Ljubi Stajerc! Ker si pri našemu g. župniku tako priljubljen, da te berejo na prižnici, se ne moremo premagati, da tebe napredni list naročimo. Ker naš g. Mihi znajo tako zvito spreobrniti resnico v laž, bi bilo zanje zelo koristno, da bi brali večkrat ..Štajerca". Da piše ,.Štajerc" odkritosrčno in ljubi resnico, smo mi lahko prepričani in zato zopet par novih naročnikov iz žihpoljske fare. Op. ur.: Le tako naprej, Korošci! Bravo! Kako je letos s sadjem v ta- in inozemstvu. Kakor se je že kancem julija opozarjalo v poročilu, ki ga je razposlala vnovčevalnica za sadje, bo letošnji pridelek sadja, razen pri hruškah, zelo lep in tudi kakovost, tega sadja bo, kakor vse kaže, enako dobra ko lani. Vkljub dolgotrajni suši, ki je trajala od srede maja do prve polovice julija, se sadje ni dosti poslabšalo. Najbolj so trpela pravzaprav lo jabolka in zgodnje češpelje, ki so zaradi suše po nekaterih krajih srednje in spodnje Štajerske popadale z dreves, predno je prišel čas za to. Vinorejeem je dolga suša več koristila ko škodila; v vinogradih kaže sedaj zelo lepo in upamo lahko, da bomo imeli lepo, ponekod celo zelo lepo trgatev. Z ozirom na letošnji pridelek in da tahko pravočasno določimo primerno ceno zanj, hočemo v naslednjem podati poročilo, kako stoji s sadjem po drugih kronovinah in državah, ki pridejo v poštev za naš izvoz in kjer imamo lahko korist ali škodo. Po poročilih, ki smo jih dobili iz popolnoma zanesljivih virov, bo pridelek sadja sledeči: Nižje Avstrijsko pričakuje lep, deloma zelo lep pridelek jabolk in marelic, le]) pridelek pri češpljah in srednje lep pri hruškah. Gornje Avstrijsko bo, kakor čujemo, imelo srednje lep, oziroma lep pridelek. Tirolsko bo vkljub lepemu lanskemu pridelku imelo tudi letos lep pridelek jabolk, sliv in laških orehov, zato pa malo hrušek. Na Češkem bo mnogo jabolk, srednje mnogo hrušek in precej sliv, češpelj in laških orehov, ravno tako mnogo marelic in breskev. Na Hrvaškem in v Slavoniji pričakujejo mnogo jabolk, malo hrušek in precej mnogo češpelj, sliv, grozdja in laških orehov. Nemčija, kamor smo doslej največ izražal/, bo imela poprečno srednje lep pridelek jabolk, ki jih bo na Bavarskem, Badenskem in Virtem-berškem malo več. Hrušek bo srednje veliko, precej dober pridelek upajo dobiti pri marelicah, breskvah, češpljah. slivah in laških orehih. V Italiji bo vkljub izredno lepemu lanskemu pridelku tudi letos precej mnogo sadja in sicer, kakor se nam poroča, v okolici Milana in Genove. manj pa ga bo v južni Italiji (okoli Neapla). "t Švica bo imela ' vkljub hudi vremenski nezgodi dne 23. maja 1908 zaradi velikih sadnih nastavkov mnogo jabolk, a manj hrušek in sliv. V Srbiji pričakujejo malo jabolk in hrušek, češpelj in sliv, marelic in breskev. Na Rumunskem in Bolgarskem bodo imeli lep pridelek pri sadju, posebno mnogo pa sliv in češpelj. V Belgiji, na Holandskem in Švedskem bodo imeli precej jabolk in sliv, a malo hrušek. V Ameriki pričakujejo lep pridelek. Kakor lahko posnamemo iz navedenega, bo pridelek sadja letos mnogo večji kot je bil lani. Posebno se to vidi pri jabolkih, ki so letos mnogo bolj cvetela ko lani. Če pregledamo torej vse te podatke, lahko pričakujemo lep pridelek (z malimi izjemami) pri jabolkih, malo manjši pri češpljah, slivah in laških orehih, srednje mnogo marelic in breskev in malo hrušek. Zato bode cena sadja razun hrušek zelo nizka; lahko že danes, rečemo, da se bo več sadja ponujalo v nakup, ko res kupilo. Zato priporočamo, naj se ne nastavijo previsoke cene, da se bo lahko prodajalo. Sadje-rejci se naj, če želijo kupcev, obrnejo navnoČe-valnico za sadje pri zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2. Ta daje tudi drage volje pojasnila e vsakokratni ceni sadja in odgovore na druga vprašanja, ki se- tičejo prodaje sadja, Novice. Cesarjev rojstni dan. Pretekli torek praznoval je cesar in kralj Franc Jožef I. svoj 78. rojstni dan. V 60. letu svojega vladanja praznuje visoki starček svoj 78. rojstni dan!... Imamo različne narode, vere. stranke v tej konglomeratu podobni državi. Pravzaprav obstoji vsa a.vstro-ogrska monarhija iz samih nasprotij. Na severu potomci nekdanjih „vitežkih Poljakov", izkoriščevalni žlahčiči, ki sanjarijo še vedno o združenem poljskem kraljestvu, vkljub temu, da je zgodovina že davno račune o poljski državi sklenila. In potem Rusini, narod, ki deloma noče biti svoj lastni narod, ki je pun-tarski in nezadovoljni, da se ne ustraši niti pred političnim umorom. Poljak tlači, izkorišča, izsesava Rusina, — Rusin pa komaj čaka,_ da bi se maščeval nad Poljakom. Nadalje čeli, — mlad, nadut in do skrajnosti prevzeten narod, katerega cilj je še vedno ,,češko državno pravo", ki hoče pridobiti kroni sv. Vaclava zopet isto veljavo, kot jo je imela pred zmago habsburške družine. Na vzhodu te tako pisane