I < Kupujte
VOJNE BONDE!
KfiyjOOBfl Najstarejši Km BUY slovenski dnevnik jflT-^to v Ohio
J^smmm Oglasi v tem listu J^S^^i] so uspešni
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDE!
The Oldest |k^iciory| Slovene Daily jffif BUY in Ohio	SSS
Best Advertising jygps. Medium
jQU^XXVL—LETO XXVL	CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 16, 1943.	,	ŠTEVILKA (NUMBER) 37
francosko vojno brodovje
v ameriških pristaniščih
VNew York je priplula 35,000-tonska moderna francoska oklopnica Richelieu.
FrANCOSKE LADJE BODO V AMERIŠKIH LADJEDELNICAH POPRAVLJENE IN NA NOVO OPREMLJENE
k gorskem pristanišču se zasidrala ogromna in mo-francoska 35,000-tonska sJMca Richelieu, ki je pri-a Preko Atlantika v konvo-Itl^.^akarja. S francosko o-toitet00 je PriPlula tudi 7,600-kor ? križarka Montcalm, ka-j6 udi več rušilcev. Križarka silci	v philadelphiji, ru-
VsPa P° raznih pristaniščih.
ltilj t !e	bodo v ameriš-
in ^^Jedelnicah popravljene fiakar3IJ0derne3še opremljene, ],jv, bodo priključene zavez-Omarici.
a Vseh ladjah je francoska posadka ja °Sadka vseh. teh ladij sesto-kow vancoskih mornarjev, ki popravlcakaio. da bi bile ladje je, (ja Jene in poslane na morili]^ Se spoprimejo s sovraž-
in mo^na oklopnica je znatno poškodova-
na izza boja, ko so angleške bojne ladje in ladje generala de Gaulle-a napadle svoječasno Dakar, pri čemer je zadelo oklop-nico več izstrelkov. Preko Atlantika, na katerem je divjal baš tedaj silen vihar, je priplula s pomočjo samo treh propelerjev, ker so stroji četrtega poškodovani. Oklopnico, ki bi bila dragoceni plen nemških podmornic, so spremljali ameriški rušilci. Ena najmodernejših oklopnic
Oklopnica Richelieu je ena najsilnejših in najmodernejših bojnih ladij sveta ter ima tako debel oklep, da ga ne prebije niti izstrelek 16-palčnega topa. Dragocena pomoč zaveznikom Poleg te oklopnice je prešlo zdaj na stran zaveznikov še sledeče fransosko brodovje: na-daljna oklopnica, ena, ladja nosilka letal, devet križark, 10 rušilcev, 14 podmornic in nekaj pomožnih ladij.
dslovitey 113 delavcev pri vodnem flePartmentu, ker so šli na sedečo stavko
4 ^aUSC^e Je sno" "javil, da mu je žal, da je prišlo 0 tega, sicer pa se vsi delavci še vedno lahko ^ejo na delo.
' ^ od? administracija je vče-* Hnih la 113 delavcev, za-^Htn ^ vodnem depart-Stavko 3er So šli na sedečo teefl ' ZuPan Lausche je snoči 1 Po8t0p ®stno zbornico odobril ■ H u administracije ter iz- * ^egler.nje' da bodo delavci iz- , kot doW m "videli luč" ter se , J1 vojaki vrnili na delo. , ^lavcel usche Je ukazal 113 Ho. »,ki 80 Pričeli sedečo fi pa kT? nadaljujte z delom, San- °dslovljeni.
C0UaJa eouncilmana Kogersa 1 8*,. c«man William J. Ro-Cije id,?-'m> da ne obsoja ak- 1 HaJ^lstracije, katero so Nila L rez Predhodnega na-St," t tako rekoč ' zabodli v / S bili» hotel Je vedeti, da-J>. g 26 Podvzeti kaki kora-, ^h nujj*1 mesto v slučaju
1 liN jro^ova izJ*ava
\ je i' Lr°wn, ravnatelj uti-
S^se ijr1, da Je poskrblje-'>ani oaP°more vsaki nepre-? ^ast SUosti ter da so obla-C'Shtg . levelanda, Cleveland Sf6.da uShaker lights iz-at v . 0 omenjeni kraji N. Crfh slučajih mestu ob
> s J°lag° delavci, ki so • tavkarji, kakor tudi
V<alCa/ SiCer Pa je
I C ukrehii ' da ne ve> kaj na3 nastalre"
Oslovi • 111 tudi ne ve, ko-delavcev, bi se
2. strani)
- 1
MAJHNA POMOTA i
CARIBOU, Me., 1. februarja. 2 — Tukajšnji draftni odbor za 1 vojaško službo je klasificiral 1 Johna W. Keena-a v razred 1-A, i nato. pa je ugotovil, da je ome- 1 njeni slep in 90 let star. Za en- i krat se mu še ni bati poziva v s
vojaško službo.
_ ]
Nesreča
Frank Sterle, star 29 let in : stanujoč na 1144 E. 71st St. je ' v nevarnem stanju v St. Vincent Charity bolnišnici. Ome- 1 njeni je dobil težke poškodbe, ko je njegov avtomobil kolidir ' ral z vozom poulične železnice. Nesreča se je primerila snoči.
Prog. Slovenke krožek št. 2
Jutri večer, dne 17. februarja, ob 77:30 uri se bo vršila seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk v dvorani št. 1 Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Po seji bo nastopil Mr. George M. Kalkas, ki bo govoril o "Point Rationing". Sedaj se vsi. zanimamo za nov način racioniranja, ki nas bo , vse prizadel s 1. marcem. Mr.
Kalkas bo natančno razložil po-, men in način tega sistema. To [ predavanje se bo pričelo ob 8:30 ; uri zvečer. Prav prijazno so j vabljene vse članice ko£ tudi . vse one, ki se zanimajo za to, da bi se seznanili s "Point Ra-j tioning" sistemom, da pridejo. Prost vstop.
j. —----:____
Ošenico m na potu v Washington
cv; ni na p
15- februarja. —
cst8" krogi 30
O da s dvom" nad poroči-JSko ° .^šal Semjon Ti-JSl' tlrje generali in en *%gtoPot°vali iz Rusije v kJer bodo konferi-
rali s predsednikom Roosevel-tom in madame Ciangkajšeko-vo.
Poročilo, ki je prispelo iz Stockholma, pravi, da potuje o-menjena družba v Zedinjene države preko Srednjega vzhoda, Dakarja in Brazilije.
Na gornji sliki je 'prizor iz Casablance, kjer sta se nedavno nahajala zavezniška državnika, predsednik Roosevelt in angleški premier Churchill, ki sta delala načrte o bodoči zavezniški ofenzivi. Na sliki vidimo vojaški mimohod pred državnikoma.
Tukaj je bila domenjena ofenziva
Ne odlašajte s plačilom davkov!
Doslej je zelo malo ljudi zadostilo svojim davčnim dolžnostim, kar bo povzročilo sitnosti in naval zadnje dni.
Dva milijona davkoplačevalcev v clevelandskem distriktu bo najbrže čakalo s plačilom svojih davkov do zadnjega trenutka, kar jim bo povzročilo mnogo nepotrebnih sitnosti in težav. Frank F. 'Gentsch, davčni kolektor, pravi, da bo posledica tega, da bo moralo tisoče davkoplačevalcev stati po cele ure, da, celo po cele dneve v vrstah ter čakati, da pridejo na vrsto za plačilo davkov. Lansko leto so imeli samo 905,000 davčnih listin za izpolniti oziroma za pregledati, dočim jih bo letos najmanj dvakrat toliko. In mesto, da bi se vsak požuril, pa vsak odlaša. Doslej je bilo predloženih samo 25,363 teh listin ali "returns", dočim je bilo lansko leto ob tem času 83,791.
Vsak, kdor tako želi, plača lahko polno vsoto svojega davka pred 15. marcem. Kdor pa želi plačati v obrokih, se mu bo ugodilo, toda prva četrtina davka mora biti plačana do 15. marca.
Od sedaj naprej bo v Standard Buildingu poseben glavni stan, kjer bodo za to določeni ljudje pomagali izpolnjevati te listine od osmih zjutraj do o-smih zvečer. Poleg teh pa je seveda tudi nekaj naših ljudi v naselbini, ki vam bodo drage volje izpolnili te listine.
PAPEŽ BO SPREJEL , SOVJETSKO MISIJO
ŽENEVA, Švica, 15. januarja. — Verodostojni krogi, ki so v tesnih stikih s papežem, so izjavili, da je papež pristal v to, da sprejme v bližnji bodočnosti sovjetsko misijo. Misija, ki bo samo informativnega značaja, bo ostala v Vatikanskem mestu le malo časa.
Himen
V nedeljo, dne 7. februarja sta se poročila v San Diego, Cal., John Tavčar, ml., in Rose Mary Doren. Ženin, ki se nahaja v mornariški šoli v Calif., je sin obče poznane in spoštovane družine Mr. in Mrs. John Tavčar. ; Pri poroki je bila navzoča tudi ženinova sestra, Miss Frances Tavčar. Novoporočencema čestitamo in želimo vse najboljše v zakonskem življenju!
ZADNJE VESTI
AMERIKANCI VRGLI NEMCE NAZAJ
Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 16. februarja. — Ameriške tankovske čete so vrgle v Faid okraju pod stropom svojih zaščitnih letal za šest milj nazaj veteranske čete maršala Rommela.
RUSI V HARKOVU
LONDON, 16. februarja. — Nemško vrhovno poveljstvo je danes naznanilo, da so ruske čete pridne v zunanja predmestja Harkova, važnega industrijskega centra Ukrajine.
500 TRANSOCEANSKIH POLETOV NA TEDEN
PHILADELPHIA, 15. februarja. — Eddie Rickenbacker je včeraj izjavil, da izvaja trans-atlantska služba ameriške armade in mornarice, ki prevaža bombnike preko Atlantika, po 500 poletov na teden, v bližnji bodočnosti pa jih bo še mnogo več.
