tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra _ INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Z odločnim delom naprej! V zadnjem času je .v našem podjetju vrsta dogodkov, ki porajajo pri članih kolektiva čelo vrsto ; Vprašanj. Marsikaterega člana kolektiva se loteva Negotovost, nekateri postajajo nezainteresirani za ' delo, ne vidijo več poti ipd. Tako. razpoloženje je zelo škodljivo tako za posameznika kakor tudi za celoten kolektiv. Vsi vemo, da si» v podjetju res precejšnje težave, vendar tudi vemo, da je. kolektiv podjetja ISKRA, y katerem delajo delavci z dolgoletnimi izkušnjami, sposoben te težave premagati. To je pokazalo tudi zadnje zasedanje delavskega sveta podjetja. Na tem zasedanju; o čemer je govora v posebnem članku v našem časopisu, je bila Sprejeta po predlogu aktiva ZK podjetja cela vrsta Sklepov, katerih realizacija nam zagotavlja boljše poslovanje podjetja. Razumljivo je, da pot ne bo lahka, da sklepe, ki so bili sprejeti, ne bo lahko realizirati,: vendar je edina pot. Z dosledno izvršb tvijo vseh teli sklepov, za kar obstajajo realne možnosti, so storjeni prvi koraki k izboljšanju situacije. Že v zadnji številki našega časopisa smo omenili problem obratnih sredstev in investicij. Sklepa pa teh dveh vprašanjih nem nakazujeta rešitev tako v vprašanju obratnih sredstev kot v vprašanju nadaljnje investicijske izgradnje.' Realizacija sklepa, da v naslednjem letu ne moremo imeti nobene eno. te s poslovno izgubo, odpravlja eno izmed osnovnih dosedanjih težkoč in sporov v okviru podjetja pri pokrivanju izgub, Bodoča organizacija podjetja, katere glavni'cilj je prenos gospodarjenja in odgovornosti za gospodarjenje .na tovarne ter občutno zmanjšanje stroškov skupnih služb, je tudi važen ukrep v smeri konsolidacije podjetja. Izvedba sklepov o angažiranju vseh strokovnih in družbeno, političnih sil v preorientaciji reševanja ekonomskih problemov znotraj podjetja ih enot, v izboljšanju tehnologije, organizacije, smotrnejšem zaposlovanju delovne sile, rentabilne angažiranju obratnih sredstev, pravilnem poslovanju kadrov, nam zagotavlja boljše poslovanje podjetja. Vsi tl sklepi, kakor sklepi zadnje seje upravnega odbora podjetja, ki smo jih že prlobčlH v zadnji številki, so dokaz, da so se v podjetju napele vse sile, da se bo situacija rešila. Jasno je, da se dosledna izpolnitev zadanih nalog zahteva od vseh članov kolektiva, posebno od tistih, ki so na odgovornih mestih, saj neizpolnjevanje nalog od teh povzroča dalekosežne škodljive posledice. Podjetje ni v takem položaju, da ta položaj ne bi. bil rešljiv. Od nas še zahteva samo, da vse naloge izvršujemo v redu. Gospodarska panoga elektroindustrije, v kateri se razvija naše podjetje, ima velike perspektive, ki se vsakodnevno še večajo. Tudi mednarodna delitev dela na tem piodročju je široka, zato ni potrebno imeti skrbi za gospodarski razvoj našega podjetja. Zato proč z vsem pesimizmom! Z vestnim strokovnim delom, oprti predvsem na lastne sile, bomo kaj hitro lahko izšli iz te situacije, ki pa nam bo tudi šola za bodočnost! GP. Radioindustrija Zagreb na letošnjem sejmu'»Sodobna elektronika. Iz tehničnih razlogov smo morali skromen sestavek o sejmu izločiti iz prejšnje številke in ga prihraniti za današnjo . Z izrednega zasedanja DS podjetja Delavski svet podjetja je ekonomičnemu poslovanju v ve. Skratka — sleherno pri-imel 8.U. m. popoldne svoje prihodnje. ložnost in možnost moramo 7. (izredno) zasedanje, kate-. Iz tega poročila, oz. ugoto- usmeriti v reševanje notranjo rega osrednja točka dnevnega vitev povzemamo predvsem ekonomike Iskre, če kot člani reda naj bi bila razprava o to, da moramo pri nadalj- delovne skupnosti želimo, da stališčih Izvršnega komiteja njem 'poslovanju vse sile bo podjetje z vsemi svojimi CK Zveze komunistov Slove- usmeriti v to, da bomo čim enotami začelo delati in ponije, o katerih so govorili prej izšli iz trenutnih težav, slovati pod normalnimi por prisotni člani na aktivu ko-'opirajoč se pri tem izključno goji. munistov Iskre, ter o stališčih na zdrave sile in lastne mož. v tem skopem poročilu si-. sekretariata konference ZK nošti, kajti v danem položaju cer ne bomo navajali podrob. našega podjetja, glede neka- nikakor ne moremo računati nosti in ugotovitev aktiva ZK, ten h perečih druzbeno-politič- na kakršno, koli izdatnejšo kajti o tem smo v našem nih vprašanj v Iskri. - -pomoč zunaj podjetja, ki bi listu že pisali, vsekakor pa so | Uvodnim besedam pfedsed- nam, pomagala do ugodnej- pred kolektivom, zlasti-pa še I mika DS, tov. Iva štembergar- ših, normalnejših pogojev po. med člani Zveze komunistov ja je sledilo poročilo sekre- ____ ‘ ... v prihodnje dovolj- jasne in tarja konference ZK Iskre, Dosledno izrabljanje noira- odgovorne naloge,, od izpol-tov. irig; Rudija Vavpotiča, ki njih rezerv, varčevanja, dvi- nje vanja katerih pa je odvis. je nakazal nekatere nujne ganje produktivnosti in po. no -kako in kdaj se bomo iz-ukrepe znotraj; podjetja in poln odklon od vsega, kar nas kopali iz sedanjih težav. ' pri urejanju .-notranjih druž- je doslej vodilo v ekstenzivno v nadaljevanju zasedanja beno ekonbmskih odnosov, gospodarjenje, vse to nam ;e predsednik UO podjetja, kar naj. bi pripomoglo k čim mora postati zakon, po kate- tov. Tone Nedog prečital skle. hitrejšimu saniranju nastale- rem moramo z vso resnostjo pe 'upravnega odbora, pred-~ ga položaja hi k čim bolj reševati svpje notranje teža- sedriik sindikalnega odbora podjetja tov. ing. Franc Jan pa je pojasnil Stališča sindikalne organizacije k ugotovit, vam in stališčem aktiva ZK. Pričakovati je bilo, da se bo ,, ..... , . .. BBi ...... , , , ob tako pomembnih ugotoVit- « ™ei? rrj* m za 421.193 dolarjev h stališeih dveh močnih a!i 526 mili. deviznih dinarjev izdelkov, kar je do sedaj aružteno-političnih orgahiza-največja izvožena mesečna vrednost našega podjetja sploh. cij- v podjetju večje število V pr!^ei3a7ixZ lanfkim septembrom je bila vrednost izvo- ¿lanov delavskega sveta ogla. za več kot še enkrat večja. Vrednostno smo glede na siIo k razpravi toda niti ,po-pogodbo z Jugobanko popolnoma izpolnili svoje obveze. zivi predsednika DS niti nie-Na konvertibflno področje smo izvozih 58 % vseh izdel- gggjggi bi razpravo kov, na vzhodno področje 20 /o in na klirinško 22-,/a. oživel, niso premagali povsem Izvozna lista je obsegala Po panogah je dosegla naj- neranunljiye molčečmosti^P1** 23 držav, na prvem mestu večji izvozni uspeh tovarna ^anov DS. ^°df - pa so ZDA z uvozom 112.000 v Železnikih, ki je poslala kaJti naši problemi niso tako dolarjev. Na drugem mestu 72.000 elektromotorjev v majhm, da bi jih lahko rese. je Indija s izravnavo inže- ZDA. Kranjska tovarna^>Elek- val1 m le z niririga, nato Tur&ja, Zah. tromehanika« je druga z iz-”ostjo ž anov najvišjega Nemčija in povsem nepnča- vozom električnih števcev v Samoupravnega organa v .kovano — južnoameriški Turčijo Kambodžo, Saudovo poaj ,JU| pac . ,Pa ——- - - - ^ morali s *#■» Doslej najveoii izvoz Peru. bi le-ti aktivnim Vabimo bralce in člane delovnega kolektiva, posebno pa še dopisnike, da nam s svojih delovnih področij pišejo o vseh perečih problemih in njihovem reševanju v naši skupni želji, da bi čimprej našli najboljšo pot Iz težav, v katerih se nahaja naše podjetje. Arabijo; Sirijo in Taisko, te- MM s■ SVOJim lefčrnskih aparatov v Turčijo' sodelovanjem v razpreta osve-in Sirijo, a avtomatskih tele- || vsa vprašanja_ m poma-fonskih central v Turčijo in gatipnpkanjuslehernemo^ t ____„ T__________, .J . nOsta, ki bi vodila k rešitvi Libanon. Lep. .uspeh je do- ««v-«-««:.!, nmhiflmm/ segla s prodajo električnih nakazanih Problemov, vrtalnih strojev oz. njih de- Kljub pretiram molčečno, lov v Švico in ojačevalcu h članov DS so bili sprejeti naprav v Avstrijo. Sestavnih- nekateri tehtaj sklepi, katere .delov — relejev in kontak- v celoti objavljamo ^na običaj-torjev sta nakupili največ strani današnje številke Italija in Vzhodna Nemčija. ™ nam bodo vodilo k reše-Pfžanska tovarna »Avtoma- vanju naše interne problema, tika« prodaja z- uspehom (Dalje na 6. strani) (Dalje na 6. strani) Razpis Kadrovska komisija »ISKRA«, tovarna avtoelekttrič-nih izdelkov Nova Gorica razpisuje delovni mesti: VODJE SERSiSKE PROIZVODNJE Hugoji: «.) Dokončana višja ‘šola ali I, stopnja strojne $a-teffiete z najmanj Metino ^¡prakso na enakem' ali sorodnem delovnem mesta in odsluženim vojaškim rokom. b) Dokončana srednja tehniška šola strojne smeri z najmanj 5-letno prakso na enakem ali sorodnem delovnem mestu in odsluženim vojaškim rokom. VODJE TEKOČE PROIZVODNJE Pogoji: a) Dokončana višja šola ali I. stopnja elektro ali strojne fakultete z najmanj 2-letno prakso na enakem ali sorodnem delovnem mestu