monarhijo opazujemo Madžara. Ljudje, ki bi bili pred pol stoletjem obešeni zaradi veleizdajstya, so tam v pokrajini bečijarstva — ministri. Armado hočejo podjarmiti v suženstvo svojega azijatskega jezika. Spominjajo se menda časov (ali pa jim vsaj v krvi ležijo), ko so kot Huni in Avari preskakali meje in v krvi in ognju praznovali svoje roparske zmaga. Na jugu imamo Hrvate in Srbe. Vidimo Dalmatinca, ki je zanemarjal krasno svojo deželo, ki je v lenobi na tleh ležal in plavo morje opazoval, mesto da bi z delom bogatstvo" širil. Vidimo balkansko navdahnjene Jugoslovane, ki se ne boje veleizdaje, ki se. združujejo s kraljemorilci v Srbiji, ki hočejo uresničiti divjo državo .južnih Slavena". In zopet vidimo Italijana, kateremu niti „oče Ra-decky" ni izbil iredentistično blaznost iz buče, ki hoče z bombo in bodalom dokazati, da je sin slavne ..conlturaromana". .. Ali si moremo predstaviti večjih nasprotij? Peklenski kotelj je to, ki bobni in doni in kuha viharje in dela nemir. In nad tem peklenskim kotljom drži 78 letni starček svoje žeslo že 60 let sem... Krepka natura, ponosna, nepremagljiva volja mora to biti! On je videl otroke umirati, oh je pokopal ženo, ki jo je zabodel zločinski Italijan, on je moral trpeti poniževanje in se prepirati •/. strastjo. A še je tu! Še živi stari Franc Jožef L! Naj bi usoda dala, da nam ostane ohranjen, kajti on je središče, on je ravnotežje državi. brez njega se razstreli ta peklenski kotelj... To so resne-misli, ki nas obdajo ob 78. rojstnem letu cesarja in kralja Frane Jožefa I.! Koliko škode je napravila suša ? {Znani gospodar Girstmayer je to izračuni] tako-le: Po zadnjem štetju leta 1900 je bilo na zgornjem Štajerskem skupno 188.758 komadov govedo, na srednjem Štajerskem 322.763, na spodnjem Štajerskem pa 206.320, torej skupno 717.841 komadov goveje živine. Vzemimo srednjo številko iii recimo, da tehta odrašena goved 3 meterske cente; potem bi bilo to skupno 2 milijona in 153.523 meterskih centov mesa. V spomladi tega leta koštala je plemska živina meterski cent 68 kron. Po tej ceni bi imela torej vsa živina skupno vrednost 145 inilijonev in 439.364 kron. Danes znaša tržna cena za plemsko živino 56 kron in še manj (pri meterskem centa). Kmetijstvo na Štajerskem je torej v tem kratkem ('asu najmanje 56 milijonev kron izgubilo''. To je vse še nizko cenjeno. Za to škodo je pa vlada celili 300 tisoč kron dovolila... Iz Spodnje-Stajerskega. Illajmimd Sadnik f BM—B—I—^fc——M—S V pondelek ob 2. uri zutraj je umrl v svojem vinogradu splošno znani in priljubljeni vele-trgovec in veleposestnik g. K a j m u n d Sadnik. Pokojnik je bolehal že leta dolgo in ga je smrt odrešila mučnega trpljenja. Bil je izredno delaven, priden in pošten mož. Ne samo da je vodil veliko svojo trgovino, porabil je vsako prosto urico za svoje gospodarstvo, v prvi vrsti za ljube njegove vinograde, ki jih je imel vedno v najlepšem, vzornem redu. Tudi v drugem oziru je bil ta prijazni, ljubeznivi mož delaven. Tako je bil občinski svetovalec v Ptuju in član okrajnega zastopa ptujskega ter mestnega šolskega sveta. Bil je vedno zvest naprednjak in eden soustavnikov ter pospeševalcev našega lista. Naj mu bode domača gruda lahka, .naj počiva v miru! Punt v farovžu sv. Barbare v Halozah. Zdaj pa imamo vraga! Najprvo so kuharica Liza, župnik Arogrin, kaplan Eabuzek in cekmoštra. skupno na nas streljali in eden druzega branili, zdaj pa so se sprli in zlasali . . . Prava revolucija je nastala v farovžu haložanskega kneza Vogrina. Revež pri temu je v prvi vrsti kaplan Jakec Rabuzek. Možicelj je izgubil milost lepe Lizike in to je hudo. Kajti ako se Liza razburi, potem postane nevarna. Saj je celo svojo lastno sestro pošteno preklofutala, ker je ta kneza ha-ložanskega malo preljubko pogledala. Vbogi Rabuzek ! Liza, lepa Liza te ne mara več. Zanimivo je, kako predrzno psuje in obrekuje kuharica Liza kaplana in to javno pred ljudmi. Rabuzek je sicer — Rabuzek, ali za I.izo bi moral biti vendar še „duhovni gospod". Saj Liza je vendar pa našem mnenju le posel in ne gospodinja, kakor se sama baha. Ali je morda g. Vugrinu več- kot posel? Lepa Liza, ali imaš razvcn kuhanja šo druga dela opravljati P Na vsak način bi moral Vogrin svojega mlajšega kolego braniti. Ali zdi se nam, da Vogrin sam mrzi kaplana, čeprav sta v začetku v tako lepi edinosti napadala naprednjake in pošiljala našemu uredniku nedoseženo duhovita pisma. Kaj je neki palček Rabuzek zakrivil ? Ali je prišel zaje v zelje? Ali so postavili kozla za vrtnarja'J Ne, ne, — Rabuzoka dolžijo, da je dopisnik ,Štajerca" !! ! In zato boj proti njemu ... Radovedni smo, kakšni konec bode imela ta revolucija. Na vsak način pa naj drži Liza svoj jeziček za zobmi in naj se. zadrži tako, kakor se. spodobi za posla na deželi. Enkrat je psovala domačine za »umazane