Leto I
■
V GORICI, DNE 13. AVGUSTA 1921
Šiev. 18.
Izhaja vsako soboto zjutraj.
Posamezna številka stane 20 stotink.
Naročnina stane za celo leto 11 L., pol leta 5.50 L., tri mesece 2.80 L., mesečno 1 L,,za inozemstvo 16 L.-Naročnina se mora vnaprej plačati.
Pisma In reklamacije za uredništvo in upravnlštvo naj se naslovljajo: „Proletarec*4 Poštni predal štev. 43 -------------GORICA ---------
Rokopisi se ne vračajo. Pisma brez znamke se ne sprejemajo. — Oglasi se računajo po dogovoru in se morajo vnaprej plačati. —
DRŽAVNA ZBORNICA.
Dne 6. t. m. se je zaključilo poletno zasedanje italijanske zbornice z zelo laskavimi govori na naslov predsednika zbornice De Nicola, kateri uživa pri vseh strankah veliko simpatij. Prihodnja seja bo sklicana jeseni s povabilom na dom. Smatra se, da se bo zbornica zopet otvorila v prvi polovici meseca novembra. Medtem se bo razjasnil tudin otranje-polititični položaj, kajti posamezne stranke, ki jih je zadnja vladna kriza presenetila, bodo tekom počitnic obdržale kongrese, na katerih bodo bolj jasno določile svoje nadaljno stališče in delovanje. Tako se bo vršil v drugi polovici meseca septembra kongres reformistične stranke, pod konec septembra fašistovski kongres, prve dni oktobra kongres socijalistične stranke, in končno v istem mesecu tudi kongres ljudske stranke.
Kongres socijalistične stranke se pričakuje z največjo radovednostjo, ker od njega bo odvisno nadaljno poslovanje državne zbornice in bo tudi vsa vladna politika morala imeti posebne obzire do njega.
* *
Bilanca prvega zasedanja nove zbornice ni bogve kako bogata: 24 raznovrstnih več ali manj važnih zakonov je v naglici odobrila in potem si je dala odduška do prihodnje jeseni.
S kakšnim delovnim programom se bo novo ministerstvo predstavilo v jeseni državni zbor* niči, bo pač odvisno od tega, kako se bo notranje-politični položaj obnesel. Eno je gotovo, da bo Bonomi-jeva vlada, ako se bo hotela držati na krmilu, morala kreniti druga pota. Giolitti je zvit lisjak in eden najboljkonserva-tivnih državnikov, ki jih pozna danes Italija.
Njegova predrznost je uničila gi litizem, ni pa uničila Giolitti-ja samega, ki se zna še omladiti. Veliko je bilo tekmecev za Gio-litti-jevo dedščino ampak čas je
zahteval moža, ki bodi prehod iz ene dobe v drugo. In za ta prehodni čas se je izkazal Bonomi dovolj spretnega.
»K
* *
Nova zbornica se je otvorila v dobi najhujšega terorja proti socijalizmu, zaključila se je z dogovornim mirom med socijalisti in fašisti. Brezdvomno je, da so igrali socijalisti z dogovornim mirom eno svojih največjih kart in iz katerega so izšli zmagoviti. Je že res, da mnogo naših sodrugov ne odobrava tega miru, ampak če bi se naši sodrugi ozrli le nekoliko okrog sebe, bi kmalu spoznali, da se je moralo nekaj storiti. V tremutku, ko je bil mir podpisan, je bil fašizem brezdvomno razbit. Temu v dokaz je Musolinijev članek, ki ga je priobčil preteklo nedeljo v svojem glasilu. Musolini pravi: „Za mene fašizem ni cilj, marveč le sredstvo za vzpostavitev narodnega ravnotežja . Če bo potreba sukati kladvo tako, da se ga preje uničiti, se bom podvrgel tudi tej nevšečni potrebi. Fašizem . ni več osvobojenje, marveč tiranstvo; ni več prednja straža naroda, marveč zagovornik privatnih interesov in najbolj temnih, podlih in mizerabnih kast, ki jih Italija preživlja. Niso opazili torej, da je postal fašizem — tudi med nesocijalističnim prebivalstvom — znak terorja".
In Musolini nadaljuje v tem tonu. Na drugi strani pa tudi vladi ni bilo všeč, poseči po drugih sredstvih, za ugonobitev tega, kar ji je začelo delati vroča tla in lude preglavice. Tudi grožnja po vojaški diktaturi ni bila le prazen strah, ampak so bili v resnici temni oblaki, ki so plavali nad že tako v obup dovedeno Italijo. Zgodovina bo pokazala, da korak, ki ga je napravila stranka z dogovorjenim mirom, ni le taktičen, ampak za sedanje čase prepotreben za njen obstoj in za na-daljni razvoj proletarskih inštitucij.
ZadružnEško vprašanje
V „Goriški straži" in v „Edinosti" se je vršila zanimiva razprava o zadružništvu __ ziasti o produktivnih zadrugah. Razprava je pokazala, da vlada v slovenskih meščanskih krogih še precejšnja nejasnost o produktivnem zadružništvu.
Predmet razprave je bil radi stavbinskih zadrug, katere se v zadnjem času preveč po nepotrebnem vstanovljajo zlasti na Goriškem. Priznati moramo, da je tudi med našim delavstvom premalo zanimanja o resnem zadru-
žništvu in da je še ovladuje o-sebni egoizem.
Ni vse zadružništvo, kar nosi ime zadruge. Zadružništvo, katero si mi predstavljamo, ima svojo zdravo podlago in svoj cilj. Namen našega zadružništva ni zadovoljevati egoizem gotovega števila o-seb, četudi te osebe pripadajo delavskemu razredu. Mi smo bili in smo še zmiraj proti vsem tistim lokalnim zadrugam, ki životarijo le na površno in ki si ne morejo pomagati več kot toliko. Po našem mnenju ni zadruga
ona, ki združi 10—15 stavbnih mojstrov, kateri si nadejajo ime zadruga iz zgolj vzroka, da bi imeli koncem leta čim večji dobiček na račun delavstva, ki gara in na račun onih, ki gradijo svoja poslopja. Ravno tako ni še zadruga taista, katera združi skupaj 10—20 delavcev, ki prevzemajo delo in izkoriščajo svoje.tovariše ravno tako, ali morda še hujše, nego podjetniki in požrejo končno dobiček sami. Take zadruge ne morejo koristiti ne delavstvu samemu, ne občinstvu sploh — bodisi v materijalnem ali moralnem oziru.