to 'odsluženim kadrovskim rokom, b,) Dokončana srednja šola elektro ali strojne smeti z najmanj 5-letno prakso na enakem ali sorodnem delovnem mestu in odsluženim vojaškim rokom. Pismene ¡ponudbe sprejema-»ISKRA« Kir-anj, tovarna avtoelekteičnih azdelk jv Jflova Gorica (kadrovska službah, ¡do vključno 31. tddtobra 1965. Tovarna ne razpolaga s stanovanjem. Lahko pričakujemo ugodno rešitev Zmanjšanje izostankov z dela v ZZA V Zavodu za avtomatizacijo so pred čascon imeli sorazmerno veliko število raznih izostankov, ki so ne-'dvonrno vplivali na povečanje poslovnih stroškov, hkrati pa tudi na sam potek dela. Samoupravni organi ZZA so o tem pogostokrat razpravljali, .posebnega rezultata pa vsi prejšnji ukrepi niso rodili, dokler m bil lani v oktobru osvojen .predlog o uvedbi posebne stimulacije za vse elane kolektiva, ki ne bodo imeli izostankov od dela. Stimulacija je bila določena v visim 1000 din na člana delovnega kolektiva, ki v preteklem -mesecu ni imel nikakega izostanka -od dela, razen seveda izostankov, ki ne sodijo med izredne — to je razen nedelj to praznikov, rednega letnega dopusta ali službenih potovanj. V lanskem letu je ob produktivnem delovnem času, upoštevajoč tudi državne praznike in redne ‘letne -dopuste, -ki je znašal 1*860198 delovnih -ur bilo na račun izrednih izostankov, bolezenskih izostankov in izrednih dopustov izgubljenih 136.527 delovnih ur. Letos, po uved-' bi stimulacije, pa se je ob 1,908.385 produktivnih delovnih urah izgubljeni delavni čas. zmanjšal na 116,354 oz. s 6;8"% celotnega fonda delovnega, 'časa "v letu 1964 na 5,7% v letu 1965. Uspeh. je uvedba Stimulacije na prisotnost vsekakor dosegla, kljub temu pa je' število izgubljenih delovnih ur še vedno dokaj visoko "in bo treba Še nadalje stremeti za njihovo omejitev. V prejšnji številki smo -Objavili, da je Biro za avtomatizacijo železnic pri naši ¡Prodajno servisni organizaciji, po več ko štirih mesecih -obsežnega in odgovornega déla izdelal' in razmnožil celotni projekt inženiringa za avtomatizacijo naših železnic. Naprosili smo direktqjjja Biroja za avtomatizacijo železnic, ing. Draga Podlogarja, naj nam pove kaj o tem, kako je bila ponudba ISKRE v Beogradu sprejeta in kdaj lahko pričakujemo odgovor na vprašanje: »bomo pošle dobili ali ne, oz. kakšni bi ti pošli lahko bili.-« Na našo radovednost nam je ing. IPod-logar pojasnil naslednje': «Predvsem moram poudariti, da -ste precej prehitri pri tem, ko bi radi objavili že kar končni rezultat celotne te akcije. To seveda ne gre tako naglo. No, na kratko o tem, kako taka reč teče«. Našp ponudbo, torej célot-•no tehnično in drugo dokumentacija, smo temeljito in TBalnO pripravljeno poslali v 'Beograd, kjer je 2®. septembra bilo čftanje -cen in vro--čenje ponudb petim investitorjem ‘Skupnosti Jugoslovanskih železnic v "Beogradu, ■Zagrebu, Ljubljani, Skepju in Sarajevu. "Povsem jasno je, -da ti dve dejanji pri vsem tem še prav nič ne pomenita, “kajti obilno dokumentacijo, tako tehnično, kot tudi drugo, morajo ‘investitorji najprej še podrobna proučiti in preveriti, kdo izmed ponudnikov -dejansko -obeta najugodnejše tohnične in -ekonomske rešitve. Teoretično ■imajo investitorji pravico prispele ponudbe temeljito proučiti v -3—4 mesecih, a dejan- ' ško v -dveh ali treh 'mesecih, upoštevajoč pri tem vse pokazatelje, ki jim bodo omogočiš Izbiro najugodnejšega ponudnika, lahko pričakujemo, da se bodo v glavnem odločili. Odliko preuranjeno bi bilo govoriti že sedaj o tem ali bomo in v kolikšnem obsegu uspeli, kajti tako -obsežnega gradiva investitorji nikakor ne morejo proučiti v nekaj dneh. Ža to j e potreben čas in tega konkretno mi lahko preživimo v prepričanju, da smo za ta veliki posel pripravili solidno in realno ponudbo in si z njo med ostalimi ponudniki priborili nedvomno ugodne pozicije, saj smo šli pri seštavi te ponudbe v prav vse potankosti, kar pri nekaterih drugih ponudbah ni bil primer. ■ Ponudili smo realne, konkurenčne cene, v naši ponudbi pa sta zajeta še dva druga vabljiva momenta in Sicer dokaj skromen zahtevek po deviznih sredstvih ih "boljše tehnične rešitve, kar bo vsekakor investitorje vzpodbudilo, da se bodo odločili za najboljšo ponudbo. „ Menim, da prav nič ne gre- " širno, če z optimizmom pričakujemo rezultat licitacije, Iki bo znan, ko bodo investitorji proučili vse prispele ponudbe. Trdno upamo, da naša prizadevanja niso bila zaman in prav zato lahko pričakujemo, da bomo pri avtomatizaciji našihželeznic dobili dobršno, Če ne cClo pretežno mero .celotnih poslov. 'Upam, da sem s tem vsaj za silo potešil vašo radovednost in željo, da bi bralce »ISKRE« čimprej dbvestfllj kako je z našo pbnudbo '2a-jednitam JŽ za avtomatizacijo železnic«. «c- Nabavna organizacija v novih prostorih Kot je znano, je bil s 1.4. '65. razformiran 'takratni komercialni sektor podjetja v dve organizaciji, in sicer Pro-dajno-servisno organizacijo (PSO), ki združuje tal® domačo prodajo kot tudi izvoz, in Nabavno organizacijo (NO), ki združuje bivšo ‘CNO in uvoz. PSO ima svej sedež v Ljubljani na Kotnikovi d, Nabavna organizacija pa je do 27. 9. 65. toda svoje .prostore y Ljubljani na Titovi nesti (uvoz) ¡in v Kranju, -Tavčarjeva 43, jdomača nabava). Ker je bilo, koordinirano delo -ob lokapijskd ločitvi uvoza in domače nabave, zelo težavno, sta se .itako domača nabava kot uvoz izselila -iz dosedanjih svojih ¡poslovnih prostorov in se preselila v nove prostore v Kranj, v -Gasilski dom, Kidričeva >30, torej v stavbo, kjer imata .svoje prostore Organizacijsko kadrovski sektor s Počitniško .sjrup-noštjo podjetja 'in Oddelek za Oblikovanje, Splošnega sektorja ZZA. S preselitvijo uvoza in domače nabave v nove prostore je Nabavna organizacija napravila tudi notranjo organizacijsko -spremembo s tem, da jo namesto ločenih nabav za domači trg in za irrozemški trg organizirala '4, nabavne Skupine po grupah materialov z nalogo NABAVLJATI material na domačem kot tudi na inozemskem «trgu. Prepričani srno, da bo ta -organizacijska sprememba u-.godno vplivala na nadaljnl potek poslovanja te naše važne organizacijske enote. S preselitvijo iz Ljubljane v Kranj je bil dan poseben ■poudarek varčevanju, saj bomo s tem prihranili na leto 30 milijonov din samo n a Stroških za najemnino prostorov. ■ -I. ‘S. Dopisujte v Iskro! O bodočih obrisih ISKRE Kakšni so interesi za skupno ISKRO pravd« za mnoga življenjska področja, potem to velja prav gotovo .pri pripravljanju in Sprejemanju -nove organizacije našega podjetja. Naše glasilo obravnava v zadnjem času čedalje -bolj vprašanje »jutrišnje« ISKRE. Dosedanje obravnave se že niso spustile na nivo,* kjer bi razpravljali In konkretno dokazovali koristi in prednosti ali pomanjkljivosti takšne, ali drugačne -organizacijske in poslovne forme podjetja. V kratkem pa bodo morale odgovorne .službe -razgrniti pred naš kolektiv svoj konkretni predlog. Nahajamo se v času izva- darrfost slehernega člana kujanja gospodarske reforme, lektiva, samoupravne 'enote Eden od -caJjjev reforme je ali Skupne službe. Vse to je med drugim tudi ta, da bilo prepočasno in zaradi tebi «delovala dejstva refor» ga neuspešno! Prepočasno me v smeri okrepitve raznih gospodarškb napredovanje, v integracijskih procesov v go- nekih primerih celo gospo-spodarstvu in izven -njega. darsko zaostajanje (n. pr. Danes je povečini vsem Stalna finančna nelikvidnost) jasno, da sedanja stopnja in- našega podjetja, je sprožilo tegracije našega podjetja ni akcijo za revizijo integracij-: takšna, da bi sproščala n. pr. ske (organizacijske) oblike Spodbudo in trud za višjo »ISKRE«. Storilnost 'in povečano gospo- V času, ko $>omo razprav- ,. Naše dosedanje Izkušnje to ljah -o spremembi orgamza- rbzultati, ki smo jih dosegali ° Pos^ovll*j oblike pod- v sedanji integracijski formi jetja, nam'grozi določena ne- jn praksi, niso -najbolj pozi-varnost, da bi lahkomiselno tivni oz. m cel» dokaj nega-m -neperspektivno nasedli tivni, vsaj ;na področju .spro-■razmm lekniističmm ali celo š&mj* poslovne spodbude to ■osebnim namenom -in intere- Vlaganja truda v dviganje eom, ki so jim -skupne kori- storilnosti, h krepitvi gospo-sti in perspektiva običajno damosti itd. malo mar. Nekako je v naši naravi, da smo pripravljeni • Vsi se sprašujemo —• zakaj ? poslušati in upoštevati stali- Odgovor je iskati predvsem šča raznih demagogov, ki -B» podjetja,, na vsp ostale narjev. varnah, zaradi česar bomo. v na zunanje» tržišče. Seveda mite- ZK in» mladinska orga- tovarne v podjetju pa 4?