Celje - skladišče D-Per 214/1981 1119811177,23/24 §£! a n COBISS 0 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXI. - ŠT. 23-24 - 31. DECEMBER 1981 V novem letu korak naprej Lani smo ob prehodu v letošnje leto zapisali »Z novim elanom v novo leto«. Gornji poziv smo si zapisali zaradi tega, ker smo se morali spopasti z obilico problemov, odpraviti slabosti, v zelo zaostrenih gospodarskih razmerah. Ali smo uspeli? V marsičem! Prvič po dolgih letih beležimo v naši delovni organizaciji boljše poslovne rezultate, nismo več v izgubah kot nekoč in ne več na čistem robu rentabilnosti kot zadnja leta. Proces postopnega bolj- šanja rezultatov se nadaljuje. Tudi na področju osebnih dohodkov, nagrajevanja, standarda (v rekreaciji smo prvi v Celju), samoupravljanja in še kje beležimo napredek. Ali se torej lahko oddahnemo? Nikakor ne!!! Pogoji gospodarjenja bodo v letu 1982 kvečjemu slabši kot so bili letos! Stalno se spreminjajo. Celovitega kon- cepta reševanja jugoslovanskih gospodarskih problemov še sploh ni! Od tod ogromno nevarnosti. Nekatere se da predvideti, nekatere pa sploh ne! Kaj lahko zaključimo iz letošnjih izkušenj? Še kar uspešno smo se upirali zunanjim nevarnostim, notranje slabosti pa odpravljamo še vedno prepočasi. O-gromno temeljnih ciljev in nalog za leto 1981 je doseženih, oziroma realiziranih napol, ali še neuresničenih. Pri znižanje režije smo na dve tretjini letnega cilja, produktivnost ne raste dovolj v vseh tozd — v nekaterih sicer nad pričakovanji, na področju normativov ni oprijemljivih rezultatov, stroške še premalo obvladujemo, čas po statističnih podatkih celo slabše izkoriščamo kot leto prej, pri izvozu se zatika ... Rezultat vsega tega je, da bosta imeli verjetno' ob koncu poslovnega leta solidne rezultate le TOZD FRITE in TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA, bistveno boljše kot dolga leta nazaj TOZD POSODA in TOZD EMOKON-TE JNER, pri TOZD ERC in VZDRŽEVANJE kot tozd skupnega pomena bodo zaključili z dobrim rezultatom, čeprav bodo pozitivni! Leto 1981 je bilo leto pomembnih odločitev delavcev naše delovne organizacije. Iz naših vrst se je izločil TOZD TOBI. Sprejeli smo srednjeročne planske dokumente. Dokončujemo gradnjo Tovarne energetske opreme v Šentjurju pri Celju. Pripravljenih je več programskih sprememb v več tozd. Odločili smo se za rekonstrukcijo TOZD POSODE, v teku je rekonstrukcija Orod- Nadalj. na 2. strani) VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, UPOKOJENCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1982 Družbeno politične organizacije Samoupravni organi Vodstvo delovne organizacije in uredništvo glasila EMAJLIREC £AnQ$A)lAC> V novem letu korak naprej (Nadalj. s 1. strani) jarne, naročena je stiskalnica za TOZD OD-PRESKI in AVTOKO-LESA, naročen je elektronski sistem za krmiljenje porabe električne energije, prehajamo na novo elektronsko obdelavo nasploh ... Kaj lahko dosežemo in moramo doseči v letu 1982? Boljše rezultate kot letos! V to nas zavezujejo sprejeti planski dokumenti o srednjeročnem in letnem razvoju. To je edina možnost, če hočemo delovno organizacijo razvijati, sicer se lahko naš položaj čez noč zamaja. Saj smo močno zastareli in še vedno v povprečju dosegamo podpovprečne rezultate. Ko razmišljamo o tem, se moramo zavedati, da se osnovni zunanji problemi, problemi oskrbe vezani na zunanje trgovinsko bilanco Jugoslavije še zaostrujejo. IZVOZ je postal vprašanje OBSTOJA. Tega se v naši organizaciji zaveda še premalo zaposlenih. Že v začetku leta mu moramo posvetiti vso pozornost. Ni časa za prepričevanje. Kdor se tega ne zaveda bo kmalu odgovoren za nepredvidene posledice!!! V novo leto gremo tudi s starimi ali novimi nalogami na področju organizacije dela, utrjevanja reda, discipline, odgovornosti, sodelovanja, nagrajevanja in kadrovske politike nasploh, ne smemo in ne moremo pozabiti tudi na prioriteto razvoja, inovacij, novih proizvodov! Katere želje (CILJE) si želimo za novo leto 1982? — Tovarna energetske opreme mora pravočasno (31. 3.) startati s proizvodnjo, hkrati moramo zagotoviti pogoje, da TOZD KOTLI uspešno prebrodi prvo leto dela v.novih pogojih. — TOZD POSODA mora nadaljevati z bolj-šanjem rezultatov in pričeti z večjo modernizacijo. — TOZD EMOKON-TEJNER mora poslovno utrditi nove programe, s kontejnerji pa doseči planske cilje na področju izvoza. — TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA mora nadaljevati z utrjevanjem poslovnega položaja in dobiti novo stiskalnico. — TOZD RADIATORJI mora doseči ugodne poslovne rezultate s programsko preusmeritvijo. — TOZD FRITE mora nadaljevati z dobrim gospodarjenjem in napraviti oprijemljiv napredek pri pripravi rekonstrukcije. — TOZD ORODJARNA mora doseči boljše poslovne rezultate in nadaljevati z rekonstrukcijo. — TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA mora doseči primeren napredek v učinkovitosti dela in izvesti novosti pri energiji, letnih remontih in se ponovno izkazati pri delih, vezanih na rekonstrukcije posameznih TOZD. — TOZD ERC mora dati vso pozornost novim obdelavam na novem računalniku. — DS SKUPNE SLUŽBE morajo napraviti nov pozitiven premik v kakovosti dela in zmanjšanju nenujnih pomožnih ter spremljajočih del. K naštetim željam, ki so tudi naše obveze, sledi samo še ena! Da smo enoten, dobro samoupravno organiziran kolektiv z razvito kulturo medčloveških odnosov z razgibanim, političnim, kulturnim in športnim življenjem. Za vse to se splača potruditi! Še več! Brez tega ni rezultatov — in tudi tistega, kar iz rezultatov sledi. Obilo zdravja in osebne sreče želim vsem članom kolektiva, svojcem, upokojencem, poslovnim in drugim prijateljem kolektiva. Glavni direktor Franci GAZVODA, dipl. oec. 33512 YU EMO 13730 YU METGRM 27-11-81 EMO CELJE POVODOM DANA REPUBLIKE DRATSKOM KOLEKTIVU ,, EMO,, CELJE NAJBOLJE USPEHE U RADU ZELI BRATSKI KOLEKTIV M P I ,, METALAC,, GOR. MILANOVAC DRUŠTVENO POLITICKE ORGANIZACIJE MPI ,, METALAC,,+ Skupaj z našo armado praznuje naša domovina »Jugoslovanska ljudska armada je eno najtrdnejših poroštev, da z Jugoslavijo ne bo nikoli več nihče mogel pometati, da ne bo nihče smel poseči po naši svobodi in neodvisnosti, saj je naše ljudstvo, če bo treba, pripravljeno bojevati se skupaj z armado!« To so bile besede, ki jih je pred dvema letoma ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade v Karadjordje-vu poudaril vrhovni poveljnik maršal TITO. In prav te besede velja tudi ob letošnjem 22. decembru, prazniku oboroženih enot JLA še posebej podkrepiti. Naša armada je nastajala na poseben način. Brez ukazov, brez tradicij, brez posebej šolanih kadrov. Sestavljali so jo ljudje, ki so prišli leta 1941 v gozdove iz tovarn, njiv, šolskih klopi... Zrasla je iz ljudstva, zato je zdaj z njim tudi ko tesno povezana. Take danes vsak vojak in starešina v miru hkrati tudi u-stvarjalec samoupravne družbe, njen sestavni člen, vsak delavec pa je hkrati tudi pripravljen postati vojak, če bi bilo treba braniti našo svobodo, mir, neodvisnost. Od tod tudi naša tako e-notna opredelitev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki je v zadnjem času prerasla v resnično gibanje množic. Pri tem ne gre za nikakršno militarizacijo kot ponekod napačno razumejo našo obrambno zasnovo, ampak zgolj za podružbljanje obrambe in varnosti, za u-resničevanje tistega dela u-stave, kjer je zapisano, da ima vsak občan pravico in dolžnost sodelovati v o-brambnih pripravah. S požrtvovalnim delom in prizadevanjem pri krepitvi bojne sposobnosti enot JLA in teritorialne obrambe, z razvijanjem in utrjevanjem bratstva in enotnosti ter povezanosti z ljudstvom v sistem vseljudske obrambe in družbene samozaščite odločno potrjujemo vseljudski značaj naših oboroženih sil in predanost socialistični samoupravni Jugoslaviji. Prepričani smo, da bo tako tudi v prihodnje, da bomo zavestno in odgovorno opravljali svoje naloge, da bi tako oborožene sile vedno bile zanesljiva opora delavskemu razredu, delovnim ljudem, narodom in narodnostim pri obrambi svobode in neodvisnosti socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Titovo poslednjo rflisel, naj negujemo in še posebej razvijamo enotnost naših vrst, naj nenehno poglabljamo moralnopolitično stanje in nenehno teži-no k čim večji bojni pripravljenosti, so pripadniki naše armade sprejeli, kot zadnji ukaz svojega vrhovnega poveljnika in ga tudi dosledno izvršujejo. Zato jim ob njihovem velikem prazniku, ki je hkra-tudi tudi praznik nas vseh, izrekamo polno priznanje za dosežene rezultate in jim tudi v prihodnje želimo uspešno delo pri opravljanju njihov odgovornih častnih nalog. Na juriš ... grafika Božidarja Jakca Visok jubilej Obisk predstavnikov firme Klockner Wärmetechnik Tudi na področju toplotne tehnike smo se začeli aktivno vključevati v mednarodno menjavo. Obiskali ;so nas predstavniki firme Klockner Warimetechndik iz Duisburga ZR Nemčija. Po ogledu naših obratov v Celju in nove tovamne energetske opreme v Šentjurju smo se dogovorili o možnostih izvoza naših kotlov, kontejnerskih kotlarn in novega izdelka, energetskega bloka za toplotne črpalke. Klockner bi nam lahko dobavljal gorilnike za ¡kotle, obstoja pa tudi velika možnost, da bi osvojili kooperacijsko proizvodnjo sistemov za izkoriščanje sončne energije in drugih obnovljivih virov energije. 9. decembra je praznoval visok jubilej 84 — rojstni dan Franc Leskovšek-Luka — narodni heroj, revolucionar in častni predsednik delavskega sveta naše delovne organizacije. Franc Leskovšek-Luka se je rodil 9. decembra 1897 v Št. Andražu pri Titovem Velenju. Kot ko-vinostrugarski učenec je pričel delati v tovarni emajlirane posode. Kot pomočnik v Avstriji, Češki Poljski in Nemčiji je sodeloval v delavskih gibanjih teh dežel, ter dodobra spoznal krivični položaj delavskega razreda v kapitalističnem svetu. Leta 1926 je postal član KPJ. V stari Jugoslaviji se je nepopustljivo boril za pravice delavskega razreda in bil iniciator stavk kot bojnega sredstva za dozorevanje proletarske zavesti v razredni borbi, ki bo odločena v ljudski revoluciji. Noben zapor, nobeno preganjanje, nobena prisila ni mogla zlomiti njegove močne osebnosti, trdne in požrtvovalno predanem boju za boljše življenje našega delovnega človeka. Leta 1934 je postal sekretar, leta 1935 predsednik strokovne komisije za Slovenijo. Na ustanovnem kongresu KPS, 1937. leta je postal njen prvi sekretar. Leta 1940 je odšel v ilegalo. V letih 1941—1942 je bil komandant glavnega štaba slovenskih partizanskih čet. Jeseni 1942 se je vrnil k političnemu delu. Po osvoboditvi 1945 je bil član CK KPJ in CK KPS, minister zvezne in republiške vlade, zvezni in republiški poslanec, član izvršnega sveta in zvezne vlade, podpredsednik zvezne ljudske skupščine oziroma je do danes opravljal še vrsto po-memhnih družbeno noiitičnih funkcii. tovariš franc les ko vse k- luka centralni komite zveze komunistov Slovenije tom6iceva 5 Ij ubij ana Spoštovani tovariš predsednik ob vasem življenjskem jubileju vam želimo obilo zdravja in se dolgo ¿rečno življenje» kolektiv delovne organizacije emo celje glavni direktor franc! gazvoda predsednik delavskega sveta do' tomaz milac Predstavniki firme Klockner Warmectehnik iz Duisburga so si ogledali tudi gradnjo naše nove tovarne energetske opreme v Šentjurju Dopisujte v naše glasilo Praznovanje naših zvestih delavcev V petek, dne 27. novembra so se zbrali naši delavci kot že vrsto let zapored v jedilnici, da bi sprejeli za svoje dolgoletno in prizadevno delo v naši delovni organizaciji jubilejne nagrade. Tu so se srečali vsi tisti delavci, ki so letos dopolnili v naši delovni organizaciji deset, dvajset, trideset in več let nepretegane delovne dobe, dela v naši sredini, vsakodnevnega prizadevanja za boljše delovne oziroma poslovne rezultate. Ostati zvest svojemu kolektivu dolga leta in opravljati dela in naloge kot to zahteva naše samoupravljanje pomeni krepiti moč naše delovne organizacije In družbe kot celote. Mnogo je tistih delavcev, ki so ostali in vztrajajo. Imajo globok čut odgovornosti in pripadnosti do svojega kolektiva, do svoje delovne .sredine in jim nikoli ni vseeno kako gospodarimo. Vsakodnevno se srečujejo s težavami, se z njimi spopadajo in zmagujejo. Ne ustrašijo se riti tedaj, ko izgleda situacija izredno težavna, ko kaže, da bodo rezultati dela slabši >in 'ko bo tudi kuverta tanjša. Nič jih ne odvrne od zvestobe svojemu kolektivu. Vsi delavci in delavke, ki de'bo v naši delovni organizaciji že vrsto let napre-trg ena in so si pridobili ustrezno znanje in izkušnje, so velika dragocenost v našem. procesu proizvodnje, saj si brez njih težko predstav- ljamo, da bi dosegli tako dobre delovne uspehe. Značilno je, da vsi tisti delavci, kii delajo dalj časa na delovnih mestih za katere so ustrezno usposobljeni, dobro opravljajo svoje delo. Večinoma so pri opravljanju zaupanih jim del im nalog vestni in