Leto m. V njih načelu Slo bi torej posameznemu narodu v državi in človeiki družbi le toliko pravic in tista stopinja, katere je po tem takem vreden. Seveda nas Slovane smatrajbje za narode nižje vrste in na So kulturo za infeVi-jomo. Sebe pa smatrajo za avetovni narod. Njim gre torej prvenatvo, goapodstvo. mi pa smo vredni le- hlapčevanja. Katero zgorenjih dveh načel bode torej ko-nečno odločevalo in zmagalo? če pogledamo nazaj v zadnja desetletja, vidimo, da s« je takrat pri nas vladalo po lažiliberalnih nemških načelih. To so bili časi, ko so nas Slovane očitno in namenoma na steno pritiskali. Takrat je bila naSa Avstrija jedna med mnognbrojnimi državami, ki | so bile zdrnžene v .nemSki zvezi*. Da bi si bila pridob:'.a Avstrija prvenstvo med temi v nemSki zvezi združenimi nemSkimi državami, morala je imeti nemški značaj. Zato so nas začeli preganjati in pritiskati, da bi slovanstvo v Avstriji popolnoma uničili. A prišlo je drugače. Vsled avstrijsko pruske vojske bils je Avstrija iz nem ške zveze izločena in postala je samostalna država, katerej ni več treba Slovanov germanizo-vati. V svoji večini js Avstrija sedaj samostojna slovanska država Res so prišli po tem preobratu boljši časi za Slovane. Uvideli so odločilni krogi, da Slovanov ne gre več pritiskati in zatirati. A vkljubu temu se ti krogi |« sedaj niso popolnoma iznebili predsodka da pristoja nemškemu življu gospodstvo. Ta nesrečni predsodek še celo pri sedanji vladi, ki ai je vendar spravo narodov zapisala v svoj program, večkrat stopi na površje. Popolnoma p ropal pa bi. ako bi prišli zopet sedanji Nemci-liberalci na zaželjeno krmilo. Ti bi vladali po svojem načelu, da narodu gre toliko politične svobode in toliko narodne samostojnosti, kolikor nje je vreden torej nam Slovanom po nemških nazorih skoro nič ali oel<5 prav nič. Mi imamo sicer v državnih temeljnih zakonih zajamčeno enakopravnost, s katero je izključeno vsako vprašanje po jednakovrednosti; a v javnem življenju ne odločuje vedno pravica nego često-krat le moč. Nemški moči moramo torej Slovani priti nasproti s svojo lastno močjo in sik). S svojo silo moramo Nemce prepričati, da smo jim jednakovredni; vedno sklicevanje na pravico njim nasproti nič ne koristi. Da pa imamo mi Slovani veliko prvotne moči v sebi. o tem prepričali smo se v zadnjih dveh desetletjih, v katerih smo ču- dovito napredovali Ni ga menda naroda v Kv-ropi. kateri bi se bil v tako kratkem času,v vaeh strokah javnega življenja v tej meri razvil, kakor avstrijski Slovani, osobito pa Cehi. Čehi ao dandanes najzavednejii narod v Avstriji. Za vsakim poslancem stoji celi narod. — in to pomeni moč, s katero je treba računati. A ne samo to. Nikjer v Evropi ni ljudska omika tako občna in tako visoka, kakor mej Čehi. Pa tudi v višjem duševnem življenja v vseh znanostih in umetnostih. stoje Čehi dandanes ns višini časa Ta ns-izmerni napredek, kateri nima para v celi človeški zgodovini, zahvaliti pa imajo Čehi večinoma svojej laatnej moči, svojej jekleni marljivosti in vstrajnosti. Trdi mi Slovenci smo v tem času res čudovito nspredovsli, seveda v manjši meri, kakor Čehi. Čehi naj nam bodo vzgled. Od njih se učimo, kaj zamore narodova moč, ako se marljivo in vstrsjno izkoristi Delsjmo naprej kakor dozdaj. delajmo tako. kakor Čehi. Le tako ne bodemo ostali samo jednak op ravni na popiyi. nego postali v resnici tudi jednakovredni z drugimi narodi. V naši moči je naša bodočnost' Celjske novice. Ono čast p. a naročnike, katerim mm danss pridjali pottao hranilnični pslofaii batek, prosimo, da aam naročnino takej pošljejo, sicer jim bsds list »stavljen ilmendan prssvitlega cesarja Franca Josipa L) praznoval se je s slovesno sveto mašo. katere se je vdeležik) vojaštvo, uradniki in mnogo druzega občinstva. 'Odlikovanje > Preč. gospod L Krušič. c. kr. profesor in katehet v Celji in lavant. duhovni LISTEK Frančišek Kramar, učitelj in častni ..ličan kapclski. .Kedor ima šolo. tistega je bodočnost*. Resničnost teh besed, ki sicer niso nove, upoz-navajo vedno liolje in bolje vse stranke raznih taborov. A malo kedo uvideva, da se za srečno bodočnost človeštva bori in žrtvuje učiteljstvo. Izobražencem in našim šolskim oblastvom ne odrekamo tega kajti tu pa tam pokazala ao že lolaka oblast va odlikujoč kscega učitelja a pri znalnim ali pohvalnim piamcm. ali cel<5 a svetinjo ali križcem, da znajo csniti težek učiteljski stan, ter zasluge učiteljev; ali (»oglejmo, kako js zadovoljno prosto ljudstvo s šolo in učiteljstvom • Nad dvajset let bori m nže sedanja šola za svoj obstanek in boljši ugled in koliko ims privržencev mej narodom? Bore malo Je tecih Makih krajev, kjer bi imeli prijatelji koše ia ačiteVrtvn večino. Vendar tako srečen kraj m Kapele v brežiškem okraju in a popolnim zadovoljstvom ia sadoAčs-njem objavimo torej redek dogodek, Id m js vriil v iste) občini, oziroma šolskem okntfu, dne 4. junija t L Velika občiaa Kapela ki združuje sedem vssij, imenovala js namreč učitelja gosp. Franceta Kramar svojim častnim občanom ter mn isti dsn slovesno izročila .