°/».. Zadolžitev- po- sanacijskem., začetku: meseca decembra bodo uspehe dosegli le- ta- nizaeija- bosta morala- temu; Za zadnje tromesečje letoš- programu za september znaša* morali izvršiti posebne dogo-, krat, če- bodo kondenzatorji njega teta, znašajo» obveze j!5,0-;QOO:O(iO din,, ocena zniža-* voce z., vsemi tovarnami» PSD, i%%, obveze, vseh. «sto- nja, kaže- 61«tfl00*008 dinarjev.: Kak5ne ufcrcpe te že podlih enot pa 55 ¿o, kar pomeni-,, Podatki o terjatvah se na- vzela PSO1 za znižanje postov-da mora kolektiv PS® prak- našajio le na kupce, za prodajo nih »stroškov? tično realizirati polovico sa- gotovih izdelkov; rezervnih nacijskega načrta podjetja za delov in izvršene storitve s kvalitetni te cena. konkurenčna-. Mladinski komite je organizirali v pretekli mandatni dobi prostovoljno delo pri če (Dalje na 6. strani) kov;, kjer je- obravnaval nedisciplino posameznih mla- V PSO'smo že v aprilu te- ---- in izvršene storitve s nrijseli inten- obdobje julij—december- 1965.. strani PSO,. ne. upoštevajo pa taDrtaravhoa twarne V PSO smo, se teh nalog'iod^octejoiiBatettela i*Mu* avraMn ■del^m temu primerilo £udi lotiTT in tovairn; ugotovljeno pa je, ¡3a podvzelt v ta namen,- vrsto» se, te; terjatve, počasi obračaj^., organizacijskih ih <3rugilx prikazuj, spanja, zalog; je. ukrepov, med drugimi tu4i> treba upoštevati,, da j'e proiz-take kot’ so: prekinitev kori- vodnja v septembru bila pre-šfenja - -rednih letnih dopu- cej večja, kakor so pr.edvide-stcrv, obvezno nždtemo delu vali operativni plani tovarn brez plačila iti slično. in. za skoraj eno milijardo Rezultati izvajanja sanacij— dip nad povprečjem prejšnjih „ sfeega-načrta, za obdobje. ju- mesecev» Ena izmed, naših najmlaj- kakršnima, so to. delo» oprav- K-j—september potrjujejo pra- Tako. j,e samo prodaja, na šib tovarn — tovarna, elek- Ijali prej, izključuje pa na- vilnost naših sklepov in ukre- domačem tržišču, v mesecu, tronskih naprav — je pot dalje tudi vsakršen, izmet. ®ovSi»s.^- sm^^lr;ceteh pepeli» septembru. letošnjega leta »vzorcu drugih, dobila prve Predlog iing.. Komana Ku- tevratr sanacijski načrt v tem. znašata 4,554.000.000.— din, svoje racionalizatorje- Le- naverja zajema nov, koristen obdobju. kar je za WOO.ODO.OOO več: kot teh doslej še ni veliko;--kljub* postopek pri: izdfelavi kon- V številkah ih sliki TOištejj. v.jstem mesecu preteklega temu pa so. predlagali ragio- taktov za oscilatorje visokih «ja:: lete, nalizacije oz. tehnične izbolj- frekvenc in ga bodo-takoj po Pomemben rezultat smo save, ki bodo v ■vprašanju posvetiti- večjo» pozornost. Komite- je* v letošnjem tetu;'organiziral’ tudi izlet ria Plitvička jezera, ki je* zete lepo uspeli Po poročite predsednika* j«- ščenju in urejevanju okolice kile pričakovati, da še bo tet» imel več* sestati- razvila živahna diskusije, pa. Tudi v tovarni elektronskih naprav ¡1 se razvija Razred* 3 Po sanacijskem . ža mesec, julij in avgust, je znašal. 42T.Q0OI, s čimer je ških. bila zadolžitev 75,QOO„06Q din, tudi, izpolnjena kumulativna Ing, Valentin Urbančič, jje doseženo znižanje pa je zna- obveza do JTJGQB'ANKE za komisiji jft. racionalizacije. ta šalo 80;760.0QO dinarjev». prvih 9 mesecev letošnjega tehnične izboljšave tovarne Zadolžitev po sanacijskem leta in je skupni izvoz v tem predložil koristen nov poste» programu za mesec septem- obdobju» že narasel na pek pri razlakiranju ta- des-ber je znašala 75,006.000 din,, 2,899.498$, oksidiranju tiskanega vezja, ocena znižanja za september Za iv» kvartal letošnjega To delo je po njegovi zami-pa kaže 70,000.600 dinarjev» leja pa je, bil na razširjenem šli možno opravljati zlasti z kolegiju* PSO,.»v začetkh tega .domačimi, cenenimi sredstvi * . . ?3¥e' ki bodo v mansičem pristanku Zavoda za avto- j*- odaovora. _««* dobili Mla- dosegli tudi v izvozu* saj je. lahko, ustvarite določene pri- matizacijo. ta naročnika tudi dinei so, na kraiu sklenili d* programu izvoz v mesecu septembru hranke prir poslovnih strm praktično uporabili v proiz- bodo v* uajtaaičem* času’ or- vodinjii». * :'» » gan-iairaU' sestanek mlad-in»- Kakor so v tovarni žeuve- 'sivega? aktiva,, kjer naj; bi di— (javili racionaliza-torski pred- rektor odgovarjal na njiihovat log ing. Urbančiča, tako de- vprašanje- V' prihodnjem-te— laj‘o že tudi po zamisli ing. tu« bode» organizirali v-eč» po— Jožeta T¡slaba ta» Vinka Reb- svetov, na katerih bodo. ea na izboljšavi uvoženih obravnavali proizvodno pro— trimerjev. btematiko* tovacne in podjefe- Vsi tl predlogi bedo. Iprav» ja, delo sMnbupravnih. orga-. Ra,zlred 6 meseca,, že* izdelan Operativni tetreje~ta. uspešneje,“"lahko gotovo pn-nash prihranke na nov; poHtičnih ocganizacij mi Zadolžitev po sanacijskem načrt za. izvajanje sanacijske- pa ga opravlja tudi, nekvaUr -Proizvodnih stroških, je-ti se razna druga, teKota vpra— 'programu za julij in avgust ga programa podjetja, ficirana delovna sila ta po Pa bi bili nedvomna lahko Sanja Tovarniški* komite; po» 179,0001000 din, doseženo, znl- Analiza tržnih razmer na njegovem postopku pred- S« večji; ms hi bile serije v sodeiovarrju s koMomacii— žanje je znašalo 81»,'485.000 di- domačem težišču kaže, da je vsem. izključuje potrebo, po elektronskih naprav večje, stan konutejem mladine pea- narjev. treba računati» se z večjimi uvozu gumijastih kolutov, s -J- (Dalje na 6. strani) ni bilo-tako*. Bilo* je. neka}, vprašanj v zvezi s Športom» in zabavnim življenjem v Semiču;. ki }# popolnoma zamrlo. Mladinci si še vedno* niso na jasnem-, da mora biti težišče dela mladinske organizacije v proizvodnji. So pač* mladi; in nimajo* potrebnih izkušenj. Sindikat i'n ZK bi jim morala bolj pomagati prt' njihovem delu. Mladinci so* prišli nar konferenco* predvsem z namenom», da od vodstva zvedo, težave, kako bo z njihovo to— varno, v» prihodnje; ker- jim ni vseeno» ali* dobivajo» 80; % ali 109.%» osebne dohodke, ven— ko je potekala na vrata* gospodarska reforma. Danes bi .bilo nepravično •pripisovati vso krivdo za; prepočasno ta okorno »reali»-.zacijb (znižanje zalog -v okvire* planskih- normativov;)- samo tovarnam,, čeprav- nosijo» levji- delež odgovornosti ta »krivde. Sedanji: sistem, gospodarjenja. namreč» ne delu-j;e- na* stanje v" tovarnah neposredno» zato tovarne niso občutile (do nedavnega)welih posledic Dokler je kril rezervni sklad dokaj1 redno osebne dohodke,» domači ta tuji -dobavitelji pa so nam oskrbovali našo proizvodnjo »s potrebnimi' reprodukcijski-mi materiali, »na kredit«, smo delal»! ta poslovali »po planu«, hkrati pa smo prehajali v vedno večjo neli-•kvidhost. Jfastaviti si moramo torej vprašanje: 1. Ali bi naše tovarne planirale tako» visoko Povečanje obsega proizvod- nje, Že bi bila obratovalna sredstva, s katerimi: razpolagamo, dejansko, ne sapo formalno preko normativov go-, spodanskega plana, razdtelje na na posamezne tovarne? V' situaciji .dejansko razdelje nih obratovalnih sredstev,, bi tovarna, ki' bi proizvodnjo pocenila (ne da bi imela za to potrebno kritje v obratovalnih sredstvih), občutila že v kratkem času vse negativne posledice takšnega gospodarjenj». Takšni tovarni bi zelo hitro zmanjkalo sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, sredstev za nabavljanje reprodukcijskega materiala ta sredstev za plače vanje obveznosti. . 2*. Ali bi» posamezne naše tovarne nabavljale domače in* uvozne materiale prek svojih realnih potreb, če bi točno vedele; koliko imajo sredstev ta koliko jdh lahko porabijo ža materiale, ker jim bo sicer zmanjkalo za druge potrebe? Ce bi namreč tovarne v-celoti in dejansko razpolagale s svojimi, obratovalnimi sredstvi, bi imele nad planom ta stanjem sredstev preko internega ali eksternega žiro računa tekočo, dnevno evidenco. Vsako večje ta daljše preseganje sredstev na razredu 3 b'i imelo za. posledico blokado žiro računa. Tako pa sta centralna evidenca in obračun nad angažiranjem obratovalnih sredstev bila veliko prepočasna in preokorna (globalna), da bi' se jo dalo zadovoljivo uporabljati v operativnem smislu. 3. Ali bi naše tovarne v slučaju dejansko razdeljenih obratovalnih sredstev brezglavo ta neodgovorno proizvajale »po planu«- tiste proizvode, s katerimi je trg že prenassčen? Imamo nekaj primerov, ko so" naše tovarne proizvajale »po planu« in »zamrznile« s tem v gotovih izdelkih in nedovršeni proizvodnji' še nadaljnja* skupina» (manjkajoča-)* obratovalna sredstva. 4. Ali» bi naše tovarne dopustile, v slučaju neposrednega razpolaganja z. obratovalnimi' sredstvi; tako* visoko ta drago stalno, kreditiranje mnogih naših* kupcev? V sedanji organizaciji smo dopustili, da se ja neposredni, stik tovarne s trgom popolnoma pretrgal. 