Prava stavbinska zadruga mora imeti dobro začrtano in obširno podlago; mora imeti popoln tehnični in upravni aparat, potom katerega zamore izvršiti vsako, še tako veliko in komplicirano delo solidno in po najnižjih cenah. Kot cilj take zadruge ne more biti osebni egoizem, to je: takojšnji dobiček, marveč mora imeti predvsem pred očmi dve točki; osvoboditev delavstva, da bo čim preje | samo spospbno nadomestiti pri- | privatno podjetništvo; konkurirati privatnemu v tehničnem in finan-cijelnem oziru v korist splošnosti. Vto zadrugo moraimeti prost vstop vsak delavec, ki zadružno čuti in ki ne sili v zadrugo radi sebičnosti, da ne koristi le samemu sebi, marveč sebi in svojin tovarišem. Zadruga ne sme nikdar postati last ali monopol gotovega števila članov, ampak mora imeti odprta vrata vsakemu delavcu, ki ima le količkaj dobre volje.
Na tej podlagi vstanovljena zadruga ne more biti lokalna, ker ne bi mogla niti vspevati, marveč mora raztezati svoj delokrog na čim bolj obširnem polju. Pa tudi ne more živeti sama zase, temveč mora iskati in pridobiti stike z ostalimi in na enaki podlagi poslujočimi zadrugami v državi in izven države; pridružiti se mora zvezi produktivnih zadrug, bodisi iz finančnih, tehničnih in moralnih ozirov. Delitev morebitnega čistega dobička se ne vrši po meščanskih običajih. Od čistega dobička je treba čim mogoče voliti za splošno korist zadružnikov in delavskega razreda sploh. Ne sme se prezreti niti drugih dobrih namenov, kakor n. pr.: izobrazba, ustanova knjižnic, čitalnic, lastne nadaljevalne obrtne šole i. t. d.
Nadalje se mora skrbeti, da se vstanove lastni skladi za pomoč zadružnikov in njihovih družin za slučaj bolezni, nezgode in starosti. Obenem je samoobsebi u-mevno, da mora del čistega dobička služiti tudi za omogočenje lastnega kapitala, ki je predpogoj obstanka zadruge. Njen delokrog ne sme biti omejen samo na zidarsko delo marveč si mora v-stvariti tudi tovarne za izdelovanje
vseh za stavbinsko obrt potrebnih izdelkov, na način, da postane popolnoma neodvisna od privatnih podjetij.
Le, kadar si je ena zadruga vstvarila vse te predpogoje, je njen obstanek in njena bodočnost zagotovljena.
Takih predpogojev pa si ne more vstvariti nobena tistih lokalnih zadrug na Goriškem, ki so se vstanovile le začasno in katere bo prvi vihar odnesel.
i V
Edina prava zadruga te stroke, ki danes obstoja v Julijski Benečiji je brezdvomno „Stavbinska zadruga za Julijsko Benečijo, ki ima svoj centralni sedež v Trstu in svoje sekcije po celi deželi. Ona si je vstvarila najboljši tehnični in upravni aparat, s katerim danes že lahko konkurira z največjimi podjetji in lahko izvršuje
Ministerstvo za osvojeno o-zemlje je izdalo nove določbe za zgradbo po vojni porušenih poslopij.
Priobčujemo tu izvleček tistih določb, ki največ prizadevajo poškodovance, kateri hočejo zgraditi svoja porušena poslopja.
Odstotna meja predujmov je določena po sledeči meri:
40® j o. zneska na po ne dogovoru določeni škodi na premičninah trgovine ali obrti, in na raznih nepremečninah stavb.
50®Io zneska na po dogovoru določeni škodi;
50®Io zneska na privatnih nepremičninah povzročeni škodi, ki ki&o podvržene zgradbi. ,
* Posebni prispevki so določeni kot predujem zadrugam in kon-sorcijem poškodovancev. V splošnem ne sme predujmni znesek presegati L. 250.000, razim v tistih slučajih, kjer se gre za pospeševanje zgradb kmetijskih ali obrtnih obratov, ki imajo posebno važnost za javno korist.
Za predujme konsorcijem in poškodovancem, ki poverijo zgradbo svojih nepremičnin zadrugam, veljajo sledeče določbe:
Z ozirom na močni razvoj zadružništva, vstanovljenje konsor-cijev med poškodovanci in na važnost, ki imajo te inštitucije za obnovljenje beneških pokrajin, se je smatralo potrebnim, izdati posebne določbe za izplačevanje predujmov v konsorciju združenim poškodovancem ali onim, ki poverijo zadrugam zgradbo njih porušenih poslopij.
Konsorcijem £e bodo lahko dovolili predujmi do največ 80®lo dogovorjene ali pripoznane škode, in sicer izključno za zgradbe in
vsako največje delo. V dveh letih svojega obstanka si je pridobila splošen ugled pred javnostjo in zre s ponosom v svojo bodočnost. Že danes ima zaposljenih več tisoč delavcev ter se razteza njen delokrog po vsej Julijski Benečiji od Trsta tja gor do bovških gora.
Ta naša zadruga, ki si jo je delavstvo samo vstvarilo, z namenom, da zagotovi delo predvsem domačemu delavstvu, in ki je pridobila v tako kratkem času svojega obstanka takoršen ugled in zaupanje, mina potrebe, da jo še posebej priporočamo. Vsak stavbinski delavec Julijske Benečije bi moral postati njen član in vsakdor, ki ima zgraditi svoje porušeno poslopje, ga lahko z mirno vestjo poveri naši stavbinski zadrugi, katera mu bo izvršila delo v vsakem oziru solidno in v polno zadovoljstvo.
omenjeno do največ L 250.000 za vsakega poškodovanca.
Financiranje konsorcijem oškodovancev lahko doseže IOOo/0 u-gotovljene ali dogovorjene škode, kadar konsorcij sam izvrši zgradbo potom delavnih zadrug in edino tedaj, kadar pristopi kreditni zavod s svojim jamstvom in s svojo tehnično kontrolo nad vpo-rabo, kakor je to določeno, za one poškodovance, ki predložijo svoje zahteve potom zadrug.
Za one poškodovance pa, kateri predložijo zahtevo za financiranje potom stavbinskih zadrug, katerim so izročili zgradbo, se lahko odškodnina izplača do 100®la ugotovljene škode, ampak le s tem pogojem, da ta odškodnina služi edino-le za zgradbo porušenih poslopij.
Za odškodnino za razne druge nepretničuine in za 'premičnine veljajo že preje omenjene določbe.
Predujmi vsake vrste se morajo zahtevati '‘potom zadrug ali pa konsorcijev in morajo biti jamčeni potom menic, katere imajo: v prvem slučaju, jamstvo kon-sorcija ali kakega drugega v konzorciju očlanjenega posestnika;
v drugem slučaju, jamstvo zadruge ter one zveze, kateri zadruga pripada in enega resnega kreditnega zavoda.
