tasopis SLOVENSKA Po poŠti pola vsaki v __ slan velja za t+tek,inse ffl] TV Pl ¥( A ceh leto i fr. u %Mlogi lih Jjjj Kt. IL flft 40 kr. za pol leto po ™ —' « » 9 uta t fr. 20 p« t u. berilo za obudo in omiko rocbino pri- slovenskega duha. 7em'L*?a'°~ JM€ 7. U Celju 14. Svečana 1850. .t v Boj na CSrofonickem polja. Poleg horv. A. N. Gostovinskega. (Konec sledi.) , « Na to Tatari u največem neredu po Vinodolu bežati počn6; al tam ih opet silna roka Dragoša Hu-*line (prededa grofovske obitclji Draškovičah) s novo došavšiini Horvatsko-Slavouskemi četami dočeka. — In tako pogodivši iz dima u ogenj, terani namreč Eosterinih pečinah odzada, sekani pak od spreda, ho-Bjo da se na prešujem svojem taborišču, to je na Jelenskem polju skupe ; odpravijo se te Velebiču da hrabrim Dalmatinom, kteri so se tisti čas pod svojmi vojvodi Subiči (potle grofi Zrinjski) s Kadamom i njegovimi četami večpotov pogostoma potokli, ino grad Klis, u kterem je bila kraljeva obitelj čuvana, junačko branili, radostno znamenje, da so Tatari premagaui. Na to Kadam brez čakanja zapusti Dalmaciu ter se verne domo črez Bosnu, Ser-biu i Bugarsku. — Radostni „oj!" glasil se j« od Učke pa tja do Kotora i dol pokrej obalah (morski breg) Adrie iz ustah slavodobitnega naroda;— | domovina biaše opet svobodna! Resanski. Florjanček. Pripovest. Neki bogat, pa prileten grajšak je svojega sina Florjančeka hotel oženiti, pa sin nezadovoljen 4 nevesto katero mu je oče izbral, si hoče po širokem svetu neveste iskati. Ze je obhodil doline in planiue, pa je ne najde, ktera bi mu dopadla. Čez nekoliko . dni pride do neke lepe in velike hiše, in si misli:! kaj velja, daje u tej hiši moja prihodna žena? Gre L tedaj n hišo in prosi gospodarja, da bi smel pod nje- T govoj streho prenočiti, kar mu je tudi dopustil. Med ' tem zagleda njegovo hčer Veroniko, ki mu je tako dopadla, da je brez ovinkov zdaj njenimu očetu odkril da neveste jiše, in da mu njegova hčer tako dopade, da jo hoče za ženo dobiti, naj velja, kar •J Leta 1241 »o Slatjani pri Holomucu pod Jarotla- \ tom Ztezdogorskim — leta 1242 na grobnic/tem polju tih ' Mongolov poratili. I/ 51 hoče. Nje stariši in vsi prebivavci te hiše so bili •Mtaki in veštice (coperniki in copernice). Oče 1111 »cer obljubi svojo hčer, pa s čudno težkimi pogodbami. „Ako kočeš inojo Veroniko dobitiporeče stari veštak, moraš danas toliko lesa nasekati, kar ga je za strešni ves (I)achgerilst) potreba, ako ne boš ob glavo. Florjanček si misli, da bo (o delo lebko opravil, kadar pak vidi, da je sekira lesena, s katero bi imel dreva sekati, se močno prestraši, pa vendar gre s njo na delo. Kopervikrat zamahne, ■e mu sekira zdrobi. Žalosten kraj drevesa premišljuje svojo derzovitnost, katera ga bo ob glavo spravila. O poldne mu Veronika, kosila prinese, ker bat vidi, da je žalosten, ga tolaži rekoč: da bo ona njemu vkazano delo pred opravila, ko bo odkosil. Ker je tudi ona mogočna veštica bila, je vsem svojim podložnim duhom zapovedala, naj kar mahoma lesa za celi strešui ves nasekajo. In ko bi pihnil, je [ drevje podreno ležalo. Stari veštak se začudi, kako je Florjanček to delo opravil, alj Veronike mu dati, še ni hotel, temveč mu drugi dan sopet leseno sekiro da rekoč: ako hočeš Veroniko dobiti, moraš drevje, ki si ga včere nasekal, danas iztesati. Florjanček se dela loti, pa se mu sekira sopet pri pervem mahu razleti. Žalosten kakor prejšni dan, ne ve kako bi si pomagal , da bi se smerti otel. Veronika, ki mu je o poldne kosila prinesla, ga sopet tolaži naj se mirno k&sit vsede, pred ke bo odkosil, bo njegovo delo opravljeno. In ko bi trenil, je bilo vse drevje izte-sauo. Ko zvečer damo pride, pove staremu , da je svoje delo opravil in Veroniko zaslužil. Stari, ki je čutil da mu je Veronika sama morala pomagati to delo opraviti, mu pravi, pred ko ti svojo hčer dam, še moraš streho napraviti iz samega