5. Naslednje vprašanje s področja prodaje se nanaša na problem zaloge ta skladiščenja gotovih proizvodov ta sredstev, ki se vezana v teh zalogah. V sedanji organizacijsko poslovni praksi smo »uspeli« ločiti tovarno od njenih neprodanih- zalog gotovih proizvodov. Ko je »prevzemna kontrola« naše prodajne organizacije prevzela v tovarni izgotovljene proizvode ta jih prepeljala v »ba- zenska skladišča«, je bil za tovarno rešen* problem izdelanih proizvodov. V tovarni j.ift hišo več »videli« ta sojih lahko »izbrisali« iz* svoje daljne evidence, šele ko je bila »mera potna« z neprodano zalogo, kamor so dote -kale še nove količine »po planu« proizva-janib proizvodov, »so v tovarni reagirali na prošnje in intervencije prodajne organizacije-, da. naj »za božjo voljo« prenehajo s »plansko proizvodnj©*.. PomanjkanjO -ta- odSotnostr-kratkoročne «(dnevne) operativne evidence nad stanjem* gotovih proizvodov, gotovo* ne doprinosa k pospeševanji* obračanja sredstev» na razredu 6. 6. Posebno poglavje sestavljajo (na» področju prodaje)» višin» in* objektivnost splošne prodajne režije ta prodajnih bonitet, ki jih odstopamo kupcem. Vse premajhen; ta preneartaten je v se- »Elementi« o reorganizaciji afisani. Razprava o novi organizaciji Iskre je- zelo razgibala vse naše kolektive; le-ti intenzivno raz/nišljajo, katera organizacijska Oblika bi najbolj. odgovarjala v , našem podjetju. Sindikalni odbor tovarne »Elementov« je v torek, 7. oktobra razpravljal prav o tem vprašanju, kar ni čudno, saj se nahaja v posebnem položaju ob novi reorganizaciji. Poleg reorganizacije navzgor — (podjetje) — bo morala nujno izvesti reorganizacijo tudi navzdol — do svojih obratov. Po svojem organizacijskem sestavu je tovarna »Elementov« v bistvu »mala« Iskra. Cilj sestanka je bil, da se predstavniki posameznih obratov izjasnijo, kakšne so njihove težnje Ob novi reorganizaciji v okviru podjetja in tovarne. Razprava je pokazala, da jim najbolj odgovarja oblika »združeno podjetje«. Predsednik tov. Ladiha je obrazložil variante za reorganizacijo tovarne -same. »Nujno je« — je dejal —- »da se z novo organizacijo da čim-več pravic samim obratom, posebno pri organizaciji proizvodnje, delitvi dohodka, kadrovanju itd. Vse to kaže, da se bo moral celoten aparat v sedanjem sestavu uprave tovarne občutno zmanjšati. . Predstavniki iz, obratov so poudarili, da bodo priprav-. ljenir finančno vzdrževati v upravi tovarne'vse tiste Službe, ki bodo njim potrebne oziroma, ki jih ne-bodo imeli sami. Vsako dupliranje služb naj odpade. Vsi predsedniki sindikalnih podružnic obratov so bili mnenja, da se mora z novo reorganizacijo predvsem ' zagarantirati zdrave ekonomske odnose v okviru tovarne in podjetja. Posamezni obrati težijo pb popolni osamosvojitvi oz. naj bi bili samostojne tovarne v okviru združenega podjetja. Ta težnja obratov ni nova, vprašanje je le čas in eko- nomski račun. Taka organizacijska oblika, ki je sedajo je do neke meje v razvoju pozitivna in nujna, z izpopolnitvijo služb v obratih, specializacijo, velikoserijsko proizvodnjo itd., pa je nujno,: da se obrati osamosvojijo v samostojne* enote. Iz razprave o novi organizaciji je bilo razvidno, da politični forumi teže k čistim ekonomskim odnosom, k večji .ekonomski samostojnosti, kar bo vplivalo na večjo produktivnost, boljšo organizacijo dela in večjo zavest delavcev, da z ustvarjenimi sredstvi sami razpolagajo. Kritične "besede so bile izrečene na račun PSO in ZZA. Vse kaže, da so tovarna, kakor posamezni obrati izgubili zaupanje v.-omenjeni organizaciji, zaradi neorganiziranega, počasnega in dragega poslovanja. Vsi ti Očitki so bili v razpravi podprti s konkretnimi primeri, po drugi strani pa so-bili nekateri preveč posplošeni in gledani iz ozkega zornega kota. Mnenja sem, da še bo marsikatera tovarna in obrat znašel, kaj kmalu v želo težavnem "položaju, če bo prevzel jvso prodajo v lastne roker Saj bodo kmalu ugotovili; da se ne prodaja kar »mimogrede«,-ampak da bo potreben širši aparat, ki bo poleg proizvodnje in ostalih ¿služb, daleč najvažnejša služba .^ okviru ¿note; če bo hotela sploh obstajat!.. To 'pa dokaj stane, posebno če vzamemo v poštev tudi izvoz, ki bo življenjsko važen za vse tovarne in obrate. Vsi prisotni so bili mnenja, da je spremljajoči razvoj potreben tovarni oziroma, da je na plačilni listi tovarne, ker ni nujno da je dejansko tam nameščen, če ni za to ustreznih pogojev in prostorov. Za bazični razvoj so bili vse mnenja, naj osta-. ne skupaj in da je primerno dimenzioniran na potrebe (Dalje na 8. strani) »še mnogo zdravih in »športnih« let!« — so zaželeli sodelavci svojemu'vodji Jožetu Ahačiču v strojni orodjarni. »Elektromehanike« ob odhodu v pokoj. Tov. Ahačič je med pionirji »Iskre«, rastel je z njo, doživljal vzpon, pa tudi težave. Težko bo pozabil na »Iskro«; dvajset let dela ga veže z njo... Kot vnet športnik, pa bo zdaj, ko bo imel več časa, vzgajal mladi rod Tržičanov v dobre smučarje V jadikovanju ni rešitve Negodujemo na levo in ; desno, nad sedanjimi osebnimi ¡dohodki, nad poslovanj em, organizacijo, kvaliteto nekaterih .naših izdelkov, produktivnostjo, disciplino, delovnim vzdušjem, posebno v sedanjih dneh, -ko je zaradi .raznoraznih težav — subjektivnih; in objektivnih — padla delovna morala, Da, kar negoduj emo,. toda' v ’ tem ni rešitve niti za ep problem niti za eno našteto težavo. Prav tako' ni rešitve v jadikovanju, m rešitve v spominjanju starih časov, ni rešitve "v- iskanju botrov inrštridev od včeraj m jutri — le’ v nas samih je rešitev! Toda pe V iskanju čarovnic, niti pavšalnem obmetavanju in širjenju nezaupanja v sposobnosti vseh in vsakogar kje na vodstvenem položaju, v rušenju položajne in osebne'avtoritete pred-postavljenih " ' Nikogar ne zagovarjam, niti sebe, ne moreiii pa zagovarjati tistih, ki v Sedanjih težavah ribarijo v svojo .korist, na račun drugih naših sodelavce^ in tudi Celotnega kolektiva: Na račun celotnega kolektiva pravim zato, ker za marsikatero našo pavšalno odločitev ali izjavo nihče ne stoji, nihče osebno ne' odgovarja, ker odgovarjamo VSI — torej nihče!. V našem glasilu je izšlo dokaj člankov o tem, da je treba le kvalificirane Ijjidi postavljati... na kvalificirana delovna mesta! Ce bi to v naših kolektivih delali že prej (a še danes, ne!), če bi vsako delovno mesto imelo tudi opis nalog in odgovornosti, oz. opis pravic in dolžnosti, poleg analitske ocene isamega delovnega mesta, potem marsikatera' današnja.,težava ne bi bila nobena težava! Že, zdavnaj bi bilo znano kdo odgovarja .na?nekem položaju in, kdo .ne, in tudi vsak sam bi bil na jasnem, kako je z njim. Jasno bi bilp: odgovarjaš na delovnem mestu ali ne odgovarjaš ..., izpolnjuješ za-htevanelpaloge ali jih ne izpolnjuješ ..znaš — ne znaš!? Prepričan sem, da je prav v sedanji situaciji, v času, ko morajo biti vse naše vrste strnjene v enem samem ho- tenju: izpeljati sanacijski načrt tak kot je (ker boljšega nimamo), prav sedaj je več kot potrebno napraviti anajl-i zo vsakega delovnega mesta*' mu določiti naloge in dolžnosti ter pravice, mu odrediti težo, postaviti zahteve, pa oddelkih in delavnicah, trn-'. tajništva pa do zadnjega oddelka, neke delavnice; ; ,.?iS To bi bila prva etapa..Nato je treba pregledati zasedbi in napraviti korenite kadrovske spremembe. Toda rds korenite! če bomo še v naprej po udomačene^» načinu postavljali ljudi na razpisana delovna mesta, bo to del kriv-. de za naše težave. . Skrajni čas je, da v, vsaki delovni enoti posvetijo kadrovskim vprašanjem kar največjo skrb. Le v dobrih-stro-kovnih kadrih je rešitev, pa tudi ,v nas samih; v našemi Znanju,-v, polni Uporabi našin, fizičnih in umskih moči z&i-. dobro vsega podjetja in vsakč naše delovne enote posebej/ in ne nazadnje za dobro naj vseh, ki nam. Iskra daje naš vsakdanji kruh. I. S. danji poslovni praksi vpliv kar je dobro, kar je dalo ke, ki nam bo. ki juh decen- 'izvozom, oz. odkupljene od, prodaje, nabave to obračuna: tovarn na formiranje in vi- pozitivne rezultate in kar je traliziranemu razpolaganju s poslovne banke, v blago po (skupila mehanografija). Jas- šino splošnih prodajnih stro- perspektivno. Mislim, da sredstvi, omogočala skupno stvarni, tržni vrednosti. No-' no, da nam bo ob vsem tern škov, čeprav jih v končnem moramo uporabiti pri for- koriščenje in gospodarilo besna druga organizacijska potrebna tudi skupna uprava obračunu dokaj »neposredno« miranju nove organizacijsko izkoriščanje razpoložljivih, oblika nam ne bo omogoča- (verjetno zelo skrčena) Z občutijo, ko jih morajo obra- poslovne oblike predvsem sredstev in celotne gospo- la ekonomskega gospodarje- določenimi službami,-k;i boekj čunati in plačati v breme dosedanja izkustva in upo- darske Zmogljivosti,' s kateb nja z deviznimi in dinarski- v stanju gledati nekolikč svojega dohodka. števatd , v najbolj dosledni ,'ro .razpolagamo. . a»i. Sredstvi, ki jih bomo bolj »naprej«, kot posamez-, Več podobnih vprašanj, kot obliki element ekonomske V mislih imam preveč po- pfedvsem zaradi interesa.po-, he tovarne in formirati so nanizana n. pr. za