dosledni, vztrajni in prizadevni, zanimajo pa se tudi za razne novosti. Zaradi teh vrlin so tudi cenjeni med sodelavci in vseh delovnih sredinah. Letošnjo podelitev jubilejnih nagrad je spremljal tudi kratek kulturni program, ki ga je izpeljal moški pevski zbor Svoboda iz Celja. Zbranim slavljencem je spregovoril predsednik delavskega sveta delovne organizacije tov. Tomaž Milač. Ob podelitvi jubilejnih nagrad so nagrajencem čestitali: predsednik delavskega sveta DO Tomaž Milač, predsednik Konference OO sindikata Ervin Belak, glav- BiP dolga leta zvest svojemu kolektivu in opravljati dela in raloge kot to zahteva naše samoupravljanje, pomeni kraj iti moč naše delovne organizacije in družbe kot celote Nagrajencem so čestitali: predsednik delavskega sveta DO tov. Tomaž Milač, predsednik Konference OO sindikata tov. Ervin Belak, vodja sektorja za kadrovske in samoupravne odnose tov. Ingeborg Ahačič, glavni direktor DO EMO tov. Franci Gazvoda ter direktorji TOZD ni direktor DO Franci Gazvoda, vodja sektorja za kadrovske in samoupravne odnose tov. Ingeborg Ahačič, in direktorji vseh naših TOZD. Po končanem podeljevanju jubilejnih nagrad je sledila za vse nagrajence še skromna zakuska. V današnjem času zvestoba ¿n pripadnoist kolektivu veliko pomeni. Zato naj se številnim čestitkam priključimo tudi mi s tem, da vsem jubilantom, vsem veteranom dela izrekamo iskrene čestitke z željo, da bi še naprej aktivno sodelovali v razvoju svoje TOZD, naše delovne organizacije, oziroma sredine, kjer delajo. Želimo jim prijetno počutje v svojem delovnem okolju še naprej, čim več uspehov in zadovoljstva na njihovih delov- nih mestih, vsem tistim pa, odšli v zaslužen pokoj, pa ki so v naši delovni organi- želimo še mnogo srečnih in zaoiji pričeli s svojim delom zadovoljnih dni v krogu svo-in ga po štirideset ali več je družine, svojcev oziroma letih dela tudi končali ter prijateljev. Nagrajenci ob poslušanju pozdravnega govora Obiskali smo Avtoradgono 23. oktobra 1981 smo delavci TOZD Emokontejner organizirali strokovni izlet v AVTORADGONO ter ga istočasno povezali tudi z rekreacijo — to je z vlečenjem vrvi in skoki v vrečah. Lepo sončno jutro je razveselilo vse udeležence, ko smo se začeli zbirati pred halo. Vedno vesel Toni je prijel za harmoniko in i-gral domače viže ter nam s tem krajšal čas, ko smo čakali na avtobuse. No, tudi avtobusi so pripeljali ter nas odpeljali proti Mariboru. Prvi postanek smo imeli v Črnem lesu, kjer smo zajtrkovali. Nadaljevali smo pot proti Radgoni in kaj kmalu smo bili pred tovarno. Ogledali smo si njihov proizvodni program, posebno še kontejnerski, kateremu smo delavci, ki delamo na sorodnem programu, namenili tudi največ pozornosti. To je bil tudi glavni in osnovni namen naše ekskurzije. Zelo nas je zanimal tudi njihov program s področja sončne energije ter njihova izdelava kolektorjev, ki tako v svetu kakor tudi pri nas postajajo v zadnjem času vedno bolj zanimivi. Po o-gledu tovarne so nekateri sodelavci obiskali tudi sosednjo Avtsrijo ter si nakupili pri nas tako iskano, dragoceno in priljubljeno pravo kavo. Ostali pa so se odpravili v Radgonsko klet, kjer so poskusili prekmurske specialitete in njihovo vino. Pred gostiščem Nav-čec smo izvedli tudi malo rekreacije, to je skakanje v vrečah ter vlečenje vrvi. Ti disciplini sta povzročili burno navijanje in obilico smeha. Za tem je sledilo kosilo, ki je bila prava prekmurska pojedina. Za dobro razpoloženje so ves čas skrbeli Toni, Slavko, Ivan in Janez, ki so nenehno igrali domače viže. Vseh 75 udeležencev ekskurzije je izrazilo organizatorju pohvalo, to je OOZS tozda in da si še želijo takšnih izletov. Kritično pa so ocenili, da se tega izleta ni udeležil noben vodilni (Jela vec tozda. ■¡■s! Sodobna opremljenost, organiziranost in usposobljenost -garancija za varnost pred požari V letu 1981 je IGD s tem pa tudi specializirana GE enota DO EMO bogatejša za pomembno pridobitev na področju materializacije. Z novim sodobnim gasilskim vozilom s kvalitetno in funkcionalno opremo je izpolnjena dolgoletna vrzel na področju opreme IGD. Z novim vozilom in opremo se bodo seznanili in vadili vsi člani IGD in obvezniki GE CZ. Slednje so sklenili na e-ni izmed zadnjih sej u-^ pravnega odbora IGD. V izdelavi je načrt hi-drantnega omrežja, s čimer se bodo po sklepu UO IGD tudi seznanili vsi člani IGD in obvezniki GE CZ ter naučili uporabljati hidrantno omrežje oziroma ravnati s hidrantnimi priključki. Člani IGD in obvezniki GE CZ, ki so hkrati člani IGD, so upravičeno ponosni na dosedanje uspehe. Z doseženim uspehom ne smemo biti nikoli povsem zadovoljni, zato je treba z začeto aktivnostjo nadaljevati. . V vitrini IGD so priznanja, pokali in plakete lep dokaz za uspehe, ki so doseženi v letih nazaj in vključno v 1. 1981 ob 45— letnici obstoja IGD. Navkljub vsemu povedanemu, pa še posamezniki obvezniki niso doumeli povsem pomena gasilstva in še iščejo načine, kako bi se odtegnili_.obveznostim po programu, ki ga izvajamo z lastnimi kadri iii smo glede kadrov lahko izredno zadovoljni. Zaključimo lahko, da je točna ugotovitev, da so tisti delavci, ki so sicer u-spešni na delovnem mestu, tudi uspešni in prizadevni gasilci. Vodilni, kader IGD in štab CZ si bo prizadeval, da bo v bodoče zavest pripadnosti IGD in CZ vedno-na višji ravni, s tem pa ne bodo zaostajali tudi uspehi. Nenazadnje so vredni o-membe naši gasilci veterani, ki se poleg lepih doseženih uspehov vključujejo v redne aktivnosti- IGD (dežurstvo, vzdrževanje gasilskih naprav idr.) na področju usposabljanja mlajših članov IGD in obveznikov GE CZ. Vsem prizadevnim članom IGD, obveznikom GE CZ, ki so hkrati člani IGD in vodstvu štaba CZ zaželimo pri nadaljnjih naporih še veliko uspeha in da bi s pridom uporabljali sodobno tehniko, znanje in pridobljene izkušnje v prid DO EMO ter zunaj v primeru potrebe. E. O. V vitrinah naših gasilcev se nahaja mnogo gpkalov priznanj, kar vse zgovorno priča o njihovi kvaliteti prizadevnosti pri opravljanju zaupanih del in nalog Sodobna opremljenost, kvalitetna organiziranost in usposobljenost — garancija za varnost pred požari Ferdinand Mlekuš, Drago Fridau, Vinko Kuder: »Z novim, sodobnim gasilskim vozilom s kvalitetno in funkcionalno opremo je izpolnjena'dolgoletna želja vseh članov Industrijskega gasilskega društva EMO, vendar pa si želimo, da bi ga le redko koristili.« Novo vozilo je izdelala delovna organizacija TAM iz Maribora skupaj s svojimi kooperanti in predstavlja enega zadnjih dosežkov pri proizvodnji takšne vrste vozil o ustvarjanju dohodka Predavanje Komisija za idejnopolitično delo pri koordinacijskem svetu ZSMS DO EMO je pripravila predavanje o ustvarjanju in delitvi dohodka. Menimo, da delavci premalo poznamo to področje, o katerem pa odločamo. Za sodelovanje smo zaprosili glavnega direktorja LIK Savinja, tov. Zvoneta Perliča, ki se je vabilu prijazno odzval. Uvodni del predavanja je tov. Perlič posvetil raz- lagi nekaterih osnovnih e-konomskih pojmov, postavljenih v naše tržno-plansko gospodarstvo. Glavnino predavanja pa je posvetil osnovnim kategorijam dohodka, čistemu dohodku, delu dohodka za akumulacijo in delu za splošne družbene potrebe. Diskusija se je razvila v smeri, že v predavanju nakazanega problema, na kateri del delavec v praksi sploh lahko vpliva in o njem odloča. To je le kategorija čistega dohodka. Del za akumulacijo odvajamo vsaj na o-snovi predpisane stopnje, del za splošne družbene potrebe j)a na osnovi planov samoupravnih interesnih skupnosti. V razpravi smo ugotavljali, da je dohodek preveč obremenjen z dajatvami za splošne družbene potrebe, katerih koristniki smo tudi delavci v združenem delu. Tudi na tem področju bi morali varčevati, vendar ne na ta način, da zmanjšanje financiranja določenega področja zagotovo pomeni zmanjšanje obsega poslovanja, racionalizacije dela pa ne. V diskusiji srriiT razčlenili precej problemov s tega področja, zato lahko zaključim, da je predavanje doseglo svoj namen. Znova -pa se moram zadržati pri našem splošno znanem problemu — slabi u- deležbi. V dvorani delavskega sveta se nas'je zbralo le dvajset mladincev, en predsednik sindikata in en sekretar ZK, kljub temu da je bilo predavanje namenjeno vsem zaposlenim v EMO. Vsi sindikalni predsedniki in sekretarji ZK pa so dobili vabila posebej. Menim, da ni dodatno znanje potrebno le mladim. Žal se ne da vse izpeljati med delovnim časom, pa še takrat bi bili. verjetno problemi z udeležbo. Breda Zupančič ✓ Na zadnji seji centralnega DS je bil spfejet dopolnilni sklep, kateri se nanaša na izgradnjo TEO Šentjur. Od začetka priprav izgradnje tovarne in v času izgradnje je centralni DS večkrat obravnaval problematiko izgradnje in sklepal o načipu razreševanja posameznih problemov, predvsem pa o pokrivanju predračunskih vrednosti, kateri so se spreminjali v času izgradnje. Zaradi večkratnih obravnav in večjih časovnih presledkov med posameznimi obravnavami bomo podali pregled obravnav in predračunskih vrednosti ter sprejetih sklepih o pokrivanju investicije. Osnovni elaborat za izgradnjo TEO je bil izdelan julija 1978. Ta elaborat je predvideval izgradnjo tovarne poleg tovarne radiatorjev in je znašala predračunska vrednost 241.488 za osnovna sredstva in 98.442 za obratna sredstva. Skupna investicijska vrednost je znašala 339.930 dinarjev. Do izgradnje na predvidenem prostoru ni prišlo, ker bi bilo potrebno porušiti nekaj stanovanjskih hiš, stanovalcem pa preskrbeti druga stanovanja. To ni bil edini razlog, da ni prišlo do izgradnje na tem mestu. Pomembnejši razlog, da DO mi imela dovolj lastnih sredstev za financiranje izgradnje tovarne in bi morala celjska banka pokrivati v celoti ves preostali del, za kar je bilo mnenje, da ni V stanju 'in da je potrebno iskati varianto, kjer bi lahko koristili tudi združena sredstva Ljubljanske banke. Pripravili smo varianto, po kateni bi bilo možno vključevati tudi združena sredstva Ljubljanske banke. Spremenili smo lokacijo tako, da smo izbrali lokacij-o v obči-*, ni Šentjur, katera spada med manj razvite občine, za katere velja -družbeni dogovor, kjer pri vsaki pomembnejši investiciji sodeluje Ljubljanska banka z združenimi sredstvi, 'katera so namenjena za pospeševanje manj razvitih krajev, pa tudi od- nos kreditov napram lastnim sredstvom je lahko višji. Z ozirom na vsa ta dejstva smo morali prilagoditi inver stiaijski program lin ga prevrednotiti tako, da je nova investicijska vrednost na novi lokaciji znašala 333.645 za osnovna sredstva, 112.000 za obratna sredstva, tako je bila celotna predračunska vrednost 445.645 dinarjev. To predračunsko vrednost je DS obravnaval na 10. redni seji dne 16. 11. 1979 in jo v celoti potrdil, ker je program bil obravnavan na zborih po vseh TOZD. Zaradi dolgotrajnosti razgovorov z banko ¡in s sovlagatelji ni prišlo do skorajšnje realizacije programa, zato smo morali tik pred obravnavanjem ha izvršnem odboru 'banke ponovno preračunati investicijsko vrednost ne samo zaradi časovnega zamika, ampak tudi zaradi novega tečaja dinarja se je predračunska vrednost povečala in je ta informacija bila dana DS dne 19. 6. 1980, katero je DS tudi potrdil. Nova preračunana predračunska vrednost je bila 344.518 za osnovna in 112.000 za obratna sredstva, skupa-j 456.518 dinarjev. Zaradi povečane predračunske vrednosti in zaradi energetske 'krize smo ponovno predelali elaborat. Delno smo korigirali proizvodni program, kjer smo zmanjšali proizvodni program na tekoča goriva in povečali na trda goriva. S tem se je povečal tudi celoten prihodek. Še malo in pričela bo proizvodnja Glavni kazalci so naslednji: Po elaboratu Po aneksu Celotni prihodek 777.368 1,107.273 Porabljena sredstva 516.323 830.462 Dohodek 261.045 277.262 Cisti dohodek ■ 99.634 102.897 Sredstva za reprodukcijo 104.587 108.837 Iz tega kratkega prikaza se vidi, da je TOZD tudi po povečam predračunski vrednosti v spremenjenem programu rentabilen in sposoben sam poravnavati svoje obveznosti. Na osnovi Zakona o začasni prepovedi razpolaga- nja z delom družbenih sredstev smo morati Republiški komisiji poslati v obravnav vo aneks elaborata s predračunsko vrednostjo s konstrukcijo finančnega pokrivanja, ta je obravnavala naš program na 9. in 10. seji dne 21. 10. 1981 in ga pozitivno znašala -128.426 dinarjev. Tako je nova celotna predračunska vrednost za TEO 534.949, od tega 472.944 za osnovna sredstva in 62.000 za obratna sredstva. Pri Iskanju finančnega pokrivanja smo morali del sredstev namenjenih za obratna sredstva, preliti za pokritje osnovnih sredstev. Na osnovi izvršitve dosedanjih del na gradbišču in s pridobitvijo vseh soglasij za nadaljevanje izgradnje in pokritja s finančnimi viri smo izdelali predlog izgoto-vitve posameznih objektov in vključitve objektov v redno proizvodnjo. Gradbena dela so v glavnem končana rešila. S tem je dana možnost, da z gradnjo nadaljujemo. Da bi z gradnjo nadaljevali smo morali skleniti z banko pogodb o za kredit, katerega bomo porabili za pokritje investicije do konca. Banka je zato zahtevala od centralnega DS še dodaten sklep, kateri je bil sprejet na pretekli seji. S tem smo dobili vso potrebno dokumentacijo, da z gradnjo lahko nadaljujemo. S to preračunsko vrednostjo -smo sklepali vse pogodbe, skratka to je osnova, na katero so bili odobreni tudi vsi krediti. Vidimo, da je pretekel čas od izdelave elaborata in začetka gradnje skoraj tri leta, zato ni čudno, da se je predračunska vrednost stalno spreminjala. Z izgradnjo smo pričeli septembra 1980 in je predviden rok izgradnje 17,5 me-. 