ZA PET MILIJARD LETAL
WASHINGTON, 15. februarja. — Ameriški izdelovalci letal zo izdelali v letu 1942 za pet bilijonov dolarjev letalskih motorjev in propelerjev. Leta 1943 pa jih bodo izdelali za $12,000,-: 000,000.
LEPA STVAR SE NAM OBETA
! Morda ne bo dolgo, ko se bomo smejali ljudem z lasmi. — Znanstveniki namreč trdijo, da človek bodočnosti ne bo imel las na glavi, imel bo manj zob in samo po štiri prste na vsaki nogi. — Nu, upamo, da mi teh 1 časov ne bomo doživeli.
[ POMOČ FARMARJEM
j MIAMI, Fla., 15. februarja.
Delavski problem na farmah v j južni Floridi je bil danes nekoliko olajšan s prihodom 800 poljskih delavcev, ki so prišli iz držav Tennessee, Arkansas ,in Missouri in kateri bodo zapo-a sleni na farmah v Broward in ., Dale okrajih.
y	-
v	Sreča
n Na veselici' društva Ribnica 1- št. 12 SDZ je bila sreča naklo-r. njena Mr. Frank Merharju, iz li 1015 E. 62 St. Dobil je vojni iS bond za $25., katerega je ome-i- njeno društvo oddalo. Mr. Mer-v har je tajnik društva št. 18
S.D.Z.
Brezuspešni nacijski protinapadi pri Harkovu
Izjalovitev vseh nacijskih prizadevanj, da bi zaustavili prodiranje zmagovitih ruskih armad.
Borba za Harkov, glavno mesto Ukrajine, je dosegla sedaj svoj vrhunec. Nemci izvajajo srdite protinapade na ruske čete, ki pritiskajo na mesto od treh strani. Na vzhodu so ruske čete oddaljene od Harkova še pet milj.
Na severu, v bližini Orla, so Rusi prodrli v ozadje nemških črt, ki so bile že nad leto dni , stabilizirane, ter so zavzeli ; Droškovo, kateri kraj leži 15 milj severno od Kolpne v orelski provinci. Druge ruske čete pa prodirajo proti Krasnodanu in Vrhnji Duvanaji, 45 in 50 milj severnovzhodno od kraja Stali-no.
Pri Čugujevu so vrgli Nemci v bitko svoje elitne SS čete, ki pa so bile z ogromnimi izgubami trikrat zaporedoma vržene nazaj, nakar so prenehale s svojimi napadi.
Po padcu Rostova in Voroši-lovgrada, ki sta padla včeraj v rusko oblast, hite Rusi s svojim nadaljnim prodiranjem v bazenu Donca.
Ameriški bombniki v dveh valih napadli Rabaul
Po bombardiranju so pla-. meni zajeli cele bloke mestnih poslopij. — Ysi bombniki so se vrnili na svoje baze.
Zavezniški glavni stan v Avstraliji, 16. februarja. — Zavezniški bombniki so včeraj zopet napadli Rabaul, japonsko bazo na Novi Britaniji, kjer je izbruhnilo po bombardiranju več požarov.
Ameriške leteče trdnjave, ki so priletele v dveh valih, so vrgle na Rabaul 38 ton ekspoziv-nih bomb, in 1,500 užigalnih bomb.
Drugi zavezniški bombniki so napadli Dobo na Aroe otoku, kjer je ostala ta baza po bombardiranju nevporabna.
Bombardiranje Rabaula je bilo tako silno, a so' bili zaviti v plamene celi mestni bloki. S tega poleta so se vrnila vsa ameriška in ostala zavezniška letala.
Vseh poletov na različne japonske baze se je udeležilo 0-krog 70 zavezniških letal.
Nov grob
Včeraj zjutraj je preminila v Emergency Clinic bolnišnici Ljubica Mihalinec, v starosti 47 let. Stanovala je na 15015 Hale Ave. Rojena je bila v selu Kra-jaska Krasič na Hrvatskem. Po-; kojnica je prišla v Ameriko leta 1913. Tukaj zapušča žalujočega soproga Fabjana, tri sinove: Louisa, Pvt. Fabijana, ki se nahaja na Havajskem, Mathewa in hčer Violet.
Bila je članica društva št. 30 HKZ in podr. št. 1 S.ž.Z. Pogreb j se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetja in nato na Calvary pokopališče. Bodi ji ohranjen blag Spomin, preostalim pa naše sožalje!
spopad med amerikanci
in osišcem v tunisiji
V prvem velikem spopadu v Severni Afriki so pridrli Nemci 20 milj daleč.
AMERIŠKI BOMBNIKI SO NAPADLI MESTO 1 PALERMO V SICILIJI
Zavezniški glavni stan v Se-* verni Afriki, 15. februarja. — Med ameriškimi četami in četami osišča se vrše nocoj srditi boji ob južnem koncu tuniškega koridora, kjer so Nemci prebili ameriške črte ter napredovali 20 milj, s čemer so ogrozili a-meriške pozicije pri Gafsi. Amerikanci v bojnem metežu Ameriške oklopne sile, pehota in artilerija, vse to se je zamešalo v divji bitki, v kateri so nastopili na strani osišča najboljši in preizkušeni vojaki Ro-mmelovega afriškega zbora.
Istočasno je pričela prodirati močna osiščna kolona tankov v severnozapadno smer v prizadevanju, da obide ameriške in francoske pozicije zapadno od Faida, kateri kraj tvori ključ do pogorja, ki ščiti v oblasti o-sišča se nahajajoče planjave vzhodne od Tunisije. Osma armada daleč od pozori-šča boja Angleška osma armada, ki je zapodila Rommela Iz Libije, je še vedno oddaljena približno 200 milj od pozorišča tega spopada ter je zaposlena le s pa-trolnimi aktivnostmi. Znatne izgube na obeh straneh Napad se je pričel včeraj zjutraj ob sedmih z motoriziranimi vozili in drugimi pripomočki, ki so dospeli iz Italije. Nacisti so vrgli v svoj napad do 100 tankov, podprtih po bombnikih - strmoglavnikih, pehoto in artilerijo. Srditi boji so se nadaljevali ves dan in pozno v ' noč; obe strani sta doživeli znatne izgube.
Amerikanci se dobro drže ' Nemški bombniki so ves dan ; bombardirali ameriške kolone : kakor tudi vsa pota, toda mladi in relativno neizkušeni ame-1 riški topnicarji so hrabro vzdr-" žali pri svojih topovih.
Bombardiranje Palerma 1 Ameriške leteče trdnjave pa so napadle Palermo v Siciliji, ' kjer so bombardirale pristani-' šča in doke ter zadele neko ve-" liko trgovsko ladjo, ki se je nemudoma užgala. Užganih je bi-" lo tudi mnogo tankov olja. Vse
*	ameriške trdnjave so se srečno
*	vrnile na svoje baze.
AVTO ZADEL SRNO
BINGHAMTON, N. Y., 15. februarja. — Včeraj je neki av-tomobilist zadel s svojim avto-bobilom 100 funtov težko srno, ki je pridrvela pred avtomobilom na pot. Srna si je zlomila nogo, nakar jo je neki policist ustrelil. Meso so pojedli kaznjenci tukajšnje jetnišnice.
ZATVORITEV NOČNIH KLUBOV V PARIZU
LONDON, 15. februarja. — Berlinski radio naznanja, da so bili v Parizu zaprti vsi nočni klubi, med njimi slavna kluba "Tabarin" in "Casino de Paris."
K vojakom
Prihodnji ponedeljek bo odšel k vojakom Milotin Laurence, sin poznane družine Mr. in Mrs. Laurence, 944 Alhambra Rd. Mi-. lotin je pohajal kolegij, kjer je i študiral za inženirja in je bil ■ prvi učenec v šoli. Želimo mu srečen povratek!
VOLITVE V FINSKI
STOCKHOLM, 15. februarja. — V Helsinkih se je danes sestalo 300 elektorjev, ki bodo izvolili prihodnjega predsednika Finske. Kandidata sta sedanji predsednik Risto Ryti in maršal Mannerheim.
Berlinski radio poroča, da je Mannerheima nominirala kmečka stranka, ne da bi slednji vedel za to. Berlinski radio pravi, da ima Mannerheim mnogo prilike, biti izvoljen. — Naknadno poročilo naznaja, da je bil izvoljen dosedanji predsednik Risto Ryti.
Nemčija in Italija pod bombami zavezniških bombnikov
Angleški in ameriški bombniki so napadli Dunkirk, Spezio in Milan. — Prelet Alp je trajal 50 minut.
LONDON, 15. februarja. — Angleški in ameriški bombniki so danes dvakrat napadli Dunkirk, dočim so sovražni bombniki napadli nocoj južnovzhodno obal Anglije.
Letalci poročajo, da so povzročile njih bombe v Dunkirku veliko razdejanja Zavezniška bojna letala, ki so spremljala bombnike, so uničila deset sovražnih bojnih letal. Dva bombnika se nista vrnila s tega poleta.
Dalje so angleški bombniki | udarili snoči na osrčje Nemčije, ^ na mesto Cologne, kakor tudi na mesti Milan in Spezia v Ita-
: uji.
Švicarski radio poroča, da so zavezniški bombniki napadli I-talijo s tako silo, da je trajal nepretrgan polet teh bombni-' kov preko švicarskih Alp polnih 50 minut. Odmevi bombnih eksplozij v Milanu so se natančno slišali v Švici. Kako o-5 gromno število bombnikov je J sodelovalo pri tem napadu, je razvidno iz dejstva, da se 11 bombnikov ni vrnilo na svoje ba- 1 ze..