področ- računice. V presojanju in vršno pripravljen iii, še bolj sapiezhih komunalnih bžtnk, skupno politiko, je prodaje, lahko razvijemo odločanju pa moramo biti površno precenjen _ koncept raztepli po teh bankah, brez Če bi na koncu povzel vse- še za področje razvoja, inve- zelo elastični in prilagod- o naši interni banki. Zaradi sleherne možnosti,, da bi jih bino o »jutrišnji« ISKRI, po- sticij, finančno knjigovodske- l.iivi. Konkretno: Na primer: določenih formalističnih pred- lahko kadarkoli še zbrali za tem si predstavljam,, da bi ga poslovanja 'in splošne tisti, ki bo svoje proizvode pisov . in lokalnih interesov Se tako donosne posle. morija ostati ISKRA inte- uprave. Vse to so organizaci- tudi v perspektivi bolj .po- posameznih obči n smo za- Račun iri/ekonomsko teh- grirana skupnost, ki bi Je, ki so zaradi svoje speci- ceni in ekonomičneje (z en- vrgli formo, pfek katere bi tanje bo nedvomno pokazalo, —predstavljala f navzvenj fičnosti in objektivnega kratno letno pogodbo) pro-. lahko na cenen Pačta zdru- da je koristneje in bolj go- strnjeno ta enotno organdžw položaja, dokaj odmaknjene dal, kot pa skupna prodajna ževali in realizirali naše,- spodarsko imeti za večji del rano firmo »ISKRA«, ki tt od neposrednih ekonomsko organizacija, naj bi smel to sicer zelo individualizirane našega proizvodnega progra- —zavarovala. navznoter gospodarskih žarišč. opraviti sam. Tovarn, ki bi/ interese. Razen možnosti ta- ma skupno razvojno ustano- čimbolj, poslovno in ekonp- Kakšni so torej po vsem svoje proizvode tudi v per- tervencijšlje koncentracije vo. Seveda se bodo morale v mično obliko; katera bi sprp- tem še interesi za skupno spektivi lahko razvijale kva- sredstev (po sistemu gospo- tem primeru osnove, na kaj stila vse rezerve in razvila ISKRO? Po mojem veliki; litetno, ekonomično in uspeš- danstvenih naložb) za obra- terih je -zgrajen, im sedaj živi spodbude za doseganjč nat- večji, kot so bili kadarkoli, mo same, ne piTsniel zadrže- tovalne ta investicijske na- naš ZZA, bistveno preuamc- višje stcrilnosti j.n gospodari Takoj pa moramo postaviti vati oz. celo omejevati no- mene, bi .lahko realizirali riti k trgu ta njegovim za- nosti ter ustvarila, pogoje ^ vprašanje, kakšna nai bo ta ben togi predpis! • samo prek lastne 'interne htevam in k proizvajalcem in splošno napredovanje tovari) skupna »jutrišnja« ISKRA? Mislim pa, da bo pa zelo banke edino zdravo osnoyo, njihovim •možnostim. in kolektivov, ki bodo tvorit Ce bomo pametni, se bomo narobe, če si ne bomo znali na kateri bi spreminjali de- Ista računica bo veljala skupno »ISKRO«, izognili vsakemu podiranju, (ali hoteli) organizirati obli- vize. ustvarjene z lastnim tudi za organizacijo skupne -Z* Mladinska konferenca v »Elektromehaniki« Skupno delo političnih organizacij predpogoj za uspešno reševanje proizvodnih problemov »- Mladinska organizacija »ElektrbmeKanike je imela 10. oktobra svojo redno letno konferenco. Zaradi dogodkov, ki so bili v zadnjih dnevih predmet diskusij v tovarni, je bilo pričakovati, da se bo na konferenci zbralo precejšnje število mladincev, vendar je bil obisk bolj slab, saj «e je zbralo vsega 50 mladincev in mladink. Razveseljiva je ugotovitev, da je bilo na konferenci precej gostov. Od vodstva tovarne še je konference udeležil direktor'ing. Danilo Dolgan, politične organizacije je zastopal ''sekretar TK ZK tov. ing. Mitja Klobčič, samoupravne organe pa predsednik DS- tov. Polde Gregorač. Od žuna-i njih gostov so se ‘konference udeležili član CK ZMS tov. tudi v prihodnjem letu nadaljeval. Predsednik 'mladinske organizacije tov. ' Henrik Peternelj je v svojem referatu Hamzal vrsto. nerešenih vprašanj, ki so pripeljale podjetje v tako težak • gospodarski položaj. Politične organizacije' so ugotovile,- da tako dalje ne' gre več, Zato ŠO bili sprejeti konkretni' sklepi, ki so bili poslani samo- Franček Rogelj, predsednik občinskega komiteja ZMS Kranj tov. Franc Thaler ter predsednik koordinacijskega upravnim organom kot pred-komiteja ZMS podjetja tov. Viktor Kprošec. Konfereci so log za izboljšanje gospodar-prisostvovaii tudi predstavniki tovarn Železarne Jesenice, skega položaja. Litostroja Ljubljana in Planike Kranj. ” "" “ ....... Poročilo o delu tovarniškega komiteja je podala sekretarka tov. Jožica Zupanc. Iz referata je bilo razvidno, da je bilo delo komiteja razdeljeno na pet komisij. Tovarniški komite je imel v svoji mandatni dobi enkrat mesečno posvet s predsedniki .mladine /iz EE. Na teh posvetih so bili mladinci seznanjeni z delom in V živahni diskusiji, ki se je razvila po referatu predsednika,' so' diskutariti navajali napake, ki se v tovarni še vedno dogajajo. Delavci premalo parijo na stroje in orodje, ~ dela se škoda, še vedno je preveč izmeta in Konferenca mladine »Elektromehanike« je nakazala niz problemov, vendar mnoga preveč pavšalno Sprehod po sejmu Pravzaprav človek moje sorte ne ve, kje bi si začel Osnovna dejavnost komisije sklepi mladinskega komiteja, tudi disciplina bi bila lahko ogledovati številne aparatu za gospodarstvo je bila or- Na omenjenih sestankih so boljša. Aktiv mladine »ATN« ganizirati po ekonomskih se mladinci tudi dogovorili je na svoji proizvodni kon-enotah mesečne proizvodne zá akcije, ki se bodo po EE ferenci postavil vodstvu ob-komference in zasledovati izvedle. Omenjena oblika de- rata zahtevo, da se zmanjša, rezultate mladinskega tek- la je bila zelo uspešna, zato število režijskih delavcev, bo komite s tako prakso (Dalje na 6. strani) re in'izdelke, ki jim ne ves — čeprav je povsod vse napisano . — nitf. imena niti namena. Pa vendar — poskusiti je treba, čeprav v vej ši televizijski pro j ektor, ki omogoča projeciranje TV sporeda na platno, pri čemer je slika zelo jasna in stabilna. Zunaj razstavne hale sta danska tovarna »Storno« prikazala svoje premične in fiksne radiotelefone/ angje- movanja. , Tudi program, dela kadrovske komisije je bil obsežen, storjenega pa je bilo zelo malo. Razen evidence aktivnih mladincev in mladincev, ki so /bili izvoljeni v, 'samoupravne smo se z vsa resnostjo lotili problema zboljšanja notranje ekonomike Q tem pa M bil® tudi že obširno pisano v 33.. številki našega glasila. Katere delovne enote PSQ so rentabilne jn katere ne ter kakšni bodo nadaljnji ukrepi v PSO za znižanje stroškov? V PSO* so na samostojnem računu delovne enote Servis Montaža, Maloprodaja iaBAŽ. Vse te enote izkazujejo po periodičnem obračunu za I. polletje letošnjega leta pozi- . -liven, rezultat, katerega pričakujemo tudi ob koncu letošnjega leta- Celotno, poslovanje pa je dolgoročno tudi usmerjeno tako, da lahko pričaku-iemo trajno rentabilnost teh dejavnosti- Seveda pa nivo dohodka teh enot ne zadošča za razširjeno reprodukcijo:. ki mora za te- delavnosti vsekakor biti'predmet skupnega dogovora v podjetju. Prodaja pa je v' sedanji ureditvi podjetja predračun-» ska enota-e sistemom budžeti-ra-nja_ Mi se s tako ureditvijo nismo: nikdar strini alk ker smatramo, da je tu edino pravilno vzpostaviti- čiste ekonomske odnose, ker prodaja v bistvu ni neka režijska dejavnost. temveč nadaljevanje proizvodnje. Smatramo, da je ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in brata FRANCETA BOGATAJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam oddelka »državna kontrola« in sodelavcem pokojnika za izraze sožalja, poklonjeno cvetje hi venec, i ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. žena Marija, stot Boris, hčerka Marija, Franci z družino, sestra in brat prav zaradi tega, ker to ni bilo tetko urejeno kot smo želeli mi in tovarne, prišlo do številnih razprav o stroških PSO in da tudi delilni ključi niso nikdar ustrezali dejanskim razmerjem, ker so pač vedno vse delitve po ključih problematične.JVti torej predlagamo direktni obračun med tovarno in PSO. V PSO se program za zboljšanje notranje ekonomike še nadalje izvaja, tako da lahko že v prihodnjem letu pričakujemo še nadaljnje znižanje stroškov. Kako teče prodaja in kakšno- je stanje na. kontu naših kupcev? Prodaja v prvih devetih mesecih letošnjega leta je v primerjavi s prodajo v istem obdobju lanskega leta (»tekala takole: Mesec f JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL. MM JUNIJ JULIJ AVGUST» SEPTEMBER SKUPAJ Indeks. 65/64 ' L0& til lil-105 91 83-127 163 . 