tičjega perja. Flo-rjanček gre toraj celo zgodaj u gojzd, pa do poldne ni več, ko eno samo pero najšel. Veronika ga opoldne poiše u gojzdu, kamor mu je kosilo prinesla, in ga tolaži, da bo ona namesto njega delo opravila} Njeni duhovi se s pervega vstavijo, da tega del% opraviti nečejo, pa jih ona prisili, da so jo vbo* gati morali. U sredi neke prijazne doline je kraljeval na zeleni trati med košatim, urnetuo naverstanim drevjem veličasten grad, u katerem je neki premožen vitez prebival. Njega največa skerb je bila svoje bogastvo množiti in pa sovj grad lepšati; do vbogih pa in zapušeuih sirot je bil terdoserčen. Primeri se, da je nekrat neki pobožen popotnik k njemu prilezel in ga preuočiša prosil. Prevzeten vitez njegovo prošnjo aaničevaje ga dalje odpravlja s besedami: „Hod-te s Bogom, moj grad ni nobena gostilnica." Na to ga popotnik zaprosi: „„dopustite mi, da vas tri reči prašarn, po tem pa kar dalje pojdem."" Vitez mu do-volji. Popotnik ga tedaj praša: „„Kdo je le pred vami u tem gradu prebival?"" „Moj oče," mu uni odgovori. „„Kdo pa pred vašem očetom?"" „Moj ded ec," ji bil odgovor.,,,, Kdo bo neki za vami tu prebi-I val ?"" „Ako bo božja volja, moj sin," mu vitez odverne. „„Po takem je vaš grad vender le gostilnica,"" reče popotnik , „„ker je vsaki njegovih prebivavcov le nekaj časa u njeuiu prebival, in kaj so njegovi prebi-vavci drugo, ko gosti, ker se vsaki drugemu čez nek čas ugane ?" To prašanjo je terdoserčuemu vitezu tako globoko u serce seglo, da je za naprej velik dobrotnik vbogih in zapušenih postal. Z poročnih bakev D. str. 14. katolške fare M' B. v Ulimji, Štajerske dežele, Lavantinske škofije, Celjskiga kroga, Podčeterteškiga kantona, podpisan (Konec pride.) CSostllnica. x. še sto šole. Poročni list. de je bil „14 Kimovca 1841" ženin Anton »rpinc vdovec, kmet v soseski Sele h. st. 9 Bučke re, 26 let star, — z neomoženo, 23 let staro, vesto Mico Koželovo s te fare, soseske Slake k. st. 8. — oba katolške vere, v pričo Janeza Stroj kerčmaija in Blaža Hojnik kmeta od visokovreduiga župnika g. Franca Novak v tukajsni farni cerkvi po katolškimu redu poročen. V verovanje uradniški podpis. Farna uradnija M. B. v Ulimji 9. Malitravoa 1850 Sprlčba kerš. navka. Podpisan pričam, de je ženin Luka, (ledik) »akonski sin kmeta Valentina Hostnik in njegove iene Jere Strahove, soseske Sopote h. at. 20. — •prašovanje iz keršanskiga navka dobro dostal. ' V verovanje uradniški podpis. Fara M. B. v Ulimji 20, Prosenca 1850. f\ \ A Sprlčba kerš. navka Podpisan poterdim, de je soseske--b. st. — sprašovanje s keršanskiga navlut — — — — dostal. I' V verovanje uradniški podpis. Župnij*-----18 - O klin c 1 list Podpisan pričam, de sta bila: ženin Franc, zakonski sin še živiga kmeta Jerneja TopLišek in njegove rajnke žene Jere Velinove te fare, soseske Ru- \ denca h. st. 85. — in nevesta Polona zakonska ha še živih, kmeta Jurja Mraz in njegove žene Lizp Gajove Zusemske fare soseske Žmajsele h. st. 8. -v oba ledik in katolške vere, — v tukajšni farni cerkvi 8. 15. in 22. Prosenca t. 1. po postavi oklicana; brez de bi se bil zakonski zaderžik naznanil. Tudi je ženin zapovedane zakramente s. pokora in s. r. Telesa prejel. V poterjenje uradniški podpis. Farna uradnija M. B. v Ulimji 16. Velkitravna 1850. NTabera slovensklk besed In Izrazov. PliSovina, Streifregen. Prisuiiti, v. n. (n. p. krava je prisusila, die Kuh itt um dir Milch gekomtnen. Pobirati, v, nautr. (koga) n. p. me bo pobiralo, es teird mich tehr in Antprueh nthmen; — v. act. cerkc pobirati, buchstabiren. Putpela, tcilder Mohn, Klap-perrote, Pertene klobase, JVeituciirile. Povleček, cka, Salami, Knak-WUT$t. Pučav, a, o, hohig *. B. die Riiif. Podvizati se, tich beeilen, hejleitten. Parciati, v. n. tich gut ge-tlallen, gut teigen (ton Feldfruchten. Podcepina, Tropfttstin. Podsek, der untertte Balktn bei hčlzernen