2e na začetku so se določene težave za-nosilnosti tal in je sanacija tega zahtevala povišanje nasipnega tampona in vgradnjo file folije po celi hali. Tako so nastala dodatna dela, imeti smo še nekaj več del, nastale so tudi podražitve tako pri gradnji kot pri opremi, kar smo sproti informirali samoupravne organe, vodstvo DO in TOZD. Po več kot dvomesečnih pogovorih smo se z izvajalcem gradbenih del končno sporazumeli o fiksnih zneskih podražitev in smo predračun podražitev več del in dodatnih del ter njih način pokrivanja predstavili na seji centralnega DS dne 10. 9. Nov objekt se poleg izredne 1981. DS je predračunsko funkcionalnosti odlikuje tudi vrednost potrdil, katera je z lepim estetskim videzom Potek izgradnje tovarne energetske opreme Šentjur C Prispevek dela Inženiringa TOZD Emokontejner k stabilizaciji Ob vse večjem prizadevanju k povečanju produktivnosti, rentabilnosti ter ekonomičnosti spada med to široko vse družbeno potrebno akcijo tudi inventivna dejavnost. Vsak prihranek, pa še V takšni ali drugačni obliki, pomeni »boljše živeti«. Racionalizacija proizvoda se začne že pri sami ideji, ter sg nadaljuje v zasnovi, konstrukciji, operativi in prodaji. Ne izključuje se možnost in ta je danes v praksi najbolj pogosta, da se pride do izboljšanja razmer v obratni smeri. Analiza variantne obdelave problema je nujna in potrebna, ker se lahko le na ta način doseže najbolj racionalno finalno delo, ki pogojuje dober rezultat dela. Kakg smo se vključili v stabilizacijo pri proizvodih. Zunanji in notranji vplivni faktorji . so definirali osnovne željene rezultate: zmanjšati število ur na proizvodih (večja produktivnost), proizvod prilagoditi obstoječemu proizvodnemu procesu na ta način, da se uporabi čim več obstoječih strojev, priprav in naprav: uporabiti domače materiale (po modnosti polproizvode), poenostaviti konstrukcijo do takšne mere, da se zagotavlja varnost, stabilnost, funkcionalnost ter trdnost, proizvod prilagoditi notranjemu in zunanjemu transportu, čim bolj poenostaviti način postavitve proizvoda; poenostaviti prodajo z ustrezno spremno dokumentacijo (atesti, dovoljenja); konstruirati proizvod kot o-snovno enoto, ki je potem ob dodelavi namenjen za druge po funkcionalnosti različne si proizvode. Upoštevanje teh smernic in predpostavk je dalo pozitivne rezultate. Za praktičen primer in potrditev naj navedem primerjavo starega in novega skladišča vnetljivih snovi. Pri novem skladišču smo zmanjšali št. izdelovalnih ur za ca. 50; proizvod je ustreznejše prilagojen obstoječemu procesu; uporab-ljenje skoraj v celoti domači material (polproizvodi); konstrukcija je enostavnejša ter racionalnejša za notranji in zunanji transport (prej se je vozila kupola skladišča posebej, dočim je pri novem čisto odstranjena, konstrukcija ima vogelnike, dvokrilna vrata, katera se odprejo po celi širini, zunanjo razstavljivo žerjavno progo, tako da je možno breme pritrditi zunaj skladišča ter ga transportirati v notranjost); konstrukcija osnovne enote je funkcionalno ob dodelavi večnamenska; teža celotnega skladišča se je zmanjšala za 650 kg. Če ob vsem naštetem navedemo samo prihranek na teži za serijo (1. 1981), dobimo nezanemarljiv podatek, da je poraba materiala manjša za 260.000 kg (260 ton). Do podobnih rezultatov bi prišli pri primerjanju drugih faktorjev ali analizi ostalih novih proizvodov. Ti konkretni rezultati potrjujejo, da je vključevanje stabilizacije potrebno že pri ideji oziroma načrtovanju ter sistemu dela. Sigurno pa je, da je možno še kaj izboljšati ter prihraniti pri novem proizvodu. Proizvod mora živeti. Uporabili hi lahko pregovor: »Nobeno delo ni nikoli tako dobro opravljeno, da ne bi moglo biti boljše«, kot sugestijo k stabilizaciji. S. Stepišnik Roki izgradnje TEO Šentjur: Pogodbeni roki Naknadno roki Opomba določeni 1. Proizvodna hala — predaja .objekta 10. 9. 1981 20. 12. 1981 •— teh. temelji 2—6 1. 4. 1981 20. 10. 1981 ■ Izvaja se fugir. tlaka — tl alk 2—6 15. 4. 1981 20. 10. 1981 »» — teh. temelji 6—10 1. 7,- 1981 20. 10. 1981 —Mlak 6—10 20. 8. 1981 20. 10. 1961 ,, 2. Aneks 1. 9. 1981 20. 1. 1982 15. 12. 1981 — gradb. 3. Vratarnica 30. 8. 1981 Ni gotovo 4. Zaklonišče 15. 12. 1981 30. 12. 1981 15. 12. 1981 — gradb. 5. Energetski objekt 30. 10. 1981 15. 12. 1981 15. 11. 1981 — gradb. 6. Kompresorska poistaja 30. 10. 1981 \. 2. 1982 1. 12. 1982 - — gradb. 7. Skladišče olj 30. 8. 1981 8. Ureditev zunanjih površin 15. 12. 1981 S — finalizaoija 30. 4. 1982 30. 4. 1982 9. Zunanja kanalizacija 10. 9. 1981 10. Zunanja razsvetljava 15. 12. 1981 marec 1982 11. Hidrantno omrežje 15. 11. 1981 12.. Oprema energ. objekta 30. 10. 1981 13. Žerjavi januar 1982 februar ,1982 OPOMBA: V pogodbenih rokih so že upoštevnanii problemi pirednasipa in dodatnih del. Predvideni termini posameznih dejavnosti do konca izgradnje Selitev strojev iz Javnih skladišč Montaža lakirnice Montaža peskarskega stroja Montaža Leifeld Montaža dvigal in varilne opreme Fina montaža ostalih strojev Selitev obstoječih strojev iz EMA Začetek poizkusnega obratovanja november 1981 do 15. 12. 1981 do 15. 1. 1982 do 28. 2. 1982 do 28. 2. 1982 do 28. 2. 1982 od 1. do 30. 3. 1982 april 1982 Ladislav Grdina Prvotna zasnova skladišča vnetljivih snovi s kupolo, ki je povzročala precej preglavic pri transportu, saj se je morala voziti posebej Pogled v notranjost skladišča vnetljivih snovi potrjuje večjo funkcionalnost ter skrbno izdelavo Novo oziroma spremenjeno skladišče vnetljivih snovi. Enostavnejša konstrukcija, ustrezneje prilagojen obstoječemu procesu proizvodnje, uporabljen skoraj v celoti domač material, manjša teža, skratka mnogo večja funkcionalnost ter precej krajši čas izdelave Ocena družbeno političnih, samoupravnih in družbeno ekonomskih razmer v delovni organizaciji EMO-Celje Doseženi rezultati poslovanja v prvih devetih mesecih letošnjega leta so dobri, vendar še ne povsem zadovoljivi v vseh TOZD združenih v DO EMO. Prav gotovo je vplivala na boljše rezultate povečana aktivnost na vseh pod--ročjih v izvajanju osnovnih nalog opredeljenih z letnim planom za leto 1981. . V primerjavi z rezultati prvih devetih mesecev leta 1980 smo povečali: — celotni prihodek za 49 % — dohodek za 52 % — ostanek za sklade za 262 % Tudi planske naloge smo prekoračili in sicer: celotni prihodek za ^dohodek za 7 % ostanek za sklade za 9 °o Število zaposlenih se je znižalo za 5 %, kar je zaskrbljujoče, ker je znižanje predvsem pri proizvodnih delavcih, naloge za znižanje režijskih delavcev pa ne potekajo dovolj učinko-viro in nalog nismo v celoti izpolnili. Poslovanje v tem obdobju je bilo otežkočano predvsem zaradi omejenega u-voza. Te težave se nadaljujejo in stopnjujejo, zato mora biti osnovna naloga ¡povečati izvoz, ¡da bomo na ta način zagotovili ¡reprodukcijski material za izpolnitev planirane proizvodnje. Poleg težav pri zagotavljanju uvoza reprodukcijskega materiala, se pod ra-žuje tudi material, ki bo imel večji vpliv na dohodek v zadnjem četrtletju. Na povečanje cen naših izdelkov v letošnjem letu ne moremo več računati, zato lahko zavremo negativne tokove na področju cen z doslednim izpolnjevanjem na vseh področjih. Doseženi rezultati niso garancija, da bomo tudi leto 1981 končali uspešno, če vseli nalog ne bomo izpolnili. Rezultati meseca oktobra pa kažejo, da ne: izpolnjujemo planskih nalog, zato moramo naše aktivnosti ¡povečati v naporih za doseganje proizvodnih planov, planov prodaje, planov izvoza in planov dohodka. Pripraviti pa se moramo tudi na naloge, ki smo jih začrtali v sprejetih smernicah in elementih za leto 1982. Po že objavljenih osnutkih resolucije SR Slovenije za leto 1982 in stanju na svetovnem tržišču bo drugo leto še težje, predvsem pa so naloge na področju izvoza občutno večje, kar bo zahtevalo od vseh večje napore za dosego planskih ciljev in reševanju obilice težkih problemov v letu 1982. Po izločitvi TOZD TOBT iz sestave DO EMO smo samoupravno sprejeli planske dokumente .za obdobje 1981—1985. V- njih smo še zavezali, do ¡bomo postopno programsko in tehnološko obnovili vse temeljne organizacije združenega dela in v vseh TOZD dosegli nadpovprečne ¡poslovne rezultate. Na področju izvoza bomo še posebej pospeševali aktivnosti, tako da bomo z vsemi programi izvozno usmerjeni in v celoti zadovoljili obveznosti, ki nam jih na področju izvoza pred nas postavlja zahteven ¡položaj delovne organizacije in družbe kot celote: ocenimo ih opredelimo nove važnejše naloge za posamezne sektorje in službe, katerih realizacija bi bila prispevek k boljšim rezultatom TOZD. Tako kritično predelana ¡poročila o svobodni ¡menjavi dela so osnova za samoupravno oziroma politično opredeljevanje ¡vseh delavcev. Na osnovi razprave je bila sprejeta ocena, da je delo DSSS boljše in da ¡so poročila o delu sektorjev in služb odraz opravljenih del in nalog. Ta poročila pa so obravnavale vse TOZD, lavcev, ki so organizatorji dela v DSSS 'postal močno odvisen od rezultatov TOZD. Da bomo lahko dosegli planirane rezultate v prihodnjem obdobju in realizirali naše -srednjeročne načrte, moramo še poglobiti sodelovanje DSSS in TOZD v smislu neposrednih povezav in odgovornosti posameznih ¡delavcev DSSS za določena dela in naloge posamezne TOZD. DOSEŽENI REZULTATI V NAPORIH ZA STABILNEJŠE GOSPODARJENJE Za uresničevanje stabilizacijskih nalog v delovni organizaciji si prizadevajo Volilno programska konferenca OOZK DSSS Dosega takih srednjeročnih ciljev zahteva od vseh članov kolektiva, posebej pa še od komunistov, stopnjevanje naporov pri realizaciji konkretnih nalog. Tako stopnjevanje naporov je nujno še predvsem zaradi tega, ker druge izbire, kot pospešen razvoj, naša delovna organizacija nima, saj se sicer lahko utopimo v množici tehničnih, poslovnih !n finančnih problemov. Hkrati moramo z vso pozornostjo tudi izpeljati naloge v zvezi z dolgoročnimi plani TOZD in DO, ki je aktualno v zadnjem času. S periodičnim obračunom za I. ¡polletje smo u-vedli ¡prakso, da na skupnem kolegiju direktorjev TOZD, vodij sektorjev in služb obravnavamo poročilo o svobodni menjavi dela in delo DSSS kritično tako za prvo polletje, kot tudi za obdobje prvih devetih mesecev letošnjega leta. Finansiranje skupnih služb ¡poteka na osnovi o-pravljenih del za posamezne TOZD ¡za dela, pri katerih se ¡lahko to delo neposredno ¡meri in na osnovi posrednih meril, kjer se delo ne more neposredno meriti. Merila smo sprejeli z letnim ¡planom, finansiranjem pa se izvaja na osnovi opravljenega dela in doseženih meril v posameznih obračunskih obdobjih. Poleg tega pa u-vedba meril ugotavljanja delovne učinkovitosti v DSSS stimulira ¡predvsem dosežene ¡rezultate DO, to pa pomeni rezultate TOZD, kot so dohodek na zaposlenega, gospodarnost, ¡rentabilnost in podobno. S tem pa je osebni dohodek vp-dilnih in ¡vodstvenih de-poleg strokovnih delavcev tudi odbori za učinkovitejše gospodarjenje v sleherni TOZD. Odbori so si zastavili akcijske programe, s katerimi so^si zastavili cilj lažje ¡prebroditi nastale težave ¡pri gospodarjenju. Največje težave so s preskrbo proizvodnih materialov in rezervnimi deli, pomanjkanje proizvodnih delavcev, znižanju stroškov zaradi nenehnega dvigovanja cen, itd ... Odbori za učinkovitejše gospodarjenje se trudijo in rezultati so vedno bolj vidni — ponekod bolj, ¡ponekod manj. O konkretnih rezultatih njihovega dela pa bomo .lahko več spregovorili ob zaključku poslovnega leta in primerjali z doseženimi ¡planskimi nalogami in ostankom za sklade. ivoi roeca nit pa se vseskozi ponavlja ¡normativna ureditev dela, ¡ker le na ta način ¡bi lahko karkoli dosegli pri povečanju produktivnosti dela. Pravilno nagrajevanje^-po delu bi veliko pripomoglo k večji produktivnosti, vendar to ni mogoče dokler vlada na tem področju nered. Zato so si tudi odbori v svojem akcijskem programu opredelili nalogo do strokovnih služb, da se napravi red na področju normativne ureditve v naši DO. Odbori bi morali ¡v bodoče še bolj zavzeto izvajati svoje akcijske programe ter preko članov odbora animirati slehernega člana kolektiva s prizadevanji za stabilizacijo našega gospodarstva oziroma za boljši dohodek maše DO, ker le s skupno akcijo vseh nas s ¡polno odgovornostjo in zavzetostjo bomo lahko prebrodili težave s katerimi se srečujemo in ki so še pred nami. OCENA