13. novembar 1978-Naše Novine - 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
Poučnosti iz Kanade ...
A/&KC mvMLJL /1 čJMR&SAk
f/>Q Lf rtCM ¿t? (^cH^r
Kar po domače
4
i
Še so na svetu takšne po-litično-šepave in okostenele ideje, ki niso več ideje, (ideja.živi dokler žive njeni borci) ampak le še načrti brez krčmarja. V časAih ko je tukajšnja država bila kr-čmar, je plačevala rajo z rumom, ki ji ga je dajal krmar. Danes pa Avstralija sama krmari kakor muha v močniku med Ameriko, Evropo in Azijo v lovu na dolarje, s katerimi si lahko prižiga cigarete le še tisti naš dragi Tone, ki prijadra v> naša društva s toliko ljubezni v srcu, kakor da je cel svet Slovenija in kot da smo vsi ljudje bratje. Ljudje še danes dobesedno zažigajo, da bi rešili svet. Pa ne bi človek prižgal cigareto z dolarjem, da bi pokazal na prostor v kateremu živi ljubezen? V človeku živi. Toda človek, ki se v sebe zagleda-ti ne zna, človeštva ne vidi. Tako so kratkovidni tisti politiki, ki smatrajo kakor vaški advokati, da je ljudstvo šibka raja, še vedno "za luno", in da jih je še vedno lahko pitati z gesli kot: "Mi verujemo v osebno podjetnost." Ali: "Mi verujemo v samopomoč."
Celo tesla, ki sesajo vesla, vedo, da bodo ta gesla spo-dnesla človeško piramido, s katere se sliši, da življenju ni bilo namenjeno biti lahko. Posebno ne življenju tistih vlad, ki odirajo reveže, da bi redile "osebne podjetnosti", t.j. podjetnosti svojih osebnosti.
Sveta krava v "glavnem" teritoriju naše nove domovine (glavni teritorij je tam, kjer živi največ ljudstva, saj je narod osebnost države, NE politik), je zašla pri Rdečem hribu v slepo ulico, kjer je spoznala, da se država po narodu pase. In obrnila se je na "levo krog" na ljubo resnici. Saj niti Bog ne more sedeti pri svoji desnici.
Ne da bi jo vlekli za rep. Obrniti se je morala sama, ko je travnik opasla. Pod kopitom trava ne raste. In "narod se ne obrača k tistemu, ki ga tepe. Starešina in ugleden človek je glava, a prerok, ki ve, da laže je rep. Oni, ki vodijo ta narod in ga zapeljujejo bodo propadli." E, dragi moji, to so modrosti, ki smo jih mi prepozno odkrili a so zapisane celo za take ljudi, ki iščejo, da bi najdli; zapisane so v bibliji, ki je najbolj praktična knjiga kar jih poznam. Težko človeku, ki citati ne zna. In še težje tistemu, ki citati noče, saj
tak ne zna svojih misli niti izgovoriti.
Po tistem okretu svete krave v naši no,-i domovini, ki ji dolgujemo tisto lojalnost, ki smo jo dolgovali naši stari domovini, (ker domovina nikdar ni bivša je narod vedno dolžan) smo se tisti priseljenci, ki vemo, da je človeštvo eno samo telo, odzvali povabilu na konferenco, kjer nam je bilo sporočeno, da se je Raportu, ki je izšel iz naše državne vlade, pridružil Raport, ki ga je zložil prijatelj našega Prvega Ministra.
Spet smo žoga političnega nogometa. Toda našo pamet, vsaj pamet, so vodile naše izkušnje. In strnili smp se okrog tiste pravokotne mize, kakor da sedimo za okroglo, in ra^rožili celo Kitajca, ki je konferenci predsedoval.