Haložane". Zadnjič pa je celo neko dekle pretepla. Župnik Vogrin je v krščanski ljubezni kričal: „Le ' klapišokaj jo !" Pri sodniji se bode že več izvedlo ... Mi imamo izvrstne dopisnike, ki vidijo po dnevi in po noči v farovž ! J lahaha! Prvaški hujskači v Brežicah priredili so te dni s svojimi sokolskimi društvi veliki škandal. Naznanili so, da hočejo le malo telovadenje napraviti. Šlo se jim je pa v prvi vrsti za narodnostno gonjo proti Nemcem in naprednjakom. Kakor divjaki so tulili ti rdeče-srajčniki in metali kamenje na pametne ljudi. Ko bi napred-njaki ne imeli hladne krvi. prišlo bi gotovo do prelivanja krvi. Med glavnimi razgrajači se je Odlikoval neki Kaiser. Ta ,Slovanu z nemškim imenom je pisar c. k. okrajnega glavarstva in bivši C. k. orožnik. Mož je tako tulil, hujskal in celo po stražnikih zbijal, da so ga morali aretirati. Radovedni smo, kaj bode c. k. oblast k temu svojemu nastavljeno! rekla. Istotako je vohunil okoli bivši financer Slanic, v katerega hiši ima slavni Benkovič svojo kanclijo. Tudi o temu gospodu se bodeino še natančneje pomenili. Čitatelji pa bodejo izprevideli, kam vodi prvaško hujskanje. Suša! Še vedno treba potrpljenja! Radovedni smo, kako dolgo bodejo vbogi ljudje še na počasnost „amtšimeljna" čakali. . . Nemški poslanec Malik je poslal skupnemu ministerstvu pismo, v katerem zahteva sledeče: „C. k. mini-sterski svet naj sklene: Pridobi naj se cesarsko naredbo, ki določi, da dobijo v sled suše in po v o dn j i t rp e či kmetje za čas bede živinsko sol zastonj." Radovedni smo, kaj bode vlada k tej gotovo čez vse opravičeni zahtevi rekla? Živinski sejem v Ptuju, ki se je vršil 19. t. m., je bil zopet izvrsten. Prignalo se je 449 govede, 703 svinj in 48 konj. Cene so znašale za vole 60—68 K, za krave 44—50 K in 48—54 K, za svinje 82—92 K. Kakor se vidi, so cene precej skočile in so kmetje splošno zadovoljni. Povsod so izrazili hvaležnost okrajnemu odboru in zlasti načelniku g. Ornigu, ki je tako pridno deloval za kmete. Prihodnji sejem se vrši dne 2. septembra 1908. Letošnje ogledovanje živine. Vsled dogovora z visokim deželnim odborom in c. kr. štajersko kmetijsko družbo se vršijo letošnja ogledovanja živine v sledečem redu: Dne 22. avgusta pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; ., 24. „ „ Marnbergu; „ 26. „ „ Konjicah: „28. „ n Rogatcu; „31. „ .. Arvežu; „ 2. septembra v Kirchbachu; „ 4. „ .. Voitsbergu; „5. „ za okolico Gradec in Gratwein; 7. > 1'rohnleiten 9. „ ., Weizu; 11. n Pollavu; 15. b Fricdbergu; 18. ;, Ljubnem (Gor. Št.); 1. oktobra „ Lieznu; 3. „ „ Judenburgu 7. „ „ Muravu; 9- n Oberzeiring 17. „ Aflcricu. Tem okrajem se je naznanilo, kedaj se bodo pri njih vršila ogledovanja živine, s pozivom, naj pravočasno poskrbijo vse potrebno za ogledovanje. V ta naznanila se je sprejelo tudi mesto iz odloka deželnega odbora z dne 20. julija 1899, štev. 25.106, kjer se govori o podelitvi deželnih kolajn za taka ogledovanja. Vrhu tega se določa na podlagi § 20, odstavek 2 in 3 živinorejske postave z dne 17. aprila 1896, dež. zak. štev. 41, da lahko posamezen razstavljavec dobi v eni kategoriji (biki, krave plemenskih okoliš, tudi mlada živina) iz sredstev, ki jih dasta država in dežela na razpolago, le po eno nagrado v denarju in da ima, če prižene v eni kategoriji najmanj tri glave, ki so po splošni sodbi vredne, da se nagradijo z državnimi ali deželnimi nagradami, pravico do bronaste kolajne, če pa jih prižene šest v isti kategoriji, pa ima pravico do srebrne kolajni'. Letni in živinski sejmifna Štajerskem. (Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi. sejmi 7. dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živinski sejmi.) Dne 22. avgusta v Rotten-bergn, okraj Maribor; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 24. a v gut a v Rogatcu**; v Cinureku**; v Laškem**; pri Sv. Križu**, okraj Gornja Radgona; v Središču**, okraj Onnuž; v Velenju*, okraj Šoštanj; v Slovenski Bistrici; v Arvežu**. Dne 25. avgusta; v Loki**, okraj Šmarje. pri Jelšah; v Ormužu (svinjski sejem); v Lip-nici*. Dne 26. avgusta v Ljubnem**, okraj (Gornji grad); na Bregu pri Ptuju; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imeiiein (sejem s ščetinarji), okraj Kozje; v Rajhenburgu*. okraj Sevnica; v Mariboru*. Dne 27. avgusta na Brega pri Ptuju (svinjski sejem I; v Gradcu*. I Dne 28. a vg n sta-pri Sv. Trojici* okraj Sv. I Lenart v Slov. goricah: na SviČini, okraj Ma- I ribor. Dne 29. avgusta na Muti**, okraji Mamberg; pri Sv. Ilju pod Turjakom**, okraj I Slovenji Gradec; v Žalen**, okraj Celje; v Polj-j čanah**, okraj Slovenja Bistrica; pri Sv. Petra ob Ottersbaclm**, okraj Cmurek; na Planini**, okraj Sevnica; pri Sv. Filipu—Verače**, okraj Kozje; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 30. a v-gusta v Št. Ilju, okraj Maribor. Dne 