DELOVANJA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV DO EMO Na nivoju delovne organizacije deluje devet osnovnih organizacij, torej v vseh TOZD, razen v TOZD FRITE, ¡kjer so organizirani v OOZK POSODA. V letošnjem letu je prišlo do reorganizacije delovanja ZK na nivoju delovne organizacije. Formiralo. še je Predsedstvo ak-:ijske ¡konference, kot stal- . na oblika političnega de-pvanja in akcijskega ¡povezovanja ¡komunistov v DO EMO. Predsedstvo akcijske konference predstavlja eno izmed metod dela OOZK in ima nalogo spremljanja in vsblajevanja sprejetih dogovorov, kot tudi spremljanje dejavnosti OOZK pri izvajanju stališč akcijske konference sklepov OK ZKS. Politično delovanje OO ZK je nezadovoljivo. Imajo dobre programe delovanja — akcijske .programe OOZK ¡vendar jih slabo izvajajo ali sploh ne. Res je, da so posamezni člani ZK aktivni v vseh strukturah samoupravnega in političnega delovanja v EK), vendar pa je še mnogo neaktivnih članov ali članov, katerih aktivnost lahko merimo samo s prisotnostjo na vseh sestankih OOZK. Pripravljenost članov ZK za delovanje je, to dokazujejo posamezne akcije, ki so se zelo v ¡redu izpeljale. Torej ostaja pred nami v bodoče problem ak-(Nadalj. na 9. strani) 9 Emajpi^ tiviranja vseh članov — mogoče s pravilnim pristopom zainteresirati za delo. Zato mora biti naša prioritetna naloga v naslednjem dvoletnem obdobju, da pripravimo dobre akd-ske programe in stremimo za tem, da se v celoti dosledno izvajajo. Da bi bilo politično delo na nivoju delovne organizacije bolj organizirano in kvalitetno, predlagamo OO ZK smernice o delu za obdobje 1981—1982. Smernice delovanja OO ZK za obdobje 1981—1982 Osnutek obsega naslednja področja: I. Področje družbeno e-konomskih odnosov II. Področje samoupravljanja in samoupravnih odnosov III. Področje idejno političnega usposabljanja - IV. Organizacijsko kadrovsko področje V. Področje SLO in DS VI. Ostale naloge OOZK I. PODROČJE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV 1. Uveljavljanje sistema samoupravnega družbenega planiranja — preverjali bomo zlasti: a) Kako so člani ZK vključeni v akciji priprav in sprejemanje plana za leto 1982 bj Kako in koliko so aktivni pri sprejemanju lastnih in ostalih družbenih planov in preverjanju izvajanja planen' c) V vseh OOZK organizirati razprave o analizah razvojnih ¡možnosti in aktivno sodelovanje ZK ¡pri ocenjevanju izvajanja srednjeročnega plana 81—85 d) Sproti bomo preverjali rezultate gospodarjenja in predlagali ukrepe za boljšo produktivnost in dosego razvojnih ciljev v smislu sprejetih planov e) S posebno pozornostjo bomo preverjali aktivnosti pri povečevanju izvoza DO f) Vse OOZK naj bodo v ospredju prizadevanj za razvojne osnove DO. 2. Sproti bqmo preverjali ali se razporeja dohodek v skladu sprejetih določil resolucije in ali so pri tem dosledno upoštevana tudi določila sprejetih stabilizacijskih ukrepov v TOZD in DO. 3. Svobodna menjava dela — predvsem bomo vztrajali, da bodo dohodkovni odnosi med TOZD in DSSS ter TOZD skupnega pomena temeljili na načelih svobodne menjave dela, — dajali bomo ustrezne pobude ter dosedanje pozitivne izkušnje prenašali v prakso, 4. Na osnovi rezultata zaključnega in periodičnega obračuna in razgovorov bomo analizirali, kakšni so dosežki na področju inventivne dejavnosti, predvsem kakšna je množičnost in kako visoki So prihranki. — posebno skrb bomo posvetili vprašanju stimulativnega nagrajevanja, — boljša produktivnost dela in izkoriščenost delovnega časa, — sproti ugotavljati Vzroke za neracionalno poslovanje, — povečevanje izvoza predvsem na konvertibilno področje, — obravnava konkretnih aktualnih problemov pri poslovanju določene službe ali ¡področja dela. II. PODROČJE SAMOUPRAVLJANJA IN SAMOUPRAVNIH ODNOSOV 1. Nadaljnja krepitev samoupravne organiziranosti v skladu z ustavo ter ZZD v TOZD in DO. — sprejemanje in dograjevanje samoupravnih aktov, — «v vseh sredincih se bomo zavzemali in preverjali ali so sedanji samoupravni akti vsklajeni in dopolnjeni, — prek OOZK bomo u-gotovili, koliko so posamezni člani ZK aktivni in neposredno vključeni ■ v delo SDS, reorganizaciji TOZD in DO EMO, — zavzemali se bomo za aktivnejše delo 00 ZSMS in preverjali delovanje ko-, munistov v-00 ZSMS, — izdelali bomo evidentiranje vseh delegacij in članov ZK v njih. III. PODROČJE IDEJNO POLITIČNEGA USPOSABLJANJA 1. Redno spremljati, kako so vključeni člani 00 ZK v družbenopolitično delo v TOZD, KS in ostalih političnih organizacijah. 2. Posvetiti vso pozornost samoupravni vzgoji mladih v TOZD z namenom Vključevanja najboljših v članstvo ZK. 3. Skrbeti za dopolnilo usposabljanja članov ZK preko raznih seminarjev in političnih šol, ki jih organizirajo občinski in republiški organi ZKS, 4. Zagotoviti v OOZK, da se aktualne teme, ki izhajajo v časopisu »Komunist« obvezno obravnavajo na ¡sestankih OOZK. 5. Izdelati v vseh OOZK kartoteko za vsakega komunista posebej iz katere bo razvidna aktivnost in vsa oblika političnega izo- — evidentiranje kandidatov za SO, zunanje institucije, delegacije SIS in DPO 5. Sprejemanje novih članov v Zveza .komunistov ter ukrepanje proti neaktivnim in nezainteresiranim članom ZK. V. PODROČJE SLO IN DS 1. Podružbljanje obrambnih priprav — izdelali bomo oceno aktivnosti ZK na področju družbene samozaščite in varnosti ter varovanju družbenega premoženja — prevzeli bomo kvaliteto in vsklajenost vseh samoupravnih aktov, ki u-rej-ajo SLO in DS. 2. Sprotno bomo spremljali v vseh sredinah vsakodnevni potek aktivnosti NNNP in zahtevali, da se' ažurirajo, dopolnijo oziroma izdelajo programi aktivnosti z opredelitvijo vseh nalog, katere je ¡treba izpeljati. — v vseh sredinah morajo budno spremljati in sproti odpravljati vse pojave, ki povzročajo politično nerazpoloženje, širjenje negativne propagande in drugih negativnih pojavov — vztrajali bomb, da se ■»" usposabljanje ranjem možnih kandidatov za delegate v samoupravne organe in delegacije za DPS in SIS. Problematika v pripravah na volitve 1982 je zlasti v tem, da je treba posvečati posebno pozornost v razvrščanju možnih kandidatov za delegate, kajti pripravljamo se za tretji mandat skupščinskega sistema SFRJ. Priprave za prejšnja mandatna obdobja so prav tako potekala po' OO ZS, ni pa bilo urejene ¡kadrovske evidence, ki jo je sedaj prevzela služba evidence pri sektorju za kadrovske in samoupravne odnose. Priprave na volitve potekajo kljub navedeni pomanjkljivosti normalno in so OO ZS o-pravile pretežni del nalog v faizi evidentiranja tako, da ne bi smelo biti težav, ko bo naslednji mesec nastopila faza kandidiranja. ¡Pričakujemo, da bo evidenca dosedanjih izvoljenih delegatov in članov organov upravljanja, saj so dela na tem področju pospešena. OO ZS se že pripravljajo tudi na občne zbore in v posameznih OOZS že tečejo kadrovske priprave za oblikovanje novih organov in prevzem najodgovornejših funkcij v OOZS in Konference OOZS DO EMO. Članstvo ZK v EMO že sedaj tvorno sodeluje v pripravah na volitve, kljub temu ¡pa bi bilo potrebno ■v posameznih sredinah zaradi posebnih — specifičnih stanj in razmer močneje vključiti aktivnosti članstva ZK. . Volilno programska konferenca OOZK TOZD Kontejner — nadalje bomo ugotavljali neaktivnosti OOZK in članov ZK ter se sproti dogovarjali za njihovo odpravo. 2. Zavzemali se bomo-za uveljavljanje in utrjevanje sprejetih samoupravnih odločitev in s tem preprečevali samovoljo posameznikov. — preverjali bomo, če SDK spremlja izvajanje dogovorjenih in sprejetih stabilizacij skih > programov, — preverjali in krepili bomo povezovanje' med TOZD, DO, TOZD skupnega ¡pomena in DSSS, — ocena delovanja delegatov in delegacij pri SO in SIS, organiziranosti in delovanja odnosno angažiranost komunistov v delegatskem delovanju, — vključevali se bomo ob morebitni problematiki dohodkovnih odnosov pri IV. ORGANIZACIJSKO KADROVSKO PODROČJE 1. Izpopolniti organiziranost OOZK v smislu določil statuta ZKJ. 2. Izdelava analize o izhodiščih demokratizacije odnosov kolektivnega vodenja OOZK. 3. Izdelati kadrovsko e-videnco za prevzem posameznih funkcij v OOZK, SO in DPO. 4. Sodelovanje ¡pri kreiranju temeljnih smernic kadrovske problematike v DO in TOZD — tekoča kadrovsitSa politika — štipendijska politika — ¡razvojni kadrovski programi — sistem planiranja kadrov — izobraževanje in medsebojni odnosi — spremljanje ¡ustreznosti razporejanja vseh dejavnikov intenzivno in kvalitetno nadaljuje. VI. OSTALE NALOGE OOZK IN ČLANOV ZK t. OOZK bodo sproti dopolnjevale ta program z vsemi tekočimi nalogami. 2. Za ¡realizacijo akcijskih programov se ¡morajo vključiti vsa člani ZK s poudarkom, da se v te akcije z vso odgovornostjo vključijo tudi vodilni in vodstveni delavci, ki so dolžni, da po svoji funkciji opravljajo naloge iz teh področij. 3. Posebni poudarek pa dajemo na intenzivnejši način delovanja OOZK in članov ZK. Sindikat v pripravah na volitve 1982 V sedanji fazi priprav na volitve je sindikat močno angažiran z evidenti- IV. OCENA DELOVANJA SLO IN DS V DO EMO Na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite je bilo v EMO v zadnjih letih dosežen zelo velik napredek. Danes lahko ugotovimo, da imajo ¡vse TOZD, DSSS in DO kot celota dovolj kvalitetno izdelano oceno gospodarskih -in političnih razmer s stališča SLO in DS, da so izdelani vsi* potrebni obrambni načrti in da imamo dovolj konkre-\tno opredeljene akcijske programe za aktivnost na tem področju. Tako smo z našo organiziranostjo in . dosedanjo aktivnostjo lahko ¡zadovoljim, ne moremo biti pa še ¡zadovoljni z rezultati teh aktivnosti. Ocena vojno političnih in varnostnih razmer je še vedno ¡preslaba. Z organizirano a-ktivnostjo smo veliko problemov in slabosti odkrili, marsikatere že odpravili, obilo odprtih nalog na^ tem področju pa nas še čaka, Zaradi tega je nadaljnji razvoj družbene samozaščite in budnost s stališča splošnega ljudskega odpora še vedno ena izmed osnovnih nalog komunistov in organizacij ZK. io OCENA GOSPODARJENJA TOZD RADIATORJI ' Prvo trimesečje letošnjega leta je tozd končala z izgubo, kar je bila posledica težav, ki so tozd prizadele "ob uvedbi stabilizacijskih ukrepov in restriktivnih mer gospodarske politike. Zastavljene ukrepe za boljše gospodarjenje smo v obdobju I.—VI. in I.— IX. dosegli vendar je poslovni rezultat na robu rentabilnosti. Glavni cilj naših naporov in u-krepov je doseči pozitivni rezultat v zaključni bilanci leta 1981. Kot tozd z motnjami v poslovanju istočasno sprejemamo predlog u-krepov za odpravo motenj v letu 1982. V gospodarskem planu začr-ne naloge smo v 10. mesecih dosegli tako v proizvodnji, tudi v prodaji, vendar nismo dosegli plana dohodka in o-stanka za sklade, zaradi velikega povečanja proizvodnih stroškov, predvsem repromateri-ala in energetike. Ker se problemi pri prodaji radiatorjev ne zmanjšujejo smo uvideli, da je nadaljevanje proizvodnje radiatorjev v'nezmanjšanem obsegu nemogoče in nesmiselno, zato se bo naša tozd v letu 1982 in delno že v letošnjem letu preusmerila na proizvodnjo dopolnilnega programa. V naslednjem letu planiramo proizvod-jo absorpcijskih plošč za sončne kolektorje in etažnih kotlov za centralno ogrevanje, katere bi izdelovali v sodelovanju z livarno v Srbiji. Razvoj tozd se preusmerja na razvoj plinskega programa, na razvoj trajnožarnega programa in na razvoj ele-elementov za izkoriščanje sončne energije in ostalih nekonvencionalnih virov energije. Zaradi težav pri prodaji smo začeli iskati možnost za izvoz v ZR Nemčijo in na Poljsko. V ZR Nemčijo smo realizirali prvi izvoz ET radiatorjev. V letošnjem letu smo uvedli nagrajevanje po delu tudi za režijske delavce. Zaradi neuteče-nosti sistema in napak pri izračunavanju prihaja do občasnih neza-dovoljstev, vendar se bo sčasoma tudi to uredilo. Fizična produktivnost lam je porastla, saj dosegamo gospodarski plan z 12 zaposlenimi manj kot smo planirali, kar je 7 % vseh zaposlenih. Ker pomeni za nas leto 1982 močno preorien-tacijo proizvodnega programa nas čaka ogromno dela in usklajevanja. DRAGO HEMPT Delovanje 00 ZK TOZD Radiatorji Menimo, da. je osnovna organizacija za delovanje v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, vendar je aktivnost nekaterih članov premajhna, tako da celotna aktivnost o-snovne organizacije ni enakomerno porazdeljena, oziroma so nekateri člani preobremenjeni, istočasno pa se pri drugih opaža neaktivnost. Vsi člani ZK so vključeni kot delegati v samoupravne organe, delegacije ali družbenopolitične organizacije in nimamo problemov z izvajanjem stališč za katera se dogovorimo na osnovni organizaciji. Ocenjujemo, da samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v tozd aktivno in uspešno delujejo.. Za delovanje samoupravnih delovnih skupin so posamezni člani ZK konkretno zadolženi in čeprav se v delovanju skupin opaža pozitiven premik z delovanjem teh skupin še ne moremo biti zadovoljni, ker razpravljajo v glavnem o