Bilo je toliko govora o dolarjih, kakor, da so že natiskani izrecno za tisto priliko, ko bo začela nova sezona političnega nogometa. Bilo je toliko obljub, tokrat črno na belo, da bi se^se utrujen osel prestopil. Kaj če nam, obljuba napisana v raportu, če tiči v rokah predsednika konference, ki jo je sklicala vlada, ki nima niti toliko denarja, da bi vsaj članom te konference mogla izročiti po en primer v svrho pogovora. Kaj šele v svrho študija ... Kadar sedejo ministri za konferenčno mizo, se pred vs-akim^beli papir in sveti^ svinčnik. Pa se je izkazalo, da nikomur več ne hlapčujemo; da imamo svoje dostojanstvo, najbolj vidno takrat, kadar delamo brezplačno. Stiskali smo paragrafe skozi sita in rešeta. Niti lasu si nismo dali izkriviti, kaj šele, da bi nam kdo pesek metal v oči.
Nekaj nas je napravilo tudi svoj zapisnik, toda niti na misel mi ne pade, da bi kaj poročala o temjjj» nove-m» poročilu, dokler ga ne dobim brezplačno v roke, ker "sem etnični delavec, ki dela brezplačno za ljudski blagor". Taka je bila naša odločitev, ko nam je bilo sporočeno, da si to poročilo lahko kupimo. Ker vemo, da so tisti obljubljeni tisočaki že v naprej v računani v davek, s katerim so plačani tudi računi za takšna poročila, jih ne mislimo plačati dvakrat. Imeli bomo novo konferenco, ko bomo došt-udirali poročilo, ki ga še nimamo. S pametjo se ne da manipulirati.
Pavla Gruden
ZA LITERATURO JE OSTALO MALO PROSTORA zelo malo, izjavlja fizik Robert Marrison, kanadski ljubitelj literature. Pravi, da velik del tega, kar je nekoč reševala literatura danes opravlja znanost'. Danes je glavni tok v družbi znanost. Umetniki pa tvorijo nekakšno robno skupnost. To stališče je še naprej razvil Duffy (kvalifikacije niso navedene), ki je za podobo uporabil tunele pod Carleton-om: gradbeniki so jih zgradili in šele nato so jih lahko umetniki poslikali in popisali. "Postavljeni smo v položaj, da dekoriramo red, ki je obstojal že pred nami."
BIONIČNA ŽENSKA (Bio-nic Woman) Kanadčan Peter Slater v referatu o tej znani TV seriji: Gre za agentko v aneriški obveščevalni službi, ki je namesto organov, poškodovanih v padalski službi, dobila nove, močnejše, elektronske organe in dele: s pomočjo znanstvene izboljšave telesa, rešuje ameriške boje zoper najrazličnejše zle duhove. Na kratko povedano: tradi-ionalnega boga je zamenjala znanost.
ŽIVLJENJSKA PRAVILA v mestu Kingston so sestavljena iz telefonskih številk za: "Če je kak avto napačno parkiran; če opazite pse brez nadzorstva, če je razbita šipa, če je mrtva žival, če je kaj v zvezi z ograjo; če so stavbe ali vrtovi v slabem stanju, ali če ne ustrezajo standardom: če kdo nastavi kanto za smeti pred šesto uro popoldne; če se zamaši odtok; služba za parke in rekreacijo; kontrola plevela, in pod isto številsko, splošne informacije.
OSVAJANJE ČASA. Murray Melbin v najnovejši številki merican Sociological Review, piše med ostalim: če ne moreš osvojiti več in več nove zemlje, moraš osvajati čas. Področja novega osvajanja? Cele noči odprti supermarketi, kegljišče, veleblagovnice, restavracije, kinematografi, radio, televizija, avtobusni in letališki terminali, izposojevalnice avtomobilov, bencinske črpalke, tovarne, pošte ... vso noč budni pobiralci cestnine na avtocestah ... trgovine s svežimi plenicami, uničevalci mrčesa, steklarji, pogrebniki
VRNITEV K MESTNEMU TRGU? V sklopu podzemn-nega Dominion Centra v Montrealu, vse ogrevano in ohlajeno, odvisno od sezone ... Zadnji poskus rešitve urbaniziranega prebivanja ali znagoslavni vrhunec zahodnjaškega življenja? Vsi ti vodometi, kitasto velikanske rastline, zsebnost in hkratna javnost, vsepovsod klopi, brezhibna, snažan, pritajena tekoča stopnišča, stotine perspektiv, permanentni show, nastopi amaterjev in profesionalcev: vrnitev k renesančnemu mestnemu trgu?