častno diplomo*. V mesecu maju t L dovršil je g. Kramar trideseto leto svojega službovanja v Kapelah. Občinski zastop uporabil je to redko priložnost ter sklenil, imenovati g. Kramarja v znak hvaležnosti ter visocega spoštovanja zaradi njegovih neprecenljivih zaslug, katere si je stekel v teku tridesetih let, poučujoč vedno sam na leto črez tristo otrok, častnim občanom Hoteli pa so mu izročiti slovesno častno diplomo. Zato so okrasili celo šolsko poslopje se zelenjem in venci, pogrnili v Solskej sobi mizo za 70 oseb. povabili k tej slovesnosti gg. učitelje brežiškega okraja in gospodo iz Brežic. Ko so gostje mize zase.Hi. oglasil se je ka-pelski župan. g. Miha Šmalčič V lepem govora pojasnil nam js pomea sestanka naznanil sklep občinskega odbora ter izročil gospodo alnvljencn diplomo častnega občaastva katero smo obesili na steno nad slsvljenčevo glavo. Na to prevssl js besedo občinski svetovslec, g. Joto Žmavec. V gladkem govora opisal nam ja kaksrteo js bilo življsajs v Kapelah nekdaj in kaksrtno ja sedaj; v kskšaih razmerah js g Kramsr deloval ves ta čaa t j. skosi 30 let zs btafor Kapel ča nov. To je bil slavnostni govor, v katerem m ji zrcalilo veliko navdutenjs in spoMovsnjs m učiteljski stan sploh. Vso čast mladima govotnikoiaa gg. šmalčiču ia Žasaveu; vso čast pa todi tistemu, ki jn je učil slovenske bsseds ssstavljati. Tskoj m g /mavcem pa je nastopil nek očensc ter je v vezanej i*sedi v imenu kapelske šolske mladine g. alavljem-u čaatital. Ko je končal avojo častitko z besedami: .Bog živi Vm! Bog živi, živi, živi Vas!* bili smo vsi navzoči solznih očij. Pevci brežiške čitalnice zapeli so pod vodstvom g. Supana pesem: .Slava mul* Po tej pesmi vstsl je g. Kramar ter spregovoril blizu te-le besede: .Slavni občinski odbor kapelaki! Velečastita družba! čast katero mi je ravnokar akazal slavni občinski odbor kapelaki v navzočnosti tako izbrane gospijde, iznenadila me je neizrečeno, kniti nisem je v svojej skromnosti pričakoval, pa izvedel o njej sem todi nže prepozno. da bi mi bilo mogoče na njo dostojno pripraviti ae. Ne pričakajte torej od mene, kactk vznesenih besedij v zahvalo a iskazano mi čast, saj ms vidite, da sam gmjsn do solz. Gospoda govornika Smalčič ia Zmavec. omenjala sta mojih zaslug, katera mm ai stekel, kakor ste rekla v šoli ter z dobrimi sveti, kater« sam d^l v ma nih zadevah odraslim badsm. Vsak dsšsvec svaje dešo hvnlt; istoteko vsak nmrtnik svoje nmotvom, a jas. Bog mi js priča te na kaj tacega maki nisem; kajti is vesela izvolil sem si ačtteijrid stan ter tndi s vinlji spolnjujem rroje dott-nosti. Ako pa ssm storil morebiti ta ia tam ksj vsč, asfo ai veisva moj stan, tedsj pa ssm storil to, varajte mi, is gabasni do izrotsns mi ^ndtas ki do vaa Kapelčani, mej kterisai m čnthn vm čaa domačina Zn irksi—o mi čast, katera ns svetovalec, je dobil ob priliki svojega vpokojenja častni naslov šolskega svetnika i Za učitsljs vsronaukai imenovan je na celjsko gimnazijo začasno č. g. dr. Fr. Janežič. i Podružnica sv. Cirila in Metoda v Celju) ima svoj občni zbor v četrtek dne 12. oktobra t. 1. ob pol 8. uri zvečer v prostorih čitalnice. Na dnevnem redu ao: 1. Poročila odborova 2. Volitev novega odbora 3. Slučajni nasveti. — Ker se bode na tem občnem zboru razgovaijalo o ustanovitvi ženske podružnice za meste Celje in moške podružnice za celjsko okolico želi odbor polnoštevilne udeležbe družabnikov. (Odhodnica gor poda dr. Dragotin Treo-ta.) Gospod dr. Dragotin Treo, ki je bil za časa svojega večletnega bivanja v Celjn jako živahen delavec na narodnem polju, preselil se je v Postojno, kjer se ustanovi kot odvetnik. V priznanje njegovih zaslug priredil mu je .Celjski Sokol" dne 25. septembra sijajen banket. 1'deležila se ga je vsa slovenska inteligenca iz Celja, pa tudi iz okolice kakor iz Konjic, št. Jurja in Žalca, ter celo iz daljnega Ptuja prišli so rodoljubni gosti. — Večer je uspel jako ugodno V to pripomogle so izbome produkcije tamburaškega zbora in odlični kvartet Pavšek. Kapus. Stuhec in Jošt. Med te konoertn- točke pa so bile upletene krasne napitnice. Govoril je g. dr. Vrečko nazdravljajoč odhodniku kot vrlemu .Sokolu", dr. Filipič. kot izbornemu koncipijentu in prijatelju, dr. Sernec. kot sotrudniku pri denarnih zavodih. G. dr. Dečko priporočal je odhodniku naj tudi na Kranjskem drži se načel politikovanja kakor se ga je učil v nevarnih Stai-rskih odnošajih. — Dr. D. Treo zahvalil se je v daljšem govoru povdarjaje osobito pomen razvoja socijalnega življenja, za kteri je on zastavil vse svoje moči. Govornik obljubi tudi zanaprej v tem smislu delovati in napije .Celjskemu Sokolu". Ob jednem je izročil predtelo-vadcu dru. Tominšeku dragoceno čašo. ktero si je ta priboril pri tekmovalni telovaibi ob vse-sokolskem shodu v Ljubljani. Pozno v noč končala se je živahna zabava. Novemu odvetniku kličemo na pot: Mnogo sreče, obžalovaje. da ni bilo mogoče oi»držati ga v rednih vrstah naših borilcev ob jezikovni meji. i Občni zbor Južno-itajerske hranilnice i vršil se je dne 25. septembra 1.1. v navzočnosti osemnajstih odbornikov. — Iz poročila o delovanji v prvem polletju povzamemo naslednje: Skupnih prejemkov imela je v tekočem polletju . . . 431 .'»00 gld. 42 kr. skupnih izdavkov pa. . . 417.0*1 . 95 . tedaj denarnega prometa 848.682 gld. 87 kr. Hranilnih vlog se vložilo 220075 gld. 83 kr. prištevši pa stanje vlog koncem lanskega leta po . . 950.05« . 98 . in kapitalizovane obresti okroglo....... 30.Qi K) . — . 1.200.732 vid. «1 kr. Vzdignilo se je pa . . . . 21*1.395 . 85 . tedaj je bilo stanje hranilnih vlog koncem prvega polletja 984.83»! gld. (»6 kr. in je prirastka bilo . . . 83.879 . 97 . Posojil se je izplačalo . . 111.335 gld. 27 kr. priltevii stanje lanskega leta 889.023 . 83 950.359 gld. 10 kr. Vrnilo se je pa posojil . . Hi 355 . 