135 ‘ 112 Stanje terjatev pa se je- gibalo v letošnjem letu- takole: mesec: (v milijonih-din) 31. I. ?8. tt. 31. III. 30: IV. 31. V. 30. VI. 31. VIJ. 31. VHI 30 IX. 6.720 0630 7.028 8.252- '8.398 8.008 ^.726 6.396 7.060 Iz tega je razvidno, da se jč načrt, ki smo ga začeli izvajati pod vodstvom tov. Faturja v septembru lanskega leta, ko; je PSO prevzela od finančnega sektorja uprave podjetja. saldakonti kupcev v svojo, pristojnost, uspešno izvajal vse do meseca marca letošnjega leta, ko so zunanji či-nitelji. (odlok p zamrznjen ju cen, odvzem kratkoročnih kreditov za obratovalna, sredstva trgovskim organizacijam) nadaljnje izvajanje programa ustavili. Sanacijski načrt podjetja predvideva posebno visoko'znižanje terjatev. Zato je bilo potrebna še posebej izredne napore vložiti v izterjevalno službo. Pri tem je bil dosežen pomemben rezultat, saj je plačana realizacija v obdobju julij — september 1965 znašala din 12.500,600.900.—, kar je za 2,930,000.000.— več kot v istem obdobju lanskega leta. Vzporedno s tem se vodi akcija prisilne Izterjave, kar nam potrjujejo podatki, da je bilo do konca- meseca septembra toženih ca 1.900 kupcev za znesek preko 3 milijarde.-dšn. Vloženih je bilo- preko 900 izvršilnih predlogov v znesku ca 1,500.000.000.— din,, od katerih je potrjenih in še neplačanih zaradi blokiranih žiro računov naših kupcev preko 600-,000=000,— din. (Nadaljevanje s 51 strani) ker je mojstrov in brigadirjev preveč, delavcev pa še vedno- primanjkuje, še vedno se dogaja, da dobrega delavca postavijo za. vodjo linije, kjer postane slab administrator. Mladinci so- povedali, da so- v prenekaterih delovnih, enotah mojstri, in brigadirji z nepopolno osemletko, mladi tehniki pa morajo delati na normo. Na konferenci je bilo. tudi rečeno, da šefi- mojstri in brigadirji ne smejo biti samo ozko strokovno usposobljeni, ampak morajo poznati tudi interne pravilnike in zakone, ki se nanašajo na delovna razmerja. Na tekočem bi morali biti; tudi s sklepi sa? in »upravnih organov in polt fcičniht organizacij, saj se delavci pogosto z. raznimi vpra-' šanjf obračajo na svoje predi postavljene vendar pa. večkrat ne dobijo, odgovora, ali pa so odgovori nepravilni; V svoji diskusiji je direktor tovarne pohvalil prizadevnost mladincev pri izrednem izobraževanju, V letošnjem letu na raznih, šolah) izredno študira , prek 250 mladincev. Med mladimi delavci pa je še vedno težnja, da bi takoj ko končajo šolo, radi zasedli», odgovornejša delovna mesta. Za uspešno delo na takih delovnih- mestih je potrebno poleg teorije tudi določena praksa, ki pa se ne pridobi v šoli; teorijo in. praksa sta pogoj' za ’uspešno delo.. Taka bo morala biti v bodoče naša kadrovska politika. V zvezi z. nastalo situacijo v tovarni je tov. ing. Dolgan dejal, da je treba delavcem jasno in odkrito povedati, kako stojimo in kdaj se bo situacija MLADINSKA KONFERENCA V TOVARNI KONDENZATORJEV SEMIČ (Nadaljevanje s 3. strani) j el j a pripravil, za mladince ciklus predavanj pod imenom »Sola za življenje«. Ob koncu -so izvolili nov mladinski komite, za predsednika pa- je bil soglasno- izvoljen- tov. Torte Plut. Zaključna misel:- Mladinci so pričakovali: da bodo od vodstva tovarne slišali, kdaj ho- tovarna . pričela delati s polno zmogljivostjo-. Pomanjkanje reprodukeijskega_ materiala tz uvoza in velika podražitev domačih surovin, je pripeljala tovarno do tega-, da so morali v letošnjem letu odpustiti 12 delavcev. Tudi osebni dohodki so se dokaj znižali, zato ni čudno, če delavci želijo, da se- tovarna v najkrajšem . času izkoplje iz teh- težav: Kljub- zelo težki situaciji,, v kateri se- tovarna, trenutno nahaja, ni- bilo na konferenci nobenega predstavnika uprave, samoupravnih organov in političnih organizacij, kar kaže na nepravilen odnos, do mladih proizvajalcev. F. D. izboljšala, še v naprej je potrebno odločno izvajati sanacijske ukrepe. Vodstva morajo, pri, tem osebno- odgovarjati. V' najkrajšem času, bo potrebno- določiti proizvodni. program tovarne,.. izboljšati organizacijo in tehnologijo ter administrativni aparat. Posamezne EE. vse premalo iščejo notranje rezerve, ker za vsako povečanje proizvodnje iščejo nove delavce V prihodnjem letu. bo tovarna sprejemala, predvsem tiste, delavce, do. katerih dma obveznosti. Sekretar TKZK tov. ing, Klobčič j,e povedal, da so politične organizacije v to-varili postavile zahtevo, naj se znotraj tovarne izdela sanacijski program-, pri, tempa je v prvi vrsti' treba rešiti vprašanje plana in financ: »V prihodnjem letu bo potrebno. izdelati analize, katere izdelke se nam v bodoče še izplača delati. Znotraj tovarne bo potrebno izvesti premik delovne sile. Zaskrb- ljujoče pa je dejstvo- da je strokovni nivo- članov DS tovarne precej nizek; Vsa vprašanja, ki so jih komunisti postavili pred samoupravne organe, so le-ti zreducirali samo na problem direktorja. »Komunisti bodo pomagali novemu vodstvu tovarne pri naporih za ozdravitev tovarne., Posamezni delavci po tovarni govorijo O' razcepitvi političnih sik To mi res! Politične organizacije so enotne v vseh najpomembnejših vprašanjih, ki se- tičejo nove organizacije, podjetja,, ukrepov. za izboljšanje gospodarskega položaja; tovarne in kadrovskih sprememb v vodstvu tovarne,« je v razpravi poudaril ing; Klobčič;. V diskusiji so sodelovali tudi, ©stali gostje, ki, so> pozitivno ocenili napore političnih: organizacij- v tovarni; da se »Elektromehanska« n najkrajšem času izkoplje sz težav, v katerih se trenutna nahaja. Rtih , Dostei naivecp izvoz (Nadaljevanje s 1. strani) Področje obveznost realiz; električne gramofone v tujir mo. Največ jih je prodala v Peru,- nato v Bolgarijo in Zah. Nemčijo. V tem mesecu je zelo na-rastla tudi prodaja avto« električnih proizvodov novot-goriške tovarne. Največ sta jih uvozila Romunija in Italija, nekaj pa. tudi Anglija in Češkoslovaška. Tovarna polprevodnikov v Trbovljah je prispevala k izvozu selenske polizdelke in germanijeve diode ža Avstrijo, Zah. Nemčijo in Poljsko. Indonezija je kupila varilne avtomate, Bolgarija Pa TV stabilizatorje tovarne električnih aparatov v Ljubljani. Tudi Kanada postaja vedno večji kupec naših izdelkov. Nakupila je radijske torejeranik©: tip^ »Evropa« in »Opatija« sežanske tovarne in zvočne kombinaoije »Elektromehanike«. Elektronskih sestavnih delov ' tovarne elementov v Ljubljani je največ nakupila' Zah. Nemčija, kondenzatorjev tovarne v Semiču pa Vzhodna Nemčija, če prištejemo k navedenim uvoznikom š? Tn-dijo z omenjeno poravnavo inženiringa za dobavo investicijske opreme, je to v grobem- celoten pregled’'izvoza to panogah proizvodnje. S septembrom je hkrati dopolnjeno tudi tretje četr-ietje. Podjetje je takole realiziralo svoje obveze: Trome- sečje obvez- reali- nost zacija I. $ 1,051.813 1,056.416,73 II. $ 886.666 888.929,57 III, & 941.333 954.152,50 Skupaj S 2,879.812 2,899.498,80 Tudi področna izpolnitev je bda glede na obvezo-ugodna: Koruvert. $ 1,244.836 1,475.371-Vzhodno. J 700,785 5-76.66Ä Klirinške $ £34.218- 847.454» . Ji zadnjpm trimesečju- h» naš izvoz, še,- naraste! zaradi: dodatne obveze, ki naj bi ijzravnala lanskoletni izvozni primanjkljaj,, Matjan Kralj Z Izrednega zasedanja DS podjetja (Nadaljevanje s 1, strani)-. V naslednji točki dnevnegp reda je predsednik DS prečita! zahtevo generalnega direktorja, tov. Dušana. Horjaka za razrešitev funkcije gene rahlega direktorja. Že v zahtevi po razrešitvi; S' te dolžnosti-j e 'generalni, direktor obširno opisal okoliščine, zaradi katerih se je odločil za odstop, nato pa je člane, de lovskega sveta še podrobneje: seznanil s svojimi stališči in vzroki za takšno odločitev. V svojih izvajanjih je pa odločno zavrnil neutemeljene ¡trditve, češ, da je njegova zalite, va za razrešitvijo s položaja generalnega direktorja, reakcija za nezaupnico, ki jo i® vodstvu podjetja in tovarn®: izrekel tovarniški komite ZK »Elektromehanike.« Delavski svet je zahtevo generalnega direktorja upošteval in ga razrešil dolžnosti generalnega direktorja, za vršilca dolžnosti generalnega direktorja pa hkrati- imenova tov. Vlada Sodina. V zadnji točki dnevnega reda .pa- je bila imenovana komisija- za razpis delovnega mesta generalnega direktorja in Za izvršitev primopredaje poslov.__dbsedaaj.aga in v. “• generalnega direktorja podjetja.. . Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI % (izrednega) zasedanja DS podjetja ISKRA Kranj (8.10.1965) • Pri obravnavanju stališč IKCKZKS na aktivu komunistov podjetja in sekretariata , konference ZK podjetja na družbeno-eko-nomsko problematiko ISKRE, kakor tudd na podlagi sklepov UO podjetja, DS «prejema naslednje sklepe: n) V letu 1965 in 1966 ni •pričakovati kakršnih koli novih dodatnih sredstev za trajne ali občasne kredite za obratna sredstva in isto velja tudi za investicijsko izgradnjo. S tem sklepom ’hoče DS opozoriti vse samoupravne Organe enot, da na osnovi tega pripravljajo svoje plane in poskušajo čimbolj racionalno angažirati razpoložljiva sredstva, ki Jih ‘imajo. b) Brezpogojno je treba realizirati sanacijski načrt obratnih sredstev za letošnje leto, istočasno pa pripravljati sanacijski načrt obratnih sredstev za .prihodnje leto. c) DS zadolžuje upravo podjetja, da od Splošne gospodarske, banke in od Komunalne banke Kranj dobi že odobrene kredite za trajna obratna sredstva v višini 2,3 milijarde, tako da bomo s tem imeli obratnih sredstev v višini 21,069 milijonov. č) Pri sestavi plana .je po-trehno izhajati s stališča ¡razpoložljivih obratnih sredstev, realnih koeficientov obračanja in takim izborom asortimana, ki nam bo omogočal .tak dohodek, s katerim bodo tovarne pokrivale vse svoje obveznosti ter za-■čele ustvarjati pogoje za lastno razširjeno reprodukcijo. d.) Gospodarski plan za teto 1966 ne more več—izkazovati poslovnih izgub ali lakih rezultatov, s katerimi tovarna ne more kriti svojih obveznosti. _ e} Vsa dela na investicijah iz naslova rekonstrukcije, ki le finansirana iz kreditov, se morajo takoj ustaviti, objekti pa zaščititi, in to za toliko časa, dokler ne bodo .poravnane že nastale obveznosti in zagotovljena sredstva .za nadaljevanje .del,' Jz-vzemšl za Tovarno polprevodnikov v Trbovljah, ki se mora Investirati do višine zagotovljenih sredstev (200 milijonov din), .kar je tudi Pogoj, da tovarna lahko Prične s proizvodnjo. V smislu sanacijskega programa podjetja so se pogodbe za finansiranje morale v 'celoti stornirati, kar je razumeti, da se vsako finansiranje Se nadalje prepoveduje. . t) Da podjetje ne bi zapadlo v 'kreditno nesposobnost zaradi obveznosti do Ovajalcev del na rekonstrukciji, ki jih Ie-ti jemlje- jo z izvršilnimi nalogi iz našega žiro računa, moramo zahtevati, da 9GB v smislu pogodbe to refundira žiro računu podjetja, v' nasprotnem primeru pa je uvesti postopek proti SGB. g) Na osnovi gospodarske reforme in ekonomskega stanja v podjetju je k rebalansu rekonstrukcijskega plana podjetja 'izdelati nov renta-bilnostni ¡izračun, katerega morajo ‘pred obravnavo na samoupravnih organih podjetja potrditi samoupravni organi posameznih enot. Ta rentabilnostni izračun bo osnova za korekturo programa rekonstrukcije in pa za rokovno in prioritetno angažiranje na navodoblje-nih sredstev. h) Reorganizacija podjetja, ki bo uvedena s 1. 1.1966, že v sedanji situaciji nalaga tovarnam obvezo, da na podlagi vseh ekonomskih instrumentov, ki so jim že poznani (viri obratnih sredstev, obveznosti za odplačilo anuitet za obratna in osnovna sredstva), izdelajo koncept gospodarjenja za leto 1966, in sicer tako, -da bo gospodarski plan «združenega podjetja sprejet najkasneje v .mesecu januarju 1966 oz. po že predvidenem rokovniku, katerega smo določili za sprejem gospodarskega plana podjetja. i) Razprava o organizaciji' združenega podjetja in statutu mora potekati v naslednjih terminih: — razprava o organizaciji združenega podjetja v enotah od 18.10. do 2.11.1965; — razprava o osnutku od 8.11. do 15.11.1965; — sprejemanje na upravnem odboru podjetja luii2. 1965; — sprejemanje na delavskem Svetu podjetja pa 17.12.1965. To je skrajni termin, ki bo še dopuščal določene ukrepe, da se omogoči ureditev notranjih pregrupacij, tako strokovnih sii kot ureditev služb. j) DS poudarja tudi, da je osnovna ugotovitev v tem, da je edem od izhodov iz sedanje situacije samo v angažiranju vseh strokovnih in družbenopolitičnih sil v preorientaciji reševanja ekonomskih problemov znotraj podjetja in enot. k) Sanacijo podjetja moramo iskati v izboljšanju tehnologije,. organizacije, smotrnejšem zaposlovanju delovne sile, v rentabii-nejšem angažiranju obratnih sredstev, kadrovski sanaciji in drugem. l) Pojavi nagovarjanja kadrov za prehod iz ¿kupnih služb v druge enote so skrajno škodljivi, ker vnašajo desorientacijo in anarhijo v poslovanje, zaito se 'tl pojavi obsojajo tn se morajo proti vsakemu, ki hi nadaljeval s tako prakso, uvesti sankcije. Naloge, fci so pred strokovnimi službama, so tako odgovorne, da ne dom iš ča j o kakršnekoli nediscipline in anarhije. Vse potrebne pre-grupacije kadrov se morajo ¡izvršiti organizirano in usklajeno z novo reorganizacijo podjetja preko službe, katero bomo za to pooblastili. m) Distanciranje Izvršnega komiteja CK ZKS od ekonomske problematike podjetja kot našo preorientaci-jo navznoter v smislu sanacije hi razumeti, da se -distancirajo od ekonomskih problemov tudi gospodarske ■institucije, v prvi vrsti banke, pa tudi IS, pač pa jih je potrebno močno angažirati v ta reševanja, ker so so-¡odgovorni za sedanje stanje zaradi nedoslednosti v izvajanju sprejetih obvez in v obljubah, ki so velikokrat v kolektiv tn samoupravne organe vnašale določeno zmedo in mlačnost. * ©S v celoti odobrava j 'ožeoe sklepe UO ■(■objavljeni v prejšnji številki glasila!). # DS sprejema na znanje zahtevo generalnega direktorja tov. Dušana Horjaka za razrešitev funkcije generalnega direktorja podjetja in ga v skladu s čl. 98 temeljnega zakona' o volitvah -delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah razrešuje te funkcije. Prav tako DS sprejema na znanje obvestilo generalnega direktorja tov. Dušana Horjaka v smislu člena HI temeljnega zakona o delovnih razmerjih, da ne sprejme drugega delovnega mesta v podjetju in da izstopa :iz delovne skupnosti podjetja. S tem v zvezi pa ugotavlja: — da je v skladu s čl. 220 začasnega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih dolžan ostati v podjetju tri mesece, računajoč od njegove razrešitve, to je, da mu preteče ta rok dne 8.1.1966 in mu s tem dnem tudi preneha .delo v delovni skupnosti podjetja TSKRA; — da, je v tem roku dolžan Izvršiti v. skladu s ČI..S8 zakona o podjetjih primopredajo v navzočnosti ustrezne komisije na predlaganega v. d.; — da je v tem času dolžan tudi izkoristiti -svoj letni dopust. Na podlagi gornjega . DS ■sprejema naslednje sklepe: V kolikor generalni direktor opravi primopredajo iin izkoristi dopust pred 8. 1. 1966, se lahko razreši z dela in mu preneha delo že prej, vendar ne pred 8.12.1965. § V skladu- s čl. 89 temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja ‘v delovnih organizacijah se na Izpraznjeno delovno mesto, brez razpisa predlaga za v. d. generalnega direktorja ISKRE KRANJ tov. SODIN ‘Vladimirja, predlog pa se predloži v smislu Istega člena komisiji 'Občinske skupščine za volitve in imenovanje v mnenje. Do prejema mnenja bo opravljal tov. So-din posle -generalnrsa direk- torja kot njegov namestnik v smislu že danega pooblastila upravnega odbora podjetja, po prejemu tega mnenja do imenovanja novega generalnega direktorja pa bo opiavljal te posle kot v. d. generalnega direktorja. © V skladu .s členom 58 temeljnega zakona o podjetjih imenuje delavski svet komisijo v sestavu 3 članov, in sicer; Šebenik Janez — Avtomatika Kosec Viktor — ZZA ang. Vavpotič ‘Rudi — ¡uprava podjetja. Naloga komisije je prisostvovati prevzemu dolžnosti med dosedanjim generalnim direktorjem in predlaganim vršilcem -dolžnosti generalnega direktorja, 9 V skladu s čl. 79 3. odstavek se v razpisno komisijo za razpis in imenovanje generalnega -direktorja podjetja ISKRA imenujejo nasledit ji člahi: . ing. Jan Tranc — Z7.A Ing. Nedog Tone Elektromehanska Vrabec Marjan — Usmerniki. Obvešča se tudi Izvršni svet SRS tn Občinska skupščina, Kranj, da v skladu Z istim členom imenujeta: . Izvršni svet SRS— enčga člana, Občinska skupščina1' Kranj — dva člana. SKLEPI 11. rednega zasedanjaDS »Elektromehanike« (6. in 8.10.1965) ® Delavski svet potrjuje plan proizvodnje za prihodnje ‘leto 1966, v naslednjih vrednostih: skupna proizvodnja 17.-664,080.000 din, eksterna proizvodnja 16,9401)00.000 din, blagovna proizvodnja pa -15.780,000.000 dinarjev. © Delavski svet potrjuje predlog upravnega odbora za prenos službe za socialno zavarovanje iz splošnega sektorja v -finančni sektor. V zvezi s prenosom navedene shižbe v finančni sektor se s 1.11.1965 ukine, delovno mesto vodje službe za socialno ¡zavarovanje. © Delavski svet potrjuje Poslovnik o 'povračilu materialne škode, Id jo delavec povzroči tovarni. Poslovnik dopolnjuje dolo. čilo čl. 189 — 203 Začasnega pravilnika -o medsebojnih delovnih razmerjih podjetja Iskra Kranj. Splošni sektor je dolžan poslovnik posredovati posameznim službam. © Delavski Svet id ugodil ¡prošnji tov. Janeza Ajdovca iz DE vzdrževanje za podaljšanje delovnega (razmerja v tovarni, © Z javnim glasovanjem 6.10. in tajnim glasovanjem 8.10. so člani DS dali zaupnico -direktorju kranjske .tovarne, zato odstop ing. Danila Dolgana s položaja di- rektorja »Elektromehanike« ni bil sprejet. © Z ozirom na določene spremembe v poslovanju, ki bodo nastopile s sprejemom nove organizacijske oblike tovarne, delavski svet zadolžuje vse odgovorne službe, da do konca letošnjega leta izvedejo vse potrebne priprave. Direktor tovarne je o teh pripravah dolžan poročati na vsakem zasedanju DS. SKLEPI 10. SEJE UO tovarne Iskra Sežana (23. 