problematiki na katero so opozorjene, oziroma po zakonu in samoupravnih aktih dolžne razpravljati. Z drugo besedo bi lahko rekli, da se vršijo razprave na samoupravnih skupinah po predloženih dnevnih redih. Čeprav se 'tudi na takšnih razpravah izločijo nekateri problemi je pomanjkanje samoinici-ative, ki naj bi se odražala v tem, da samoupravne delovne skupine zahtevajo tolmačenje določene problematike in izpostavljajo probleme svojega delokroga ter spremljajo reševanje problematike z namenom, da s tem pripomorejo k boljšemu gospodarjenju in povečanju produktivnosti. Največje probleme i-mamo z aktivnostjo delegacij, ki nikakor ne morejo zaživeti. Čeprav smo poizkušali z zamenjavami vodij delegacij ne moremo doseči prave aktivnosti, ker ne moremo doseči aktivnost o-stalih delegatov. Verjetno je del problema tudi v tem, da se v samoupravni sistem vključuje vedno več delegatov in mora v manjših tozd biti vsak od zaposlenih nekje vključen, če hočemo, da se zadolžitve posameznikov ne pod-dvojijo, pri tem pa ni več možnosti izbire kadrov. Edina preostala možnost je usposabljanje samoupravljalcev, kar pa zahteva mnogo več časa in angažiranosti ter prostega časa vsakega posameznika v tozd, ker si v sedanji gospodarski situaciji ne smemo dovoliti, da bi se katera od aktivnosti odvijala na račun zmanjšanja produktivnosti. Sodelovanja s krajevnimi skupnostmi ni, čeprav imamo člana, ki je zato sodelovanje zadolžen. Verjetno je krivda za takšno nesodelovanje na KS, ker ne čutijo potrebe za sodelovanje, v kolikor' pa sodelovanje obstaja se odvija na nivoju DO mimo tozd. Menimo, da je na to pomanjkljivost potrebno opozoriti KS in se dogovoriti za način povezovanja med tozd in KS, ker verjetno primer, ki se pojavlja pri nas ni osamljen. Z ozirom na sedanje stanje lahko ocenjujemo, da delovanje osnovne organizacije ni dovolj aktivno, čeprav se v tozd pozitivno odraža. Aktivnost posameznikov je premajhna, oziroma smo se navadili, da izvršujemo naloge, za katere smo konkretno zadolženi v krajšem časovnem razdobju, za kar je krivda predvsem v premajhni samoiniciativnosti. Za uspešnejše nadaljnje delo je potrebno doseči predvsem naslednje: — v samoupravne organe in družbenopolitične organizacije tudi v bodoče vključiti vse člane ZK; — mesečno spremljati in analizirati aktivnost vsakega posameznika, kakor tudi izvajanje stališč, za katera se na osnovi organizacij dogovorimo; — poiskati stik z OO ZK KS in se aktivno vključiti v delovanje na področju KS; t— zadolžitve enakomerno porazdeliti med članstvo, pri teni pa je treba upoštevati predvsem usposobljenost svakega člana in področje dela, ki ga obvladuje; — mesečno spremljati aktivnost delegacij in nuditi vso pomoč za u-spešnejše delovanje; — nuditi pomoč vodjem samoupravnih delovnih skupin z namenom, da se doseže u-spešno delovanje le-teh. Menimo, da bomo z večjo aktivnostjo na o-menjenih področjih dosegli še kvalitetnejše delovanje osnovne organizacije in pripomogli k boljši samoupravni organiziranosti v tozd, seveda pa je nujno poleg navedenega izvajati vse naloge oziroma aktivnosti, ki so vtečene, kakor tudi tiste, ki se sproti pojavljajo. Emil Žlender Program dela 00 ZK TOZD Radiatorji za obdobje 1981 - 82 I. PODROČJE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV 1. Uveljavljanje sistema samoupravnega družbenega planiranja — preverjali bomo zlasti: a) Kako so člani ZK vključeni v akciji priprav < na sprejemanje plana za leto 1982. ' b) Kako in koliko so aktivni pri sprejemanju lastnih in ostalih družbenih planih in preverjanju izvajanja planov. c) V OO ZK bomo organizirali razprave o analizah razvojnih možnosti in aktivno sodelovali pri ocenjevanju in izvajanju srednjeročnega plana- 1981—1985. d) Sproti bomo preverjali rezultate gospodarjenja in predlagali ukrepe za boljšo produktivnost in dosego razvojnih ciljev v smislu sprejetih planov. e) S posebno pozornostjo bomo preverjali aktivnosti pri povečanju izvoza tozd. f) OO ZK bo spremljala izvajanje razvojnega programa tozd. Rok: četrtletno. Zadolžen: sekretariat OO ZK TOZD. 2. Sproti bomo preverjali ali se razporeja dohodek v skladu sprejetih določil resolucije in ali so pri tem dosledno upoštevana tudi določila stabilizacijskih u-krepov v tozd in DO. 3. Svobodna menjava dela: v — predvsem bomo vztrajali, da bodo dohodkovni odnosi med tozd in DSSS ter tozd skupnega pomena temeljili na načelih svobodne menjave dela; — dajali bomo ustrezne pobude ter dosedanje pozitivne izkušnje prenašali v prakso. 4. Na osnovi rezultata zaključnega in periodičnega obračuna in razgovorov bomo ^analizirali, kakšni so dosežki na področju inventivne dejavnosti, predvsem kakšna je množičnost in kako visoki so prihranki. — Posebno skrb bomo posvetili vprašanju stimulativnega nagrajevanja; — boljša produktivnost dela in izkoriščenost delovnega časa; — sproti ugotavljati vzroke za neracionalno poslovanje; — prizadevali si bomo v tozd za vključevanje izvoza naših izdelkov; — obravnava konkretnih aktualnih problemov pri poslovanju določene službe na področju dela. Rok: četrtletno. Zadolžen: sekretariat. II. PODROČJE SAMOUPRAVLJANJA IN SAMOUPRAVNIH ODNOSOV 1. Nadaljnja krepitev samoupravne organiziranosti v skladu z ustavo ter ZZD v TOZD in DO. 2. Zavzemali se bomo za uveljavljanje in utrjevanje sprejetih samoupravnih odločitev in s tem preprečevali samovoljo posameznikov. Rok: polletno. Zadolžen: sekretariat. III. PODROČJE IDEJNOPOLITIČNEGA USPOSABLJANJA 1. Redno spremljati, kako So vključeni člani OO ZK v družbenopolitično delo v tozd, DS in ostalih političnih organizacijah. 2. Posvetiti vso pozornost samoupravni vzgoji mladih v tozd z namenom vključevanja najboljših v članstvo ZK. 3. Skrbeti za dopolnilno usposabljanje članov ZJS preko raznih seminarjev in političnih šol, ki jih organizirajo občinski in republiški organi ZKS. Rok: stalna naloga. Zadolžen: sekretariat. 4. Zagotoviti v OO ZK, da se aktualne teme, ki izhajajo v časopisu »Komunist« obvezno obravnavajo na sestankih OO ZK. Rok: stalna naloga — mesečno. Zadolžen: sekretar. 5. Izdelava v GO ZK kartoteke za vsakega komunista posebej iz katere bo razvidna aktivnost in .vsa oblika političnega izobraževanja. Rok: 30 dni. Zadolžen: evidentičar. IV. ORGANIZACIJSKO KADROVSKO PODROČJE 1. Izdelava analize o izhodiščih demokratizacije odnosov kolektivnega vodenja OO ZK. (Nadalj. na 21. strani) $&&&------------------------------- Delo OO ZK TOZD Tovarna kotlov OO ZK TOZD KOTLI je štela novembra 1979 23 članov. V tem obdobju smo sprejeli L članico. 8 članov je bilo vključenih v drugih DO, šoli, TOZD ali JNA in sp s svojim prispetjem v TOZD Tovarna kotlov povečali našo OO ZK. OO ZK je zapustilo 5 članov (zapustili TOZD, DO ali odšli v JNA). y Naša OO ZK šteje tre-* nutno 27 članov. Članstvo je sestavljeno iz vseh profilov, kadrovska struktura pa je danes »močno« srednja. Starostna meja članov naše OO ZK 'se giblje od 22 do 45 let. Povprečno se članstvo OO ZK lahko oceni kot mlado. V preteklem dveletnem mandatnem obdobju smo imeli 14 rednih sestankov in 4 izredne sestanke s povprečno udeležbo 60—75 %. Odsotnosti so bile največkrat opravičene zaradi specifičnosti dela v tozdu, še posebej v servisni službi. V tem mandatnem obdobju smo imeli formiran sekretariat, ki je na svojih rednih, skoraj mesečnih sestankih obravnaval in re- šil prenekateri operativni problem. Dnevni redi sestankov sekretariata in OO ZK so največkrat vsebovali: — tekoča gospodarska problematika; — ukrepe stabilizacije; — odnosi in organiziranost v službah tozd in tozd; — socialno stanje delavcev ter vzroke za dokaj veliko fluktuacijo delovne sile; — notranje in zunanjepolitična dogajanja; —• uveljavljanje ZZD in samoupravnih aktov; — kadrovanje novih čla-mov ZK; — dejavnost in priprava za izvršitev akcij SLO; — , tekoči problemi tozd. Sodelovali smo tudi z drugimi DPO. Delovanje naših članov v njih se lahko oceni'kot dobro. Sprejeti akcijski programi so bili' v glavnem realizirani. Za realizacijo nekaterih zastavljenih ciljev so bili in še ostajajo objektivni razlogi. V tem .mandatnem obdobju ni- nihče od naših članov OO ZK obiskoval seminarjev ali po- litične šole. Ugodno lahko ocenimo delovanje članov OO ZK v vrstah mladine, OO ZSMS je nekako zaživela, kar je nekako tudi porok za u-spešnejše kadrovanje v vrste OO ZK. Ko ocenjujemo -delo naše OO ZK in njenih članov je prav, da spregovorimo tudi to, da vsi člani le niso dovolj aktivni pri svojem delu, ter, da bo v prihodnje potrebna tudi njihova aktivna vključitev v delo OO ZK, da bodo lahko uspešno realizirane vse zadane naloge. Sekretar OO ZK TOZD tovarna kotlov -Drago Glinšek PROGRAM DELA OOZK TOZD TOVARNE KOTLOV OD DECEMBRA 1981 DO JUNIJA 1982 L) Mesečno spremljanje realizacije plana TOZD 2. ) Evidentiranje, sprejemanje in spremljanje novih članov ŽK 3. ) Idejno politično usposabljanje 4. ) Sodelovanje pri evidentiranju možnih kandi- datov za samoupravne organe, DPO in delegacije SIS i 5. ) Svobodna menjava dela 6. ) Dohodkovni odnosi znotraj TOZD in DO ?.) Ocena sistema nagrajevanja 8. ) Analiza kadrovske politike v TOZD in DO 9. ) Vloga ter aktivnost članov ZK v samoupravnih organih in DPO 1(1.) Ocena uresničevanja ZZD 11. ) Ocena delovanja delegatskega sistema 12. ) Aktualna zunanje politična ocena 13. ) Ukrepi na 'področju zmanjševanja disciplinskih prestopkov zaposlenih v TOZD Tovarna kotlov 14. ) Stanovanjska problematika 15. ) Organiziranost ZK v SLO in DS 16. ) Kadrovanje slušateljev v šole in seminarje politične šole pri OK ZKS Celje. OOZK TOZD Tovarna kotlov Novo vodstvo Sekretariat OOZK: — Šacer Franci — Kršlin Milan — Grat Tomaž — Zavšek Slavko — Rejc Marjan — Bukovšek Mihela — Cekič Dobrivoje Sekretar: Šacer Franci Namestnik sekretarja: Kršlin Milan Referent za 1PU: Bukovšek Mihaela Kandidat za občinsko konferenco ZK: Rotar Nataša Komite za SLO in DS: — predsednik: Šacer Franci — namestnik: Belak Stanko TRENUTNE GOSPODARSKE RAZMERE, V KATERIH v POSLUJE TOZD TOVARNA KOTLOV Kakor nam je znano, oziroma vsak dan tudi občutimo, je poslovanje ne le TOZD tovarne kolov letošnje leto težavno. Na eni strani takšno situacijo povzroča preskrbljenost z re-pro materialom, na drugi strani težavnejše plasiranje naših izdelkov, ne nazadnje pa tudi delen prehod na nov proizvodni program. 1. Oskrba z repro materialom je zlasti v III. in IV. četrtletju 1981. leta nepopolna in nekvalitetna. Pri tem velja enaka ugotovitev za uvoženi repro material, kakor tudi za domači repro material. Težave zadnjega meseca pri oskrbi z repro materialom se bodo nadaljevale do konca leta, na to moramo biti čim bolj pripravljeni. 2. Plasiranje naših proiz- vodov se je zadnje četrtletje nekoliko izboljšalo. Težave so se vedno s programom SV, predvsem pri majhnih tipih. Boljšo prodajo nam v prihodnje poleg programa »lesni kotli« zagotavljajo: program na premog, program na bio-odkadke in seveda možnost kreditiranja. 3. Zadnji dve leti smo priča aktivnosti tozd na področju razvoja programa kotlov za premog. Težave, ki so še vedno prisotne (AVP 350, AVP 550 itd.), nam ne omogočajo 'širše komercializacije tega proizvodnega programa. Čim hitreje jih bomo odpravili, tem hitreje bomo potrdili pravilnost in nujnost odložitve razširjenja proizvodnega‘programa na kotle za premog. Direktor TOZD tovarne kotlov Dvoršak Henrik, dipl. ing. Program dela QQZK TOZD Tovarna kotlov za naslednje dveletno obdobje (1981-1983) A Področje družbenoekonomskih odnosov 1. Problematika tekočih rezultatov gospodarjenja % Rok: vsake 3 mesece Nosilec: direktor TOZD 2. Razprava o zaključnem računu poslovnega leta 1981/82 Rok: april’ 1982/83 " Nosilec: direktor TOZD 3. Ocena razvojnih ukrepov in nalog TOZD Tovarna kotlov Rok: dvakrat letno Nosilec: sekretar OOZK in vodstvo TOZD 4. Prikaz problemov in nalog v poslovanju TOZD Rok: dvakrat letno Nosilec: sekretar in vodstvo TOZD, B Področje samoupravnih odnosov 1. Uresničevanje zakona o združenem delu Rok: po dogovoru Nosilec: sekretar, vodstvo TOZD 2. Ocena delovanja delegatov in delegacij Rok: vsake 3 mesece Nosilec: sekretariat 3. Ocena delovanja članov OOZK Rok: stalna naloga Nosilec: sekretariat C Kadrovska politika 1. Sprejemanje novih članov Rok: stalna naloga Nosilec: OOZK TOZD 2. Tekoče operativno delo članov ZK Rok: 6 mesecev Nosilec: OOZK TOZD D Idejno politične usposabljanje članov OOZK 1. Tekoče naloge idejno političnega izobraževa^ nja — na področju DS in SLO — na področju organiziranja kadrovanja novih članov na razne seminarje Rok: stalna naloga Nosilec: OOZK 2. Evidentiranje in kadrovanje članov ZK v delegatske in druge politične šole Rok: OOZK.in referent za IPU E Ostala področja 1. Tekoča problematika 2. Tekoče družbeno politične zadeve ‘ 3. Kadrovske priprave na volilne konference v OOZK. Delo OOZK TOZD Posoda v preteklem obdobju Za nami je dveletno obdobje,, ko smo se začeli spopadati z zaostreno gospodarsko situacijo, z občasnimi