7H , tedaj znašala so izposojila 934.003 gld. 32 kr. Dne 13. sept. t. I. pa je imela hranilnica uže efektivnega stanja hranilnih vlog 1.028 304 gld. 23 kr. izposoji! pa istega dne 979.017 gld. 26 kr. kar jasno dokazuje kako krepko se razvija na! prepotreben narodni denarni »vod. Želeti je le, da ga stranke mnogobrojno podpirajo, in postane v kratkem zavod s katerim se bodemo mogli ponašati Slovenci tudi izvan mej Južno Štajerske. i Shod volilcev v Trbovljah) slical je gosp. državni poslanec Mihael Vošnjak. Poročal bode v nedeljo 8. t. m. svojim volilcem o delovanji državnega zbora. i Za družbo sv Cirila in Metoda ) nabral je g. Ivan Kranjc v Št. Ilju pri velenji « kron. katere je izročil našemu uredništvu. — Posnemajte ga: i Celjska kulturni. Kakor smo zadnjič poročali. provzročil je tisti dan po županovem ko-mersu znani agitator in tajnik okrajne bolniške blagajne g. Vilhelm Oechs v kavarni pri Haus-baumu pretep, pri kterem je bil ranjen zasebni uradnik Franjo Kolenc. Ta pa je storil zoper storilca ovadlx> pri kazenskem sodišča Še isti dan pa je bil poklican k svojemu gospodarju g. Higerspergeiju. kteri mu je zažugal. da ga ne-mudomu odpusti iz službe, če ne umakne svoje ovadbe. Gospod Kolenc se ni podal in izgubil je službo. — Vilhelm Oechs pa je bil pri kaz-nski obravnavi dne 26. septembra obsojen v 4 dnevni zapor poostren z jednim postom. G. Vilhelm Oechs, ki je ob jednem administrator nemške .vahta-rice". bil je že večkrat kaznovan, enkrat že tudi zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. V kakem drugem mestu bi tak mož težko bil še tajnik okrajne bolniške blagajne. Spodnje-štajerske novice. (Premembe pri i. duhovščini) Premeščeni so č. gg. kaplani: J. Cinglak iz Selnice v Št Ilj v Slov. g.. J. Kranjec od sv. Petra pod Gorami na Vransko. J. Munda iz Vranskega v Loko. Fr. Ogrizek iz Prihove k sv. Petru pod Gorami. M. Štrakelj iz Št Ilja kot drugi vikar v Maribor. V. Vajksler iz Loke v Selnico, J. Zadravec iz Galicije v Prihovo. — Začasni vpokojeni g. A. Inkret je postal provizor v Gor. sv. Kungoti. — NaS rojak. č. g. J. Marži do všek. vojaSki kaplan v Gorici, je premeSčen v Trst Župnijo v časti samo mene. ampak tudi moj stan. izrekam vam prisrčno zahvalo ter vam obljubim, da hočem delovati za blagor mladine in sploh mojih sova-ščanov, kolikor mi bodo dopuščale moje moči. še za naprej, dokler mi bode mozeg zdrav. Iz dna srca kličem vam: Hvala vam. Bog živi vas! moji ljubi, vrli Kapelčani!!! Živio! — pesem. Po kratkem presledku vstane g. Jože A gre ž, solicitator v Brežicah, ter nam podA, kot najstarejši nčenec slavljenčev. črtice iz življenja slav-Ijenčevega. Iz teh povzamemo, da je g. Kramar rojen v 'ari Novacerkev v celjskem okraju. Štu-doval je v Celji. Po prestanih skušnjah služboval je dve leti v Rogatcu, 1\, leta na Planini, leta 1863, meseca maja pa se je preeelil h Kapelam. Iz njegove šole šli so mladenči v višje in visoke šole, taki), da imenuje danes več učiteljev, uradnikov, visokošolcev i. dr. g. Kramarja svojega nekdanjega učitelja. Vsi U poslali so slavljencu čestitke k tridesetletnici, veseleč se. da g. učitelj krepek in idrav praznuje svojo tridesetletnico. G. Agrež izrekel je h koncu svojega govora v imenu vseh — nekedanjih in sedanjih — učencev prisrčno zahvalo g. Kramarju za vse dobrote, katere njim je delil v Soli. Živio! — pesem. Nadaljni govornik, moram reči .elitogovor-nik", bil je g. Stanič, bilezniški koncipijent v Brežicah. Častitujoč g. slavljencu, govoril je nn podlogi knjige .Srce". Govoril je s takšno milobo in s takšnim sočutjem, da bi človek mislil, da je ravno on sam tisti oče. ki je obiskal, kakor je v istej knjigi opisano, si- svojim sinčkom ne-kedanjega svojega učitelja Navzočemu učiteljstvu prijale so njegove besede, kakor hladna senca vročemu licu in g. slavljenca ganile do ihtenja V gospodu govorniku pa smo spoznali velicega zagovornika in spoštovale«, učiteljskega stanu. Na tem mestu Vas zagotovim g. Stanič, da nam ostanejo Vaše. pri tej priložnosti izgovorjene besede vedno v spominu. Vi imate bistro oko in za stvar, ki sočutje zasluži, sočutno srce! Živio! — pesem. Ker ao besede g. Staniča veljale ne le g. slavljencu, temveč učiteljstvu sploh, tedaj se je g. govorniku za njegove krasne besede zahvalil v imenu slnvljenca ia učiteljstvu nadučitelj g. F. Rakuša Pričenši s besedami: .<|oem dii oderund paedagogum fecerunt — kogar bogovi črtrf, tistega določijo n učitelja". pravi, da učitelj služ biyoč v samotnej vasi med narodom, ne inu^oč nobenega duševnega razvedrila, trudeč se nepr* stano za blagor izročene mu mladine, za kar dobi Aestokrat namesto priznanja ostre, nuža-Ijive besede, mora verjeti, da je U stara priato-vica resnična in to tembolj, kar se čsstokrat dogaja da mn tudi raznmništvo predbaoiva samo petr ali Sesturno vsakdanje delovanje, češ, polo-vieo letnega čaaa ima nčiteljstvo počitnice i. t d. Izraža veselje nad tem, da je pričelo razumniStvo, ki ni učiteljskega stanu, o priložnostih, poučevati | Ponikvi je dobil č. g. A. Slatinšek, župnik pri sv. Kunigundi na Pohoiji. (Učiteljske premembe) Začasno so nastavljeni kot podočitelji, oziroma kot podučiteljioe izprašani učiteljski pripravniki, oziroma pripravnice: g. A. Rozina v Ormoži, g. S. Bezjak pri sv. Tomaži, goepica KI. Steineker tudi pri sv. Tomaži, g. A. Šabec na Humu pri Ormoži, go-spica A. Leban pri sv. Miklavži pri Ormoži, go-spica J. Svoboda v Runžu pri Ormoži; nado-mestovale bodo gospica K. Pire pri sv. I^enartu pri Ormoži in gospica A. Lesjak pri sv. Bolfenku pri Ormoži. (Maarešn ali uboj?) Iz Vojnika se nam po roča: V nedeljo dne 24. sept t. I. peljal je tukajšnji tržan Franc Repin nekega I. Žgank-a doma v Skomrah v Vitanje. Gredoč sprla sta se v krčmi pri .Janku" v Novicerkvi baje zavoljo voznine in Žgank vrgel je Repina tako silno ob tla, da se mu je vsa drobovina in hrbtiSčni mozek pretresel in je Repin vsled tega umrl dne 29. sept. šeh 28 let star, zapui':vSi ženo in dvoje malih otrok. Ravno, ko so se pogrebci pred hišo zbirali, peljali so orožniki mimo njih onega, zlodejca k sodniji v Celje, kjer se bo zvedela popolna resnica o tej nekoliko skrivnostni zadevi. (Blagoslovljeni* cerkva) V nedeljo dne 1. oktobra 1.1. blagoslovila se je na slovesen način nova cerkvica sv. Tomaža v Vojniku. Vpričo mnogoštevilnega ljudstva priporočali so naš obče spoštovani župnik vel. č. g. And. VoduSek v lepem govoru sv. Tomaža v vredno častenje, cerkvico pa v skrb ljudstva ter po navadnih obredih blagoslovljenja darovali prvo sv. maSo v tem hramu božjem. (Pri konjski dirki v Žalcu) dne 24. septembra t. I. se je udeležilo 19 dirkalcev. Med temi dobili so darila: I. Pri pričetni dirki (1 krm), Martin Premšak iz Škofjevasi. se svojo 3 letno kobilo 1 darilo 50 gld. (2 mt. 80 nek ). 