X < " *
K vojakom
Danes je odšel k vojakon^ Stanley Skuk, znan igralec dramskega zbora "Ivan Cankar", ki se je zlasti udejstvovaJ v angleških igrah, ki jih prireja mlajši naraščaj omenjenega zbora.
Dalje' odideta danes k voja-kqm Thomas Tavčar, sin Mr. in Mrs. John TavCar (tajnika Slovenskega narodnega doma), in Gabriel Drobnic, 917 E. 73rd St — Vsem našim fantom želimo vso srečo in radosten povratek po zmagoslavno končani vojni I
Na obisku
K Mrs. John E. Lokar, soprogi Mr. Johna Lokarja, tajnika clevelandskega župana, 16409 Huntmere Ave., je prišla na obisk Mrs. Helen Mramor iz Davisa, West Virginia. Mrs. Mramorjevi želimo obilo razvedrila med prijatelji v Clevelan-du.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
16. februarja, M
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier in Cleveland and by Mall Out ol Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)__________________________________________________________....$6.50
Por Hall Year — (Za pol leta) ....................................................................... 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) .............................................................................. 2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) __________________________________________________$7.50
Por Half Year — (Za pol leta) ___________________________________________________ 4.00
Por 3 Months — (Za 3 mesece) __________________________________________________________ 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
Fo> One Year — (Za celo leto)____________________________________$8.00
Por Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................- 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104
KAMPANJA RDEČEGA KRIŽA
V	mesecu marcu se bo vršila po vsej Ameriki velika ^ kampanja Rdečega križa. Mesto Cleveland bo, kakor < vselej, tudi letos 100-procentno sodelovalo in pričakuje s se, da bo tekom te kampanje aktivnih v tem mestu okoli ' 15,000 prostovoljnih delavcev.
Predsednik te kampanje v Clevelandu bo Charles H. 1 Kellstadt, glavni poslovodja Sears, Roebuck & Company. Frederick L. Elder, eksekutivni uradnik The Ohio Bell ] Telephone družbe, je podpredsednik, Matthew J. Fleming, predsednik Federal Reserve banke v Clevelandu, pa i blagajnik.
Po vsej Ameriki se namerava zbrati tekom te kampanje za Rdeči križ $125,000,000.
To je sedaj druga kampanja v vojnem času, ko se apelira na ljudstvo, da podpre z denarnimi prispevki to prepotrebno in človekoljubno organizacijo, da ji bo omogočeno izpolnjevati svoje funkcije v vojnem času.
V	Clevelandu samem bo treba nabrati $1,780,000; od te vsote bo šlo $1,330,000 vsenarodni organizaciji Rdečega križa, $450,000 pa bo ostalo doma za kritje domačih potreb. Letošnja kvota je za približno 33 odstotkov višja od lanske.
Glavni stan kampanje Rdečega'križa bo v poslopju War Service Center na Public Square.
Tekom leta 1942. se je, Rdeči križ plemenito udej-stvoval v sledečih slučajih:
Direktna pomoč je bila dana nad 1,000,000 vojakom ali njihovim rodbinam.	•
Direktno pomoč od Rdečega križa je prejelo 70,000 bivših vojakov ali njihovih rodbin.
V	inozemstvu ,je ustanovil ameriški Rdeči križ 150 klubov za člane ameriške oborožene sile.
Rdeči križ je nabral nad 1,500,000 pintov krvi. V sedanjem času nabere Rdeči križ povprečno naveden nad 50,000 pintov krvi.
Med bolničarji in bolničarkami Rdečega križa je 28,000 registriranih bolničark, ki so v službi ameriških bojnih sil.
V	Avstralijo, Rusijo in drugim Združenim narodom je poslal Rdeči križ nad 520 milijonov vsakovrstnih obvez.
Do 15. decembra 1942 je odposlal Rdeči križ preko morja 1,040,000 zavojev za vojne ujetnike.
Prav tako pa se Rdeči kiiž uveljavlja s svojim plemenitim udejstvovanjem tudi na važni domači fronti v Clevelandu in drugod v Ameriki z dajanjem prve pomoči pri nezgodah, pri pomaganju V naravnih elementarnih nesrečah, pri požarih itd. Članstvo ameriškega mladinskega Rdečega križa šteje 16,000,000 članov, fantov in deklet.
Tu smo opisali samo del plemenitega dela, ki ga vrši Rdeči križ. Zato upamo, da ne bo med Slovenci nikogar, ki se ne bi drage volje odzval z večjim ali manjšim prispevkom za to plemenito ustanovo, ki je olajšala že toliko duševnih in telesnih bolečin ter otrla že reke solza.
SMRTNE OBSODBE V TRSTU
Izvadno sodišče v Trstu je že spet poslovalo.. Kakor javlja italijanska agencija 25. pr. m. iz Rima, je to izredno sodišče izreklo pet smrtnih obsodb, osem na več let težke ječe, trije obtoženci pa so bili oproščeni. Na smrt obsojeni, so bili še tisti dan ustreljeni. Vsi so bili obtoženi, da so vršili vohunstvo v prid Jugoslavije, v okrajih Vidma, Gorice in Trsta.
Ker poročilo pravi, da so vršili vohunstvo v krajih Vidma, Gorice in Trsta, je tedaj gotovo, da so obsojenci naši Primorski rojaki.
* Kupujte vojne bonde! *
List za listom...
NEW YORK, 10. februarja, 1943.	-	n
Cenjeno uredništvo:	s
Podpisani "Jugoslovanski Od- d bor iz Italije" vam na podlagi c dobljenih vesti iz domovine v javlja tužno vest, da so premi- -nili kot žrtve fašistovskega re-j žima v Italiji sledeči narodni j prvaki - Slovenci:
Rr. Drago Marušič, bivši ban v Ljubljani in minister socialne ' politike in narodnega zdravja v Beogradu,	;
Andrej Čok, bivši šolski voditelj slovenskih "Cirilo-Metodo-vih" šol v Trstu, in
Danilo Zelen, slušatelj prava ljubljanske univerze.
Dr. Drago Marušič je bil sin naše lepe, sončne Goriške, rojen v Opatjem Selu pri Doberdobu, poznanem kraju iz prve svetovne vojne, ker so se tam skozi par let vodile krvave borbe. Opatje Selo leži blizu reke Soče na sami etnografski meji med Slovenci in Italijani.
Vzgojen n a praški univerzi in zadojen z idejami svojega profesorja velikega Masaryka, je postal advokat v Gorici in se že kot mlad človek pridno udej-stvoval v nacionalnem delovanju. Navdušen sokol, kateremu je bil pred prvo svetovno vojno starešina v Gorici, je sodeloval v vseh naprednih organizacijah ! goriških in primorskih Sloven-: i cev. Kot rezervni oficir je bil mobiliziran takoj v začetku sve-■ tovne vojne avgusta 1914, ali je j bil že krajem istega meseca avgusta v Rusiji kot vojni ujetnik.
Skupaj s svojim .neločljivim drugom pok. Tomom Šorlijem, kasnejšim tajnikom londonskega "Jugoslovanskega Odbora", sta uspela, da jima je ruska vojna komanda dovolila iti v Srbijo, da tam stopita v vojsko kot prostovoljca.
Na žalost, kmalu za tem, ko sta stopila v vojsko, je prišlo io evakuacije Srbije in sta tudi ana dva skupaj s srbsko vojsko doživela "Albansko kalvarijo".
Ko sta dospela v Rim, sta se □ba pridružila takoj "Jugoslovanskemu Odboru" in dr. Trum-'jič jih je rad sprejel kot sodelavce.
Medtem ko je Tomo deloval kot tajpik Odbora v poznani odporovi pisarni v Parizu, Rue Cadet 17, priden kot mravlja, se je dr. Marušič posvetil pro-pagandističnemu delu. Nekoliko let je deloval tudi v Ameriki j med svojimi brati za ustvaritev Jugoslavije.
Takoj po končani vojni je bil poklican v Pariz, kjer je postal] član Jugoslovanske delegacije pri Mirovni konferenci in, kadar je ta končala svoje delo, je bilo Marušič u poverjeno mesto generalnega tajnika Jugoslovanske delegacije Reparacijske komisije v Parizu. Njegovo strokovno znanje, velika kultura in' vedno žovijalna pojava — so bili edini njegovi atributi, ki so mu omogočili, da je dosegel tako važno in delikatno mesto.
Ko se je 1924 vrnil v domovino in se nastanil kot advokat v Ljubljani, ga • je "Samostojna kmetska stranka" "izbrala za svojega prvaka. 1925 leta je kandidiral za narodnega poslanca na Radičevi listi, s katero je tedaj bila njegova stranka v volilni koaliciji, ali vsled tedaj vladajočih razmer v Jugoslaviji ni bil izbran. Ko pa je bila Jugoslavija razdeljena na banovine, je bilo Marušiču poverjeno mesto bana v Ljubljani in na tem mestu je ostal tri leta in pol, ko je odšel v Beograd, da prevzame mesto ministra socialne politike in narodnega zdravja. Po tem je bil nekoliko-| krat izbran za narodnega poslanca in senatorja.
V teku te vojne so ga Italijani najprej zaprli na ljubljanskem gradu, skupaj z mnogimi drugimi, potem pa so ga odvedli v koncentracijsko taborišče v notranjosti Italije. Sedaj je do-
UREDNIKOVA POŠTA
j šla vest, da so ga Italijani ustre-j lili. Porobnosti o njegovi smrti in razlogih smrti ni.