O RAZLIKAH MED POGANSTVOM IN KRŠČANSTVOM, pravi Kanadčan Northrop Frey, da je prvo "pogodba med bogom, človekom in naravo", med tem ko je drugo "osvoboditev, prekinitev pogodbe med človekom in naravo". Pogani imajo smrt kot del stvaritve ... govorijo o prer-ojenju, medtem ko biblija govori o ponovnem vstajenju.
SOSEDJE V KANADI. Slovenski sosed ... figura vsa doeiača in nesramno intimna ... Vsi sosedje so tujci. Tuje, brezosebno merilo, del pokrajine kot plastični znak BP ... ali pisemski nabiralnik. Nekaj jih more pretresti, da postanejo ljudje ... "Moj dom je moj grad", pravi tukajšnji pregovor ... življenje je bolj podobno precizno naoljenemu stroju kot razburkanemu človeškemu prebivalstvu. MOGOČE JE TO OBZIRNOST, KI JE SLOVENCI NISMO VAJENI: dopuščanje popolne nemotenosti?
Iz Eseja o Kanadi (Dimitrij Rupel) v Sodobnosti st 7 1978, zbrala P.G.
KJE JE
HOČEVAR Jože, ki se že več dve leti ni oglasil mami domov na Gorenjsko. Njegov zadnji naslov je bil: J. Hočevar 8/48 Colin St., La-kemba NSW. Po njem poizveduje mati in domači, vsa pisma, ki jih piše njegova mati, se ji vračajo. Hvaležni bomo, če bo kdo sporočil o njemu na naše uredništvo.
SREČAL SE JE Z ABRAHAMOM
Pretekli torek 7. novembra je v krogu svoje družine praznoval svoj 50. rojstni dan, naš poznani rojak ing. Ivan ŽIGON. Ne bi na dolgo in široko našteval vse kaj je doprinesel kot strokovnjak in kot Slovenec naši skupnosti v Avstraliji; nego mu ob tej priliki čestitamo in želimo v bodoče, da nje-
gov ustvarjalni duh še neumorno ustvarja naprej. Kličemo ti še na mnoga leta, in ti želimo vse dobro v nadaljnem življenju!
SLOVENKA-PRVA
AMERIŠKA ASTRONAVTKA?
Eden izmed clevelandskih dnevnikov je pred, nedavnim objavil razgovor z mlado Američanko Judith Resnik -vsaj po priimku sodeč je slovenskega porekla - ki je' bila na natečaju NASA izbrana za kandidatko za prvo ameriško astronavtko. Judith Resnik, 29 let, je po poklicu inženirka elektrotehnike, ki je obranila tudi že 'doktorsko disertacijo iz bio-medicine, in je bila do odhoda v ameriški vesoljski center v Tekšasu zaposlena v razvojnem oddelku družbe Xerox v Kaliforniji. Njen oče živi v Akronu, mati pa blizu Clevelanda. V razgovoru s clevelandskim report-erjem je dejala, da z zanimanjem pričakuje pričetek pove serije ameriških vesoljskih poskusov, pri katerih bo sedelovala tudi sama. Judith Resnik naj bi bila članica posadke novega vesoljskega vozila, ki bo skrbelo za zvezo s sateliti. V Clevelandu se je mudila kot gost Western Case Reserve University, da bi mlada dekleta spodbudila k študiju tehničnih ved.
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem tu in po svetu, ki se jim ne morem osebno zahvaliti za čestitke k svoji petdesetletnici 7. novembra letos.