2 darilo (245) Martin Premšak so svojo 4 letno kobilo 25 gld, Vinko USen iz Spodnih G rušo vel sč svojo 4 letno kobilo 3 darilo i252) 15 gld. in Franc Švab iz Št Pavla ob Golski ae svojo 8 letno kobilo 4 darilo (255) 5 gld. II. Pri dirki plemenskih konj (2 k-m), dobili so darila: Franc Oster-man iz Arjevasi se svojo 6 letno kobilo. I darilo (5-6) 50 gld.. Janez Žgank iz Žalca *•'• svojo 5letno kobilo 2 darilo (5'ttt) 80 gld.. Martin Prem-Sak iz Škofjevasi s•> svojo 4 letno kobilo 3 darilo (522) 15 gld., Franc Ocvirk iz Gor. (irušovel sč svojo 5letno kobilo 4 darilo (fr36i 10 gld. III. Pri društveni dirki so dobili: Franc "Mterman iz Arjevasi 1 darilo en dvokolni voz, vrednost 60 gld. 2 darilo (5-10), Franc Ocvirk iz Gor. GruSo-vel, konjsko opravo (5-23) vrednost 35 gld.. 3 darilo je dobil Franc Žgank iz Žalca konjsko opravo (524) vrednost 25 gld. in 4 darilo Martin Premšak iz Škofjevasi dve ujzdi vrednost (5'86) 10 gld. prosti narod, da spozna umeva in čisla vzvišeno nalogo šole in učiteljstva. Povdarja da je ol»ča naloga človeStva, težiti po boljSej bodočnosti. Posamezna opravila tega skupnega delovanja so različna, težavna in ložja Zagotavlja da bode učiteljstvo svoje delo vedno vestno izvrševalo: ksjti. za blagor ljudstev delovati, je naša bandera, pod katero smo prisegli, in tej hočemo vedno zvesti ostnti; saj smo domačini, domače krvi; za nnrod živimo, sa narod smo mi! Živio!! — pesem. Po kratkem odmoru vstane g. nadučitelj Kokol iz Pišec ter častita g. Kramarju k zasluženemu odlikovanja v imenu učiteljstva G. govornik. star prijatelj slnv^ančav. spominjal se je preteklosti svojs in slavjjenčeve Kazal nam js v duhu trnje ve poti, katere sta hodila s g slav-Ijenoem in ktsre šs bodita ozir še hodi učiteljstvo sploh, ter tako dokazal, da je slavni obč. castop kapeMri g. Kramarju podal to. kar js v istini aaalužil. Čestital ma js i k vspsbom. n katero aa marsikateri sodrug zastonj trudi, ter ga zagotovil, da ss njegovega odlikovanja prav is sna veseli vse učiteljevo, v imenu katerega mu kliče: .še nn mnoga leta!" Živio! — pesem. Razven navedenih govornikov, nnpivali so še slavljenca: G. učitelj Snpnn is Brežic v imena čitalnioe brežiške, oziroma pevskega zbora; g. Šetinc, odvetniški koncipijent pozdravlja g. slavljenca. kot uglednega gospodarja; gosp Sortič. naredila »kode pri mlinih, lesoreznicah in jezovih; zlasti jezov je ve« podrta ter je odnesla tndi mnogo leea Da je tndi Savinja silno naraala, je umevno. Odnesla je ve« brvi in med temi tudi brv pri Ribiču, za katero pa ne bodemo žalovali, kajti je to tiata brv, na kateri sta se letos dva mlada človeka iz zgolj človeške zanikeraosti ponesrečila Vendar se pa vsled te nesreče brv ni prav nič popravila in tudi ne prepovedala Zato pa si je Savinja mislila, bolje bode, da jaz brv odnesem, nego pa, da bi se zopet kdo na njej ponesrečil. In prav je storila! Dosti bolje je, da ni nikake brvi. nego pa takšne, kakoršna je bila ta Nadjamo se. da se bode prihodnje, ako se brv še sploh naredi, vendar gledalo na to, da se naredi močna in poštena brv, ki se ne bode vedno gugala in tresla prav kakokor šiba na vodi ter tako spravljala Ijndi v nevarnost. — Tndi nasip pri mozirskem mosta, ki se je bil še le letos deloma popravil, deloma z novega naredil, je voda za dobrih 100 metrov popolnomo razrušila in prav v zasmeh tistim, ki so ga delali, naredila ai je na dotičnem mestu dva močna toka Kazdjala je pa voda naaipe sedaj te dru-gokrat. Vidi se pač, da gg., ki imajo pri uravnavanji aavinjske a»rnge prvo besedo, vode niti ne poznajo, kajti bi bili drugače gotovo širjo strugo naredili in ne bilo bi se jim treba izgovaijati, češ. da se z močjo, katero ima voda, ne morejo skušati. Tudi loški most je bil v veliki nevarnosti in le nekaj takih po vodenj še, kakor je bila ta in po njem bode. Mnogo denarja se je že porabilo za uravnavanje Savinje, pa če ae bode delalo tako, kdo ve. koliko ga l»ode še treba. Pokojni, žalibog prerano umrli Lipokl je nekoč dejal nekemu visokemu dostojanstveniku, da bi bili tukajšni ljudje za denar, ki se je za uravnavanje Savinje že porabil, iato že čez Dobro vije napeljali. In prav je imel mož, kajti tu-kajšno prebivalstvo pozna vodo tndi ob čaan p-.vodnje in nalivov, drugi pa navadno le takr*., kadar ne sega niti do gležnjev. Vkljub temu pa se tukajšno prebivalstvo prav nič ni za svet poprašalo. temveč dela in uravnava se po zele-noroizenski modrosti, katera se je pa napram Savinji popolnoma izjalovila. Sicer ima pa dežela itak dosti denarjev in ae Ijode narejena Skoda za drag denar, ki pa seveda prihaja iz žepov davkoplačilcev. vsaj za nekaj časa 2e zopet poravnala. fcnnijo pri JelAnh. Kmetijaka podružnica imela je v nedeljo dne 3. septembra avoje zborovanje. Po večernicah zbralo seje mnogo kmetov, posebno iz okolice, v Jagodičevej gostilni. Po primernem pozdravu otvori predsednik, gosp. Kr. Ferlinc, zborovanje naglašujoč. da je baš letos, ko je zopet hvala Bogu prirastki dokaj sadja v naših krajih, velike važnosti umna priprava sadjevca; kajti, ni se nadjati skoro nobene kupčije ae sadjem za mošt. kakor druga leta. Nato razpravlja potovalni učitelj gosp. Iv. Bele. v poldrugo uro trajajočem, zelo zanimivem govorečo porabi sadja ter o pripravi sadjevca. Glede namiznega sadja govori o zrelosti, o obiranju, o hranitvi v primernih shrambah ali v nalašč zato izkopanih jarkih ter o žvepljanji takšnih prostorov, da se prepreči premnoga gniloba in še navede kako se naj razpošilja razno namizno sadje. V krepak razvoj trgovine z namiznim sadjem bi baš le najbolj pripomogle kmetijske zadruge, enako tndi glede priprave in prodaje sadjevca. Pri tem predmetu opiše spet otreaanje, pobirale ter pozorevanja. če je znabiti premalo zrelo aadje in zmletev z raznimi sadnimi mlini, ker tolčenje ni nikakor dobro. Pohvalno ae izreče o sadnem mlinu, katerega sta sestavila tukajšni kovač V. Cujet in kolar Fr. Belej. kakor glede rabljivosti, tako tndi glede primsras cene nO gld.. ko po drugod tak mlin stane 75 .lo 100 gld. Seveda si na« posestniki ne morejo omisliti posamezni tako drag stroj. Potem še podsjs mnogo pod učljivega glede stiskanja drozge ter glede nadaljnega ravnanja a sadjev.