Dr. Marušič je bil vedno korekten, pošten in objektiven človek. Spoštovali so ga vsi, prijatelji in sodelavci, kakor tu-; di neprijatelji (le politični, ker
(Nadaljevanje na 3. strani)
V spomin dobri teti Okorn... v
Cleveland, O. — V nedeljo 31. p januarja zvečer je v Garretts-ville, Ohio, po dolgi in mučni j v bolezni umrla Frances Okorn,! k rojena Gorše. Pokojna je bila £ rojena 27. novembra, leta 1872 s v vasi Kožlevc, fara Polica na k Dolenjskem. Zgodaj spomladi le- j: ta 1874 so njeni starši kupili^ posestvo v vasi Dragovšek, v-1 Štangi pri Litiji in se tja pre-|£ selili, kjer je bjl njih dom do č smrti. Pokojna zapušča moža 11 Jakoba, s katerim se je poročila! i v Štangi 12. februarja leta 1900, i hčer Frances, omoženo Čoš, tri 5 vnuke in pet vnukinj. Pokojna i je prišla za možem v Ameriko 13. marca, leta 1903 v državo Pennsylvanijo. Iz začetka so sta- J novali v več krajih v Westmore- 1 land County, od okrog 1907 na- i prej pa so živeli v Arona, Pa., ' kjer so imeli svojo hišo. Leta 1926 so se z zetom in hčerjo selili v Windham, Ohio, na farmo. Pred par leti pa so bili v tistem okraju vsi farmerji prisiljeni prodati svoja posestva ' vladi, kjer se je zgradilo največ-' ji ameriški arzenal, ki je že delj ' časa v obratu. Preselili so se v Garrettsville, O., na farmo zeta 1 Franka Coša, kjer so si lansko • poletje postavili udobno hišico, " toda žal, uživali so jo le kratek ' čas.
L Pokojna Frances Okorn je bi-1 la moja teta, sestra moje mate-, ' re Ane in je bila ves čas njenega življenja zelo dobra zame.
) i Teta Frances in nie mož Jakob; **
' sta mi omogočila prihod v Zdru- i 1 žene države, ker sta mi poslala ' vožnji listek. Bila mi je vedno] tako dobra, kot mati. Zato jo ; bom tudi jaz poleg moža Jako-1 ba, hčere in njenih otrok, zelo| " pogrešal. Bila je članica SNPJ nad 30 let in ob smrti društva štev. 510 v Newton Falls, Ohio.! 1 katerega člani so jo spremili k! i zadnjemu počitku na pokopali-; e,šče v Windham, 0.,'kjer smo jo ■»! dne 3. febr. izročili materi zem-1 ": lji, kjer naj uživa večni mir bla- i " ga žena, mati, stara mati in mo-j i|ja teta, in naj ji bo lahka ame-| v riška gruda.
Erazem Gorshe il; -
Če jih pritisne le en del, pa bo
Chicago, 111.
Vsakemu poročilu, ki ga dobim za Novakov besednjak, je : priloženih nekaj prisrčnih vr-j stic, v katerih se čuti poleg zna-! ne slovenske dobrohotnosti še velika zaželjenost te krvavo potrebne knjige.
Tipično je v tem pogledu sledeče pismo iz Kanade:
"Kakor sem, čital v časopisu, kanite izdati v najbližji bodočnosti veliko knjigo, oziroma zelo obsežen in popoln besednjak za angleški in slovenski jezik. Ko izide ta zaželjena knjiga, mi jo pošljite kar v dveh izvodih, za kar vam priligam v tem pismu $7.22. Pošljite mi ju pa čim prej, ker hudo potrebujem in na vso moč pogrešam tak besednjak.
Gledal bom tudi na to, da ga bom priporočal še drugim rojakom v Kanadi. Kajti tukaj nas j je veliko in nam vsem bo jako dobro došla ta knjiga."
Mrs. Mary Spolar, žena znanega slovenskega hotelirja Andreja Spolarja v Chicagu, mi je ; izročila $4.00 za en izvod No-
vakovega besednjaka ter pripomnila :
"Knjiga, ki jo mislite izdati I v kratkem, bo pač najboljša, ! kar jih je še bilo izdanih med Slovenci v Ameriki. Saj jo je spisal mojster naše lepe slovenske govorice—naš pisatelj in pesnik pa žurnalist Zvonko Novak. In pa potreben nam je ta ; besednjak kakor ribi voda. Zato se obračam ,do vseh ameriških i Slovencev, naj si ga naročijo in l vnaprej plačajo, da pride prej i J na svetlo in med nas. V par ted-, nih se tako prav lahko spravi i zadosti denarja za tiskovne stro-i ške."
> Da, ga. Mary Spolar ima prav. ) V teh par tednih, ki jih še ima--' mo pred sabo, ^preden bo cena
-	knjigi po $5.00, med tem ko je
-	sedaj še po $3.61, se lahko od-. i T-
1 loči še kak dober tisoč tistih, ki r si mislijo nabaviti tako knjigo, I za to, da si naročijo Novakov \ besednjak nemudoma.	(
Na tisoče je takih in če jih J pritisne le en del, pa bo.
Mrs. Agnes Novak
2349 Cleveland Ave.
Chicago, 111.
Seja in predavanje
Cleveland, Ohio. — Prav vlju-. dno se vabi vse članice Progresivnih Slovenk, krožek št. 2, da i se udeleže redne seje, katera se
bo vršila v sredo, 17. februarja 1 j v Slovenskem narodnem domu, soba št. 1.
Administracijski urad za ce-Q ne bo poslal govornika, čigar predmet govora bo zelo zani-a miv in sicer o "Point Ration-0 ing" sistemu, ki bo v kratkem h nastopil v veljavo. n Razmotrivalo se bo: Ali je • "Point Rationing" potreben?
Na kakšen način deluje? Ka-r-x ko boste kupovale s "Point ) Rationing" knjižico št. 2.
To bi morala vedeti vsaka že-r na, zato pridite vse in pripeljite tudi vsaka po eno prijateljico s a seboj.
je Vabi se tudi krožke na poset. I-	Cecilia Šubelj.
i
'Rev. K. Zakrajšek:
Umor slov<»ns!<»rjri nnrodm doma
Ko so 1941 na veliki petek planili na ubogo Slovenijo kakor tri divje zveri, Nemci, Italijani in Madžari, je slovenski narod v strahoti zatrepetal. Takoj je vedel: trije morilci so nas napadli, da nas ubijejo popolnoma. In res, takoj prvi dan sta to pokazala Nemec in Madžar in začela narod klati in izganjati.
i Italijan še je v svoji naravi i primerno najprej potuhnil. Bal! ; se je slovenskih žuljevih pesti, j Mislil je, da bo z hinavščino u-, spa val narod, da se mu bo pu-j ; stil zalSati kot kako neumno, j boječe jagnje. Norec je verjel' svojim ponorelim fanatikom, ki; so mu desetletje nazaj slikali j i slovenski narod, kot narod stra- j hopetcev in pa kot narod, ki "ljubi" Italijo, ki je baje samo ,del italijanskega naroda, ki ko-|maj čaka, da ga Italija "odreši" ; od Srbov, bratov, tako saj je ; pisala knjiga, izdana tik pred napadom z imenom "Carniola Italiana". Mislil je, da ga bodo 'Slovenci slavnostno sprejeli, ko j bo prišel. Pa se je bridko zrno-i til.
Danes ve, kaj so Slovenci.
Profesor Ferreri je moral zapisati v Švici, da so Slovenci : najbolj "tough" narod. In ko je to Italijan videl, je zadivjal in sicer zadivjal nad malim /slovenskim narodom skoraj bolj zverinsko kot Nemec.
I vsega početja teh treh mo-! rilcev, sovražnikov slovenske-: ga naroda je danes čisto jasno, da hočejo doseči samo eno — umor celega naroda, ■j Še predno bo vojne konec, j tudi če bodo premagani, slovenski narod mora izginiti! Tako bodo' gotovo dobili slovensko zemljo morilci slovenskega naroda, ker zemlja ne bo imela več svojega lastnika. In ravno v tem je največja tragedija slovenskega naroda.
More tudi Poljake, Cehe, Srbe in Hrvate. Toda vsi ti narodi so nečji, nekateri veliko več-: ji kot naš.
Slovenski narod je majhen. Vsega skupaj je bilo pred to vojno v Evropi komaj malo nad i dva milijona. Ena tretjina na-i roda je že ali pobita ali izgnana. Koliko ga bo ostalo? Ce ga • pobijejo polovico, ali bo to še ■ narod ? T je za tako majhen na-: rod nekaj groznega, i Zadnje poročilo, ki smo ga
dobili iz Ljubljane iz osebnih ; virov, jasno govori, da še narod danes ravno tega najbolj boji — popolne narodne smrti. Trije morilci so pa začeli kazati, da imajo ta namen in ki vidijo pred seboj že gotov poraz. Začeli so pobijati ljudi že &ar v masah.
Slovenska deputacija SANS-a je zato začutila potrebo, da zlasti na to dejstvo opozori držav-. | nega podtajnika Hon Sumner jWellesa in našo vlado. Zato ga | je prosila, da naj se izjavi o j Slovencih ter je obljubil, da do-j stavi resno in odločno svarilo i tem moriIcemH da jih bo cel svet i ! pozval na odgovor za umor na-' j rpda, da bodo morali sprejeti i j tudi kot narod občutno kazen, za toliki, da, največji zločin, kij ga je človek zmožen.
Hon. Sumner Welles je razumel prošnjo deputacije, ki je bila samo prošnja slovenskega naroda doma, ki mu jo je deputacija v njegovem imenu predložila, pritrdil, da je potrebna, pa da jo bo vlada gotovo doda-jla obljubljeni izjavi o Slovencih. To je bil gotovo eden izmed največjih zgodovinskih do-Igodkov v celi 1,400-letni zgodovini slovenskega naroda. Bil je to trenutek, ko so ameriški Slo-| venci dvignili svoj glas, da rešijo narod doma gotove — smrti.
_
Odslovitev 113 delavcev pri j vodnem departmentu, ker j so šli na sedečo stavko
(Nadaljevanje s 1. strani)
iv takem slučaju lahko nadomestilo.