31. avgusta na Tinskeni**, okraj Šmarje pri Jelšah; v Konjicah. Dne 1. septembra pri Sv. ()■/,-boltu*, okraj Ivnica; v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*; v ZigersbergU** okraj Sevnica: pri Št. Ilju**, okraj Šoštanj. Dne 2. septembra na Bregu pri Ptuju**; v Trnovem**, okraj Ptuj|: v Ptuju (sejem s konji, govedo in ščetinarji); v Dobji**, okraj Kozje; v Imenom (sejem s Ščetinarji}, okraj Kozje: v Arvežu (sejem z drobnico). | Dne 3. s e p t e m b r a v Racah*, okraj Maribor; v Gradcu (sejem z rogato živino in konji); na Bregu pri Ptuju (sejem s konji). Dne 4. s e p- [ tembra v Bistrici; na Spodnji Poljskavi (svinjski sejem), okraj Slov. Bistrica. Dne 5. s e p t e m-b r a v Št. Ilju**, okraj Sv. Lenart v Slov. Goricah : v Brežicah (svinjski sejem). Dne 6. septembra pri Sv. Pavlu pri Preboldu*, okraj Celje; pri Sv. Vidu pri Ptuju**. Veliki kmetski zbor se vrši v nedeljo 23. t. m. v gostilni Mayer v Zgornji sv. Knngoti ob 3. uri popoldne. V Kamnici (Gams) pri Mariboru je bil izvoljen za župana bivši predstojnik g. Gottfried Petschar. Za 1. občinskega svetovalca bil je izvoljen g. nadučitelj Hofbauer, za 2. pa posestnik g. Heu. Vsi so naprednjaki! Odlikovanje. Učitelju g. S. Krainz v Ptuju se je podelilo častno medajlo za 40 letno zvesto službo. Odlikovanee poseduje že vojno in jubi-lejsko medajlo. V Ptuju služi že 36 let. Ljudska veselica v Fresenu ob Dravi 9. avgusta 1908 se je za silo še obnesla, Najbolj fajn pa je bilo za poslušat govor Urbančeve Micke. Kakor sraka s pavovim perjem se je šopirila na odru. Saj tudi priprosti ljudi niso tak prifrknjeni, da bi ne vedli, da take reči tak otrok sam ne spravi vkup. Kaj ve ona od Sehul-vereina, kaj ve ona od Siidmarke? Nič! če se že hoče kdo v take reči mešat, mora malo več v glavi imet in tudi malo več v svet pokukat ko taka mlada frajla. Na tej veselici so igrali tudi teater: eno uro dohtar. Vsi so govorili zlo tiho, kaj je bilo pa žensk gor na odra, pa so tak mevžasto odpirale uste, da bi mogel človek že zlo fajn uhe imet, če je hotel kaj za-stopit. Med drugimi je bilo videt na odru tudi eno frajlo, za ktero bi bilo pač stokrat bolj pametno, če bi se ne pokazala na oder, ampak doma pri njenem otroki pokoro delala. No, pa saj je bila spremljana od najljubše prijateljce Karoline. Gliha pač vkup štriha. Kaka je ena, tak ie ta druga. Koliko je bilo za slišat bojo nastopile ravno te frajlo 23 avgusta na Kapli. Pa tam gor ne bo tak luštno. draga Karolina, Julčka, Micka itd. Železniška nesreča. Med Trbovljom in Hrastnikom je vrgla lokomotiva 21-letnega železniškega delavca Petra Varger ob stran in ga tako težko ranila, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico. Napadli so lopovi posestnika Karola Kovše v Rečju in ga z nožmi težko ranili. Trebalo bi orožniške postaje v Rečju, kajti postaja v Konjicah je pač preveč oddaljena.. Iz Koroškega. Napredna zmaga. 13. t. m. se je vršila volitev občinskega predstojništva v sv. Petru pri Celovcu. Za župana je bil izvoljen g. posestnik Franc Wolbitech, za občinske svetovalce pa gg. uradnik G. Weber, deželnosodni svetnik Val. Kalcher in posestnik Joh. Modritsch. Vsi izvoljeni so naprednaki. Prvaški hujskači vrgli so se zdaj z vso močjo na Velikovec To mestece je vsled svoje naprednosti prvaštvu vedno trn v peti. 14. in 15. t, m. so vprizorili ti gospodje večjo slavnost, h kateri je prišlo mnogo črnosnknežev in štu-dentkov. Nam je gotovo vse eno, kako se zabavajo ti ljudje, ali eno si izprosimo naprednjaki : da bi se namreč taka prvaška popivanja, ti nimajo druzega namena, nego da se par ne-lih učencev in par nikdar sitih popov naje napije, porabljala v svrho kaljenja narodnega ■ iiiru. Ako .se hočejo prvaki opijaniti. — prosto [jim. Ali oblast ima sveto dolžnost, da onemogoči vse. kar bi zanioglo vprizoriti narodnostno jcnje z vsemi svojimi posledicami. Tako daleč že nismo na Koroškem, da bi smelo par dolžnost pozabivših zaslepljenih popov udomačiti — ruske razmere ! Strela V cerkev udarila jo v sv. Mohorju. Zadela je stolp. K sreči mi bilo nobene osebe [tam in tudi vžgala ni. Nadvojvoda Franc Ferdinand, naš prestolonaslednik. se nahaja zdaj v svojem lovskem gradu v Lollniga, kjer ostane do konca meseca. Izgubil se je mladenič Franc Perkonig, sin kovača ir. hišnega posestnika v Celovcu. Pobegnil je neki kontoarist rudnika v Fra-fcantu in odnesel 8000 kron. V Mollbriieknii so i že vjeli. Ogenj. V Weisbriahn je nastal v gostilni ..Ronacher" ogenj, ki se je kmalu razširil na 14 objektov. Prišlo je 10 požarnih bramb, ki so •ogenj s težkim trudom premagale. Obesil se je 19 letni učenec Gašper Hammer iz Velikovca pred hišo svojih starišev v Susan pri Tinjaa. Lep tiček je kaplan llornbock v Plajburgu. Kožicelj je bil svoj čas v Beljaku in se je delal tam za Nemca. V Plajburgu pa je vplival