-em, da si pridobi trpetnoot ter, da ai podvržen raznim boleznim, posebno vlečljivosti. H koncu is naklada, kako se da najpripravnejle iz tropin na praviti dober ocet ali jeeih. Tej temeljitej in podučljivej razpravi ao sledili poslušalci pazljivo in z zanimanjem, zato je predsednik govoril iz srca vseb. zahvalivši se gosp. Beletu v laskavih besedah. Prsdssdnik le povdarja. naj to vporabljajo kmetje ter tako naj se ravnajo pri napravi sadjevca, kolikor možno, po teh navodilih in izreče od več strani izraženo željo, naj gosp. Bele rači prijaviti to razpravo v gospodarskej prilogi .Domovine" ali pa v poeebnej knjižnici. Ker je že čas potekel, omeni le v kratkem podružnični tajnik dopis centralnega odbora o moštni eaenciji, s čimur ae ljudstvo le zapeljuje in slepari, nadalje še. kako ae nsj zatira koruzna vešča ali črv, ki se je marsikje letos mnogobrojno prikazal ter uničil veliko turšice. Glede zadnje točke, o rdečici svinj opozori le na knjižoo. katero je spisal živinozdravnik Kolakovski ter ia-dala kranjska kmetijska družba Ker je bilo nekaj komadov te knjižice na razpolago, so kmetje kaj pridno segli po nji; vidi se pač. da je naše ljudstvo ukaželjno ter rado tudi čita po-učljive snovi. Ia Inaijl (Premovanje konj.i Zadnje pre movanje konj se je v našem trgu vršilo pred 18 leti. l.eUs se je vršilo za štiri oknye, Smarski, kozjanski, rogaški in konpški. Vkljub temu prignali ao konjerejci malo živine, okoli ato glav. To je žalostno znamenje, to kaže. da ai naši posestniki nočejo sami pomagati, da še vedno nekateri pričakujejo pomoči od drugod. Tako ravnanje ni pametno. - lenega čaka palca beraška, strgan rokav. — Kupci so bili prišli, ponujali so lepe cene, pa prodajalcev ni bilo! Premij je bilo doati in lepih, vseh še komisija niti razdeliti ni mogla, ampak jih je morala nesti domu. — našim kmetom pa povsod i primanjkuje denarja, — kupci bi bili lepo živino radi drago plačevali. — apet denar za kmeta; pa prodajalcev ni bilo! — Ve* posestnikov iz domačega okraja moralo je oditi, ker niso imeli potrebnih pisem. Preveč njim je bilo truda, priskrbeti si potrebne listine in jih vzeti s seboj. — Za to pr si je treba res glavo treti, to je preveč dela kaj ne? Kdo bi tako težo nosil v Pa puatimo take zaspance, naj jih nadloga tepe, dokler se ne bodo spametovali — Premije ao dobili po ti le vrsti: 1. (iašpsr Senica iz Ponkve 25 gld. in sreb. svet., 2. Mih Metličar od sv. Vida 20 gld. :». Janez Marguč a Ponkve 15 gld., 4. Jožef Saučič a Ponkve 15 gld. 5. Št« fan Obreza, sv. Vid 10 gld., ti. Albin Pečar, lroeno. 10 gld., 7. Janez Črešnik. Tepina. 20 gld. in srebrno svetinjo, 8. Tomaž Stoklaa, Dvor, 15 gld., 9. Jožef Vrečko. Petovec, 15 gld., 10. J. Vehovar I meno, 10 gld.. U. Franc Žohar, Tepina, 10 gld , 12. Anton Žuraj, Urastje. 10 gld.. 1.1. Štefan Obreza, sv. Vid. 15 gld. in sr. svet., 14. Juri Šolar. Tepina. 15 gld.. 15. Jožef Kos, Pristova, 15 gld. Iti. V. Metličar. sv. Vid. 10 gld. in svet.. 17. A. Vevcer. Z: bika 15 gld.. srebrno avet, 18. Franc Drofenik, Vit—fla. 15 gld.. 19. Jožef Kostajnšek. Imeno. 15 gld, 20. Matija Šipec. Stojno sele, 10 gld. Vsa darila izplačala so se v novem srebru. Komisija je svoje delo hitro opravila, da si je imel živinozdravnik Volovšek tudi poduk in predsednik Šubert nagovor. Občina trg Šmarje in okrajni odbor, katera je zastopal dr. Jurtela postregla sta v vsem komisiji, da ni bilo nikakih zaprek, ampak je šlo vse gladko od rok Upamo, da so bili gospodje tudi zadovoljni, in da bodo drugokrat spet radi Pretočeni mesec priredilo je bralno druStvo v Ribnici v najviljej sicer, a tudi v nsjlepšej vasi zelenega Pohorja veselico, ki zaaluži po imenitnem svojem »sjishu. da prinese« i ti draga .Domovina* par vrstic Vdelsžba bila js ogromna, an kar gre hvala zlasti gospodu državnsmu in deželnemu poslancu, prof. Ko biču. ki ss js draga volje odzval prošnji tukajšnjih veljakov ia dospel. <*» račun o svojem delovanju v nem zborn Iz daljšega njegovega govora, v kterem je razložil političen položaj iz sccijalnega, verskega ia narodnega stališča žarila je domoljubna navdušenost in ogrevala poslušalce, da so do konca vneto odobravali govornikove bessde. In ksj bi jih tndi as! Saj je nam žs po listih znano, da dičijo našega moža utrjena načela — sad prak- tičnih skušenj in treznega razsodka — in ssdaj slišimo is njegovih lastnih ust, kako ga navdaja srčna želja, rešiti propada kmetaki stan, in kako si je prizadeval pomsgati mu. Ako hoče ksj doseči, treba js. tako ss js izrazil njemu m ostalim slov. poslancem, da postopajo v vseh vpraisnjih složno in vzajemno in da ostanejo v Hoheawar-tovem klubu, kjer so našli dokaj zanesljivih zaveznikov in Slovencem naklonjenih prijateljev, kar pričajo blagodejne spremembe v SoU. pri uradih in postavodajalnih zas topih Nadalje na vel je in razmotrival ve« perečih vprašanj pri hodnega zborovanja in poročal o svojih vspehih v finančnem odseku. Prepričali smo se. da je gospod pooblaščenec za časa svojega službovanja kot nadzornik temeljito spoznal vso bedo in revo našega naroda, da so mn znane zlasti potrebe kmetsksga stanu, pa da ima tudi čuteče srce za naše težnje in najboljšo voljo osiguriti nam liodočnost v duševnem in gmotnem ozira. V to mu Bog pomozi in