Izjava župana Lauseheta
Župan Lausche je povedal j mestnim svetovalcem, da je njemu kakor tudi Crownu zelo žal, da sta se morala poslužiti skrajnih sredstev ter odsloviti delavce, ki so člani A. F. of L. Plumbers unije, locala št. 55.
"Jaz nisem želel, da bi bili ti ljudje odslovljeni," je rekel žu-S pan, "toda zastavkali so brez vsakega predhodnega svarila. Večina delavcev bi bila, priprav-: ljena vrniti se na delo, proti čemer pa so nastopili njihovi vo-1 ditelji."
"Jaz še vedno želim, da bi se ti delavci vrnili na delo, kar še vedno lahko store in menim, da! nočejo ostati doma. Nikakor pa ne morem dovoliti da bi se izzi-
! ŠKRAT
Tole bo za naše to*** ko rade rečejo: Ti buy ^ Tole mi je povedal
rajnki, «o *
j daj^broj
j Sega^; 1 nekega d* J
1 Pelj*1 kDl-
J vstala2^
% vsakrmej j in neostri 1 z name**"'
1 bi
n ral, če * f I ko postal*
g bremutel^
fm »i Ker ^ j____1 preveč
' je bik zagledal odprta ^ ' skočil v bližno lužo, v ^ ' bilo na dnu blato. Ker s ■■. ' utopil zaradi umazane ' ženske rekle: Ti bik neU
-- • 11$
William Suhadolmk, ^
58 St., razvažalec P u Johnu Potokarju, P ^ ima enega sina. Star j® J
"Danes je odšel v sluZ^ Sama. Pravi, da bo z JJ ) in z Hitlerjem v kratke imel račune.	(
Sreča dobra, pravi«1,
-- «, vi^
i Zadnjo nedeljo sew ^
Ribniški veselici našega ^ i ja Franka J. Lausche^ -j. |stilničarje Tony MaT0'1.^ Petkovška in Frank S" , ka. Iz Loraina, O. je . ^ Louisa Balanta še vec ( Iz Maple Heights F nekaj bilo, kot tudi iz ta,' O.
Vem, da sem j slavnost 30 letnice dr«s ^ ika dolina za prihodnj0 ^ ^ Samo ne vem, ali so jji bili pismeno ali ustmen0^
saj bom prišel tako 111 j Joe ruc
SVARILO PRED A ZA3TRUPI>J^
WASHINGTON, l5; ^ ja. Poljedelski depa^l posvaril vse hišne naj nikar ne odpiraj0 ^ konzervanimi živili i11 ;jo teh živil potem posode, ker je tako Pr hrana smrtno nevar*^^
!
Jfa 1. Tcxes u ■ !jt 2. War
-	Pll'5 r.ORE iV^t^-y
Podprimo borbo Aro«'«'1"^ f^f
kracijo in svobodo sv'"la ; vojnih bondov in voj|,,) , j znamk!
■■; -----------------------r/f
'' valo moje dolžnosti, k1 ^ P • do domovine. Noč.eJ*1'. $ ■'mogel kdorkoli očitaj' "Jbil strahopetec, v tej "i Delavci so zahtevajfj
plače, ki znaša.sedaj > 2,000 ur dela in koi™ I i za nadurno delo. ^ J i! Clarence J. Mahe'' i locala št. 55, je izj»vJ' a,
-	la stavka neavtorizir0^ 1

zurno gladino našega sinjega Jadranskega Morja. Gledal si in obžaloval nesrečo, ki je zadela Tvoj narod, pa si upal in upal, da pridejo boljši dnevi, da bo pravica zmagala in da bo Tvoj narod živel v svobodi. Boljši dnevi pridejo — v to verujemo — zmagala bo pravica, Tvoj narod bo živel v svobodi, ali Tebe, ki Te je narod tako ljubil in v katerega je imel zaupanje, ker si ga vedno branil, Tebe več ne bo med živimi. Usoda. Moral si se žrtvovati, da bi drugi živeli in bili svobodni.
Ave, pia amina.
Gen. Stilwell med svojimi vojaki v Indiji
Angleška armada pred napadom na Tripoli
Izurjeni operatorji
BORING MILLS
(Horizontal in Vertical)
VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL
Plača na uro, poleg "overtime." Ce ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite.
Wellman Engineering
7Q00 PENTRAL
TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH?
Hitro pomoč dobite s Pain-Expeller-jem, čudovitim mazilom, ki ga rabijo tisoči. Nad 18 miljonov prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain - Expeller s Sidrom na škatijici.
Danilo Zelen, slušatelj prava no ljubljanski univerzi. Mlad in lep, junak. Tudi njega so pogodila zrna italijanske puške. O njem in njegovem delu danes !ne bomo pisali, Samo to orne-Injamo, da ako je res, česar ga Italijani dolžijo, je zaslužil, da mu Slovenci in Hrvati postavijo spomenik sredi belega Trsta. To se bo morda tudi storilo, ako Bog da in sreča junaška.
General Montgomery pri svojih vojakih v
Afriki
Income Tax pole
točno in pravilno izpolnjene Naš urad je odprt od 9. zjutraj do 8. zvečer.
M. F. INTIHAR
630 E. 222 St.
REAL ESTATE — INSURANCE — NOTARY PUBLIC IV. 2644	IV. 0678
Želim kupiti
gnoj za vrt. — Kdor ga ima naprodaj, je prošen, da sporoči na 15224 Ridpath Ave.
Poštena žena
ki bi rada dober dom, za gospodinjo; 3 v družini, 11, 18. in 45. let stari. Zjutraj gremo, zvečer pridemo. Katero veseli naj piše in pridemo po njo.
JOE A. SIVEC, R. F. D., 2, Ross Rd., South Madison, Ohio.
se starejšo žensko, ki bi pomagala z lahkim hišnim delom. Bi lahko tu ostala čez noč ali pa šla domov. Za podrobnosti se poizve na 1177 E. 148 St. od St. Clair Ave.
Odrasla
družina želi dobiti hišo za eno družino, v priličnem kraju. Zadovoljni bi tudi bili s stanovanjem s 5 sobami, spodaj. Želimo živeti v mirnem kraju in stalno. , Naslovite na Felix Rozina, 1064 E. 66 St.
n -*1
wiuuyou/iuyWau
*WAR BONUS
-----t.
frto,atidway' in toe Coral Sea a1"3!
qUa , Ger»eral MacArthur's head-troj 8 ^ Australia, the Navy pa-T®mbers are searching out en-"com ' 5hips and transports and NavyP g their mission-" The ^750000PatrDl Bomber costs about
Oblak Furniture Co
Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 2978
FtmaCTORY
J&M BUY
UNITED STATES
If TO
f|/BONDS Jwfil\ STAMPS
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
that uttle game
salving a crab
VSE KARKOLI
potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zeb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Urad-ii naslov:
6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti Rnsuinvo poslopje
A U\i. fco* OF CfiiNEW
^oo Frcotf THE BOVS,-TpVWJE AuWAYS MADE OS FEtU »o (AOCH AT Hot^e. THAT ^fANTEts To t>0 A Uli SOMF^l-Voun. OLts MAN HAS OFYEM if US Hovo Yoo ENCJoV "fWlMG OS. PLA^ HERE,*-HE SAWS yoo NEvers. ' REGISTER, A KICK. —
^ FELUA CAN SORE &E PflOpD A REAL Scout ANGEL foOi was. - Sj
B^wKm Delivered at vourdoor. ■jKVJtfjk WE PAY POSTAGE. nfiffigj&I^ Staiulur'l Authors.
new books, popular UJKr^ edition*. Fiction, ref-Ww©^ eretice. medical, me-clianical, farm, household, children's books —AU.ATGUAK.\NTEK1).SAYIN('.K Send card nt>\v—for Clark-son's lt>43 Co talon.
INVEST IN VICTORY!
Our boys Can take the War to the enemy, if we back them up with ships and tanks and guns! But that takes money!
Help your Government to put the tools of war into the hands of our soldiers by purchasing War Savings Bonds and Stamps. And remember . . . just one Bond can't lick the 'Axis any more than just one gun! It takes millions of Americans buying War Savings Bonds and Stamps every pay day!
Bonds cost $18.75 and up . . . and they pay you back one-third more in only 10 years! Stamps cost lOtf, 25$, and up . . . soon total the price of a Bond if bought regularly.
Help our boys on the fighting fronts wherever they may be! Bfly War Savings Bonds as an investment for yourself and your country.
r n c c ; just off the press
To Readers of This Paper: Write for oui' meat illustrated hopk fatalna. A short course in literature. The buy* iiiK guide of 30u.000 lwok lovers. The answer to your reading problem.
CD EC — li you write NOW —
rnct	today!
CLARKSON PUBLISHING CO.
Dept. NSS -1 1253 So. Wabash Ave.. Chicago. III.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI
16.februarja, 1943.	ENAKOPRAVNOST • __'_STRAN 3.
UST ZA LISTOM...
(Nadaljevanje z 2. strani) J[ugih ni imel). Bil je dober Slovenec in iskren Jugoslovan. j®ako so mu bili pri srcu tudi Wrvati in Srbi. Največjo ljube-2611 Pa je poklanjal onemu svojemu ljubljenemu kraju in na-semu tamošnjemu nesrečnemu jjarodu na Goriškem, v Trstu 11 Istri, kateremu je po prvi vetovni vojni italijanski nena-!Qi ^perializem odrezal pra-c° na svobodo in življenje. Z 0 dušo in z vsem srcem je JePenel, da tudi temu delu na-domovine zašije solnce °bode. Bil je tipičen izraz
^škega fanta».