Iz tega je torej razvidno, da se izplača za privatne poškodovance, ki ne pristopijo h konsorciju, odškodnina največ do 50o/q. Za poškodovance, ki so združeni v konsorciju, se lahko določi do 80o/o; zadnjih 20°/o pa se izplača še le potem, ko je poškodovanec pristopil h konsorciju. Začasno se lahko dovoli konsorcijem predujem do 90o/o pod pogojem:
NOVE ZAKONSKE DOLOČBE
za zgradbo porušenih poslopij.
Mir med socijalisti in fašisti.
v osvojenih provincijali do vknjižbe, v starih provincijah do hipoteke za svoto, ki ne more biti nižja od 20°/o. Če pa izroči kon-sorcij delo svojih članov eni zadrugi, tedaj lahko doseže odškodnina 100°/o.
Na podlagi teh novih določb bo imel vsak poškodovanec največjo ugodnost, ako izroči zgradbo svojega porušenega poslopja oni zadrugi, ki nudi v vsakem oziru največje jamstvo za hitro in solidno izvršitev dela. A. Š.
Pretekli teden je bil, kakor znano podpisan dogovor med socijalisti in fašisti glede opustitve medsebojnih spopadov. V uvodu dogovora se ugotavlja, da so bili povabljeni k pogajanjem tudi komunisti republikanci in ljudska stranka, toda komunisti so načelno odklonili vsako vdeležbo pri pogajanjih, dočim sta ljudska in republikanska stranka odgovorili, da se ne vdeležita pogajanj, katerim sicer želita najboljši uspeh, ker se ne nahajate na isti bojni črti proti fašistom, kakor socijalisti in bi morda dogovor vsled njune vdeležbe izgubil mnogo na veljavi.
Po uvodu so navedeni posamezni členi dogovora, prvega te vrste, ki so res vredni, da se doslovno posnamejo.
Dogovor se glasi:
Čl. 1. Smatra se, da je tukaj posneto in potrjeno uradno poročilo od 28. julija t. 1., ki je rešilo pogojno vprašanje, ki so je iznesli fašisti glede odnošajev med so-cijalistično in komunistično stranko.
Čl. 2. Pet zgoraj omenjenih zastopstev (fašistovske stranke in parlamentarne skupine, socijali-stična stranka in parlamentarne skupine in splošne delovne zveze) se obvezujejo, da bodo takoj ukrenili, da se naredi takoj konec grožnjam, dejanskim napadom, represalijam, kazenskim pohodom, maščevanjem, izsiljevanjem ali kakršnimkoli nasiljem proti osebam.
Čl. 3. Znaki, znamenja in grbi ene in druge stranke se bodo spoštovali. V tem oziru so se predložile zahteve in formulirali predlogi glede izvesanja zastav na javnih poslopjih, toda predsednik (De Nicola) smatra, da se to vprašanje, ki spada izključno le v območje vlade injjparlamenta, ne more rešiti drugače nego potom dogovorov med političnimi strankami.
Čl. 4. Stranki se ozajemno, obvezujeta na spoštovanje gospodarskih organizacij.
Čl. 5. Vsako akcijo, postopanje, ali vedenje, ki bi bilo v navskrižju s to obvezo in dogovorom obsojajo tozadevni zastopiki že sedaj. Socijalistična stranka izjavlja, da nima nič opraviti z organizacijo in delovanjem ljudskih arditov, kakor je med tem razvidno že iz vedenja teh poslednjih, ki so se proglasili izven vseh strank.
Čl. 6. Vsaka prekršitev teh določb se bo morala takoj predložiti razsodbi sodnikov, ki bodo objektivno določili odgovornost za njo in objavili svojo razsodbo.
Čl. 7. V ta namen ‘bodo politične in gospodarske organizacije obeh strank skrbele, da se ustanovi v vsaki pokrajini po eno razsodišče, sestavljeno od dveh socijalističnih in dveh fašistovskih zastopnikov in predsedovano od osebe, izvoljene sporazumno ali pa, če ne pride do sporazuma^ imenovane od predsednika zbornice. Če bi stranke tekom 15. dni od danes Ine določile svojih sodnikov, jih podo imenovala podpisana zastopstva.
Čl. 8. Vsi krajevni dogovori, ki ne odgovarjajo točno smernicam tega dogovora, se smatrajo za razveljavljene.
Čl. 9. Organizacije se obvezujejo, da se ne bodo nasilno zoperstavile dejanski povrnitvi v službo onih oseb, ki trde, da so bile prisiljene zapustiti javna me-
sta, če se ta povrnitev določi zakonodajnim potom.
Čl. 10. Stranki se vzajemno obvezujeta na povrnitev vsega imetja organizacij ali posameznih o-škodovancev, ki se eventuelno nahaja v posesti organizacij ali pozameznikov.
Čl. 11. Podpisana zastopstva pozivajo časopisje tozadevnih političnih strank, da se ravna po smernicah tega dogovora, da se na ta način lažje doseže namen.
Besedilo tega dogovora se objavlja potom časopisja s trdim zaupanjem in voljo, da vsi razumejo, kakor zahtevajo resni časi, silo in veljavo te skupne pomirljive besede in da se ji pokore.
Rim, kabinet predsednika zbornice v Montecitorju, dne 3. avgusta 1921. — Slede podpisi.
* *
*
Z ozirom na gorinavedeno mirovno pogodbo je tajništvo vodstva .socijalistične stranke poslalo vsem odsekom sporočilo, v katerem naznanja sklenitev dogovora s fašisti, ki nikakor ne zmanjšuje socijalistečnega programa in delovanja. Posamezni strankini odseki — pravi sporočilo — naj upoštevajo splošni politični in gospodarski položaj. Z ozirom na podpisani dogovor je treba pokazati največjo disciplino. Pokrajinske organizacije se zato pozivajo, da poskrbe za točno izvršitev vseh določb tega dogovora in za imenovanje članov razsodišč.
Proglas splošne strokovne zveze ob priliki sklenitve miru s fašisti.
Splošna delovna zveza je poslala vsem Delavskim zbornicam in podrejenim organizacijam proglas, v katerem naznanja sklenitev dogovora s fašisti. Proglas pravi med drugim, da Splošna delovna zveza ne namerava iskati, kdo je zmagovalec in kdo pre-premaganec v tej krvavi tragediji, ker je prepričana, da je žalostna zmaga na strani protičlovečnosti, in protikulturnosti. „Rimski dogovor — pravi proglas — ni listina miru med se vojujočimi, temveč poizkus, da se vsi pozovejo k spoštovanju one pravice, ki je samo divjaki ne priznavajo: pravice do življenja: to je poizkus, da se polit, in gospodarski boji privedejo zopet na naravna tla, ki niso tla zased, napadov, požigov, umorov in tatvin. Rimski dogovor in niti premirje v razrednem boju, ki se ne more končati drugače nego potom odprave v-zrokov, ki so ga pozvročile in so mu povod, temveč je samo izjava, da se bo naredilo vse mogoče, da boj ne bo več bitka med strankami, katera nas je prenašala v preživele čase vsem v škodo in nobenemu v korist."