sreča junaška Za njim nastopil je tukajšni župnik gosp. H ras tel j. vpletel zahvalo volilcev za to poročilo v krasne, le njemu lastne besede in nam s čarobnimi barvami naslikal g. poslanca kot skrbnega vrtnarja in varuha avojim od vlade le preveč zanemarjenim cvetkam. Vzglednega nacijonalnega ekonoma občudovali smo v župniku gosp. Slaviču, ki je govoril zadnji naalanjaje se na Slomšekov izrek: .Uči se". Da se to omogoči, priporočal je izvrstne naše liste, ki vssk kolikor toliko podaja tudi gospodarskega berila, in v drugi vrati ustanovitev prekoriatnih narodnih kmetskih društev. Tej prozajični, a vseskozi kaj zanimivi polovici vsporeda sledile so ostale točke, koje so združeni pevci dobro za vršili. Nenavadno prijetno in veselo razvila se j« prosta zabava — odlikovala se je zlasti .l-ehenška miza" — kljub slabi pijači in še slabši postrežbi; kot kurjozum vam navedem samo, da so ae dobila piščeta brez beder. — Menda so gospodu gostilničarju naši pošteni groši odveč, da se jih tako brani, ali ka-li ? Tudi ta veselica pokazala je. daje probuja našega ljudstva očitna in da je treba egiptovske teme onim. ki tega nočejo uvideti. Z vso hvaležnostjo moram omeniti preobilih zaslug, kojs so si stekli za to slavnost domači in sosedni dc-bovniki. Kdor pozna njih požrt vovalnost za biižni ljud. |iozna njih vzajemno delovanje z ostalo domačo inteligenco, kadar ae gre, razkriti spletke in intrige naših sovragov in rešiti našega po gorostastnih izmišljotinah in sleparijah zapeljanega kmeta, mora jih spoštovati naše svečenike, te prijatelje ljudstva I as tako aložno naprej in dolgo ne bo, da nam bode solne* jasneje aijalo. da bodemo želi začarano klasje divnega zmagoslavja. Vzbudili se bodo i speči in akoprem smo malo bolj počasni mi Pohorci, ali ipak napredujemo in ne damo ai ukazovati in stanovitni bodemo. kakor bogat« gore nad nami. To poročaj draga .Domovina", merodajnira gospodom in zagotovi jih, da bodemo vstrajali tukaj na braniku mi pohorski rodoljubi in izvr Sevali pomen krilatih besed: .Ne straši se znoja ne plaši se boja." I*henčan. Zahval«. Po požaru dne 13 avgusta t L poškodovana vencerlija braalovške kaplaaije bila je zavarovana pn zavarovalni banki .Slnviji". Podpisani zahvaluje s tem slavno banko sa ročno cenitev in izptečanjs cenjene škode V Braslo včah, dne 24. septembra 1893. Josip SabukoTlok, I lcroj«Akl xrxojat*r-v Oeljl Glavni trg it. 18 1 I *ri poroča m m izdelovai\j« vsakorine oblek« ' sil gospod« in dečke Velika aah-ga vsakorfnopi J blaga, kakor tadi storjene obleko sa kmeti', ] gospode in dečke. Velik isbor vsakorinega po-j rila in spodnje obleke. (86) 2i»-17 e malo posestvo s hišo, op«- -to kritim gospodarskim poslopjem. 2 •, oralov njiv, travnikov in vinogradov pod ugodnimi pogoji za prodati. — V hifti is to več l.-t k.-ama-rija meianega blaga in hi to poaebno ugajalo za kako UvUjo sli kro-iča, sploh vssccgs, ki hi se'hote! s tem peiati. Natančneje pogoje imvs o. kr. notar Lovro Bs* v Celji. (114) »-8 Mmm Velfk izbor bnUksgs in analeikeg* blaga iz najbolj slovitih tovam VmUio na rotilo po nsrotllu Jo«. Hočotju* krojaSkl mojster Celje, (Iraška oaat H. 19 priporoča alavnemu občinstvu svojo veliko zalogo storjene obleke za gospode in dečke, plašče in svrtnike po najnovejšem, elegantnem kroju. i«.:-» Za obila naročila •« prosi. „THE GRESHAM" zavarovalna družba zn življenje v Londonu. Fllljila a Avstrijsko: Fll(ji!i u Ogersko: ■ ilruHmi i 1)5,151.— Aktiva draži* dno St. dcc. 1»« frk. 125,:' Letni zavarovalni dohodki s obrestmi do 31. decembra IKH2 . 22.WO.OiW.-Izplačanj.i za zavarovanje, za rento in odkupe i. dr. odkar posluj« dražba UWH) . . . „ 2711MW».«20. V zadnjem o*— poslovanji p , zavarovanj za tako. da o« je prijavilo zavarovanj ves čas odkar družba p-slu ie za Pr..si>ekti. cene |>o katerih _ |>ri izdavanji polic in prijavni obrazci dob« s« brezplačno pri gensrslni sflenturi v Ljubi.ani. Trta»ka cesta 4 pri OVIDONO ZE8CHK0-tu in pri v Celji pri b Viljema HIOERSPEBOER-ja. iioi»i 12 r 123.7:12.050.-1.853,»lH<*tt.— dražba 1000 veder novega vina, lstoinjsga pridelka proda sredi oktobra 1.1. takoj od preAe Anton Gregorič 30) 4-1 posestnik in posojil, tajnik v 1'tuji. DRAGOTIN HRIBAR trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Celji £ a S S 1 •S; SoH»e In •illn« H|llt s, WSL S zvezke, tablice, , , , - svinčnike in vse šolske potrebščine za novo šolsko leto priporoča trgovina veliko zalogo isakorrstnoga papirja sa pitarne, plima, rissnje in zavijanje, rasno-vrstno bsrvsnega. svilnatega m cvetlice , sa vessnjs knjig itd., islogo rmnih Neiiderakih aveikov, Hsrdtmuthovih svinčnikov in sngleikih p«T«* po origiaalaik ooaah tovaraitkik; dalje priporoča zavitke za pisma raznlli velikosti in barv, peresnlke, črnilo, tablice, črtalnike, brlsalke, krede, gobice, puilce in ikatlje za peresnlke, torbice, knjliice za be:elke, trgovske knjige, pečatni vosek Itd. po najniijih cenah Posebno lop izbor papirja in zavitkov v mapah in elegantnih škatljah. Najbolje strune a eltrc, gosli li kitare. Velik izber albumov za fotografije in spomenice, map za pisma in papirje, tintnikov, okvirov r- fotografije, listnic itd. po oltklh TTj AA * kateri je gostilna in mesarija t«r ■ • i nn ima 8 »oh. klet, hlev ter dve veliki Gospodičnah lepo pisavo, katera — tudi gospod in-ela. sprejme se takoj. Več pri upravni&tvu .Domovin«" v Celji. Vsčjo množino Urolalcegr* In dolenjskega <0 v I n a $r Jo«. Pavlin r Ljubljani, Marijin trg tt L i mmm*w:mm Šolske knjige, Dragotina Hribar ji i Celji. Učenec 13-1« let star, zdrav, z zadostnim preduk< m, sprejme se tak i v trg J vi no z meisnira blagom. \eč p.