Gebauden. Poganica, die Rothe im Auge, (eine Augenkrankheit.) Potepeno pismo, Laufpatt. Predanica, Erdfeuer, (en Unkraul), Podkosati se, auftchurten aufgurten (ron limfen Kleidern.) Podrokovati koga einSn U-vormunden, in teiner Ge-malt haben. Plahitati, flatlern. Podzid, Grundmauer. Pelišiti, plumpen. Pošteva, Buchttabe, i teti, leten, postevati, posteva. Prikazen, freitcillige Gabe, Getchenk. v Prekaliti kaj, etu>as rertre-J chen, gcgeii etvcas tich Ter-. tundigen. Juerstrich,dic Linie, »elche tich am Kopfe durch dat Abtheilen del Haaret bildel. Razkrušiti se, tich rom Ti-tche trennen. (raz kruh). Ruse, Barthaar. Rabiti, autdauern. Oglas pe r vi g a del« krestomatijjugoslavjanskih* t. j. Cvetja slovenskiga pesništvi. Pred nokoliko tjeduov sem oglasil moie krestomatič-ks leta u petih knjigah, t. j. 4) cvetje slovenskiga, b) Birtkiga p e s n i i t v a e) cvetje slovenske in d) ilirske J* S % e ; cvetje iz drugosluvjanskih vertov , z dodanim kratkim rečnikom ali besednjakom k vsem tem delam. • * Drugi del, t. j. cvetje ilirakiga cveij* je gotov, U podložen pregledu visok, ministerstva iiauka in bogo-j tretji in oeterti del je malo da ni clo golov. — f %rv i del, t. j. cvetje slovenskiga pesničtva pak je hte W na svetlo stopil, tedaj za potrebno cenim ga bolj M taojko oglasiti. Ta knjiga ima XVI i 271 stran, papir in tisk tu-ksjfajega Llovda je tako lep, da se najlepšim dozdajnim •levenskim in ilirskim knjigam priversti. Kar se tiče za-derftsja te knjige, sem gledal kolikor le mogoče na mite prostoru u njo spraviti; tedaj so mnoge pesmi tako pifesie, 4« ste dve strofl spored stavljeni; beliga prostora seboš nigder najšel nepotrebnima. A Kar se zaderžaja te knjige tiče, sem za potrebno esnil, d« se naši mladeži u roke da knjiga , iz katere se pervKV z občimi pravilami krasoslovja o pesničtvu , t. j. s opredeljenjami (definiciami) razredjivanjem itd., drugič pak praktično z b"ljsmi proizvodi slovenskih in nekaterih ilirskih pesnikov s oznani. Za vsako versto pesničtva razun selank (ldyl) so izgledi u knjigi, tedaj se je po stanju ■aie književnosti gdegde kaj bolj slabiga u vleklo m&i ostal« pesmotvore prave vrednosti. Pri priaodjivanju te knjige pak vsak naj ima te d«l reči pred očmi : pervič, da je to pervo delo te verste U drugič da se nje en del že tiskal, kar sem še drugiga pisal; neke malenkoati n. p. pri serbakih narodnih p. so ni tudi spodletele, ker zavoljo toijkih opravil, ki njo imam nisem imei časa, tiskano natanjko pregledavati in popravljati. Po takom upam, de sem neprenapetim ieljam do-morodcov zadovoljil; kar bi še željeti bilo ie lahko potler popravi, močno radovoljno bom dobronamenjene preseda poslušal, ako bi morebiti za učilnice takse i ali pak popravljen drugi natis potreben bil. Leta I. knjiga velja 1 gold. srebra, in ta cena b« ostala do perviga aprila; po tem roku pak bo nekaj poskočila , samo za učečo se mladež bo cena kolik« «•» goče nisoka ostala. K Vam rodoljubi še se obernem s poslednjo besedo: vsak pisatelj ima pri nas trud in t roške; ako me ledij podpirate, bo mi na kratkem mogoče, vse te dela M ■veti« dati. Na prodajo imajo ob kratkem to krestomatijo : u Seča %. Pejakovič, dr. lekaretva : — u Gradcu g. Muršec ii »lov. društvo; — u Celovcu g. Einspiler in slov. društvo; — u Mariboru g. prof. Matjašič; — na Ptuju g. Teratenjak, kaplan pri veliki cerkvi; — u Celju g. DroW nič in prof. konšek ; — u Ljubljani g. Bučar in slov.; — u Gorici g. prof. Premru in čitavnica slov.; — u Ter-atu spisatelj sam in slavj. družtvo ; — u Paznju g. prti RiColi; — u Zagrebu g. prof. Babukič i Župani. Poslednjič še prosim u imenu naše narodnosti v M vrednike slov. novic, katerim je omika naše narodnosti kaj mar, naj to na celem, ali na kratkem u svoje« lista razglase. U Terstu dne noviga leta 1850. Ivan Macun. Odgovorni urednik J. Drobnic. Natiskar in *aloinik J. K. Jeretin.