proizvodnimi motnjami, s pomanjkanjem repromateriala, uvoznimi težavami, in podobno ter stalnimi aktivnostmi pri sprejemanju dodatnih u-krepov za dosego čim boljših gospodarskih rezultatov. Rezultati so nam sedaj znani, ne smejo pa nas u-spavati, saj situacija kaže, da se bomo morali tudi v prihodnje soočati z zaostrenimi družbenoekonomskimi odnosi. Če v grobem ocenimo delovanje v ostalih družbenopolitičnih organizacijah, potem jč~- treba poudariti, da nam je po dolgem mrtvilu uspelo organizirati mladino v našem "fOZD, kakor tudi v delovni organizaciji, izdelani pa so tudi zelo kvalitetni programi dela. Pri izvajanju teh programov pa je še potrebno povečati aktivnost mladincev, predvsem članov ZK. Eden izmed o-sncvnih ciljev članov OO ZK pa je kadrovati ' ZK. tudi čim večje mladih. Na področju samoupravljanja nam je uspelo precej narediti v pozitivno smer. Če" upoštevamo, da deluje v TOZD zelo veliko število samoupravnih delovnih skupin, ki so identične samoupravnim sindikalnim skupinam, je to velik samoupravni mehanizem, ki v veliki meri zagotavlja informiranost, predvsem pa je na ta način zagotovljena slehernemu našemu delavcu mož-no-,t upravljanja in odločanja, . večjo obvezo, da dosežemo čim boljše rezultate. Precejšen uspeh in pozitiven premik je narejen na področju svobodne menjave dela na relaciji TOZD— DSSS. Dobro pa bi bilo, da se lotimo tudi obravnavanja menjave znotraj TOZD, predvsem na relaciji proizvodnja—službe TOZD. Ne smemo pa pozabiti na »zunanjo« svobodno menjavo, prek katere zadovoljujemo svoje o-sebne in skupne interese. Pri samoupravnih interesnih skupnostih vemo, da za te. ne odvajajo malo sredstev in so vsako leto večje. Prek naših delegatov moramo priskrbeti, da bodo ta sredstva pravilno usmerjena. To pa bomo dosegli le, če bomo zagotovili, da bodo naši delegati strokovno pripravljeni, s čimer tudi latiko doprinesejo k uspešnosti in kvaliteti programov,- katere nam SIS vračajo. samo zato, da pridobimo čim večje število članov, ampak moramo točno vedeti, na katere člane lahko računamo, da so se v stanju zoperstaviti vsem problemom, tako na gospodarskem kakor tudi na družbenopolitičnem področju. Pri tem moramo biti komunisti tisti, ki bomo opozarjali na napake, delovati moramo neposredno, kritično in obenem usmerjevalno. Ni toliko pomembno, da naštevamo napake ali pomanjkljivosti, ampak da se jih zavedamo ter jih skušamo odpravljati kot delavci v združenem delu, predvsem pa kot komunisti, smo jasno opredelili že na zadnjih dveh delovnih konferencah komunistov ZK v DO. S tekočo gospodarsko problematiko se je v preteklem obdobju še posebej ukvarjal koordinacijski odbor za učinkovitejše gospo-darienie. Plan dela koor- no, kar se je odrazilo v slabših režultatih, predvsem pa je reševanje nalog potekalo predolgo. V takšnih primerih bo v bodoče koordinacijski odbor za u-činkovitejše gospodarjenje moral poleg strokovne ocenitve kvalitete izvrševanja posameznih nalog oceniti tudi delovno in politično odgovornost in predlagati u-strezne sankcije. Kadrovska komisija je v preteklem mandatnem obdobju delovala v naslednji sestavi: tov. Ademi, tov. Cirman, tov. Šibanc, tov. Podgoršek in tov. Štorman. V svoji mandatni dobi se je sestajala glede na potrebe in probleme, ki jih je sproti reševala. Delovanje komisije v preteklem obdobju lahko strnemo v naslednje točke: 1. Glede na stanje, ki je vladalo na področju interne evidence članstva je bilo nujno takoj pristopiti k ureditvi evidenčne knjige. Evidenca je danes mnogo bolj ažurirana kot v preteklosti, nikakor pa se s tem ne moremo zadovoljiti. Gre namreč za problem sprotnega evidentiranja novo sprejetih članov kolektiva. To danes kljub veli- ke ocenimo delo našega delegatskega sistema, vidimo. da še ni dolgo, ko je bila vprašljiva sklepčnost n# :ega DS. Po opravljenih razgovorih s posamezniki in DPO ter vodstvom se je stenje bistveno spremenilo. De’ovanje DS kot celote lahko ocenimo kot zelo uc. sptšnb. Seje DS so vsebinska. dobro pripravljene in' kvalitetne ter se vršijo redno mesečno. Ne smemo pa mimo dejstev, da k take vj delovanju doprinesejo vsi člani oziroma pravilna struktura članstva. Naši de r^ati oziroma člani centralnega delavskega sveta belo v bodoče morali nastopati bolj usklajeno in e-nct.no ter bolje zastopati interese TOZD, predvsem zato, ker je pred nami velika investicija, , s katero ne smemo pričakovati; da nam prinaša samo boljši dohodek, pogoje dela ih posodobitev v tehnološkem smislu, ampak s tem tudi Volilno programska konferenca OOZK TOZD Posoda Čeprav je bilo v našem tozdu mnogo kvalitetnih premikov, pa ne smemo prezreti tudi naše neaktivnosti. To neaktivnost ne smemo pojmovati le. kot nepristnost na sestankih in raznih sejah. O tem je kadrovska komisija že obravnavala na pobudo sekretariata in ugotovila, da je večina vzrokov subjektivne narave. To pomeni, da napake delamo vsi in ne le peščica ljudi. Res je, da se redko sestajamo, pa še takrat ugotavljamo, da smo na sejah vedno isti in še to ca. 50 °/o. Za ostale, ki se sestankov ne udeležujejo, kljub stalnim opozorilom, bomo morali najti primeren način ukrepov, katere točno opredeljuje Statut ZK. Res je, da ugotavljamo upad našega članstva, vendar zaradi tega ne smemo pristopiti h kadrovanju dinacijskega odbora za u-činkovitejše gospodarjenje je bil sestavljen tako, da je aktivnost bila osredotočena na zasledovanje in reševanje tekoče gospodarske problematike in na zasledovanje izvrševanja nalog postavljenih v stabilizacijskem-programu. Splošna o-cena je lahko, da se je koordinacijski odbor za u-činkovitej še. gospodar j en j e ob svojem delu uspešno reševal posamične gospodarske probleme, da je večina nalog iz stabilizacijskega programa dala veliko pozitivnih rezultatov, kar zlasti velja za akcijo enkratnega nanosa emajla in za akcijo zmanjšanja procenta slabe kvalitete. Ob delu koordinacijskega odbora za učinkovitejše gospodarjenje je bilo tudi opaziti, da se k reševanju nekaterih nalog ni pristopilo dovolj res- kim potrebam ni rešeno. Mislimo, da bo morala nova komisija- začeti tu širšo akcijo na nivpju DO. Potrebno je narediti podoben predpis kot vlada na področju SLO, kjer je ena od nalog kadrovske službe, da skrbi tudi za evidentiranje. 2. Na področju izobraževanja kadrov smo komisiji za družbenopolitično izobraževanje kadrovali Korp-nika in tov. Klančnika. 3. Zaradi nezadovoljive udeležbe članstva na sestankih OOZK' smo imeli pogovore s člani, ki so neredno obiskovali sestanke. Zagovori so bili le delno opravičljivi, vse pa smo o-pozorili na partijske dolžnosti in posledice v zvezi s tem. 4. Obravnavali smo tudi spor med dvema članicama tov Riziaknvo in tov. ----------- Snrtjjli‘Keo Krašekovo. Ugotovili smo krivca in zaradi tega smo dali predlog za izključitev iz vrst ZK za tov. Krašekovo, kar je tudi dokončno izvršeno. 5. Predlagali smo sprejetje 4 delavcev iz neposredne proizvodnje v vrste ZK. Vsem 4 smo omogočili obiskovanje seminarja, ki je pred sprejemom obvezen za vse kandidate. 6. V tem mandatnem obdobju sta odšli v pokoj naši dolgoletni članici tov. Va-novšek Kritina in Čater Jožica, iz drugih TOZD pa so se v našo OOZK vključili 3 člani. Če ob koncu pregledamo celotno delo, ki je bilo izvršeno na področju kadrovske politike, moramo pošteno povedati, da nismo naredili dovolj. Naše naslednike čaka ureditev kadrovske evidence novo sprejetih elanov. Vsc nas pa, da bolj okrepimo svoje vrste z mladimi, svežimi močmi, vendar predlagajmo le tiste kandidate, ki so se s svojim delom že dokazali ter bodo pripravljeni v vrsti ZK resnično aktivno delovati. Na področju SLO in DS je bil v zadnjih letih dosežen bistven napredek v smislu angažiranja in organiziranosti. Izdelane imamo vse potrebne obrambne načrte, izdelane so kvali-; tetne ocene gospodarskih in političnih razmer s stališča SLO in DS in imamo dovolj konkretno opredeljen akcijski program za aktivnosti na tem področju. 2. 9. 1981 je bila v naši TOZD izvršena kontrola o-brambnih dokumentov, za katere smo dobili pozitivno oceno. Z organizirano aktivnostjo smo veliko problemov in slabosti odkrili, marsikatere že odpravili, veliko odprtih nalog pa nas še čaka. Zato je nadaljnji razvoj družbene samozaščite. in budnost s stališča SLO še vedno ena izmed osnovnih nalog komunistov v OOZK. Delovanje komiteja za SLO in DS je ocenil tudi sekretariat OOZK TOZD in med drugim ugotovil, da se je pravočasno in uspešno opravilo ažuri-ranje dokumentov SLO in DS, da smo pri izdelavi vseh potrebnih dokumentov •uspešno angažirali vse DPO in samoupravne organe. Formirane so bile komisije, da kvalitetno in realno ocenijo razmere v TOZD. Komite je na svojih sejah tudi redno spremljal varnostno problematiko v TOZD in o-bravnaval konkretne probleme, kot so: delovna disciplina, alkoholizem, tatvine in v zvezi s tem stanje ograje in garderobnih o-maric, disciplinske postopke in kaznovalno politiko. V vzezi s tem je komite sprejel sklepe, ki konkretno opravljajo posamezne nepravilnosti in se zavzel za strogo sankcioniranje vseh kršiteljev. &M6j)kK&G> — —t--------------------—--------- Delo 00 ZKS TOZD ERC v obdobju 1980-1981 OO ZKS TOZD ERC je ena najmanjših po številu članstva v DO EMO. Ob volilni konferenci v letu 1979 smo imeli 6 članov. V letu 1981 sta dva člana odšla iz DO, na volilno programski konferenci pa smo sprejeli enega novega člana. OO tudi nima voljenega sekretariata zaradi premajhnega števila članov, pač pa samo sekretarja OO ter namestnika. V letu 1979 izvoljeni sekretar je odšel iz TOZD, zato smo letos spomladi izvedli nadomestne volitve za sekretarja ter namestnika. Ker pa je sedanji sekretar kadrovsko vezan na OK ZKS druge občine, ter na delo na terenu, naša OO praktično razpolaga kadrovsko trenutno le s tremi člani. OO je imela v obdobju za katero se podaja poročilo 8 sej, na katerih so obravnavali : — problematiko SLO in DS, — kadrovsko problematiko, — nagrajevanje po delu, — problematika delitve OD — range vrednosti, ter odgovornosti IPO, — področje gospodarjenja in planiranja, — razno tekočo problematiko. Povprečna udeležba na sejah OO je okrog 90 °/o, predvsem zaradi majhnega števila članov, posamezni izostanki pa so bili opravičljivi. V tem obdobju smo sprejeli dva akcijska programa. Prvega ob volitvah, drugega pa letos v zvezi z SLO in DS. Medtem, ko smo prvi akcijski program večji del realizirali, pa to še ne moremo trditi za, drugega, o katerem je več povedano tudi v oceni o delovanju samoupravnega ter druž- benopolitičnega sistema v TOZD. Na področju idejnopolitičnega usposabljanja smo v TOZD oziroma OO ZK naredili malo, saj smo v glavnem na tem področju delovali samoiniciativno, sicer pa smo se udeleževali člani ZK posameznih informativnih sestankov tako na nivoju DO kot tudi občine. Na področju organizacijske rasti ter povečanja števila članov OO predvidevamo, da bomo z ustreznimi akcijami naše vrste nenehno krepili, tako idejnopolitično, kot tudi številč1 no. Disciplinskih« ukrepov OO v minulem mandatnem obdobju ni izrekla, ker ni bilo osnove. Sekretar OO ZKS TOZD ERC Jože ŽNIDAR Ocena družbeno političnih, samoupravnih in družbeno ekonomskih razmer TOZD ERC v obdobju 1980-1981 1. Družbenopolitične organizacije ter njihovo delovanje V TOZD delujeta OOS ter OO ZKS. Mladinska organizacija praktično do sedaj ni delovala. Potrebno je ukreniti vse potrebno za njeno formiranje ter .poživitev dela. Tildi nimamo članov ZZB. OOS svojo nalogo v glavnem opravlja, res pa je, da je aktivnost omejena na nekatera najnujnejša opravila. Predvsem v zadnjem času kasnimo s kadrovskimi pripravami na volitve v letu 1982, tako za samoupravne organe, kot za SIS ter DPS. Ker bodo v letu 1982 izvedene volitve tudi v vodstvih sindikata, bi bilo nujno kadrovskim rešitvam za vsa voljena mesta posvetiti več pozornosti. Ob upoštevanju ocene o delovanju delegatskega sistema, ki sledi, je ta zahteva še toliko bolj. realna. 2. Samoupravni sistem ter delegacije Iz akcijskega programa' OO ZK, katerega smo sprejeli za odpravo pomanjkljivosti glede na obrambni načrt TOZD ERC, je razvidno, da smo na tem področju o-stali na pol poti. Res. je, da delegatski sistem v. celoti gledano, praktično nikjer ne deluje brez težav, vendar pa moramo komunisti na svojem področju storiti vse, da se stvari izboljšajo. Ugotavljamo, smo TOZD kot delegacija tako za SIS kot DPS neelastični, da je posledica' tega, da je v premajhni meri proučeno gradivo za skupščine SIS ter DPS. Ker je takšno stanje nezadovoljivo je potrebno izdelati konkreten akcijski program s stra- ni vodstva TOZD, kako sedanje stanje izboljšati pa tudi, kaj vodstvo TOZD za naslednje mandatno obdobje predlaga, da se ne bi ponovilo sedanje stanje. Gre predvsem zato, da naj bi delo potekalo 'koordinirano na relaciji DPO—samoupravni organi, saj je sedanja praksa pokazala neskladnje (zadnji referendum). K tej oceni nedvomno moramo u-poštevati obravnavano točko samoupravnega in družbeno političnega delovanja v TOZD, iz akcijskega programa od 29. 