-v« Ivan Razboriek (135) 4-1 Amartno pri Litiji iKranjskoi. Zelo lepo posestvo 40 oralov ae takqj proda tudi na obrok« - pod I zelo ugodnimi pogoji. Zemlja sa hmeljiJče! Kje? |*>ve I Lekarna Trnkoczy-ja zraven ratavia v I^jabljaai prodaja in vaak dan s prvu poito razpošilja kapljice /a želodec sdavno preverjeno in znano sdravilo s čvrstilnim in kre-pilnim vplivom pri arti Si .TS3Snf-.fi! V bisi itn. II i Spodnji Hudmji nasproti gostilne ..Zum vvilden Mann" je v prvem nadstropji prazno stanovanje obsegajoče 2 s. .bi in kuhinjo takoj za oddati. Vprašati naj se blagovoli pri gosp. IUksf-u. HX(i 1« pripravno za trgovino, na primernem prostora vmestuCeUi ™ ■»! *• «0.000 (MS, Ml aa kopiti proti takojtal plati. Ponudb« na uprarailtvo .Doooviaa1 , Calji (iMi a-1 Krasen i-ts^zsr: Več povs uprav-nittvo .Domovine". o to drevesce, ki je prej imelo cvet kakor sad. kazalo Se za sadom cvet. (Iz Maribora) č g dr. A Medved je postal profesor veronauka na mar. gimnaziji. Za prednico šolskih sester je zopet na 3 leta izvoljena č. m. Angelina Križanič. i Frančiškanariee) se bodo v Mariboru iz l.evova naselile v poslopju na Tappeinerskem trgu, ki se ravnokar predeljnje v to svrho. 'Na mariborski vinorejaki šoli) Issle od 10. do 13. oktobra razlaganja, kako se sadje koristno vporabi Tega razlaganj«! se lehko vsakdo vdeleži. (Tako razglaša deželni odbor. — Ce je to predavanje slovensko, potlej je res mogoče, slehernemu našemu sadjarju vdeležiti se. sic-r so pa naši sadjarji iz spodnjega Štajerja molče izključeni). "Pri farni cerkvi sv. Marjete na Muti) se išče do 1. decembra orgljave«- in cerkovnik. Da hodki: Stanovanje. 3 orala zemljišč in dragi dohodki Se v vrtdnosti 2.IO gld.. bi bil vsem v dober vzgled občini. go. posebno za Dolenjsko. Pri poročanji bile a» tudi nekatere mterpela«-ije. a konečno. ko je {(Oslanec vse pojasnil, razšli so se zadovoljno i Is Krškega, i Kmetijska podružnica ima v nedeljo 21. t. m ol/ni zbor s sledečim dnevnim redom I. Poduk o zasajen ji novih vinogradov. 2. Naznanilo o bodoči razdelitvi hranilnične jssl-pore v namen zasajanja novih goric. Vabljeni so vsi p. n. udje in dotični obdarovanci. — Tukajšnja meščanska šob je letos spn-jela v 1. razred 43. v 2. razred 22 in tretji razred 11. skupaj 7« učencev, t j. v 10 letih njenega obstanka naj večje število. Za celovško semer.išče je bi: letos kac.h 30 '.~nk.it bogoslovotv oglasilo p* niso i:! *pt*y-V Zakaj tf:k. B*- V Velikoveu na Koroškem '.••. neia-tka '*t.: '- .v-n-.-r.i -ako ugajali da n.ben kr'mar t; bo vi da- jr.v.ne za zborovanja podružnic* ar ;r;!» .a M«v.da ,Ea u: a venci '-t dokaj sv , h dreto.- :n zadtag. namreč č.talaito r Trata dete*. pevski:. d-nltev. dr.;j- delavsk-h draSvr tr--; t i-r...-iar*kih d.-aS:-?7 Barkov!-h-- : Skesaj' -a-, konanmno d.-aA-v. P-.jan ea: :•■.■> • Ia •.- Trs* :.- -a". p«-.;.', ššo druP.v-: ..vi.c ••• T.-j- P.g:e,-.• j* zdaj •* i '..:. Trgatev .'.-• - ... .\rajev *ak. . v:.sm. kajn t.vavv te b! ža :a most Ws: • 'ih s- l,adje ž* »> lit take n- ■r r.. a.-».. :'.-.». ] kaa.ii? vidiš ./.g af. na vuki titf dvakrat v^ grcnjja. nego p*."ja "rte :r.o:sjo t: in -iia pviložt: •> koli :c drogi cja ae •-. ::. r-.- :.-. aa a:zk a trtah gr.zije kar kopirna po \ih i-ž: N.v-dra kmet po--.-.:. < a! -.e ni s^om.a.a tak: lepn.-a lan Za-- vsak v .a '-■'-. povsod r-.-.v: k er m ti je i-.raa cedoiUj* Pa-' V.d- i-v.j :zV.r«n pavsko* it zbvrav ;a ga Ude v veliki ma žin — Ta .: aa -ta «rakem bodi o in Druge avstrijske novice. Presvitli cesar -i prejSa.. "eden p -i«. i.a T;rol k k-r te .r aa gor. .Vi v bliža .':. •.. -.'a ik.-il spomenik Andreja H- firja znsa*-.a avstrijik-ga junaka z fraac -.-iih v ;sk Naš državni zbor .v r r •- I ■■ • rn Med drogi« '-.t mu i.' -, predložilo poročilo j-.-r.i obrtni enket; i.al. .zj-^a-ga stanja na ČeSkelB bodo hude razprtVe, k tf »e f/O-i . Miai,- Čehi z vvo obapaostjo bivali. Ne -lavno .v, .z ■iah /av o svojih težnjah. Vojnim ministrom« je imenovan geciral kavalerij. ;.i Krieghammer. Na Dunaji. so zasačili a«varne anarhiste, pr '• u' uii- z nevarnim orožjem in tiskovnimi pripravami, '-r tiskov.nami. Sola Komenskega na Dunaju.. Kakor j-; znam. zasnovali so si pred leti dunajski Cehi svojo snovno lolo. Sola je prenapolnjena in vzdržuje se z velikimi žrtvami. Čehi so prosili, da bi >-.«: tej Soli podelilo pravo javnosti. .Sedaj te pa r.azr.ar.js. da jo naučni minister Gautsch z razglav.m >A ;jo. apr.la t. I. odbil to prošnjo ,t. ozirom na 'o, kar se je p.kazalo pri nadzorovanju". ' -&ki veščaki utegnejo pač pojasniti, kako je vsii stvar. Č« j« krivda na šoli, utegoe se popraviti. .Sicer je znano uže po vsem svutu. kak«, židovski in nemški na<-ijunalni listi hujskajo prvi tej edini in to Se zasebni č..-5ki šoli n;i Dunaju. '51.000 kmetiji je bilo v enem le:u v Avstriji na dražbi prodanih. Orožno! Na ostale se je pa v tem času 108 milijone goldinarjev novih dolgov vknjižilo. Kol ko pa se je izknjižilo- «!o-tovo le malo' Kam pridemo V 'Na Češkem' so začeli ostro postopati zoper urednike in govorniku mladočeske htranke. Hudi časi so nastopili res za Čehe, kajti misli se iz jeiimo stanje Se za druga mesta razen Pra0'e uvesti. !r :av: Jelk« fcfc. Kravet . Mvi.a-: t j- p:-p:v-da.'a rabit, v teh aH!-a:cah tez* a *a- ka, Ns Og«r»k«=: j-,- ,-7:rl iržami zb;r. k: i»le razpraT:_ii ;r-.n* ia za ! 11 Nasprotna s-raaka ki te tr. .'.7,tnje p;p-:!a raa otre^t aui . v'a.1: aisp: ■ Kam pr.iemci- Naši držav, s-; .-»it tik : ! . — vsaj s strahom se , m: in ae — kakor stariSem ki i le aeka; 11:: k ru7i i;,: Irifi pa zanemar.: "Ogerski driavai zbor b-:«ie razpravljal pr ..-AČaa za L 1* --i •:: te ti precej Ui:-ia: t«, aa v.j-z T Seraje-.o bode .tTorila ,r:k:ie!ska Al« pr. zlaJeia iraar : e • ■ . Zato tako trio »a i-aar Bakovirikj d«i«Iai zbor e zakljufea za ■<\ Ia: r-.: pr*:.i-a;a zexl;:šk: knjiža') !:r /a Oiv.b j-:nje Na severnem Fraacoskem je blizo lO0.0"»J i»:sk::. :-: , .>-•.- .ai. nizki p!a"e delo Ustavilo. Na Francoskem -- pripravljajo, .la bi -.ki r:. rna.