Presenečen in počaščen sem bil ker nisem pričakoval da se boste spomnili na ta moj melanholično nians-irani jubilej. Vidim da izrek "Daleč od oči, daleč od
SLAVNE SLIKE
srca" v vašem primeru ne drži! Prav posebno se zahvaljujem gospej Nedi ZAD-NEK in g. Adiju KAČU, oba iz Ljubljane. Nasvet bom vzel na znanje. Draga Neda in Ado, hvala! Na svidenje ob obisku!
Vaš Ing. Ivan ŽIGON
ŽENSKE SKOZI STOLETJA
Leta 1853 se je 9. septembra rodila v Mokronogu Ljudmila Roblek, narodna dčlavka in publicistka. Šolala se je v Mokronogu in Ljubljani, leta 1875 pa je nastopila službo kot uradnica v notarski pisarni v Litiji, kjer je delala štirideset let. Visoko starost je preživela v ljubljani, umrla je v starosti.84. let.
Ves čas svojega službovanja je stala v prvih vrstah narodnih delavcev v Litiji. Bila je ena organizatorje Ciril Metodove družbe in pokazala izredno iznajdljivost za pridobivanje članov. Nabirala je knjige, denar in vsakovrstne darove za drož-bo. Za "srca" in druge oblike slaščic, ki so jih prodajali na družbenih veselicah, je pripravljala izreke naših pesnikov in pisateljev. Na njeno pobudo so izdali v korist družbe slike znamenitih slovenskih može, pesnikov in pisateljev, med njimi tudi Prešerna. Pisla je bod-rilne in informativne članke za Slovenski narod, Edinost in druge časopise, objavila seznam slovenskih narodnih • imen, ki jih je družba kasneje izdala kot prodajno polo. Še v visoki starosti, ko je bila že hroma in slepa, so se pri njej zbirale njene sodelavke in snovale načrte za nadaljnje delo.
Ciril Metodova družba je bila centralna in najmočnejša slovenska narodnostna šolska organizacija. Bila je osnovana leta 1885. Ustanavljala je šole in otroške vrtce za slovenske otroke predvsem v krajih, kjer je bilo šolstvo v tujih jezikih. Prvo slovensko šolo je družba organizirala v Trstu 1887. leta. Pred prvo svetovno vojno, v časih svojega najširšega razmaha, je CMD vodila 22 otroških vrtcev in osem šol s 4227 učenci. Tedaj je družba imela okoli 17,000 članovi! Bila je najmočnejša organizacija, ki je povezovala slovensko misleče učiteljstvo in pač vse narodno zavedne Slovence. Družba je pomagala izdajati list Slovenski branik, ki je prenehal obstajati leta 1914, ob petdesetletnici obstoja družbe je izdala brošuro Naši obmejni problemi, leta 1939 pa je izdala Kočevski zbornik. Do leta 1941 je izdajala tudi vsakoletni koledar.
KRANJSKI FESTIVAL ŠPORTNIH FILMOV
KRANJ-Tu se je pričel že sedmi mednarodni festival športnih in turističnih filmov. Letos na njem sodeluje 29 držav z vseh petih celin. Publika bo lahko videla v sedmih festivalskih dneh 62 filmov, od katerih so športni v večini. Letošnja udeležba je izredno množična in kvalitetna. Začetek in dvestoletnici prvega vzpona na Triglav. Organizirali so tudi okroglo mizo o alpinizmu na filmskem traku.
Ivana Kobilca: Mamica kavopivka. Last: IS skupščine SR Slovenije
» *J> •
TRIBINAČITALACA Í
ZAHVALA
Cjenjena redakcijo!
Molio bih Vas da objavite ovo moje pismo sa kojim se prije svega želim najsrdačni-je i najtoplije zahvaliti žiri-ju književno-zabavne večeri održane 28. oktobra o.g. u Sidneju.a na kojoj mi je dodijeljeno peto mjesto tj. nagrada, iako nišam (iz op-ravdanih razloga) prisustvo-vao zabavi. Takoder hvala i mnogo čestitki upučujem "Našim novinama" i "C. Kud Njeogš" iz Sidneja na dobroj organizaciji. Ipak, u dosadašnjim brojevima "Naše Novine" su napravile (vjerojatno slučajno) propu-st ne objavivši koje su nagrade od treče do desete.