Proglas poziva zvezne organizacije in posebno Delavske zbornice, da spoštujejo sprejete obveze, a člane, ki so bili prisiljeni, da izstopijo, da se čim prej vrnejo, povdarjajoč, da se ne bo mogel nihče lojalno upreti delovanju Splošne delovne zveze za obnovitev, ker če bi se to zgodilo, se bo še enkrat ugotovilo, da krvavi boj ni posledica strasti, temveč nasilstva, ki je podpira razdraženost gospodarjev, kateri bi hoteli uničiti vsak proletarski odpor."
Za nujno pomoč Sovjetski f?uski.
Sodrugi! Prroletarci Julijske Benečije!
Veliko rusko republiko je zadela strašna šiba. Draginja, povzročena od grozne suše, ki je u-ničila in požgala še pred meseci bogato obetajočo žetev širnih pokrajin je vrgla prebivalstvo v nepopisno bedo. Grozno je pomanjkanje, ki ga morajo prenašati moški, ženske in otročiči, kateri zrejo dan za dnevom neizprosni smrti v oko. Čez trideset milijonov poljskih delavcev je zapustilo svoj rojstni kraj ob Volgi, — nekdaj tako cvetoči — in beži v obupu v druge kraje, da si poišče kak prigrizek. Tisoče in tisoče ubogih poljskih delavcev je našlo na tem obupnem begu že svojo tragično smrt. Temu pomanjkanju in lakoti pridružile so se še, kar je samoumevno, bolezni in epidemije, katerih uloga je, okužiti in pobiti še zdrav del človeštva ob tla.
Komunistična vlada Ruske se je po vsčh svojih močeh trudila, da omeji in prepreči širjenje te grozne šibe, ali pomanjkanje zdravil in vseh drugih sredstev jo pri tem neizmerno ovira in to tem bolj, ker je obkoljena od nasprotnikov, ki izkoriščajo ta tragičen trenutek človeške 'bede v svoje politično-kapitalistične svrhe.
Žalostna#usoda je prisilila zmagovito rusko revolucijo iskati kruh za svoje sinove izven svoje lastne dežele. Ona nam kaže, koliko odgovornosti, koliko požrtvovalnosti, koliko zvitosti v ocenjevanju dogodkov je treba pravim zaščitnikom proletarske revolucije. Ona nas vzgoja vse v šoli trpljenja in bolesti in vžiga v naša srca kal najglobejše udanosti, ljubezni in spoštovanja do onih v Rusiji, ki so žrtvovali in žrtvujejo same sebe v blagor vesoljnega proletarijata.
Delavci, socijalisti Julijske Benečije!
Sovjetska Ruska potrebuje nujno našo bratsko pomoč. Zadeta prej od strašne vojne šibe, in potem tesno obkoljena od krutega sve-tovno-kapitalističnega bloka, ki je hotel zadušiti vse, kar sh je proletarijat v svoje osvobojenje vstvaril, je obiskana danes od drugega ljutega in zavratnega nasprotnika: gladu.
Poročila, ki ndm dohajajo, so žalibog resna in skrajno težka. Cele trume prebivalstva bežijo iz krajev, kjer je suša uničila žetev in silijo proti mestam, v upanju, najti tamkaj pred poginom gladu svoje zavetje. Temu neznosnemu stališču pridružila se je kolera, katera žč dan za dnevom na stotine izstradanih žrtev. Manjka živež, manjkajo zdravila.
Treba je nujne pomoči 1 Vodstvo naše stranke je že organiziralo nujno nabiro skladov in blaga za te visoke in plemenite svrhe.
V vseh delih sveta odgovarja organiziran proletarijat navdušeno in čudovito na obupne pozive pomoči, ki nam dohajajo in odmevajo iz junaške rdeče republike.
Ne gre se za nesramne špekulacije, kakor to dela protirevolu-
cijonaren buržoazen svet, ki ob-doljžuje boljševiško vlado tega tragičnega položaja. Gre se za plemenit, človekoljuben čin, s katerim se izkaže v modri politiki tudi tesna zveza svetovnega proletarijata.
Treba je od ene strani razkrinkati nesramno zaroto, ki skuša izkoriščati glad ljudstva v svoje impe-rijalistične svrhe in kolonizirati sovjetsko republiko in od druge ■ olajšati z podporami neznosno trpljenje milijonov in milijonov mož, žen, starčkov in otrok.
Vsi delavci naj dokažejo svojo proletarsko vzajemnost in naj ra-devolje doprinesejo žrtve, ter dokažejo, da so pripravljeni deliti zadnji košček kruha z bratom trpinom, z sodrugom, ki se je vrgel prvi v postojanke in se branil zmagovito proti svetovnemu kapitalizmu, ki izziva danes vesoljni proletarijat ter si hoče kovati še nadalje dobiček iz žuljev trdečega delavskega ljudstva.
Svesti smo si, da bo proletarijat Julijske Benečije, kakor zmi-raj, tudi to pot odgovoril dostojno na podani mu poziv in se poprijel nujno in z vsemi sredstvi te plemenite pomožne akcije.
In odgovoril bode kakor najhitreje, vedoč, da podaljša vsak zamujeni dan grozne muke milijonov in milijonov človeških bitij. Na nujno delo torej, delavci in delavke Julijske Benečije !
Socijal>stični odb.za pomoč Rusiji.
Za sedaj se sprejemajo le denarna sredstva. Izdale se bodo tudi druge določbe za nabiranje blaga, zdravil itd. Vsi darovi naj se pošiljajo na: Socfjalisiični odbor za pomoč Rusiji, Trst, via S. Francesco 4, 1.
Nemčija in pomoč Rusiji.
Berlin, avgusta. Predsednik nemškega Rdečega križa Von Winter-feld je sprejel poziv predsednika Adorja za konferenco, ki se bo vršila v Ženevi 15. t. m. Von Winterfeld je izjavil, da je spričo veličine ruskega vprašanja potrebna mednarodna organizacija na najširši podlagi. Nemški Rdeči Križ je že v širnem obsegu začel pošiljati pomoč v zdravilih.
Žafiosfne razmere v Rusiji.