9. 1981. DelaVski svet TOZD opravlja svoje naloge v skladu s potrebami, prav-tako SDK. 3. Naloge, usmerjene v cilj uspešnega gospodarjenja V prizadevanjih čimbolj uspešnega gospodarjenja v TOZD, smo si vs,i komunisti prizadevali za realizacijo postavljenih nalog na zboru delavcev. Program odbora za dobro gospodarjenje je zastavljen kompleksno tako, da gre za res racionalno porabo materiala ter s tem v zvezi finančnih sredstev, kot tudi za racionalno izrabo de: lovnega časa. V celoti smo odpravili delo v nadurah', kljub temu, da sta odšla dva sodelavca. Seveda pa je vprašljivo, če to ne bo vplivalo na realizacijo plana TOZD za leto 1981, predvsem v smislu . zastavljenih nalog po gospodarskem pfa-nu. V to področje pa kaže .uvrstiti tudi prizadevanje vodstva TOZD za nakup novih — sodobnejših delovnih sredstev TOZD. 4. Ustvarjanje ter delitev dohodka TOZD ustvarja dohodek na podlagi tekočega in mi- nulega dela. Planirane in dogovorjene naloge TOZD z uporabniki ovrednoti, delo oziroma storitve pa zaračunavamo ria podlagi izvršenega dela. Ker je v celo-ti DO proces dohodkovnega povezovanja še nedodelan, tudi naše storitve še niso povsem dohodkovno ovrednotene. ' - Delitev dohodka za OD poteka v skladu z dogovorom oziroma ; resolucijo o rasti do*hodka TOZD ter delitve za OD. Lahko ocenimo, da smo na tem področju uspešni, čeprav je treba povedati tudi to, ,da so v celoti OD naših delavcev zaradi povprečja EMO, nižji na-pram delavcem v drugih centrih za AOP. Nagrajevanje po delu sicer izvajamo dosledno v oddelku vnašanja podatkov, kjer so rezultati merljivi,- tako količinsko kot kvalitetno, dočim na ostalih področjih dela prav tako merimo uspešnost posameznika, vendar zaradi slabše merljivih rezultatov nagrajevanja po delu, kaže.še v bodoče posvečati pozornost. 5. SLO in DS Na področju SLO in DS smo v TOZD končno prišli do vseh potrebnih obrambnih dokumentov. Glede na izdelano oceno varnostno-politično oceno v TOZD pa je nujno realizirati nalogo akcijskega programa za odpravo pomanjkljivosti, ki so razvidne iz ocene. Seveda pa kaže v bodoče sprati ažuri-rati vse nastale spremembe, da bodo vsi načrti TOZD v zvezi SLO in DS uporabni v vsakem trenutku. Sekretar OO ZKS TOZD ERC Jože Žnidar AKCIJSKI PROGRAM DELOVANJA OO ZKS TOZD ERC ZA LETO 1982 I. Področje samoupravnih ter družbenopolitičnih odnosov 1. Pripraviti realen program za odpravo pomanjkljivosti, razvidnih iz ocene o delovanju delegatskega sistema ter usklajenosti le-tega z DPO TOZD za naslednje mandatno obdobje. ROK: konec leta 1981, spremljati polletno^ NOSILEC: Vodstvo, tov. Gubenšek, IO OOS, ' 2. Ocena delovanja ter pregled ev. problemov pri svobodni menjavi dela, ROK: ob zaključnem računu ter periodičnih obračunih. NOSILEC: vodstvo TOZD. 3. Ocena delovanja delegatov, delegacij ter samoupravnih organov ter angažiranost komunistov pri tem. ROK: Pred volitvami marca 1982, 'spremljati polletno. NOSILEC: sekretar OO ZK, IO OOS. 4. Uresničevanje zakona o združenem delu — ocena glede na dejanske razmere v TOZD.. ROK: polletno, stalna naloga. NOSILEC: vodstvo TOZD. 5. Formirati ter zagotoviti pogoje dela OO ZSMS v TOZD. ROK: december 1981. ZADOLŽEN: tov. Mladen Zorec. 6. Spremljanje politične situacije v TOZD. ROK: stalna naloga, polletna ocena. NOSILEC: vsi člani, posebej vodstvo in sekretar. II. Področje družbenoekonomskih odnosov 1. Ocena uresničevanja srednjeročnega družbenega ter letnih gospodarskih planov TOrZD in DO. ROK: trimesečno. NOSILEC: vodstvo TOZD. 2. Ocena razvojnih ukrepov, predvsem z vidika priprave aplikacij za nov računalnik ter njegove uporabe in učinkovitosti. ROK: marec 1982, ko bo izdelan ustrezen program nato trimesečno. NOSILEC: vodstvo. 3. Pregled uresničevanja programa uvajanja IS v DO, v povezavi z novim računalnikom. ROK: Polletno. NOSILEC: vodstvo TOZD. 4. Poglobljene ocene gospodarjenja ter obravnava posameznih pEoblemov pri poslovanju določenih služb. ROK: Ob začasnih — periodičnih obračunih. NOSILEC: vodstvo TOZD. III. Kadrovska politika ter idejno politično usposabljanje članov 1. Izdelava programa kadrovskih sprememb po strukturi zaposlenih glede na novo tehnologijo dela ter obravnava programa ob upoštevanju vseh pozitivnih in negativnih učinkov. ROK: Marec 1982, spremljati polletno. NOSILEC: vodstvo. 2. Sodelovanje pri kreiranju temeljnih smernic kadrovske politike glede na SS o kadrovski politiki SRS. ROK: ob razpisih, volitvah. NOSILEC: sekretar s članstvom, OOS. 3. Obdelava in razprava 1—2 teoretičnih tem iz programa IP področja ter tekoče informiranje članstva, kadrovanje članov ZK za ustrezno izobraževanje ipd. ROK: spremljati polletno, NOSILEC: tov. Durdevič Šalih. IV. Razvoj in obnavljanje vrst zveze komunistov 1. Preverjanje zastavljenih nalog po posamez- nih članih ZK in nalogah iz akcijskega programa z zahtevo po osebni odgovornosti za nerealizirane naloge. • ROK: trimesečno. NOSILEC: sekretar OO skupaj s članstvom. 2. Sprejemanje aovih članov v vrste ZK, ukrepanje proti neaktivnim in nezainteresiranim članom, izvajanje osebne odgovornosti članov za posamezne primere neaktivnosti in malomarnosti. ROK: stalna nalga, ocena poleltno. NOSILEC: sekretar s članstvom. Sekretar OO ZR TOZD ERC Ferdinand Lupše M Zasnova priprav na 10. kongres V zvezi sindikatov Slovenije že tečejo aktivne priprave na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. V stališčih je rečeno, da morajo priprave biti zasnovane tako, da bodo povezane s celotno družbenopolitično aktivnostjo v letu 1982. Pri tem je treba izhajati iz stališča, da je funkcija in vloga organizacije ZS predvsem mobilizirati čim večje število delavcev v prizadevanjih za uresničitev interesov delavskega razreda. Zato moramo v jjripravah na 10. kongres ZSS upoštevati predvsem naslednje: .. ZSS je v preteklih letih pomembno vplivala na uresničitev mnogih nalog, odločilnih - za položaj delovnih ljudi in občanov. Cilji niso bili uresničeni v celoti, a vendar na pripravah za 10. kongres nalog ni treba povsem na novo opredeljevati. M.ioge od nalog, ki so bile sprejete na 9. kongresu, so še vedno aktualne ali-le delno uresničene. V zvezd s tem je potrebno oceniti in analizirati tako sprejete sklepe 9. kongresa kot tudi izkušnje sindikalnih organizacij pri uresničevanju teh skle-'pov in na osnovi* tega od!o- 1 - čiti, katere od nalog so takšne, da bi jih bilo potrebno ’ponovno aktualizirati v pripravah na 10. kongres ZSS. V zasnovi priprav na 10. kongres ZSS moramo upoštevati, da bodo v letu 1982 tu-dj kongresi Zveze komuni--stov in delegatske volitve. Ti dve - n.alogi predstavljata tako za komuniste kot za družbo v celoti in s tem tudi za Zvezo sindikatov pomembno' priložnost za idej-ns-poldtično ovrednotenje sedanjih družbenopolitičnih razmer. Zveza sindikatov Slovenije mora zato pri programiranju svoje predkongresne aktivnosti predvideti in upoštevati vsebinske priprave na 9. kongres Zveze komunistov Slovenije in uresničevanje s-Vojih nalog' za uspešno izvedbo volitev v letu 1982. V drugem delu medkon-gresnega obdobja se jugo-slavanski - in slovenski delavni srečujejo s pomembnimi problemi pri gospodarjenju, Nasprotja in težave v ekonomskih odnosih v svetu in naše lastne notranje slabosti so povzročale dokaj zahteven družbeno ekonom- ski položaj pri- nas. Takšna situacija, nalaga sindikalnim organizacijam in članom nove naloge na področju gospodarjenja v združenem delu kot ■ tudi pri vprašanjih zaščite delavcev. Te naloge niso enostavne in bodo pomembno vplivale na družbenopolitično aktivnost ZS v letu 1982. Vsebina 10. kongresa mora biti načelna in konkretna potrditev volje delovnih ljudi, da bodo premagali tudi te težave. Poleg programov dela, ki so jih sindikalne organizacije sprejeje za vsako leto posebej, smo- v ZSS v času med kongresoma posebno pozornost namenih naslednjim vprašanjem: a) uveljavljanje vloge in odgovornosti delavcev v sistemu samoupravnega druž- benega planiranja, demokraciji in 'krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v ZSS, b) vlogi in nalogam sindikatov pri uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela, c) vlogi dn nalogam sindikatov pri uveljavljanju delavcev k.ot nosilcev socialne politike dn zagotavljanju socialne varnosti. * Ta tri vprašanja lahko v pripravi in izvedbi kongresa pomembno doprinesejo k objektivneijšemu oblikovanju stališč do teh vprašanj. Nekatere od nalog iz programov aktivnosti ZSS so pTav v tem času posebej aktualne. Sem lahko štejemo: povečanje naporov za večji izvoz, odločnejše ukrepanje pri zaustavljanju padca realnega standarda delovnih ljudi, poglobljenejše delo pri uresničevanju reforme u-smerjemega izobraževanja in druge. Te naloge morajo zato v pripravah na kongres dobiti ustrezno mesto predvsem zaradi svoje aktualnosti. Slavko Adamič Zapisnik in s programsko volilne konference OOZK TOZD Posoda, ki je bila dne 24. 11. 1981 ob 17. uri v sejni sobi -obrata družbene prehrane. „ Prisotni: 36 članov. ' DNEVNI RED: 1. Izvotlitev organov konference (delovno predsedstvo, zapisnikar, dva overo-vatelfja zapisnika). 2. Poročilo o delu v minulem dvoletnem obdobju. ' 3. Ocena družbenopolitičnih in samoupravnih dražbe-n )-ekonomsk.ih razmer. 4. Razprava o poročilu in ■ oceni. tdrjem TOZD Frite dn z direktorjem TOZD Posoda, ‘ki sta padala trenutno gospodarsko situacijo v obeh TOZD in namačita obveze in naloge za realizacijo plana 1981. Razprava je tekla o naslednjih vprašanjih: — o slabem delu na področju idejno političnega u-sposabljanja članov, — o problemih mladine in 1. Člani ZK smo dolžni, da dine je zadolžitev mladih se bomo v težki gospodarski komunistov, da se bolj aiktiv-situaoiji pri opravljanju svo- no vključuje v reševanje jih nalog zavzemali za ures- problemov, s katerimi se ničitev stabilizacijskega pro- srečuje OOZSM TOZD. V grama, to velja predvsem od najkrajšem času (rok: 1 me-vodilnih in vodstvenih deJ sec), se morajo mladi kornu-— član: Žika Milenkovič, lavcev in drugih delavcev, ni s ti sestati in izdelati ak- član: Ferdo Šibanc. Kadrovska komisija: — predsednik: Mirko Hav-ko, — evldentičar: Pavla Bizjak, — član: Miloš Jeftič. ki imajo možnost in lahko cijski program OOZSM, ki vplivajo na boljše oziroma je bil zastavljen v začetku leta. O svojem delu morajo poročati OOZK TOZD. 4. Potrebno je angažirati vse subjektivne sile v TOZD intenzivnejše izvajanje 5. Razrešnica dosedanjemu na'ogah^ za^poživitev akdv-v /dstvu in volitve (sekretarja, namestnika, referenta za IPU in drugih članov sekretariata). 6. Sklepi. 7. Razno. nost.i mladih —- o islabi pokongresni aktivnosti OOŽS, — o nalogah in doseženih . ,, , . ,, 3 j —• J a za sklepe v sestavi: Mir- rezultatah na področju učinkovito delo, torej se mora od njih zahtevati maksimalno angažiranje. 2. Od članov ZK zahtevamo večjo aktivnost in izpal- za Izvoljeni sekretar je pred- njevanje svojih dolžnosti resolucije 3. kongresa sarno-štavil članom akcijska pro- oziroma zadolžitev in stalno upravljavcev Jugoslavije. preverjati njihovo aktivnost. , . 