pr-vaški kaplan Božič toliko časa nanj. da je postal i Hombork .Slovenec". Zdaj hnjska in zasmehuje napredne može po prvaških shodih. Treba bode fanta enkrat pošteno po prstih nasekati. Po svetu. ..Hauptmann von Ktipenik" — pomiloščen. I Znani čevljar Voigt, ki je svoj čas kot preoblečeni stotnik župana in blagajnika mesta Kopenik tako imenitno osleparil, je pomiloščen. Ljudje 50 zložili denarje skupaj, tako da bode vsak i (s ■ 100 markov dobival. Treba je le fejst slepariti in — ljudje te imajo radi. . . Umori zamorcev so »e zgodili v Springfieldu l Severni Ameriki. Neki zamorec je napadel neko belo žensko. Ljudje so ga zato živega eežgali. Potem je prišlo do krvavih dogodkov. I Beli Amerikanci so napadli zamorski okraj in I v ljutem boju se je umorilo čez 100 zamorcev. fc-Šele vojaštvo je napravilo red. Somišljeniki! Kdor se strinja z našim delom, kdor razume in ceni našo nalogo, kdor ni naprednjak le. mi jeziku temveč tudi v dejanju, ta mora biti član naš tiskovnega društva (Pressverein). Vsak član tega društva ima posoditi društvu 10 deset kron, ki se v r n e j o in ki se tudi obrestujejo. Ta denar torej ni izgubljen. temveč se vrne na zahtevo z 4% obresti. Vsakdo ima lahko več. deležev po 10 K, vsakdo pa vplača taki delež tudi lahko po obrokih (latah). Društvo ima namen, zasiguriti gospodarski, denarni temelj »Štajerca*, povečati list čimbolj, da zamore odgovarjati vsem zahtevam čitateljev. izdajati vsako leto »Štajercev koledar". ki bode nudil več koristnega in zabavnega čitiva kakor vsi drugi koledarji. — sploh ima naše tokovno društvo namen, delati za izobrazbo, poduk, gospodarsko zboljšanje, delati za osvoboditev ljndstva od zatiranja in bede. V s a kdo bodi član, kajti izobrazba edino nas dovede do boljše bodočnosti. Na delo! Vodstvo tiskovnega društva „Štajerea" v Ptuju. Gospodarske Dajmo živini zraka! Od kar je nekaj let sem, pričeli so naši kmetovalci vedno bolj opuščati pašo. To prihaja večinoma od tod, ker so se občinski pašniki razdelili ter odpustili občinski čredniki; eno ali dveh živinčet pa se ne zdi vredno našim ljudem poseboj čuvati. Ne rečemo, da je včasih bolj komodno rediti živino v hlevu, nego na paši, toda ne-spodbitna resnica je, da je za živino paša vendarle bolj zdrava. Ravno od onih časov, od kar se je paša opustila, vidimo da je naša živina mnogo bolj podvržena raznim boleznim, kakor je bila prej. To spoznamo posebno tam, kjer imajo zavarovalnice za govejo živino. Kjer se živina pase, izhajajo prav dobro še z 1 odstotno zavarovalnino in še si denejo kaj na stran, drugod pa še z l'/3 odstotno zavarovalnino ne morejo kriti vseh nesreč. Zato bi svetovali našim živinorejcem, naj začnejo svojo govejo živino zopet pasti. Povsod pa ni to mogoče, bodisi iz uzroka, ker ni pašnikov ali pa tudi radi tega, ker ni v družini nikogar, ki bi se hotel ali mogel ukvarjati z varovanjem živine na paši. Tem priporočamo nekaj druzega. Svež zrak je za živalsko življenje velike važnosti. Ako dobiva živina svež, čist zrak, ne ostane samo zdrava in trpežna, marveč ona uporablja tudi mnogo boljše pičo in mlečne krave tudi boljše molzejo. Zato moramo poskrbeti, da ne manjka živini svežega zraku. Če pa pogledamo v naše hleve, vidimo v večini njih, da diha živina mesto svežega, od gnoja, gnojilnice in živali samih okužen zrak, kar je seveda nezdravo in kakor smo ravno videli, tudi negospodarsko. Dajmo toraj živini svežega zraka! To dosežemo najlažje s tem, da spuščamo živino večkrat v poseben, ograjen prostor, kjer se prosto giblje. Tak prostor je najboljše napraviti blizu hleva, kdor pa nima ob hiši zemljišča, napravi ga lahko tudi nekoliko bolj oddaljeno. Dobro je, če je prostor, ki smo ga odbrali, nekoliko obraščen z drevjem, ki bo dajalo živini senca. Če je voda tu, toliko boljše. Da ne bo živina uhajala in je ne bo treba posebe čuvati, ogradi naj se ta prostor z leseno ograjo ali pa, če imamo kamnje na razpolago, naj se obzida. Ako ni na prostoru drevja, zasadimo ga, toda ne premlado, marveč že odraslo. Tako drevje moramo pa obdati s trnjem ali s koli, da ga živina ne prelomi ali pa obje. Kdor ne goni živine na pašo, moral bi imeti vsaj tak prostor za spuščanje živine. V kratkem bi spoznal na svoji živini, kako dobro ji de svež zrak. Zato ne obotavljajte se predolgo in priskrbite si to malenkost, ki je velike važnosti v živinoreji. Kakor gre človek poleti zjutraj in zvečer rad na zrak, tako dela rada tudi živina. Kakor ne dopada tebi, kmetic v večnem zaporu, tako ne dopada tvoji živini, zato pa hodi in stori, kar smo ti svetovali. Št. Letošnje pomanjkanje krme. (Poročilo deželne sadje- in vinorejske šole v Mariboru.) Zadnje dve številki tega lista sta govorili o letošnjem pomanjkanju krma in sla dali dobre nasvete, kako si lahko živinorejec pomaga. Po pravici se je opozarjalo na važnost poznih