„Humanite" objavlja pogovor s socijalistom Lacortom, ki se je te dni vrnil iz Rusije in ki je pripovedoval o tamkajšnjih razmerah tako-le:
„Sedanje razmere v Rusiji so tragične, kakor so bile one leta 1891. Treba je razen tega upoštevati štiri leta vojne in tri leta blokade. V pokrajinah Samari, Saritovem in ob Volgi je položaj I neznosen in tragičen. Če ne pride kmalu pomoč, je na tisoče teh ljudij obsojenih na smrt. Kmetje izjavljajo vsi, da so pripravljeni prenašati vse, če se jim zagotove živina in potrebna semena. Delavci ne zahtevajo drugega nego košček kruha. Proletarijat drugih držav je dolžan pomagati, kolikor more. Če se noče, da ti ljudje umrejo za lakoto, je treba poslati v Rusijo nad 85 milijonov kvin-talov žita.
Iz Jugoslavije
Teror proti kotnunistom. — Komunistični mandati razveljavljeni. — Nove volitve.
V narodni skupščini je bil sprejet zakon, ki razveljavlja komunistične mandate za narodno skupščino in najbrže tudi za vse druge korporacije, občine itd. Zaradi atentatov je dala vlada skleniti ta zakon in že se je pričelo obče preganjanje komunistov po vsej državi. Osumljene poslance so aretirali, drugi sicer ostanejo na svobodi, dasi brez političnih pravic. Zakon je drakoničen, o tem ni dvoma.
Namesto 58 komunističnih poslancev se bodo vršile nove volitve. Meščanske stranke, v prvi vrsti vladne, se hočejo združiti, da nastopijo pri volitvah skupno in pridobe čimveč komunističnih mandatov. Meščanski volilci bodo torej glasovali še enkrat, da spravijo delavstvo pri teh dopolnilnih volitvah zopet ob nekaj mandatov. Če bi vlada hotela pravično ravnati, če je že razveljavila mandate, kar bi pa po našem mnenju tudi ne bilo treba, bi morala razpustiti narodno skupščino in razpisati nove volitve. Razveljavljenje 58 mandatov in pa omejitev volilne pravice je vendar tako velika izprememba, da se ne da poravnati kar z dopolninimi volitvami, pri katerih volijo tudi ljudje, ki so že izvolili svoje poslance, velik del volilcev pa pravzaprav izgubi volilno pravico.
Ali se reši vprašanje volitev tako ali tako, vsekakor mora biti naša dolžnost, da izbojujemo mandate, ki so doslej pripadali proletarijatu, tudi pri novih volitvah temu. Pohlep meščanskih strank
po teh mandatih ie krudč.eti. Jn če se v tem boju združi vse meščanstvo, tedaj se mora združiti tudi ves proletarjat v znak protesta proti obliki volitve, s katero se hoče zmanjšati števile delavskih zastopnikov v narodni skupščini.
Jugoslovanski fašizem.
Pod okriljem vlade se je v Bel-gradu konstituiral osrednji odbor „Narodne> obrane", ki je po poročilih belgrajskih listov takoj pričel z delom na razširitvi organizacije po celi državi. —- Tako pomaga naša vlada kakor italijanska, organizirati organizacijo fašistov, ki naj bi s terorjem ustrahovale celi narod in branili državo pred notranjimi sovražniki". Mi samo vprašamo, čemu plačuje narod orožnike, policijo, tajne agente itd. Ali samo za varstvo par oseb ? Kaj pa je pravzaprav za „Narodno brambo" ? To naj bo po vzorcu italijanske fašistovske organizacije teroristična organizacija, katere se bo vlada posluževala v boju proti strankam in osebam, ki nočejo biti hlapci in lakaji vladnih strank. V Italiji je fašizem povzročil državljansko vojno, ki še ni prav končana in ki je vladi in vladnim strankam sedaj samim zrasel čez glavo. Zato je dolžnost vseh naprednih strank, da stopijo v najo-trejšo kritiko take organizacije in skušajo preprečiti njeno ustanovitev. Vlada bi rada državljansko vojno, da bi lažje- v kalnem ribarila. Toda do tega ne sme priti!
Proletarci!
Čitajte in razširjajte
„Proletarca."
Stalaja proti brezposelnosti.
Rim, 26. julija. Vlada je predložila poslanski zbornici več zakonskih načrtov, ki imajo namen, omejiti brezposelnost. Zakonski načrti predvidevajo 61 milijonov za grajenje mostov in cest. 45 milijonov za izkoriščanje vodnih sil. 50 milijonov za grajenje pristanišča 29 milijonov za napravo proti povodnjim, 40 milijonov za zgradbe v Kalabriji, 10 milijonov za beneško luko, 5 milijonov za zboljšanje cest v bivšem vojnem ozemlju in 90 milijonov za železnice. Razven tega zahtevajo kredita 300 milijonov za predilsko in 60 milijonov za sugansko železnico. — Radovedni smo, če se bode vse to uresničilo.
Delavska blagajne se razpuščajo.
Poverjeništvo za socijalno skrbstvo je razpustilo ravnateljstvo o-krožne blagajne v Zagrebu in ravnateljstvo deželne blagajne za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ker v smislu zakona o zaščiti države v nobenem samoupravnem organu ne smejo biti komunisti.
Preganjanje socijalistov v Jugoslaviji.
V reakcijonarni Jugoslaviji niti socijalni demokratje niso več varni. Na povelje ministra notranjih zadev Pribičeviča so bili izročeni vsi uredniki sabadskega socialdemokratskega lista „Nepsava" s svojimi družinami vred Moljevi žendarmeriji. Ti so: Kalmar, Dakacs in Vertes. Nadalje je bilo od 59 izgnanih komunističnih poslancev tudi večje število aretiranih. Zaprli so v Sloveniji tudi Mihaela Koren, kateri se je ravnokar iz Moskve vrnil.
Položaj sovjetske vlade.
Berlin. — Ameriški senator France, ki se vrača iz Rusije v svojo domovino, je izjavil, da ne grozi sovjetski vladi po njegovem mnenju nikaka nevarnost iz notranjosti. Najmočnejša opozicija proti sedanji vladi prihaja od skrajne levice, ki je proti vsakemu popuščanju napram kapitalističnemu režimu. Senator France je dodal, da je trgovina med Anglijo in Rusijo v sedanjem hipu zelo živahna.
R H_Z INI E
Kongres francoskBft Strokovnih organizacij
Nauen, 27. julija. Kongres francoske zveze strokovnih organizacij se je otvoril v pondeljek ob prisotnosti tisoč delegatov kakor tudi več zastopnikov iz inozemstva. Po vesteh listov je došel v Lille kljub policijskim odredbam kot Leninov odposlanec tudi glavni tajnik komunistične internacijonale strokovnih organizacij, Lazovski, ki ga spremlja trojica ruskih komunistov. Pri razpravi vprašanja izključitve ekstremistov i2 zveze je došlo do težkih izgredov. Neki anarhist je streljal z revolverjem v govorniško tribuno, vendar pa ni nikogar ranil.