Jegovo in njegovih sotrud-delo bo imelo — v to smo j^Pričani — uspeh, Istra, Trst, ^^bodo svobodni, ali njega
dte^o act°ries are turning out hun-it is these bombing ships. Yet in y through your investment do yjj B°nds and Stamps you can troj k.r B^are to help provide pa-
Cteasbmb^rs for our rapidly in"
ten Pe g air force. Invest at least o£ your income every ties anrtthese Government securi-
*"> the y0ur bit t0 win and short" ^flin War" ®ur airmen are de-8 on your help.
, ^^^ f. S. Treasury Department
' enega od tvorcev te svobode, ne i bo več med . živimi. In kdo ve, 'koliko drugih slovenskih in hrvatskih prvakov iz Julijske Krajine ne bo več. Usoda. Morali so se žrtvovati, da bi drugi živeli in bili svobodni, j Dragi Drago, večnaja Ti pam-jat.
-
j Andrej Čok je bil sin stare tržaške družine. Ime njegove družine se nahaja med podpis-niki-meščani tržaškega mesta na pergamenu, s katerim je mesto Trst 1212 leta kapituliralo pred beneškim dožem. Tudi to je med drugimi eden od dokumentov, da so Slovenci avtohtoni prebivalci mesta Trsta.
I
! Pok. Andrej je služil kot u-čitelj po raznih tržaških šolah. Še pred prvo svetovno vojno je postal učitelj na edini, privatni, slovenski šoli v Trstu, ki jo je vzdržala "Družba sv. Cirila in i Metoda" v Ljubljani. Ta šola je bila ponos ne samo tržaških Slovencev, nego vseh Slovencev sploh.
Centru, v katerem je živelo skoro največje število Slovencev, je "Družba sv. Cirila in Metoda" posvetila največ pazljivosti in ljubezni. Osnovana 1886 1. se je ta šola pred prvo svetovno vojno razvila v eno od najvažnejših kulturnih institucij primorskih Slovencev. Zraven osnovne šole za dečke in osnovne šole za deklice je bila v sklopu te ustanove tudi nižja srednja trgovska šola in meščanska šola z rangom nižje srednje šole.
Nad 1,600 slovenskih otrok je obiskovalo to šolo, na kateri je poučevalo 36 — 40 učnih moči. Od 1919 dalje je bila šola last novega "Šolskega dru-' štva", ki jo je prevzelo od Družbe sv. Cirila in Metoda, in'
Nova ženska moda
!
od tedaj dalje je bil šoli voditelj Andrej Čok.
Ta šola, ki je bila med glavnimi stebri tržaških Slovencev za njihov narodni napredek, je obstojala do 1930. In še tega leta so se vršile predpriprave za naslednje šolsko leto 1930—31. U-(čenči so se vpisali, a 1. septembra je bila po stari navadi maša v cerkvi sv. Jakoba, po kateri bi bili morali učitelji in u-čenci iti v šolo, na otvoritev šolskega leta. Vse to se je seveda godilo v sporazumu z italijanskimi oblastmi. Kakor strela iz vedrega neba se pojavi med mašo v cerkvi karabinjer, ki vroči pok. Andreju kot šolskemu predstojniku — dekret vlade iz Rima, da je šola za-br an jena in da se mora zapreti. Lepa slika čisto fašističnih metod! Moremo si predstavljati nered in brige, ki so jih te odredbe povzročile pri otrocih, njih starcih in pri učitelskem osobju, katero je naenkrat Postalo zreb kruha. | Ko je bila šola zaprta, se je Annrej Čok posvetil samo privatnemu življenju. Bil je pre-
VT^^-v	'SME N\AWES US )HE CAM-S HEf?.
f OH, A	TEEL KV HONE;'} AN THAT'S HAV^ HAlW-ZfrtEM \ OOMYWAKT
' .^Cv/	vMHEaBtiOES j T Go yjHEat?
\ ^uS! ?	HAUPSJ
/usteN	}	THE
(to K"* ) V -that "SAv^e v^holE-datin so* yo N^JEtt J bROuJ^pERM
*0|f \ \	*Ft?A\o To / CROP;
\ GO HONU= -,-A t-^T'S PLKs .f
ANY BOOK PRINT
več eksponiran, da bi smel riski- c ! rati kakršnokoli udejstvovanje, £ ! obdan noč in dan od fašistov- I iskih agentov in špijonov. Ipak t so ga dvakrat zaprli, prvič v i j Kopru v famoznem zaporu, dru- c gič v še famoznejši Regina Coe- c li v Rim. Ker pa mu niso mogli i ničesar dokazati, je bil izpuščen, i 'Fašisti so smatrali, da že sama i njegova pojava pomeni moral- i no podporo Slovencem, zato ] jim je bila . celo njegova na- ; vzočnost sama na poti. Brez s razloga je bil — skupaj z mno- i gimi drugimi — še nekaj dni i pr^d vstopom Italije v vojno ] zaprt. V poznanem procesu de- l cembra meseca 1941 v Trstu 1 proti 71 osebam radi "veleizda-je in antifašizma" je bil z dru- i gimi vred obsojen na 30 let : zapora.	<
Sedaj je' prišla vest, da je še i meseca julija umrl v zaporu, i Ker je bil zdrav in krepak, je ; verjetno, da je umrl na posledicah groznega postopanja z njim, ali zastrupljenja, ako ga niso naravnost ubili. | Andrej Čok je nedolžna žr-|tev. Glavna krivda irfu je bila, da je brat predsednika "Jugo-: slovanskega Odbora iz Italije". . ki je bil vodja antifašističnega . pokreta, pa je vspel, da se reši in živi v Ameriki.
Velik in impozanten po zunanjosti, je bil pok. Andrej blag in skromen v občevanju. Zaveden Slovenec in iskren Jugoslovan bil je vedno čvrst karakter, pošten in objektiven. Vsi so ga imeli radi. Njegovi j bivši učenci in kolegi so ga o-božavali. Posebno pa so ga spoštovali in cenili tudi mnogi tržaški Italijani. Dičila ga je dobrota in plemenitost srca. Nič ne more bolje karakterizirati širine njegove lepe duše nego ta dogodek iz njegovega življenja: Italijanski iredentisti iz bivših avstrijskih pokrajin so smatrali Viljema Oberdana, ki je pripravljal atentat na cesarja Franca Jožefa, pa so ga prijeli in obesili, kot svojega največjega junaka in mučenika. Po celi Italiji je slavljen kot tak. Ober-dan je bil nezakonsko dete matere - Slovenke, ki ni niti obvladala italijanskega jezika. Oče Italijan pa je vzgojil sina v italijanskem iredentističnem duhu. Oberdan je pred smrtjo zapustil neka pisma in druge dokumente v rokah sorodnikov - Slovencev, misleč, da bodo tako najbolj na varnem. Tako je zares bilo.
Nekaj let pred današnjo vojno je slučajno vspelo pok. An-
----,--
dreju, da pride v posest teh pisem in dokumentov. Znajoč, kako veliko važnost bi polagali I-talijani na te dokumente — vsaj iz razlogov pijetete, ako ne iz drugih — jih je'vkljub krivicam, katere so Italijani storili njegovemu narodu in specialno njegovi šoli, pa tudi njemu samemu, poklonil nekemu svoje-' mi» prijatelju - Italijanu, da bi prišle v prave roke. Prevzela 'jih je mestna občina tržaška v svoj občinski arhiv, i Kako divno so se Ti revanši-| rali za Tvojo plemenitost, dragi Drejče, ti "kulturonosni" barbari! Nedolžnega so Te obsodili in potem ubili. .
Tam ob Obelisku pri Občim nad Trstom si vsakodnevno u-žival najlepši pogled, ki ga morda nudi zemeljska obla, in si gledal pod seboj Trst, lep in bogat, sijajen in ponosen, pa da-1 leč tam doli v našo Istro do Kopra in Pirana, in pa široko a-
Juhaki, počivajte v miru! ^ Vaša kri, kakor tudi kri Vladimira Gortana, bazoviških muče-ničkov in žrtev tržaškega pro- \ cesa, skupaj s krvjo ostalih ti- ] sočev najboljših sinov Trsta, I- : stra in Gorice, ki so položili gvoje živote na oltar domovine, iii ki so padli v borbi za svobo- j do, bo maščevana! Slava Vam! (
Vsem ostalim žrtvam, onim ] tisočem, ki so prenašali — a \ mnogi tisoči še prenašajo — i muke fašistovskih zaporov in koncentracijskih taborišč, naj i bo večna hvala.
Naj bodo Vaše muke in žrtve zalog za zmago onih idealov, za katere smo se borili in se borimo, a to so pravica in ljudsko dostojanstvo. V borbi proti o-krutnemu in nekulturnemu fašizmu ste padli i prenašali žrtve ne samo za svobodo Sloven-Scev in Hrvatov pod Italijo, nego za pravico človeka, za obraz človečanstva.
"Jugoslovanski odbor iz Italije" prisega, da bodo maščevane vse krivice z brezkompromisno borbo proti krivici in nasilju ter za zmago pravice, poštenja, svobode in ljudskega dostojan-' stva.
"Jugoslovanski odbor iz Italije — Predsednik:
Dr. Ivan M. Čok.
SIRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
16. februarja, M ___I
ALOJZ KRAIGHER
MLADA LJUBEZEN
"Ali veste, da jo je okužil? — S poljubom! Na notranji strani spodnje ustnice."
Zdravnik se zgane:
"Ali res še niste slišali ? Lahko govorimo o tem, ker ni ni-kakšna tajnost. Mira je sama povedala in pokazala vsi družbi, kdor je hotel videti in slišati."
"Zato je prišlo potem do te zaroke," — razloži gospa Elvira. "Mira se je pravzaprav branila ,zelo branila. A kar naenkrat — saj jo poznate! — kar naenkrat se je podala sama k njeipu v bolnišnico in se je zmenila z njim. To je obup, ali ne?"