setvin, ki je tem večja, ker imamo sedaj precej dežja. Ravno tako važna, kakor pozna setvina, pa bo letos za nas otava; gledati moramo, da je nakosimo kolikor mogoče mnogo. Ker pa se je za to začelo deževje prepozno, moramo gledati, da nadomestimo zamujeno s hitro učinkujočimi gnojili. Tako gnojilo je v prav posebni meri gnojnica, ki se naj zato splošno rabi, ker je zelo primerna. Ker pa marsikateri živinorejec ne bo imel gnojnice v dovolj ni množini, moramo seči po drugem, hitro učinkujočem gnojilu, in ta je čilski soliter. Čilski soliter, ki se ga sicer kmet po pravici boji rabiti, nam bo ravno letos izvrstno služil. Tudi se nam bo dobro plačal. Le primerjajmo cene za krmo, kakor so bile nekdaj, z današnjimi, ki pa se bodo gotovo še zvišale. Prcdno pa rabimo čilski soliter, moramo grude, ki se najdejo mogoče v njem, raztolči in potem približno tako debele kakor je koruza, potrositi na travo ko je suha. Na joho računimo 60 kg, na hektar pa en meterski stot naenkrat in sicer se to naj zgodi kakor hitro je mogoče. Kupi se čilski soliter najbolje s pomočjo podružnic kmetijske družbe in zadrug ; na ta način se dobi mnogo ceneje in dobi ga lahko tudi oni, ki se sedaj ravno nima denarja, ki pa ga bo plačal v jeseni s tem, kar bo dobil za sadje in vino. Dalje moramo posvetiti raznim odpadkom ki jih sicer, ko je dosti krme, ne porabimo, sedaj več pozornosti. Taki odpadki so letos sadne vinske tropine. Imajo približno isto redilno vrednost ko dobra zimska žitna slama, in če so nepokvarjene in pravilno krmljene, uplivajo zelo ugodno na zdravje živine. Kar se ne more skrmiti sveže, naj se shrani. Najboljše je, če posušimo tropine n3 zraku, ali če vtla-čimo sveže tropine v stare sode, ki niso več za shranjevanje pijače, v kadi in zaboje. Za sušenje rabimo mnogo prostora in če je vreme mokro, nam tropine rade splesnijo in so potem za krmljenje »epripravne. Drugo sredstvo je preprosto, ceno in se naj rabi posebno tam, kjer nimamo primernega prostora za sušenje, pač pa dovolj prazne posode. Skrbno pa moramo gledati na to, da pride do vtlačenih tropin kolikor mogoče malo zraka ; to se doseže s tem, da jih dobro stlačimo, zamašimo razpoke posode z ilovico in posodo skrbno in trdno zapremo. Sveže in suhe tropine lahko krmimo živini in svinjam ; živini jih dajemo kot tretjino dnevne piče, svinjam pa polovico. Tudi listnate in igličaste vejica bi se naj letos kolikor mogoče krmile. Listje topole, bresta, jesena, vrbe, bukve, lipe, jelše in lešnika, ki ga vzamemo v avgustu, iina približno isto redilno vrednost, ko senska detelja ; še večjo redilno vrednost imajo vršiči, ki jih trsju prirežemo meseca avgusta. Z bakreno galico poškropljene rozge in listje sicer ne škoduje ži-vininemu telesu, pač pa vpliva zelo neugodno na mleko ; zato ga bomo krmili živini, ki ne doji ali pa ga pred krmljenjem oprali. Drevesno listje se lahko krmi, ali sveže, zeleno, ali pa tudi suho. Če ga hočemo sušiti, povežemo, vejevje v snope in jih potem postavimo navpično, a tako daleč narazen, da ima zrak med posamez- nimi snopi dovolj prostora. Tudi se naj sedaj potrgajo sadnemu drevju divji poganjki; s tem dobimo krmo in tudi drevesu ustrežemo. Končno bi še opozarjali na to, da se da zrelo orožje v spomladi po rezi ali tudi že med zimo prinesti iz vinogradov in skrmiti. Ima sicer zelo mnogo redilnih snovij, a je zelo težko prebavno, zato ga moramo s primernimi stroji razrezati. Vinorejec Wihmer na Ptuju si je že lani kupil en tak stroj in je dosegel ž njim zelo lepe uspehe. Tate stroj pa stane z vožnino in carino okoli 360 K, zato si ga mal posestnik ne more nabaviti. Isto pa dosežemo, če rožje zrežemo v reznem stroju in ga potem zmeljemo ali stolčemo s pehi. Država je sicer obljubila izdatno pomoč, a tudi sami moramo gledati na to, da bomo to veliko nevarnost kolikor mogoče brez škode za našo živinorejo od! vrnili. Erhard. Podprite preobloženo sadno drevje! — Po nekod je sadno drevje letos tako obrodilo, da se kar lomi. Osobito jablane, pa tudi hruške so preobložene. Naši kmetovalci vidijo dostikrat, kakšna nevarnost preti sadnemu drevesu, pa ne da bi pomagali! Rajši puste, da se drevo pokvari, nego da bi podložili preobložene veje s kako rogoviljo ali s kolom. Priporočamo toraj, naj se to delo, kjer je potreba, opravi. Če pride vihar bo prepozno. Kedaj je prečistiti sadno drevje ? — Najboljši čas za čiščenje sadnega drevja je v poznem poletju, ko se je sadje pobralo. Ako čistimo drevje pozimi, ne znamo dobro, katere veje naj se odstranijo in katere naj se puste, nadalje, katere veje so suhe ali na pol umrle in katere so čvrste in zdrave. Sedaj se to lažej spozna. To delo drevesu nič ne škoduje. Rana, ki se napravi v avgustu ali septembru na drevesu so celo boljše zaraste. Nekatero drevje, kakor je n. pr. oreh, se ne sme niti drugače obrezovati in čistiti razun poleti. Zato priporočamo našim kmetovalcem, naj pogledajo sedaj, ko bo kaj več prostega časa, nekoliko okoli svojega sadnega drevja in naj odstranijo na njem vse one'veje, ki se križajo, nadalje one, ki so se posušile ali usihajo in sploh vse, kar je drevesu odveč. Listnica uredništva in upra-vništva. Josef Schori, Maribor: Denar sprejeli. Plačano do l. l. 1909. Hvala! - Jakob" Mlakar, Zg. Prislova : Vprašajte pri pošti glede lista; mi pošljemo list redno vsaki petek. — Anton Beline Bračna vas: Dovoljeno do 1. 