Poljski neodvisni socijalni demokrati so izstopili iz II. internacijonale, ne bodo se pa priključili zaenkrat še nobeni drugi internacijonali.
Fašistovski sedež razdjan od ljudskih arditov.
Komunist De Marchi je bil težko ranjen med nekim spopadom, ki je izbruhnil med fašisti in ljudskimi arditi pri Sv. Jakobu v Trstu. Takoj po njegovi smrti je šla deputacija ljudskih arditov na policijo ter tam vložila prošnjo za dovoljenje, da bi jim dovolili slovesno pokopati De Marchija. Policija jim ni dala dovoljenje. Ljudski arditi niso bili s tem nič kaj zadovoljni in so sklenili, da bodo odpeljali De Marchija brez dovoljenja policije v Milje, kjer se je imel vršiti slavnostni pogreb.
Dne 9. t. m. popoldne je pridrvel pred mrtvašnico mestne bolnišnice tovorni avtomobil, iz katerega je izstopilo kakih 30 ljudskih arditov. Nekaj jih je šlo v mrtvašnico, drugi so pa stražili pred vrati. Tisti, ki so šli v mrtvašnico, so zahtevali od uslužbe-nega čuvaja, naj jim izroči krsto z De Marchijevim truplom. Čuvaj je vedno vztrajal pri svojem, da ne izroči krste. Ko so videli ljudski arditi, da ne odpravijo s čuvajem z lepa, so začeli z grda: meni nič tebi nič so zagrabili krsto, jo naložili na avtomobil in jo odkurili proti Miljam. Vso stvar so izvršili tako hitro, da ni bilo, še predno, ko je prišla v mrtvašnico patrulja stražnikov, o arditih ne duha sluha. Kmalu potem je bilo odposlanih k Sv. Jakobu več stražnikov, ki so aretirali dva ljudska ardita, ker so našli pri njiju 2 bombi „Sipe“. Odpeljana sta bila na policijski' komisariat v ulici Amerigo Vespucci, kjer sta izjavila, da se pišeta: Ivan Lučah,* stanujoč v Škednju št. 901, in Karel Stanič, tudi iz Škednja št-990.
Okoli 7. ure zvečer so se vrnili ljudski arditi iz Milj v Trst. Bilo jih je kakih 270. V vrsti po štiri in štiri so korakali po ulici Sv. Marka proti Sv. Jakobu. Ko so dospeli pred sedež šentjakobskih fašistov, so jih ti zmerjali z raznimi psovkami. Pri tej priliki je bila tudi vržena bomba, ki pa ni nikogar ranila in tudi ne napravila druge škode. Istreljenih je bilo več strelov iz zamokresa. Ena kroglja je zadela 80 - letno Josipino Fortinijevo, stanujočo v ulici S. Zemone št. 7. Z avtomobilom rešilne postaje je bila odpeljana v bolnišnico.
Spopad, ki je trajal kakih 10 minut, so preprečili stražniki, ki so razgnali ljudske ardite in fašiste.
Od Sv. Jakoba so se odpravili ljudski arditi v sedež fašistov, ki se nahaja v ulici S. Vito. Pred sedežem so spustili nekaj strelov v zrak ter kmalu potem planili v prostore, kjer so razbili vse pohištvo, raztrgali razne fašistovske srajce in potrgali iz zidov več slik Gabrijela d’ Annunzija in kralja Viktorje Emanuela III. Pred odhodom so vrgli še eno petardo. Tudi pri tem naskoku je bil ranjen neki 24-letni Tomba, kateri je sedel v bližnji gostilni „Na-tale“.
Po šentjakobskih ulicah in kakor tudi po ulici S. Vito sq krožili pozneje večji oddelki stražnikov in fašistov,- ki so vsakogar preiskali. Pri tej preiskavi je bilo aretiranih več oseb, ker se je našel pri tem ali onem samokres brez orožnega lista ali pa kako bodalo.
Češkoslovaški rudarji se pripravljajo na veliko splošno stavko. Rudarski odsek v ostrovskem revirju je izdal proglas na delavstvo, v kateremu pravi med drugim : Kakor veste, nameravajo podjetniki odpovedati kolektivno pogodbo, podaljšati delovni čas ter znižati plače. Čaka Vas težak boj s podjetniki. Rudarska stavka izbruhne v revirju in seveda tudi po vsej republiki. Po preteku odpovednega roka nam ostanejo še trije meseci, da se pripravimo. Ta rok mora rudarsko delavstvo dobro izrabiti, da se pripravi na težki boj.
Huda obsodba. Dne 8. avgusta so slavili v Gorici spomin na dan 8. avgusta 1916., ko je italijanska vojska prvič zavzela mesto. Posebno slavje pa je bilo na bojišču okoli Podgore, kjer so' v strahovitih bojih potoki krvi močili zemljo in pripravljali poraz avst.-ogrs. sovražnika. „L’Avvenire d’ltalia“ je objavil pred slavnostjo odprto pismo na vojnega ministra Gasparottija. Iz pisma posnemamo: „Podgera, ime krvoprelitja in slave, neznanskih žrtev dveh vojska, grobišče junakov, ti gora, napojena od solz in krvi, ostaneš za vedno sveta v spominu Italijanov. Vojna je minula, minul je strah. Sedaj pa glejte ostudno rajanje med mrtvimi. Slavi se spomin na zavzetje strašne Podgore, gore smrti in na program oficijelnih slavnosti, ki imajo namen, da kdo dobi kak vitežki križec, je poleg zvenečih govorov iz ust tistih, ki znajo delati in se boriti samo z jezikom — tudi ne eden, ne dva, ampak kar trije javni plesi. To se je vršilo na grobišču junakov, v kraju strašnega klanja. Možki in ženske, ki so bili došli iz bližnjih krajev, oblastva in različna zastopstva, vse je plesalo, na eni in isti zemlji, na kateri je umirajoči vojak jokal svoje zadnje obupne solze, ter izdahnil svoj zadnji bolestni vzdih, preden se mu je vlila srčna kri. Visoki pod-petniki plesalk so -se vtiskali na lahno v isto zemljo, ki je sprejela zadnji poljub, umirajočega vojaka, ki ga je pošiljal v trpljenju materi in rodbini. Na mestu največjih žrtev so se sklepale ljubavne zveze, so se dogovarjali ljubi inski sestanki, so se pripravljala prešest-va. Vlačuge Italije— naprej! Spričo Podgore danes plešejo... Kaj nas briga vojna s svojim trpljenjem, svojimi žrtvami, petstotisoč mrliči, s petstotisoč ranjencev, in z vsemi bojevniki, z nje materami, ki so Izgubile svoje sinove, s soprogami, ki so izgubile može, s sinovi, ki so izgubili očete ? Danes se spričo Podgore — plešejo. Plešejo pa le tisti, ki so se v času skupnih žrtev, strahopetno skrivali, ali pa vzgleduhi, tatovi, izdajalci; — med ženskami pa tiste, ki so soproga v strelskem jarku sramotile... Tisti in te bodo plesali. Drugi in druge, ki tvorijo pošteno in hrabro Italijo, zadevajočo se svoje moči, svojih pravic, svojih velikih žrtev, vsi ti bodo obračali poglede v stran, polni gnusa in ozlovolje-nja, in bodo pljuvali na tla..."