Ali, to i nije tolko bitno, jer velika je čast dobiti bilo koju nagradu koja nosi ime takvog velikana kao što je "Njegoš" i bez obzira iz čega se nagrada sastojala ona piscu daje potstrek, vo-lju i obavezu da je u budu-čem radu opravda, što ču i ja nastojati. Stoga, još jed-nom hvala žiriju za nagradu, a Vama na posvečenom prostoru. ■
Andrej Gustav Marčok Viktorija
'Kolika je Črna Gora../
PIŠE: Rudolf Deželin
Moj stari znanac rodom sa Cetinja, ovako to pjeva:
Kolika je Črna Gora Od brdina pa do mora ...
A kada ga neko šeretski zapita, koliko tu onda zap-ravo ima Crnogoraca, on mi dobrodušnim humorom uzvrača: Pa eto, zajedno s ovo drugijeh Jugoviča i bra-čom Rusima ima nas blizu 300 milijona.
Ali dabome, na mjeri se veličina jedne zemlje samo kilometrima, niti se veličina jednog naroda 'mjeri samo brojem žitelja.
Isto kao što se ni ljudi ne m j ere pedju več pameču.
Njegoš kaže ovako:
'Iz grmena velikoga Lavu izač teško nije, U narodu velikome Geniju se gnijezdo vije.'
Za mene, taj 'lav' je baš Njegoš, a "grmen veliki' to je Črna Gora iz koje je Njegoš proistekao.
I da Črna Gora zbog nič-ega drugoga velika nije, bila bi velika več i time što je rodila Njegošev genij.
Njegoš je i tijelom bio čovjek od komada. Kažu, kada se prvi put susreo s ruskim carem Nikolom I, da je taj, rastom veoma visoki car, iznenadeno uzyi-knuo; 'Pa vi ste viši od mene, Vladiko'. Našto mu je Njegoš velikodušno uzvr-atio: 'Samo gospod bog može biti viši od ruskoga cara'.
A malobrojni narod Črne
Gore stekao je neumrlu vel-ičinu več i tirne što je bak-lju slobode živom održao u mračnome vijeku kada su u drugim zemljama Slavensk-og juga plamen slobode čiz-mom i kundakom gušili razni sultani, carevi, duždevi, kraljevi i drugi raznoimeni tirani.
Kada mene ovdje o Njegošu zapitaju moji australski prijatelji, ja im obično kaž-em da je Njegoš za Južne Slavene otprilike isto što i Šekspir (Shakespeare) za narode engleskog jezika.
A za one koji su šire kulture, još dodam da je Njegoš za nas ono što je Dante za Talijane, Goethe za Germane ili Homer za Grke.
Jer Njegoš nije samo veliki Crnogorac. On je i veliki Slaven, veliki Evropljanin i veliki sin cijelog čovječanst-va.
Za nas Južne Slavene on je simbol onoga što je mo-žda još najdragocjenije u nama: čojstva i junaštva.
PROSLAVA U SYDNEYU
Nedavno, povodom Njeg-oševog 165 rodendana, Črnogorsko kulturno-umjetnič-ko društvo imena Njegoša u Sydneyu podijelilo je 10 književnih nagrada. Dobar dio nagrada pripao je članovima društva Južnih Slav-ena Australije.