Tomo zdaj razume izpremem-bo gospe zdravnice. Videti je, da je možu vdana, čez mero vdana; saj mu je lahko hvaležna, do nebes hvaležna, ker jo je obvaroval nesreče, ki je grozila tudi nji!
"Kaprica!" — reče Breznik. "Jaz ne verjamem, da bosta par."
"To bi bil lep zakon!" — Gospa Elvira se nenadoma zasmeje, vsa razigrana in živahna: — "Zakon je kakor mačka v žaklju, ali ne? Koliko pa pozna človek človeka? Drug drugemu smo vsak dan iznova — mačka
v	žaklju."
"Ali ne samo — muha v žaklju?" — podraži Breznik.
"ženske smo muhaste, možki ste nezvesti. Kaj ne, gospodična Vera? Ali poznate možkega, ki bi samo svojo žensko občudoval?"
"Mi občudujemo z umetniškega stališča vse, kar je lepega; mogoče tudi uživamo vse, kar je lepega; a ljubimo — ljubimo zmerom samo eno! Ve ne občudujete ničesar — in ljubite samo sebe!"
"No, sebe tudi občudujemo, dragec! Ker se zavedamo, kako smo dragocene, zato smo lahko odkritosrčne in resnične. Vi pa ste koketni, ker ste nečimerni;
vi	iščete in občudujete lepoto, ker si želite vedno novih zavoje-vanj; vi ste nezvesti, ker vam pač ne zadostuje — kravica v domačem hlevu!"
"In ve se spuščate v spogledovanje in ljubimkanje samo zato, da opozarjate može, kakšna zaželjena roba ste in koliko bi bilo kupcev, ko bi hotele."
"Roba, hahaha . . . mačke, muhe, kravice . . . Ljubezniv prepirček, ali ne?"
"Same domače živalice."
Tomu je očitno, da je ta zakonski par pooplnoma pomir-jeh, da so vse neskladnosti v njem poravnane, — da je Ja-vornik poražen in pozabljen. Skoraj sama govorita, kakor dva mlada novoporočenca, ki ne moreta dočakati, da pokažeta pred vsemi, kako lepo se imata, kako lepo in srčkano se dražita, kako imenitno se razumeta!
"Vse je odvisno od stališča, s katerega gledamo stvar" — za-modruje Breznik, "če je v zakonu zaupanje, je koketiranje nedolžno in je flirt nedolžen; za vse imamo svoj resnični vzrok in ne samo izgovor, če imaš zaupanje in čisto vest, moreš biti lahkomiseln."
"Lahkodušen!" — popravi Tomo.
"In lahkodušen. Nezaupanje izzove slabo vest, magari brez vzroka — kakor blisk iz vedrega neba; nezaupanje izozve občutljivost in zagrizenost, opreznost in oprezanje, sammoobtož-be radi praznih sanj, zadirč-nost in omahovanje, maščevalnost ;nezaupanje izzove nezvestobo."
"V zakonu moraš biti alep in gluh!" — reče Breznica nekoliko otožno.
"Vero moraš imeti! In velika mora biti vera, ker samo velika vera vzbuja zopet vero in zaupanje. Ljubezen moraš imeti! In velika mora biti tvoja ljubezen, ker samo velika ljubezen, nesebična in p o ž r tvovalna, vzbuja odgovarjajoča čustva, vzbuja veliko ljubezen, vzbuja nesebičnost in požrtvovalnost. Kjer je velika ljubezen, tam ni nezaupanja. Ker je velika ljubezen, tam pride nezvestoba kakor grom iz jasnega, nepričakovano kot ob suhem času lavi-na s hriba. Kjer so večni dvomi, črne slutnje, kjer je nezaupanje, tam je ljubezen majhna ,od obeh strani premajhna."
"Kje je torej velika ljubezen?"
"Velika ljubezen je naš cilj,
—	naš up in naša vera,-naše nebo."
"Ali je ljubezen zakrament?"
"Ljubezen je kakor zakon; pred tvojo vestjo je ljubezen zakon — in zakrament."
"Tudi če ti ni za cerkev in njene uredbe?"
"Ljubezen je že zakon — in je zakrament pred tvojim bogom, čeprav bogu je morda so-mo v tvoji duši in ga nikjer drugod ne molijo."
"Potem je mnogo zakonov na svetu."
"Krhkih zakonov, minljivih zakonov."
"Zakon, ki je bil količkaj resno sklenjen, mora biti trajen. če si se zavedal, da je nujen, si za vekomaj privezan vanj. čustvo odgovornosti — za zakon sam in za korak, ki si ga storil, za posledice in za otroke . . ."
"Ti že govoriš v množini?"
"Hm ... čustvo odgovornosti je obroč, jeklen obroč, ki veže zakon. In če je jeklo dobro če si značajen in pošten! — obroč ne more počiti. Pa naj se tudi tuintam pojavijo nespo-razumljenja, — v primeri z zavestjo skupnosti, pripadnosti, usojenosti, enotnosti in odgovornosti, so vsi ti dnevni boji malovažni in malenkostni."
"Muhe je treba brzdati!"
"Uničiti in ne dresirati! No
—	eno je potrebno: — če naj bo zakon enota .. ."
"In harmonija!" — vzklikne Tomo.
". . . in harmonija, mora biti tudi vsaki zakonec enota in harmonija zase. Neubranost med telesnostjo in duševnostjo je zlo, ubranost je ideal. Telo in duša morata biti eno. Ne samo, da mora biti duša, da mora biti dobra stran človeka odločilna zanj, — telo se mora čutiti z dušo — eno."
"Človek mora biti gospodar nad svojimi nagoni!"
"človek mora biti zrel za zakon!"
"In za ljubezen — za sveti zakrament!"
Gospa Elvira se tesno oklepa Verinega nadlehtja, ko jo spremlja skozi vežo. Zdi se, da sta si postali prijateljici, čeprav sta izmenjali med sabo komaj nekaj stavkov. —
Tomo in Vera sta obadva vzhičena od pogovora. S ceste zavijeta v gozdič in šetata brez cilja med drevesi.
"Vidiš: — ko sta se doktor Breznik in njegova žena poročila, še nista bila zrela."
"Ona je bila menda še nezrela."
"Zdi se mi, da tudi on."
"Zato sta morala prestati preizkušnjo z Javornikom. Zdaj sta dozorela."
Vera se z obema rokama oklene Tomovega komolca in nasloni glavico na njegovo ramo. Tomo se spomni, kako je preje ravno tako gospa Elvira slonela ob svojem možu; blažen je in
radosten, kakor da mu sije v duši solnčna luč.
"Ali sva midva zrela, Tomo?"
"Mislim, da sva zrela — za sveti'zakrament! Jaz sem premagal svojo zunanjost in nagone svojega mesa. Ti si premagala svoje misli na ljubezen — greh, premagala si svoj obup in svoje -stališče žrtvovanja."
"Malo sram me je."
"Bilo je potrebno! Šele takrat, ko si sklenila žrtev, je postala troja ljubezen nesebična — velika ljubezen. Ne greh in smrt — življenje in odgovornost je ljubezen. Beg je strahopet-nost — vztrajanje je junaštvo. Pa naj bi prišla nezvestoba in izdajstvo, — ljubezen vztraja!"
Po kratkem molku reče zopet Vera:
"če je ljubezen zakon in zakrament. .."
"... potem sva midva že zakonca in sva prejela sveti zakrament ! Potem imava že pravice."
Tomo si jo privije k prsim in ji pritisne vroč poljub na usta. Ona je vsa vdana; vzpne se ob njem in mu vrže roki krog vratu . . . prepusti mu usta in zamiži . . . čez nekaj časa se ji Tomo zopet izvije:
"Pravice imava ljubica, in — dolžnosti! Dokler ne moreva prevzeti popolne odgovornosti, ostane najina ljubezen čista!"
—	V zadnjih tednih je odposlala Vera že celo vrsto prošenj za različna učiteljska mesta. Domenjena sta bila s Tomom, da stopi ona zaenkrat zopet v službo. On napravi izpit in se intenzivno loti nadaljnih študij. Preje se ne vzameta, predno ne dobi primerne službe kot notarski kandidat. Njegova plača bi morala biti vsaj tolikšna, da bi jima zagotavljala življenje in obstanek. Mogoče se pa celo naključi in posreči, da dobi on službo v kraju njenega učiteljevanja. Ko bi obadva. služila, bi bila idealno preskrbljena.
Nekaj dni po blejskem izletu pa dobi Tomo pismo od matere, da je v njegovem predmestju izpraznjeno mesto učiteljice — in da naj vpraša gospodično Vero, ali bi se ne hotela zanje potegniti?
Tomo skoraj zavriaka od veselja:
"Ali vidiš, ljubica? Moja mati se zavzame za naju dva!"
"Ti imaš krasno mater, Tomo!'.'
On se odpelje z njeno prošnjo, da jo takoj odda in da se pomeni z materjo o svojih na menih , . .
* « *
Mira je imela nekakšen tvor na notranji strani spodnje ustnice in se je zdravila pri dok torju Brezniku, čudila se je, zakaj ji je prepovedal vsakršno poljubljanje — niti otrok ne sme poljubljati! — zakaj ji je naročil, da naj pije iz posebnega kozarca in naj je s posebnim orodjem, ki naj bo samo zanjo; zakaj jo zdravi z vbrizgavanji v telo, ko je bolezen vendar samo zunanja — ali kaj; čudila se je zmerom bolj, zakaj stvar toliko časa traja. Moj Bog, majhna ranica, neznaten tvorček, ki se po malem čemeri?! . . . Nenadoma in čisto slučajno je izvedela, da zdravijo tudi Javornika z vbriz gavanji in da ga ne zdravijo samo kirurgi, temveč da ga zdravi tudi strokovnjak za spolne bolezni doktor Gnezda. Strašna slutnja ji je vstala v glavi! ... šla je k Gnezdi in tam je izvedela i ..