Proti znižanju mezd.
Nauen, 27. julija. Delavski borzi v Robaisu in Tourcoingu kakor tudi vse ostale delavske borze v tej pokrajini so sklenile proglasiti za dne 2. avgusta splošno stavko v tekstilni industriji ter v vseh drugih strokah, kjer preti zmanjšanje mezd.
Pritisk Amerike na svoje dolžnike za razorožitev.
Pariz, 26. julija. Iz Washing-tona se poroča: Senator Borah je v senatu predlagal, da naj se iz-plačanje dolgov zaveznikov odgodi do časa po nameravani ra-zorožitveni konferenci. Ako se zunanje vlade ne bi mogle z zedinjenimi državami sporazumeti o razorožitvenem programu, bi dalo to ameriški vladi pravico, da vstrajapri načelnem izplačanju dolgov in obresti. Ako bi vlade še naprej izdajale znatne svote za svoje vojne priprave, bo Amerika prejkone pričela drugo politiko. Francija s svojo armado 800.000 mož je prekomerno močna in tudi Anglija izdaja ogromne svote za svoje priprave.
Laži o pohodu Rusije proti Poljski.
Varšava, 26. julija. Predsednik rusko-ukrajinske delegacije za po vratek beguncev v Varšavi Igna-tijev dementira vesti, da Rusija pripravlja vojaški pohod proti Poljski in izjavlja, da so protisov-vjetski listi razširili te vesti, da bi ustvarili napetost med Poljsko in Rusijo, da bi tako ovirali notranjo konsolidacijo v Rusiji in boj zoper lakoto.
nove vojne.
BUKAREST, 10. Romunska vlada je povečala svoje policijske in vojaške straže ob romunsko-turški meji.
Uradni list „Moniteur Officiel" je objavil pred kratkim odlok romunske vlade, s katerim se kličejo pod orožje vsi reservni častniki radi vojaških vaj, ki se bodo vršile v jeseni. K orožnim vajam so poklicani tudi nekateri letniki in bivši vojni ujetniki. Odlok pooblašča glavni štab, da te odredbe lahko razširi. Vsak dan prihajajo vlaki, ki dovažajo strelivo iz Francije.
Državna višja realka in državna gimnazija v Idriji.
za šolsko leto 1921-22.
27. septembra: Sprejemni izpiti za 1. razred. Vpisovanje v I. razred. — K sprejemnim izpitom za I. razred tukajšnje realke in gimnazije se morajo zglasiti otroci v 'spremstvu očeta, matere ali ka-kaga drugega sorodnika na ravnateljstvu do 9. ure zjutraj s krstnim listom in z zadnjim Ijudsko-šolskim spričevalom. Sprejemni izpit se polaga v slovenščini in v računstvu. Po uspešno dokončanih sprejemnih izpitih se vrši vpisovanje. Vpisati se morajo tudi oni otroci, ki so že prestali sprejemni izpit v juliju t. 1. Pri vpi- |
sovanju se morajo položiti šolske pristojbine v znesku Lir 7.70.
27, 28. in 29. septembra: Ponavljalni, dodatni in sprejemni izpiti za višje razrede, s pristojbino Lir 24. — Za pripustitev k izpitom v višje razrede je potrebna kolekovana prošnja (kolek —.60 L) na ravnateljstvo najkasneje do 15. septembra. Priloge: krstni list, domovinski list ali potrdilo županstva o bivanju v dotični občini ; zadnje šolsko spričevalo; dokaz identitete potom dokumenta s fotografijo (potni list i. t. d.).
vO. septembra: Vpisovanje v II.-VII. razred. Učenci, ki so že obiskovali tuk. zavod v minolem šolskem letu, plačajo pri vpisovanju iste priatojbino v znesku L. 3.50; novovpisani plačajo L. 7.70.—.
1. oktobra: Začetek rednega pouka.
Na oba zavoda se sprejemajo pod istimi pogoji kakor dečki tudi deklice.
Zrelostni izpiti. — Opozarjajo se vsi oni privatisti, ki bi želili maturirati na državni višji realki v Idriji v jesenskem terminu, da morajo vložiti tozadevve koleko-vane prošnje na ravnateljstvo najkasneje do 15. septembra. Kolek in priloge kakor za sprejemne izpite v višje razrede. Pristojbine: 50.— L. za izpit in 10. L. za diplomo.
Termin zrelostnih izpitov se določi pozneje.
Vse tu navedeno velja tudi za državno gimnazijo v Idriji.
V Idriji, svršetkom julija 1921.
RAVNATELJSTVO.
Okr. bolniška blagajna
v Gorici
Št. 60/R/21.
Razpis služb.
Pri podpisanem sta razpisani do 20. t. m. službi dveh provi* zoričnih oglednikov (kontrolo* rjev) izven službene pragmatike. Pogoji natečaja:
1.	Dovršitev mestne ali enako* veljavne šole.
2.	Znanje italijanskega in slo* venskega jezika.
3.	Zdravo telesno stanje. Prošnje naj se naslovljajo na
vodstvo blagajno do zgo*
raj navedenega roka.
Gorica, dne 5. avgusta 1921.
VODSTVO.
Vsaka proletarska družina mora biti naročena na
„Proletarca"!
Izdaja za deželno socijalistično zvezo in odgovarja za uredništvo
Alojzij Štolfa
| Tiska Tip. Giov. Paternolli v Gorici.
Zadruga pekovskih delavcev v Gorici
i
Lastna pekarna in prodajalna
Via S. P tetro št. 68
Vsaka proletarska družina se mora posluževati pri zadrugi.
Zadružno vodstvo.
„PROLETAREC”
Okrajna bolniška blagajna v Gorici
Štev. 57/R/21
Razglas
Podpisano, z namenom, da omogoči vsem svojim zavarovancem uživanje novih dajatev, ki jih je uvedel v pravilniku bolniške blagajne občni zbor, dne 23. januarja 1921 in ki jih je odobril Generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo, dne 16. maja t. 1., objavlja, kakor sledi:
I.	Zavarovanke, ki se nahajajo proti koncu nosečnosti in so zavarovane najmanj 26 tednov, v teku 52. pred' porodom, „starejše zavarovanke", imajo pravico do podpore nosečnosti za največ 4 tedne (člen 25.).