9. 1908. — A. K. G. št. 1074: Plačano do 1. 9. 1908. — 31. Valentinitsch Beljak: Plačano do 1. 4. 1909. Hvala ! — J. M. 2702, Vresnice : List se redno odpošilja. Vprašajte pri pošti. — Uršaj Jos. 3413: Kakor zgoraj. Loterijske številke. Gradec, dne 8. avgusta: 14, 9, 50, 42, 45, Trst, dne 14. avgusta : 65, 75, 86, 19, 23 Opozarjamo svoje cenjene eitatclje na firmo Hans Konrad, prva fabrika ur in c. k. dvorni liferant v Briixu St. 227 na CeSkem. Priporo'amo fabricate te firme najlopleje. Izvrstno blago! Dokaz temu, da ie firma z zlatimi in srebrnimi kolanami ter cesarskim orlom odlikovana. Fi-ma ima tudi v inozemstvu dobro ime in eksportira na vse kraje sveta. Glavni cenik z nad 3000 podobami se dobi na zahtevo zastonj in franko. Zanim vi glavni cenik z 3000 podobami zastonj in franko pošilia vsakomur prva fabrika ur v Briixu Hans Konrad, c. in k. dvorni liferaot v Bruxu st. 1363 Ceskoj. Ta krasni katalog obsega natančne sli-l in nazaj vozni list', in sicer K 25t)~ I. razred, K 150 - 11. razred, vosi se s taistimi parniki, kateri vozijo proti m od New Yorka, New-Orleans itd.; ori tci priliki je mogoče si Ogledati znane lepe kraie n. pr. PnmorSKO, GrSko, Italijansko. Spansso itd. kar je občudovanja vredno. — • - Parniki so po najnovejšem s's'emu in scer: z d*ema vrteni-cama, brezžični brzojav, termotank, telemotor, električna razsvetljavo. in zračenje, kopališča in naprej zgrajeni, torej se najtoplejše pr poroča. z 5—6 delavskimi ljudmi se pod zelo ugodnimi pogoji na nekem sadnem in vinogradniškem posestvu eno uro od Maribora sprejme. Ponudbe upravnišrvu lista. 602 uzenjeni majer katerega žena bi zamogla oskrbeti svinje, se sprejme. Vpraša se pri g. Max Straschiil, prodajalna žganja v 1'tuju. 60f> _ e ~ ©®®®®®®®®® Papir za zavijanje jaboljk Na^iianilo. Žaga z mlinom m Vinogradi Hlapec na južni železnici z konstantno vodno moc", 3 orali zemlje mnogo sadnega drevja, hiša, hlevi, poslopja itd. (zelo dobro!) se proda. Ponudbe pod „gut« Sagewerk" upravi , tega lista. IŠče se KUČIJAŽA. Vpraša se pri' gospej Marie Straschill, Breg pri Ptuju. 605 560 za kmetijo, ki zna tudi mol- ziti, se sprejme na graščini Schnee wciss- Anitm:i]iiiszum schwarzen Adler« Pragi Kleineseite, Ecke der {ierudagase No. 203. Skladišč* v apotekah Austro-Ofrrske. Moja svetovno znana garnitura za biiti št. 8730 v lepo politiranem lesenem kostna 20 cm. do'ga, 16 cm. Široka, se zapre, zrcal« za briti se premika. 1. Britev I-a Solmgcr srebrno jeklo, fino votli brušeno, za vsako brado primerna in gotova za rabo. 2. Dobro jermen za brusiti. S. 1 doza mase za brusiti. i. 1 doza antiseptičnega mila za briti. 5. 1 zaniklani piskerček ?a briti. 6. 1 cepič z zaniklanim drza'om in koSU kompletno Prima-kvaliteta samo 5 kron samo. ■ Ista garnitura, ali britev z varnostno pripravo za nevajene (ranjen)e izUjučeno) z navodilom K 5'60. Najboljše ma-Sine za re2an;e las 1-a kval. K 5-SI1. Il-a kval. z odprtim peresom K 4'80. == Garancija: Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. = Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu c. in Kr. dvomi liferant HANNS KONRAD razpoiiljevalnu hiša Briijc fct. 1367 (ČeSko). 535 Zastonj in franko poslicm po zahtevi glavni cenik z nad 3000 podobami. Iščete SC dve viničarski družini, vsaka s 5 do C dela zmožnimi osebami za Mariborsko okolico (Pickern). Več se izve pri gosp. Gustav Scherbaum v Maribor u. | Anton Kelc v Slatini p. sv. Barbara v Halozah priporoča kupcem svoja pristna štajerska vina. Ker kaže letošnja trgatev lepo, naj se kupci pri njemu zgla-sijo. Tudi posreduje pri kupčijah in prodajali. Poštenost, reelnost in dobro blago so geslo ! Poskusite in zadovoljni bodete 1 538 1« da pride vsakdo za malo denarja do dobro More ure, ako j* kupi pri meni. Zahtevajte zato pre3'p5» pemika razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih slišanih 2 K; boljših 2 K -10 h; na pol belili 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 kg. najfinejših, sncženo-bellh, slišan h BeoiKhišC*ajKBTj)B K 40 h, 8 K; 1 kg. Ilauma (Dau t£S—**^ffs3S&*>nen) sivega 6 K. 