9.1965 ) © Zaradi težke finančne situacije tovarne predlaga UO delavskem uT svetu, da se ■ukine povračilo prevoznih stroškov -s 1. 9. 1965, 'da pa ostane v .pristojnosti UO, da v izjemnih primerih odobrava povračilo stroškov. 9 V zvezi z izvajanjem proizvodnega plana za mesec september morajo tehnične službe izpolniti postavljene naloge tako, da se doseže, oziroma preseže postavljeni plan v višini 400 milijonov. V ¡nasprotnem slučaju ne bodo izplačani . predvideni osebni dohodki. Z ozirom na predvideno izpolnitev plana v višini -410 miiij. se za mesec september Izplačajo osebni dohodki v višini 160 % po novem pravilnika o ¡razdeljevanju OD. 9 UO se strinja s predlogom gospodarskega sektorja za izvoz sprejemnikov Portorož v Bolgarijo In izvoz sprejemnikov na šasiji v Južno Ameriko pod pogojem, da upravni odbor podjetja sprejme sklep o pokrivanju negativne razlike. SKLEPI 6. redne sejeDS tovarne avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica (24.9,1965) ® Delavski svet ni akceptiral priporočila Skupščne občine Nova Gorica za kritje izdatkov za osebne dohodke našim delavcem in vajencem za čas, ko ga ti preživijo na predvojaških taborenjih. 9 Delavski svet je potrdil predračun Sindikalnega odbora za IV. kvartal letošnjega leta v višini 1,800.006 din. 9 Delavski svet je potrdil poročilo o izvajanju sanacijskih ukrepov ter sklepe, ki jih je v zvezi s tem že sprejel -upravni odbor. 9 Delavski svet ugotavlja, da Je predviden izvoz blaga v vrednosti 274.000 $ možno -realizirati. V (Dalje na 8. strani) I miti wmMmwmmm w i ÍÜ m E Militi' 9 »Elementi« o reorganizaciji H| S 20 let plodnega dela z mladino pomeni dolgo yrsto let odgovornega In hkrati bogatega dela. To bi lahko rekli ob tovarišu Janezu Škofiču, vodji šolskih delavnic v Iskrinem »Šolskem centra« ob odhodu v pokoj. Sodelavci so mu zaželeli še dosti zadovoljnih let v pokoju, on pa se jim je iskreno zahvalil za sodelovanje, lepo darilo in dobre želje. — V razgovora z našim sodelavcem je dejaT: »še vedno se .bom zanimal kako je v »Iskri« posebno pa v Šolskem centru, želel bi, da bi čimprej zgradili novo poslopje, kjer naj bi montirali res dobre stroje če hočemo, da bodo bodoči kadri hitreje napredovali.« (Nadaljevanje s 4. strani) podjetja oz. posamezne tovarne (branže). ¿jtfe&s ■ Posamezni obrati se odločno zavzemajo za avtomatizacijo svoje proizvodnje, da bodo lahko znižali ceno svojim proizvodom in tako lažje izvažali po cenah, ki bodo 'zanje finančno koristne, p V obrate tovarne »Elementi« se je 'minimalno vlagalo v osnovna sredstva za dosego rentabilne j še proizvodnje, kljub teinu pa so' le-ti dosegali, sicer ha preprost način, kar zadovoljive uspehe. Sedaj pa je prišel čas, da ti obrati preidejo k sodobnemu in konkurenčnemu načinu proizvodnje! 'da ¡se bodo lažje enakovredno vključili v mednarodni trg s svojimi artikli.'' Dostrkritikg' je bilo izrečene 'na račun izmeta, ki je v obratu »Keramika« v zadnjem času ria dnevnem redu. in sicer na račun še nedokončanega razvoja in razni- Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov (Nadaljevanje s 7. strani) . čimvečji meri realiziral - ta 9 Delavski svet je potrdil načrt in cel° v večji meri predloženi plan za leto 1966 zmanjšal zaloge, kot to pred-v višini 9.113390.000 din, se- videva sanacijski načrt pod-veda pod pogojem, da pra- 3eUa. vočasno dobimo predvidene 9 Upravni ¡odbor je obrav-kapacitete, da uspemo, naše naval poročilo o delu in pro-zaloge uskladiti z razpolož- blematiko tehničnega sektor-Ijivimi obratovalnimi sred- ja oziroma priprave dela in stvi, ali da si oskrbimo do- na osnovi tega sprejel na-datne kredite za obratovalna slednji zadolžitvi: sredstva. V nasprotnem pri-, Tehnični sektor naj skupno m vzame starše, ki imajo še mladoletne otroke, ko bodo v jesenskem času premišljevali, kam naj poš Ijejo svoje otroke, da'se bodo pod skrbnim vodstvom ■ čim bolj tudi fizično razgibali. Driištvo »Partizan« Kranj, lahko odvzame staršem "to skrb, istočasno pa vabi tudi mladino ^in ddrhsie«,x;. Svoje vrste. Ker je v »Elektromehaniki« Kranj: naj večje ’ število zaposlenih, pričakuje društvo »Partizan« :naj-večji odziv prav iz te tovarne. Urnik telovadbe je. naslednji: šola Franceta Prešerna Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek 18.30 — 19.45 19.45 — 21.15 18.30 —19.45 19.45 — 21.15 19.00 — 21.00 18.30 —19.45 é 19.45 —2! .15' . 18.30— 19.45 19.45 — 21.15 pionirke . mladinke — članice, pionirji a mladinci — člani orodna'vadba - pionirke mladinko — članice piorurji --.mladinci — članice STTŠ (Tekstilna šola) Torek 16.00 —17.45 19.30 — 21.00 deca starejši člani in članice. : > Ker je pri mladini telovadba'bistvene važnosti za pravilen telesni in duševni razvoj, pri starejših pa za vzdrževanje'telesne kondicije in duševne svežine, priporočamo, da se vključite v redno telovadbo. Telovadba se izvaja pod strokovnim nadzorom vodnikov in vodnic. Zdrav duh v zdravem telesu! Upravni odbor »Partizana« Pisma bralcev zdravljam vse sodelavce. Prosim, da bi glasilo pošiljali na novi naslov: V. P. 5637 Banja Luka« — je pisal naš bivši sodelavec Danijel Zupan, ki je zdaj pri vojakih v Banja Luki. ISKRA- glasilo delovne-ga kolektiva iskra industrije za elektromehaniko teleko munikacije elektronike n avtomatiko — Urejuje uredni škj odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovora: urednik: Igor Slavec — izha ja tedensko — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk«. Kram iavnostio in dogodki na teko- problemov »Oglašam se iz Beograda, kjer služim vojaški rok« je Iz Titograda nas pozdrav- čem. Lepe pozdrave uredni-ija ing. Miro Stegnar V. P. štvii in vsem članom kolek-6330/61 VE-2, ki poroča, da tiva ter čim več uspehov pri mu življenje pri vojakih za nadaljnem delu.« zdaj ne déla težav, pač pa bi * bil rad informiran o Iskri. »Zahvaljujem se za redno pisal Lojze Valjavec, ki ima Takole pravi: »Človek, ki je pošiljanje časopisa. 'Z veli- sedaj novi naslov V. P. stalno živel in delal v kolek- kim zanimanjem prebiram 4101/16 — Beograd, dočim je tivu, ne more s tem na hitro vesti o delu v raznih tovar- bil prej v Gornjem Milanov-presekati. Želel bi, da mi tu- nah in o- težavah, s katerimi cu. Lepo se zahvaljuje za di k vojakom pošiljate čašo- se'bori podjetje. Želim čim- pošiljanje časopisa, hkrati pa pis, da bom z »Iskrino« de- prejšnjo ureditev Iskrinih želi orodjarjem v/Pržariu ve- in prisrčno po- liko delovnih uspehov. mi stališči med strokovnjaki. Izmet se pojavlja tudi pri artiklih, ki jih delajo Že več let, kritični očitki pa padajo na Vodstvo Obrata- in odgovorno službo. Iz navedenega je razvidno, da se je sindikalna orgaini-' zacija v tovarni »Elementi« in obratih trdno odločila; da vztraja na taki organizacijski' obliki/ ki bo omogočala obratom (v kolikor , se povsem ne Osamosvojijo); da .z ustvarjenimi sredstvi tudi sami razpolagajo. Občutek, da sami razpolagajmo z ustvarjenimi sredstvi.bo vzpodbudno vplival na kolektive, njihovo Storilnost in boljši gospodarjenje,'kar je cilj nove reorganizacije. Janez Šilc Naši strelci spet prvi : Preteklo . nedeljo so se kranjski strelci petih družin spet srečali na strelišču v prijazni dolinici nad jezerom Crnjava v Preddvoru. Občinski i Strelski odbor je namreč za zaključek letošnjih tekmo? vanj organiziral še hitro stre? ljanje z vojaško puško na •razdalji 300 m. To tekmovanje je, za strelce, ki so vse leto nastopali z.zračnim in MK orožjem še posebej zanimivo, ker lahko še zadnjič preizkusijo svoje sposobnosti. z vojaško puško. ¡-’Seveda: jih še posebej privlači prehodni pokal, ki ga je ObSO nameril najboljši ekipi; Ekipa SD »Ičkra« se tega: tekmovanja udeležuje že osem let. Pokal je v tem času večkrat menjal lastnika,' toda kdorkoli pogleda v njem vgravirane napiše, lahkb vidi, da je še največkrat krasii vitrino naših tovarniških -sTrelcev. Kar trikrat so ga že . osvojili, ¡vendar ne v treh letih, zapored, zato bi, morali, uspeti še dvakrat, da bi ga dobili v trajno last. Tega so se naši tekmovalci dobro zavedali, ko sc se podali v boj za dobre zadetke; Negotovost je vladala med nastopajočimi vse do Zadnjega strela, kp so sodniki sporočili, da so Strelci iz Iskre dosegli najboljši rezultat. VSak od treh članov ekipe je v 1 minuti poslal vseh 16 strelov v tarčo in tako priboril še četrtič omenjeni pok?! za svojo družino. So uspeh na enem od tekmovanj v prihodnjih letih in pokri bo za stalno ostal med pri" znanji, ki so si jih člani družine v 10 letih delovanja družine že precej priborili Rezultati: Ekipno: 1. SD »Iskra« 30/169 (čeme 10 zadetkov, 74 krogov; Malovrh 10/49, QigUc 10/46) — Bratstvo-Enotnost 29/166 — 3. Sava — Kranj 28/153.' Posamezno: 1. Černe 10/74 ^ Iskra; 2. Laknar 10/64 S. Kovačič; 3. Prestor 10/64 BR-Eu« 4. Peternel 10/56 Sava. B. M.