Mene kao predsjenika tog Književnog društva zapala je Čast da sa drugim članovima Društva prisustvujem podjeli nagrada. Ovime se

«•^HŽ-,
1UOOSLAV1M ..V
J,. AUSTRALIA
KORDINACIONI ODBOR JUGOSLOVENSKE ZAJEDNICE U VICTORIJI NAJSRDAČNIJE VAS POZIVA NA PROSLAVU DANA SOCIJALISTIČKE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
PROSLAVA ČE SE ODRŽATI U SUBOTU 25. NOVEMBRA 1978 GOD. U PREKRASNIM PROSTORIJAMA ROYALE BALLROOM EXHIBITION BUILDINGS, CA-RLTON OD 8 ČASOVA NA VEČER DO 1.30 PO PONO-CI.
PROGRAM
U 8 časova ulaz gostij u.
Od 9 do 9.30 svečana akademija.
Od 9.30 do 9.35 recitacija posvečena Danu Republike.
Od 9.35 do 9.50 splet narodnih kola iz Jugoslavije.
U 9.50 večera uz plesnu muziku.	1
U 12 časova izvlačenje bogate tombole, izmedu mnogih vrednih zgoditaka nalazi se i jedna povratna karta do Jugoslavije sa JAT-om. Tokom cele večeri zabavlja ¿e vas izvrstan orkestar.
Ulaznice su puštene u prodaju koje treba kupiti do 23. novembra 1978 god. jer se iste neče prodavati na ulazu.
Cena ulaznice 15 dolara po osobi u koju je uključena: bogata večera i neograničena količina piča.
ZA SVA OBAVEŠTENJA I RESERVACIJU STOLOVA OBRATITE SE NA NAVEDENE TELEFONE OD 6 DO 10 NAVEČER
S. Dukic T. Susovič S. Stojkovic J. Kulik
387 5612 877 1024 309 3020 337 6149
L. Dubočanin 579 2372
D. Sapundijev	877 2092
I. Miloševski	391 6383
B. Trajkov	850 8779
M. Glavonjič	547 8668
A. Jovič '	311 7729
R. Mugosa D. Žižic I. Sršen I. Horvat
89 6123 56 2212 465 5997 97 6840
M. Petrusanec 78 2004 Geelong K. Klasev 99 178 Geelong
zahvaljujem "Njegoševim" članovima, a posebno pred-sjedniku Slobodanu Lazovi-ču na njihovom gostoprim-stvu i doprinosu za održa-nje naše materinske riječi i naše kulturne baštine na ov-ome kontinentu, pola svije-ta daleko od Črne Gore i sinjega Jadrana.
Po onoj narodnoj:
'Oj Jadransko sinje more, Ogledalo Črne Gore.'
Slušajuči recitaciju Njegoševih stihova na toj proslavi, spopala me neobična mi-sao; što bi Njegoš pisao da je danas živ? I da je kojim slučajem i on jedan od nas, sadašnjih doseljenika u Au-straliji?
BURNO VRIJEME
Njegovo vrijeme bilo je uvelike slično našemu. Vrijeme političkih i socijalnih previranja. Vrijeme oluje i smutnje.
Burne 1848 godine kada su naprednjaci širom Evrope bili ustali na svoje ugnj-etače, Njegoš je smatrao da je kucnuo čas i za potpuno nacionalno oslobodenje svih Južnih Slavena.
U svome pismu Bokeljima i Dubrovčanima od 20. maja 1848, Njegoš kaže: "Budite srcem i .dušom privrženi svojoj narodnosti i sasvijem vjerni i poslušni Jelačiču".
Hrvatski ban Josip Jelačič bio je u to vrijeme velika nada svih Južnih Slavena pa
ano piše: "Ja sam se u poč-etku nešto nadao, ali danas vidim da je za sada jugosl-ovenstvo idealna riječ koja samo praznijem glasom lij-epo zvoni ... Jugosloveni sile svoje ne poznaju, pa i zasluge svoje ne vide. Stoga oni sebe i predaju slijepo u bezuslovno ropstvo tudinu.'
U isto vrijeme Njegoš je pokušavao da i tadašnjeg srpskog kneza Aleksandra pridobije za odličnu akciju u cilju punog nacionalnog oslobodenja svih južno-slo-venskih naroda.