—	Milan Javornik se je vrnil iz bolnišnice. Zdrav je, a še slaboten ;lica so mu upadla,
CTORY BUY
UNITED STATES
koža mu je rumenkasta, kolena se mu še šibe.
Njegova zaročenka se tuintam pokaže z njim na ulicah. Mnogo manj zahaja v družbo; a če pride, je vesela in zgovorna, mnogokrat celo objestna in razbrzdana; trenotkoma pa je kakor izgubljena, zamišljena in odsotna, z zastrtimi očmi in izsušenimi ustnicami . . .
Kot rekonvalescent se Javornik večkrat vozi z izposojenim avtomobilom na izprehode. Iz dolgočasja se je sam navadil, ravnati z njim. V diru drči po gladkih cestah; zdi se, kakor da se hoče njegova narava od škoditi za prisiljeni mir te lene dobe prebolevanja. časi s tudi Mira pelje z njim . . . Naenkrat pa zgrabi tudi njo vprav divja strast za avtomobilske vožnje in Milan jo mora učiti samostojnega kretanja in ravnanja s strojem.
Njena bolezen je v drugem stadiju, zdravljenje zopet intenzivnejše. Po telesu so se ji j pojavile maroge, celo na čelu | jih je nekaj: — 'Venerin venec,' čita v leksikonu . .. Gnjus jo obhaja samo pred seboj in pred vsem svetom ...
Nekega popoldne pred božičem se pripelje z avtomobilom po Javornika in ga povabi na izprevoz. Zelo nestrpna je, ker ga ne more sčakati, roke so ji mrzle in nemirne, pogled nestalen, izbegavajoč. Usta pa so ji trpko zategnjena in obupna odločnost ji je zapisana krog njih:
"No, le pridi k Uršiki, povodni mož! Čemu oklevaš?"
Milan je nekoliko nataknjen, ker je imel za to popoldne nekaj druzega na sporedu. S stisnjenimi ustmi sede poleg nje in se zavije v kožuh.
Mira ne reče nobene besede več, s pogledom se prepriča, da je vse v redu; — voz zdrči po cesti kakor lahko perjiče, v tre-notku je v največji naglici, kolesa so kot poblaznele okrogle plošče, ki se komaj tal dotikajo...
Ali je prismojena? — šepeče Javornik sam pri sebi in jo skrivoma gleda od strani. Njene oči so uprte naravnost v cesto; njih izraz je strog in nepremičen, kot oledenel. — Pred ovinki ji pritisne noga na balon, da piščal grozeče zavrešči. Javornik se vsakikrat zdrzne in se čudi, odkod njegova nenavadna bojazljivost. Priznati mora, da Mira vzorno vodi; stroj sledi pritiskom njene roke točno in sigurno, z največjo varnostjo in natančnostjo. In vendar obhaja Milana tesnoba, od trenotka do trenotka je njegova muka večja, žal mu je, da je bil neprijazen z Miro; z naporom si poskuša izmisliti nagovor, ki bi ne bil vsiljiv in nenaraven . . .
Nenadoma . . . Bližata se ostremu ovinku . . . Onkraj ograje teča reka pod strmim in globokim bregom . . . Mira sune z glavo in pogleda Javornika. Kakor blisk je njen pogled. Sovraštvo in maščevalnost plameni iz njega ...
Kaj ima danes s povodnim možem? — Ali ni rekla: — Zdaj zapleševa, povodni mož! — A kaj je to? Ali ne bo zavila? .. .
Mira je nagnjena nad krmilo .. . Milan plane ... A v tem trenotku trešči voz v ograjo in ti
se prekopicne po strmini v vo-x do . . .
Javornik se reši iz valov trepetajoč se ozre za Miro . . . Prednji konec avtomobila štrli iz vode ... O Miri ni nikjer sledu ...
$ * %
Vera je učiteljica v predmestju. Vsak dan je skupaj z gospo Heleno. O bodočnosti se pogovarjata in snujeta načrte zanjo. Na Toma mislita in mu pisarita ... On je na Dunaju. Napravil je svoj izpit; zdaj se pripravlja dalje, — z vnemo in marljivostjo, da se mu čudijo!
in divijo tovariši, ki so ga znali v prejšnjem lahkoumju"1 brezdelju. Prihodnje leto K poroka. Tomo vstopi pri kake® notarju v mestu, — najbrže pi'1 Zorku, ki se je že nekaj doge varjal z žitnico. Vero je notar nalašč posetil, da se je z razgovorih Zagotavljal je, ^ so bili nagibi njegove snubita takrat zgolj prijateljski, tako* rekoč — skoraj očetovski. q Dokler bo mogoče, ostane Ver« učiteljica. Stanovala bosta s Tomom pri njegovi materi, 1° se jima hoče vsa posvetiti. (KONEC)
FALLEN
SEDAJ!
SE PRVIČ KAŽE V • CLEVELANDU
Gerilskl junaki naroda, ki noče umreti!
with
PHILIP DORN ANNA STEN
POLEG
WOMEN AT ARMS'
(Ženske pri obrambi)
SKUPINE — S MESNE SLIKE INFORMACIJE — NOVICE
1895
1943
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrtega srca naznanjamo, da je kruta smrt pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu soprogu oziroma očeta
Joseph Podboršek
Umrl je dne 12. januarja po eden teden trajajoči bolezni pljučnici. Star je bil šele 47 let. Pogreb se je vršil dne 15. januarja iz Joseph Želetovih prostorov v cerkev sv. Vida ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo izročili njegovo truplo v naročje materi zemlji.
Pokojnik je bil rojen dne 14. marca, leta 1895, v vasi Dobrava p" Črnučah nad Ljubljano, kjer zapušča mater Polono Podboršek in štiri sestre, Ano poročeno Fritz, Tončko poročeno Peruzzi, Ivanko poročeno Saiger in Lojsko, ter več sorodnikov. Tukaj pa zapušča brata Franka, mene žalujočo soprogo in tri nedorasle otroke, v starosti od 8 do 12 let. V Ameriko je prišel pred 21. leti. Bil je član društva Naprej št. 5 S.N.P.J* ter unije M.E.S.A. Local 19.
Srčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam nudili prvo pomoč v času bolezni in smrti in sicer: njegov brat Frank in naši prijatelji Mr. in Mrs. Kelly Sintic.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti ljubljenega pokojnika in sicer: Bratu Frank Podboršek, Mr. in Mrs. Kelly Sintic in Private Albert, Mr. in Mrs. John Dodic, Mr. in Mrs. Frank Tegel, Mr. in Mrs. John Persin in družini, Mr. in Mrs. John Mihelič, Frank Jereb, Mr. in Mrs. F. Turk, Mr. in Mrs. Tekaucic, Mr. in Mrs. Joe Trebec, Hodge School Teachers, Mr. in Mrs-Joe Franceskin, Mr. in Mrs. Elmer Barastow, Mr. in Mrs. Stanley Yeraj, Mr. in Mrs. Valentine Gorjup, Mr. in Mrs. Joe Polanc st., družini Babic, društvu Naprej št. 5 S.N.P.J., uniji M.E.S.A., Local 19 ter šuštarjem iz St. clairske okolice, Mr Rudy Kozan, Frank Longar, Frank Urankar, John Hace, L. Gyacki, L. Lazarovski, Jack Sandus.
Srčno zahvalo naj sprejmejo tudi sosedje in prijatelji iz E. 76th St. in Donald Ave. za vence in pomoč v denarju. Hvala tudi vsem, kateri ste nam darovali v denarju in sicer: Mr. in Mrs. Trebec, Mr. in Mrs. Jereb, Mr. in Mrs. Persin, Mr. in Mrs. Ed Grum, Mr. in Mrs. Lukanc, Mr. in Mrs. Korošec, Mr.in Mrs. Kobal, Mr. in Mrs. Može, Mrs. Knez, Mrs. Bavec, Mr. in Mrs. Mahne, Mr. in Mrs. Močnik, Mr. in Mrs. Meserko, Mr. in Mrs. Cukaj-ne, Mrs. Močilnikar, Mrs. A. Zupan, Mr. in Mrs. Bretzel, Mrs. Zaic iz Euclida, Mr. Louis Zaic, Mrs. Ana Podboršek, Mrs. Zaic, Mr. in Mrs. Bizil, Mr. J. Yerman, Mrs. M. Zeval, Mr. in Mrs. Unetich, M. Makse, Mr. ih Mrs. Saurich, Mr. in Mrs. Kovači č, Mr. in Mrs. Levstik, Mr. in Mrs. Rebolj, Mr. in Mrs. Mara, Mr. L. Majer, Mr. in Mrs. Ackun St., Mrs« Debevec.
Zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplač* no v poslugo pri pogrebu: Mr. John Dodic, Mr. Joe Tekavcic, Mr. E-Grum, Mr. Joe Trebec, Mr. John Persin, Mr. Elmer Barastow.
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Enako bodi izrečena zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto.
Če sem slučajno katero ime pomotoma izpustila, prosim, da m* oprostite, ker se želim vsem prav iskreno zahvaliti.
Ljubljeni soprog in oče! Kako strašno je prazna naša hiša, od kar Te med nami več ni. Zaman Te iščejo naše solzne oči in zaman čakajo n* Tvoj povratek naša bolesti polna srca. Odšel si tja, odkoder ni povratka-Spominjali se Te bomo, ljubljeni soprog in oče, z ljubeznijo v naših srcih, dokler bodo utripala, in dokler se ne snidemo enkrat na kraju večneg* miru.
Žalujoči ostali:
Antonija Podboršek, soproga Antonija, Vilma, hčerki ,	Joseph Jr., sin
Cleveland, Ohio, 16. februarja, 1943.	t