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. BSffi- Gotova postelje iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tuhenl, 180 cm. dolg, 116 cm. Širok, z 2 glavnima blazinama. vsaka BO cm. dolga, 58 cm. Široka, napolnjcue z novim, sivim, trajnim in flavroastim perjem za postelje 16 K; pol-danne 30 K; dauie 24 K; posamezni tuhenti 10, 12, 14, 16 K; glavne blazine 3 K, HoO, 4 K. Se posije po povzetju od lii K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ne dopsde denar nazaj. S. Benisch, Deschecitz Mr. 716, Bohmerwald. Cenik gratis m franko. 404 Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo ia- vrsujera že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pra- baj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo ■ahvalnic in prizuanic. Stane poštnine prosto na vsako potto lonček 3 K 60, 2 lončka 6 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. asom in zrcalom se z^pre, vidi se zelo daleč, tudi povečevalno steklo in zrcalo ter zrcalo za oko. Lahko za nositi v žepu. komad samo K 1'50, 3 komadi K 4"—. _________________________________ Ako ne dopadc denar nazaj. Posije po povzetju ali naprej plačilu. G. in kr. dvorni liferant ftlsnns Konrad razpešiljevalna hiša ltrity. št. I)i(i."> (Cesko.) Zastonj in franko dobi vsakdo n.isahlovo moj glavni cenik znail 3000 podobami. 53» Izdajatelj iu odgovorni urednik: Kari Linhart. Brata Slawitsch v Ptuju i0t priporočata izvrstne šivalne Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — i Singer Mediam90 , — ', ___ .Singer Titanial 20 , — , Ringschifchen ........140 , — , BiRgechifchen za krojače . . . .180 , — , MinerTa A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 „ — , Howe C za krojače in Čevljarje . 90 , — , Cylinder Elaatik za čevljarje . .180 „ — „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene bo nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 108 Pozor! Čitaj! PozorI Slavonska biljevina vrstno in z najboljšim uspehom vpo^ rablja proti zastarelemu kašlju — bolib v prsih, — prehla-jenju v grlu, hiip«-vosti, težkem dihanju, astmi — pljuč- ________________________nem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh signren. Cen* je franko na vsako pošto za 2 steklenici S K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetju ali že se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, ekamarja t Pakraca «. 200 (Slavonija.) Tovarna za poljedelske staje i-avCelovcu priporoča izboljšane vstal® (Gopel) z najnovejšimi tečaji (iagerji), lahko tekoče. Dalje stroje ^^^^^^^^^^^^^ za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo '2elezničnO postajo voznins prosto. Prodaja s« tudi na obroke, ceniki se poijljajo poitnins prosto in^zastonj. Lastna zaloga v Mariboru v Vikringhof ulici. 50.000 komadov prodanih. '■■ Brez rolninskili izdatkov! Garanti Izmenjava dovoljena sli denar nazaj. Štev., 300»/4 10lastnov.2 registra!/ AI 2S gfas. v.velikr.st 24X12cm."» '1 57V<,10.t!stnor,tregi.ter|Y K,1| 28 glas., velikost S0><16 cm." "»I Štev. 656»/,, 10 last., 2 registra I/ R.I •iS glas., velikost 30X15 eni. •* JI Štev. 305'/,. 10 ta>t. S registra I/ CM 60 gTa»„ velikost 24X12 cm. I* "1 Štev. 663V<>10 tat. z registra 1/ 50 glap., velikost 81X15 cm. K -j štev 30o'/». 10 tastnov, 2 registra, 50 glasov, velikost 1/ O] 31X15", cm..................■» °] lev. 307'/«, 10 lastnov, 3 registre, 70 glasov, velikost 1/ f 31X15'/- cm.................." ■ Šola za samouk za vsako harmoniko zastonj. PoSliC po povze^u c. in kr. dvorni liferant Hanns Konrad S" Briix st$| Glavni katalog z nad 3000 uodobami na zahtevo vtl 632 sastonj in franko. s%&i&4 priporoča generalna agenti in 'White Star-Li nije najhitrejo vožnjo prek Basel - Paris » Cherbon Ne^sr-Tork, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu pri t velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz | Dherbourg-New-York v resnici 5'/. do 6 dni. potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in i Generalna Agentura Iia Obentej; & f>. 28 AewheagrabeB Basel (Šviea.) Varstvena marka nAnker' Liniment Caspici eomp. ■ n^domestito za ^H_______ tftg^ ankes'-pain-expeller -ifce je znano kot odpeljajače, Izvrstno In bolečine cdstranjajo. sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po £01 lio iu K 2—. Pri nakupu toga priljubljenega domačeg sredstva naj se pazi na onginnlnc steklen ce v škatljah načo varstveno znamko „Ai>keru. potem i e dobi pvisto to sredstvo. Dr. Richter-jeYa apoteSa ..zlati !ev" v Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v P1 zraven klalnice in plinarake hiše postavljena, nova parna žaga vsakemu v porabo. Vgakemn ae les hlodi, itd. po zahtevi takoj Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati spahati i. t. d. priporoča se glede vsa- \sscasiaaa«i kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za~p©aredo"-vanje vsakoršnega posla z avat. ogersk. baalso. StrRBkam se med uraasimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojaimi in po vsem vstreže. liskal: W. Blanke v PtajfJ