Tako, aprila 1848 godine, Njegoš takoder nudi vojni-čku pomoč i knezu Aleksandru preko književnika i kneževog pouzdanika Matije
oj, Njegoš se ogorčeno žali Matiji Banu: "Prijatelju moj, duša mi ubija tijelo. Ne žalim što ču umrijeti, ali žalim što nijesam u mome životu nešto znamenito uči-nio ... I neka potomstvo bar dozna za naše namjere, kada im djela ne mogoh ostaviti!"
POTCJENJIVANJE SVOJIH SNAGA
Uskoro zatim, razočaran i ojaden, Njegoš je umro 19. oktobra 1851.
Ono što ga je vjerojatno najviše pokosilo, to je bilo epouzdanje glavešina i snage običnog naroda. I precje-njivanje snage ugnjetača od
i Njegoša. Očekivalo se da če se Jelačič okoristiti tada-šnjom slabošču bečkoga dvora i ustankom Madara pr-otiv austrijske monarhije, te da če iznuditi od austrijskog cara barem punu ravnopra-vnost za Hrvate i druge Slavene u Habsburškoj monarhiji. To je bilo vrijeme kada je opstanak austro-ug-arsjkog carstva ovisio o Jelačiču i njegovih 60.000 na-oružanih Hrvata. Vrijeme za koje pjesma kaže:
'Nema junaka,nema Hrvata Ko što je bio Jelačič ban.'
U tome cilju Njegoš je Jelačiču bio ponudio i pomoč od 2 do 3 hiljade naor-užanih Crnogoraca.
Ali u isto vrijeme Njegoš je strepio i od neizvjesnosti. U svome pismu Stanku Vrazu od 20. oktobra iste godine, Njegoš kaže: 'Ako se sada pogriješi, dugo cerno taj grijeh kajati'. A u pismu Dubrovčanu Medu Puciču od 23 aprila 1849 godine, Njegoš več razočar-
Bana: "Ja naprimjer, mog-ao bih izvesti 6 do 7 hiljada dobrih boraca, koji bi čudesa počinili".
A kada je l.nez Aleksan-dar to odbio jer je 'diplomatska mudrost' tako nalagala, Njegoš je gorljivo izjav-io Matiji Banu: "Hercegovina, Bosna i Črna Gora s Albanijom u našoj su ruci. Sad ih več možemo zapaliti kadgod hočemo. Eacimo vatru na Srbiju pa htjela ne htjela, morače za nama poči."
A kada ga Ban upozorava na diplomatske i druge teš-koče, Njegoš nestrpljivo uzvrača: "Za diplomatske ne marim, a vojničkih se ne bojim. S albanske i herceg-ovačke strane imačemo oko 30.000 pušaka. Dodajte to-me mojih 15.000 najmanje, i 5.000 iz Dalmacije, pa raspolažemo sa 50.000 ljudi, i to kakvih ljudi."
Kada iz svega toga ipak nije ispalo skoro nista, te su Osmanlije, Mlečani i crno-žuta monarhija ostali i dalje u sedlu, na grbači narodn-
strane tadašnjih prvaka.
Njegoš je znao za slabost tirana. I opisao je to u svome 'Gorskom vijencu' kroz posjetu vojvode Draš-ka Mlecima ovako:
Vuk Mandušič: 'A bjehu li junaci vojvoda?
Vojvoda Draško: 'Ne, božja ti vjera, Mandu-šiču,
0	junaštvu tu ne bješe zbora!
Nego bjehu k sebi domamili Domamili pa ih pohvatali, Jadnu našu braču sokolove, Dalmatince i hrabre Hrvate, Pa brodove njima napunili
1	tiska ih u svijet bijeli
Te dovukuj blago iz svijeta I pritiskaj zemlje i gradove.
Tako je eto Njegoš pisao i govorio. I samo več zbog 'Gorskog vijenca' za Njegoša možemo s pravom kazati:
'Blago onom ko dovjeka živi,
Imao se rašta i roditi.'