-»ki častake kolikor megoče slo- Dobra vinska letina j- biJa let-s na Fran->k-m. pn todi t Ital>ji. od koder se je lani in ' .-. v iik v aa priprljaio v Avotnjo. osr>bito -a1 — Nikateri so op«z- vali. da se dobre -k- Ir .'.-; Via!:'. II. .:•> rade povračajo. Mo-V. č- :..; bi bi!/ trta« uši. pt-ronospore in . . nad;.-- n p:\ prezgodni j-seni 1-,-toa Na Španskem j vrgel delavec bomb", na ov-daj.-/ega generala Žalostne razmere; sploh i precej vre. Vstaja je bruhnila' 'udi v l.raguajski dr-ri v južni Ameriki. | 'V Braziliji) utegnejo zopet monarhijo usta-i ako bode premagana republika, katero mornarski u-itajniki napadajo. Zdaj Dopisi Častiti gospod urednik' lilagf.vohte spr-jeti sledečo izjavo: V št. 27 Vašega lis':t .Domovina" z dne 25. s-ptembra t. I priobčili ste d.pis iz Ptuja v kter-m ste karali, da povečini narodni okrajni zastop ptujski dopisuje s kmečkimi občinami v neinSčini. ali p.t v p .jmčeni slovenščini, V tem dopisu pogledali ste tudi meni kot okrajnemu zastopniku prav na'anko na rovaž; vsled tega motam toliko p .jasnit', da jaz na ura lov.inje nikakega upliva imeti ne morem, ker nisem ob enem v okrajnem odbuu in se tedaj v tem obzira meni ne more nič očitati. Kot novoizvoljeni od okr. zasiopa uuel sem doaedaj priliko samo pri dveh te-jah navzočiti in v^aki predlog stavd in obravnaval le v slovenskem jezika; s tem sem oči-vidno izrazil željo, da dobi liar v zavodih in zatopili, ktere imamo mi v rokah, mili slovenski jezik ono dostojno mesti, katero mu po postavi gre. Z odličnim spoštovanjem Anton Gregorič. V Ptuji, ilne 27. sep. 1803. Teluuje. K|er so cerkve v dobrem stanu in oknsno okinčaue, so priča vernega, pa tudi nč:«iaraega :;uis'7a. katero :ma vetelji za v»e kar j- h-- J,-ga ia sve"«a in ne popralnjs pr-j. i ko za cerkev dara,-, kaj se bi vte oskrbel*, •-mač ima 7sak: 'as odprto roko za cerkvtae p-vrebe. Tod' pri nas ;e bila vrkev sv š*efaaa p,pravila potrebna. K temu popravila veliko pripomogli posestniki one Ie-dini. katera s« okoli cerkve sv. Švfaaa razprostira izvzemSi enega Kakor vsako leto. se je tudi let/,* otava po dražbi razprodala Skupilo pa so naklonili za cerkev sv Štefana Otava se je. kakor še nobeno leto. za visoko ceno prodala, namreč za M gold. V> kr Slavni občinski urad je od te stote odltel kakor =:- di za k irk 1 gld 63 kr. za obč. pisača I gld za ot-i sluga ki j« po službi bož. dražbo oglaail 10 kr r.a daa dražbe pa posamezne parade izkrca! 75 kr za . Jidinji travnika pa I gld. 20 kr Skuraj 4 gld. kr Ostane še 59 gld. 72 kr Gospodu Eagi! ki « tem blagim namenom ni bi! za I,voljen — mu ai zameriti, ker je . Iateracc — je svoj d-lež obstoječ iz 2 gld. 7 kr. p-:tisnil v ž-p Di bi mu teknil' Oai pa. ki je pol: ok.ll nosil, da so se posestniki pcslpisali. ki so v ra aam-a privolili, j? pr-jel za svoj •rad V> kr Torej je za c«rkev ostalo 57 gld 15 kr. za k*r se tukaj javno zahvala izreče posestnikom ledine kakor -udi drugim dobrotnikom cerkve, p.sebnog Jos Pečnaka. On s-ji namreč potrudil, da se j« otava za cerkvena potrebe prodala, razna --ga je pa tudi iz lastae blagajnice lepi dar darova! cerkvi s tem. da je kapil svetilnico pred c2:arjem visečo, katera stane 35 goldinarj-v. Bog plati. Žalec <251etnica žalskega tabora). Minolo je že let /a celo človeško življenje. 25 let od one nadepolne dobe taborov. Tedaj nastopil je za narod- avstrijske boljši čas. zasijala jim je večja prostost. Vsled tega začelo s« je novo gibanje, vstanovilo ae je več društev, nastalo je živahno javno delovanje. Čuditi se moramo tej dobi taborov. Primerjaje dandanašnje slavnosti skoraj umeti n« moremo tedanjega navdušenja ljudstva. Danes nimamo veselice, da bi se zbralo 3" tisoč ljudi kakor v Ljutomeru ali 15 tis-č. kakor v Ža!eu na taboru. Ti impozantni shodi ostali so še do s-daj narodu v ž vem spominu, in mara;komu so še znani navdušeni krepki govori, ki ao mu pod prost m nebom milo doneli na uho v razumljivem jezika. 1'mestno smo se tndi Žalčani spominjali našega tabora, ki se je sklical pred 25 leti. 6. septembra le*x V ta nam-n priredil se j- aepvrabra koncert s plesom v novi r-stavraciji gosp. Simona Kukeca. Gospod Ernest Sirca povedal nam je v uvodnem govoru zanimive lastne spomine o taboru. Pravil nam je o ogromnih pripravah, o lepem sprejemu .Južnega Sokola" v Celji. ki je smel z razvito zastavo stopati po g-rmanskem mesto. Na veliki cesti bili so pri vsaki vasi slavoloki z lepimi slovensk ini napisi in v Žalca velikanski sprejem gostov, ki so prišli od južne in severne strani po južni železnici. Potem je bil spIoSni banket do treh. Na taborišču so stali trije odri. eden za predsedništvo. dva za godbo. Predsedoval je dr. J. Vošnjak. oglasili ao se pa todi drogi slovenski rodoljubi. Razlag, Ploj. Zamik. Roje ter govorili o naših pravicah in ravnopravnoati. Takrat sklenile so se resolucije v Štirih točkah, pa žalibog. nekatere izmed njih moramo Se dandanes tirjati. Nehal je gospod Sirca govor z lepimi besedami dr. Hermana: „Bog kliče in Slavljani predolgo tlačeni stopajo zedinjeni pred svet na svoje slavno mesto." Po govora nastopili so žalski pevci in peli izborno krasne mešane sbore. Največje zanimanje zbudilo je .Kolo" iz opere .Teharski plemiči* s spremljevanjem glasovira. priprost melodijozen koncertni komad, ki je bil Mno predavan. Splošna zadovojjnost in odobravanje sklenilo je otieijelni del. pri kater« in so gospodične pevkinje pokazale pohvalno pridnost in «-e!i zbor točno dovrtenoet. Želeti bi le bilo. da bi jih večkrat sliiali. Konec slavnosti je bil živahan ples od katerega se je vesela naSa mladina Se le pozno ločila. Wostljn. V noči od 24-25. septembra so tukajSni potoki vsled obilnega deževja tako narasli. da je voda izstopila ter mnogo polja poplavila Tadi v trg je vilarila in kjer bodi je tekla skozi vrata v notrajne prostore. Mnogo je