II.	Zavarovanke porodnice, ki dojijo novorojenčke, dobijo, ne glede na bolniško ali porodniško podporo, ki jim pritiče, posebno podporo kot dojenski premij v iznosu polovične porodniške podpore skozi dobo 20 tednov po porodu (člen 27;).
III.	Trajanje bolniške pomoči se razteguje za vse obolele zavarovance do največ 52 tednov. Dosledno temu se podaljša tudi doba za podporo in sicer:
a)	onim, ki so vpisani najmanj 26 tednov v teku 52. pred začetkom bolezni, „starejši zavarovanci", se izplača navadna podpora do najvišje dobe 40. tednov in na polovico od navadne znižane podpore za nadalj-nih največ 12 tednov.
b)	Onim pa, ki niso dosegli te najmanjše dobe članstva, o koji je govora v prejšnjem odstavku, se izplača navadna podpora za največ 30 tednov (člen 30.).
IV.	Na podlagi člena 31. novega pravilni!^ je pravica do bolniške podpore na račun blagajne neodvisna od pravice do dnine, ki jo dolžuje delodajalec zavarovancu vsled pogodbe ali zakona (§ 1154 b, civ. zak., § 8. zakon z dne 16. jan. 1910, štev. 20).
V.	Bolniška blagajna preskrbuje, ako je potrebno, špe-cijelno zpravljenje, kakor zobozdravljenje, kopelji, zdravilišča za rekonvalescente kakor tudi gotove predrage proteze v mejah, ki se določajo s posebnimi pogodbami (člen 37.)
VI.	Ako si je zavarovanec nakopal bolezen po lastni krivdi vsled pijanosti ali vdeležbe pretepov, more bolniška blagajna nakazati članovi družini vso ali del podpore in sicer v vseh onih slučajih, v katerih bi le ta slednja ostala drugače brez potrebnih sredstev za preživljenje (člen 41.).
VII.	Pod orožje poklicani zavarovanci zadobijo zopet vse pravice do vseh v prav Iniku predvidevanih dajatev z dnem njih odslovitve iz zgoraj imenovane službe, ako namreč isti tega dne še pripadajo bolniški blagajni. Temu dosledno se ne bode vštelo v prizanesni rok dobe vojaškega službovanja pa le tedaj, ako to službovanje ne presega dobe 4. tednov. Ta določila so nalično uporabijo tudi za morebitno dobo zadržanja v zaporu ali ječi (člen 46.).
Gori navedene določbe se v veljavi od dne 1. junija 1920.
Izvode pravilnika je možno dobiti pri podpisanemu proti plačilu 1 lire od komada kakor hitro bode dovršen tisk.
Gorica, dne 11. julija 1921.
Vodstvo.



lili
Anton Breščak I
VIA CARDUCCI 14. (GOSPODSKA ULICA)
Velika izbera vsakovrstnega pohištva
po najnižjih cenah
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke

nMiiniMiMiinm
Gorica I
l9 O
Gorica - ELIJA ČUK - Gorica
Piazza Cavour ex P. Duomo šlev. 9, lavo
—J
naznanja stavnemu občinstvu, da dospe V kratkem velikanska množina dvokoles in Šivalnih Strojev iz svetovnoznanih tvrd, ka* terc bode prodajal po zelo znižanih cenah.
Na izbero so posamezni deli dvokoles in Šivalnih strojev. — Velika zaloga pneumatik. Mr katere prodaja od Lir 25.- naprej ~SK8
Lastna mehanična delavnica. Stara ko lesa se popolnoma prenovijo. Pripo ■...— roža se za obilni obisk
;u
ELIJA ČUK
Telefon št. 50			V GORICI	 Corso Verdi Trnovski „Dom“			Brzojavni naslov: Ljubljanska banka	
						
Delniška glavnica			CENTRALA:		Rezerva SHS	
SHS kron			LJUBLJANA		kron	
50 MILIJONOV					45 MILIJONOV	
POPBUŽMICE; Breilce, Borovlje, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
OBRESTUJE vloge na knjižice po 4%
Na dalJSo odpoved vezane vloge po dogovoru
IZVRŠUJE vse v banžno stroko spadajože posle najkulantnejže. NAKUP IN PRODAJA vsakovrstnega tujega denarja
Uradne ure za občinstvo 8 i/2—12 in od 3—5.
Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
v/, '.v: -vr.vvM. rl ^ 74?
Ustanovljena leta 1812
Tiskarna in knjigama
Trgovina papirja, knjigoveznica in tvornica trgovskih registrov
Brzojavni naslov: PATERNOLLI • Gorica Medmestni telefon št. 13.
B	“	
- Corso Verdi št. 38	
	
IB
bife
ib
mm
„ADRIJA“ čevlji
„Čevljarska zadruga" v Mirnu pri Gorici
Edino domače podjetje te stroke
Izdeluje in ima v zalogi vedno 98 raznih vrst čevljev vseh velikosti in za vsak stan.
čevlji.našega Izdelka so delani IlCno In ;trpeino, ter se za Izdelavo rabi samo prvovrstno, lUno in trajno usnje. Kaka druga primes Je Izkljutena.
aaaagaaaaasBaaaagaaaaaa
Pazite na varstveno znamko, ki je vtisnjena na podplatu ali nadplatu
iaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
BBBBBBBBBEBBBSBBBHBBBISE
Ako čevlji nimajo znamke,
niso naš izdelek
BBBBBBBBBBBBBBBBBEBBBBB
Varstvena znamka
Čevlji našega izdelka se lahko naroče naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici ali kupijo v naših prodajalnah : V TrStU, Via Rettori, Jt. 1 blizu magistrata, V Gorici, Corso Verdi 32, V hiši Centralne posojilnice.
Zahtevajte čevlje «ADRIJA» pri vseh trgovcih. Trgovci so dolžni prodajati naše izdelke po od zadruge določeni ceni, pomnoženi za poštnino. Na zahtevo kupca morajo trgovci pokazati originalni, tiskan cenik «Čevljarske zadruge*-V krajih, kjer trgovci ne drže čevljev našega izdelka, se iščejo zastopniki v svrho naročanja za privatne stranke. * Zastopniki dobe za svoje delo primerno odškodnino.
Zadruga je izdala nov bogato ilustriran cenik, katerega pošlje na zahtevo brezplačno.
Vsi dopisi in naročila naj se pošljejo na naslov:
„Čevljarska zadruga14
v Mirnu pri Gorici
iiim
giji
jilllU