5. Posebno pa se moramo , Zadozi S€ vodstvo' zavzemati, da bomo v dele- da stalno predvsem pa v . SI^ kadrovali takšne prvi problemska^ konferenca ^¿ate u b(>do 'lahko in. obravnava vprašanje atkiv- tenrivno sodelovali na skup- Ad 1 zmanjševanja režije, — o aktivnosti fcomund-, , , , stov v samoupravnih orga- aih in delegacijah, o delovni disciplini in gram OOZK TOZD Posoda, za naslednje mandatno obdobje. Ad 6 Sklepi: Imenovana je bila komisi- naša OOZK. 3. Osnovna naloga za ko Gorjup, Sead Samardžič boljše delo OOZSM TOZD in Dušan Svetičič. ali njeno poživitev dela mla- nosti posameznih članov v Sekretar OOZK TOZD Posoda Mirko Gorjup je bil izvoljen tov. Branko Girinan, za člana delovnega predsedstva Pavia Bizjak in Vera Vodeb, za zapisnikarja pa Vera Zorko. Overovatelja zapisnika: Alojz Podgoršek in Ignac Jcvnišek. odsotnosti z dela. Ad 5 Po razrešnici dosedanjemu vodstvu so bili enoglasno izvoljeni predlagani kandidati: Mirko Gorjup, Stanko Predsednik verifikacijske Koipnik, Mirko Havko, Pa- komisije: Peter Videnšek. Ad 2 Poročilo je podal Mirko Gorjup, dosedanji sekretar. Poročilo je bilo v celoti sprejeto. Ad 3 Oceno je podal Ladislav vi a Bizjak, Branko Cirman, Miloš Jeftič in Anton Ceraij. Sekretar: Mirko Gorjup. Namestnik: Stanko Korp-nik. Referent za IPU: Branko Cirman. Predsednik kadrovske ko- Sotošek po priloženem 'gra- misije: Mirko Havko. divu. Ocena je hila v tej obliki sprejeta. Ad 4 i; V razpravi je sodelovalo 13 članov vključno z direk- Evidentičar: Pavla Bizjak. Predsednik KOZUG: Anton Cerar. Komisija za IPU: —- referent: Branko Cir- man, Na pobuda sekretariata OOZK TOZD POSODA je bilo izročeno darilo Veri Vodeb za dolgoletno in uspešno delo v OOZK Izumi in priznanja patentov Ko avtor ali organizacija, v kateri je nastal izum, prijavi zveznemu zavodu za patente izum, model ali blagovno znamko z namenom zaščite, se z vpisom v register patentov pridobe materialne in moralne pravice, ki so priznane na osnovi zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja. ' Ker je koriščenje izumov premoženjsko in družbeno pomembno, se patent in pravice lahko prenašajo na pravne ali fizične osebe z nadomestilom ali brez njega. S prijavo zveznemu zavodu se pridobi prioritetna pravica pred možnim kasnejšim prijaviteljem, glede na enak ali isti izum. S pismeno pogodbo avtor in nosilec patenta uredita premoženjske pravice ali del teh pravic (moralne pravice so neprenosljive). V skladu z zakonom, urejuje, naš samoupravni sporazum (Pravilnik o inovacijah) podrobnejše razmerje iz naslova izuma. Tako vsako prijavo izuma štejemo začasno kot tehnično izboljšavo, ker ne vemo ali ja bo ipriznan patent. V primeru izstavitve patentne listine pa se obravnava kot izum. Z interno pogodbo so urejene medsebojne pravice. Pravično odškodnino' določi KR ali DS sporazumno z avtorjem. Pri tem se računa na zavest in poštenje prizadetih v inovacijskem predlogu ter okoliščine v katerih je -nastal izum, ki ga je smiselno zaščititi. Izumitelji imajo za svoje ustvarjalno delo pravico biti označeni za avtorje v patentni listini. Kot druga moralna pravica pa je, da avtor sodeluje pri izvedbi in kontroli realizacije. Poleg eventualne pravične odškodnine, je avtor lahko udeležen pri delitvi čistega dobička od-licenčne prodaje. Da se izum lahko zavaruje s patentom mora imeti naslednje lastnosti: a) pomeniti mora novo rešitev opredeljenega- tehničnega problema, ki je rezultat Ustvarjalnega dela, b) industrijsko in tehnično mora biti izvedljiv, c) da se da uporabiti v industrijski proizvodnji. Z modelom se zavaruje nova zunanja oblika določenega industrijskega ali obrtnega izdelka. Ž vzorcem se zavaruje nova slika ali risba, ki se da prinesti na določen industrijski ali obrtni izdelek. V letih 1980/81 smo poslali zveznemu zavodu 6 patentnih- prijav, za katere imamo prioritetno pravico., ne vemo pa ali bo tem izumom priznana patentna zaščita. TOZD POSODA V okviru razvojnih nalog so bili ustvarjeni izumi: . 1. DS V — dvojni spust vode Bistvo izuma je dvojni spust, kjer z dvigom gumba I. za ca. 30 mm omogočimo celoten spust vode, s pritiskom na gumb II. pa «preko zapiralnega droga dvignemo tesnilo za ca. 1—15 mm in s tem omogočamo takojšnje zapiranje odtoka vode po tem, ko prenehamo s. priti- STANOVANJSKI ODBOR 4. 12. 1981 se je sestal na svoji 4. izredni seji stanovanj ski odbor naše delovne organizacije. Člani stanovanjskega odbora so razpravljali o možnosti nakupa stanovanj, o sklenitvi pogodb s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo za nakup novih stanovanj, spregovorili pa so tudi o tekoči problematiki. V nadaljevanju vam posredujemo izvleček iz zapisnika te seje. 1. točk a Zadolžuje se SKSO, da v okviru finančnih .možnosti, ki jih imamo v letu 1981, sklene pogodbo s SSS občine Celje, za nakup novih stanovanj. 2. točka Zadolži se SKSO, da še danes, 4. 12. 1981, da vlogo SIS — stanov, skupnosti, s katero ugovarjamo odobrena sredstva kredita iz sredstev vzajemnosti in to podkrepi z argumenti, ki jih je komisija iznesla. Zadolži se SKSO — pravno službo, da poda pravno mnenje za spremembe vrstnega reda na stari prioritetni listi. Zadolžuje se SKSO, da predlaga stanov, odboru upravičenca do izpraznjenega stanovanja tov. Vide Č,onkaš, katerega ni zasedla tov. Neža Pan-geri, kot ji je bilo na 14. redni seji dodeljeno. Stanov, odbor ugotavlja, da je sklep 14. redne seje, tč. 15. realiziran. Predsednik stanov, odbora Milan Ramšak 1. r. skom na gumb. Inovacija ima tudii širši družbeni pomen, če upoštevamo, da so .težave s pitno vodo, ki jo uporabljamo za sanitarije, čedalje večje. S tem načinom pa prihranimo z enim potegom tudi do 5-krat manj vode. KR in DS TOZD Posoda je določil avtorju 20% od izračunane -nagrade za prihranke enega leta. 2. Suha vgradnja kopalne kadi Avtor: Ignac Jevnišek. Novost pri vgradnji kopalnih kadii je avtor uvedel s tem, da je v stiropor vložek -vstavil kad. Vložek ima zunanjo obliko kvadra, na 'katerega lepimo keramične' plošče, z njimi pa pritrdimo tudi intervencijski jašek' na ležišče kadi. S posebnimi letvami se o-mogoči pravilen odmik kopalne kadii od stene. Tako odpade vsaka zidava, montaža pa se vrši po zavrnitvi vseh zidarskih del, s tem pa odpadejo vse mehanske poškodbe. TOZD EMOKONTEJNER 3. SVS----- skladišče vnetljivih snovi Avtor: Stanko Stepišnik, dipl. ing. Velike racionalizacije glede na staro skladišče so praktično spremenile proizvod 'do take mere, da smo smatrali, da je- umestno zahtevati patentno zaščito. Novosti so v posameznih elementih. Nov-o skladišče mirna kupole, ima dvotorilna vrata, zunanjo žerjavno progo itd. KR je potrdila 25 % od nagrade, izračunane za prihranke enega leta, glede na preseganje stopnje službene dolžnosti. 4. K — OPT Avtorji: Stanko Stepišnik, Jasim Fazlič, Peter Volov-šek, Nenad Mitič. Kontejner za obrambo pred točo, ki služi za lansi-ranje raket, ščiti delavca pred možno eksplozijo in je istočasno skladišče za rakete. Novosti so v plinotesni steni, eksplozijsko sprostitveni strehi in zračni fasadi v bočni steni. Udeležba v nadoihestilu je 50 %, ker je naloga nastala na lastno pobudo, vendar še v opisu delovnega mesta. TOZD KOTLI 5. Kotel za zgorevanje v zvrtinčeni plasti Avtor: Izum je nastal kot sad skupnega dela, izkušenj in prakse delavcev v TOZD tovarni kotlov. Predmet izuma je kotel za proizvodnjo tople in vroče vode ali pare. »Nobeno delo ni nikoli tako dobro opravljeno, da ne bi moglo biti še boljše.« Kurjenje je možno s trdimi gorivi ali odpadki. Nekaj prednosti kurjenja v zvrtinčeni plasti: — temperatura zgorevanja je nižja 800—900° C, — zgorevanje je skoraj popolno, — kotel je manjši od klasičnega, — možnost odstranjevanja žvepla in drugih škodljivih snovi že med zgorevalnim procesom. V kurišču na razdelilniku zraka je zmes peska in premoga, zrak pa se dovaja s pomočjo ventilatorja v zračno komoro in ustvari zvrtin-čeno plast. V taki plasti je dober stik goriva z zrakom in vzpostavljeni so ugodna pogoji za zgorevanje. Vžig goriva se izvrši s segrevanjem zv-rtin-čene plasti na 400° C s pomočjo vročega zraka. DSSS 6. Bivalentni kotel Avtor: Miro Golčman, ing. Predmet izuma je kotel, ki je namenjen za priključitev na toplotno črpalko tip zrak/ voda ali voda/voda v friva-lentnem paralelnem sistemu. Glavne karakteristike: 1. Akumulacija toplote. 2. Bivalentna alternativna in paralelna uporaba kotla ter toplotne črpalke. 3. Priprava vode v nizko (50° C), srednje (70° C) in vi-sokotemperatumem področju. Naloga je nastala v okviru rednih zadolžitev, avtor •pa je upravičen do nadomestila samo v slučaju licenčne .prodaje. Vse izume je obdelal OIL —. inovacijska dejavnost skupno z avtorji in jih preko pravne službe, ki vodi nadzor nad registracijo prijav in vzdrževanja taks, prijavil Zveznemu zavodu ža patente Beograd, po odobritvi inovacijskega odbora delovne organizacije. Adolf Žvižej EMIL GREGORČIČ ZLATA PLAKETA ZA ORGANIZIRANJE Športne REKREACIJE V petek, 11. decembra 1981 je bila v dvorani športno rekreacijskega Centra Golovec ob sodelovanju Radia Celje in Novega ted-» nika svečana razglasitev najboljših športnikov Celja in kolektivov, ki so storili največ za razvoj množične športne rekreacije v svojih delovnih sredinah. V tekmovanju množičnosti je naša delovna organizacija zasedla prvo mesto pri moških in drugo mesto pri ženskah. Za izredno požrtvovalnost pri organiziranju športne rekreacije v delovni organizaciji pa je prejel naš Emil Gregorčič posebno priznanje in plaketo. Te plakete so bile letos prvič podeljene in sta jih prejela le dva prizadevna športna delavca, ki skrbita v svojih delovnih sredinah poleg rednih delovnih obveznosti še za razvoj in organizacijo športne rekreacije v delovni organizaciji. f 16 ^najlttheo Rezultati poslovnih dni - Dnevi EMO ’81 Prireditev je bila tudi tokrat organizirana v hali Golovec v času od 26. do 30. 10. 1081, kjer nas je obiskalo 86 poslovnih partnerjev od vabljenih ca. 130, v okviru le-teh je bila organizirana tudi razstava naših izdelkov s poudarkom na planu za prihodnje leto dopolnjena s slikami na emajlu umetnika Jakija. TOZD Kotli je skupaj s službo marketing organizirala tudi predstavitev svojega programa in nove tovarne, skupaj z vodstvom pa je bila organizirana predstavitev celotne DO vodilni celjski politični in gospodarski javnosti. PRODAJNI PLAN si moramo čimprej ustvariti področjih, kjer na nekaterih ,T ,, . .. . .____ večjo paleto različnih enot. niti nismo prisothii in nas. pos ev joc g _ *% Realizacija po prodajnih kupci kljub agresivnemu na- sssssrrasžž ***» >■ - a* ***■ »««¡»j». -o»«»™ 215% nato mu sledita TOZD Sl^enije in fdrvatske, ovirajo plasman, ker so v _ _,■» • „ kupci z ostaluh področij pa pretežni mera vezam na lo- . 00 -o TOZD Radiatorji s0 zaenkrat odklanjali kalno konkurenc o. Naloga 98»/«#,T0ZD Posoda 79% in sklepanje poslov, veliko bodoče prodajne politike še s plošna ocena prireditve s strani poslovnih partnerjev, TOZD Kotli 36%. vabljenih partnerjev pa tud! vedno ostaja zadržati p ra- celjske javnosti in komercial TOZD je zelo ugodna m prišlo in so na nase ur- dobljene prodajne pozicije v > genče.predvsem odgovarjali, Sloveniji in pridobivati, osta- da so omejeni v potovanjih, la prodajna področja, isto- niso oskrbljeni iz domačih vrst posode Regionalna usmeritev po posameznih TOZD je zelo različna, pni čemer moramo upoštevati tudi specifičnost prav tako pa še ne razpola- časno pa se programsko pre- virov, zat.o je tu prisoten še gajo s podatki o možnosti usmerjati. precejšen uvoz. Sigurno je nekaterih naših programov njihovega plasmana na trži- Pri TOZD EMOKONTEJ- eden od elementov ugodne fcot so frote, odpreski, zaradi ščdli. Vse te in ostale kupce, NER so rezultati zaključenih konjunkture preorientacija ki še niso sklenili pogodb poslov izredno ugodni, ven- finalitsov na domače vire in odnosno aneksov za prihod- dar jih moramo jemati z do- opuščanje uvoza zaradi zna- odnosno padanje povpraše- nje leto, je treba obdelati v dočeno rezervo, da je dejan- nih devizno bilančnih pro- vanja: končnih porabnikov , odnosno kooperantov, pri ostalih TOZD pa je to odraz naše prodajne politike, konkurence, kapacitet in vseh ostalih faktorjev, kii kakorkoli vpli- emajlirani kotli, — deže za mast, — kopalne kadi 120 cm, — kesoni. Nekonjunkturni programi bližnji prihodnosti. ska absorpcijska moč kup- blemov. Pri TOZD RIDIATORJI cev nižja predvsem z vidika Program TOZD FRITE je .. imamo zapleteno tržno situ-, finančnih sredstev ža inve-' izredno konjunkturen in u- vajo na boljšo ali slabšo za- acy0 in. sicer od krizne pri 'sticije in bo precej poslov poštevajoč naše možnosti, stopamost naših programov na iacgatorjih pa do konjunk- med letom ostalo nerealizi- smo za' prihodnje leto za- posamezmih prodajnih pod- turne prj trajnožarečdh pe- ranih, kar zopet pogojuje ključili celoten prodajni plan roč jih. Dokaj ugodna zasto- £eb električnih radiator- splošno oceno, da bo plas- in to predvsem š tistimi snovi, paiiost je na obeh prodajnih jih Plasman radiatorjev za man še vedno pereč. Dokaj partnerji, ki so pripravljeni O razlogih takšne situaci-področjih Slovenije, nato Hr- cent,raIno kurjavo je proble- realni so posli pri uslugah našo proizvodnjo tudi deviz- je tu ne komentiramo, ker je vatske, Beograda z okolico matičen že drugo in se vleče pocinkanja, ki teče konti- no sofinancirati. Konjunktu- problematika odvisna od ni- “ - za faktorjev, ki so detaljno radiatorji, SVN kotli, APK kotli, standardni loncev in kozic, skladišča program vnetljivih in Makedonije, na ostalih prodajnih področjih pa slabša, upoštevajoč kupno moč in absorpcijske možnosti ter tržišče. TOZD POSODA ima sicer regionlano gledano ugodne tržno situacijo, vendar je procent zaključenih poslov nižji, ker se nekateri partnerji niso. odzvali naši prireditvi, še zlasti to velja za področje BiH'in Črne gore in delno ožje Srbije, vendar se bo to nadoknadilo v prihod obravnavani v analizah trga, v rpodajnih problematikah posamezne TOZD, pri čemer je treba rešitev iskati znotraj vsake poslovne oziroma prodajne politike, katere o-snovni cilj je doseganje pozitivnih faktorjev za čim uspešnejši plasman. Od velikih poslovnih partnerjev'se le dva nista udeležila prireditve in sicer UPI Sarajevo, ker prireja svojo prir.editev konec novembra v škenderdji, Robne kuče nje z bilateralnimi kontakti, ...... ......................... ...........................r -TT11-„rr prav tako pa tudi sami pri- VN*. * ¿3 ‘* , *«.' " . Beograd pa so imelo svoje rej ti j o sklepanje pogodb kot * * jr *£3*$V- 4» * !&* USlaŠl» . > 'ti: Si prirodhve v \ e em Sadu. je to primer UPI Sarajevo > '* - . %UV vendar še niso končam ;e- konec novembra. Po struk- JgrigMrV. ¿J 1 ASmU s /.ullaii sklenjeiiih nakupov, turi kažejo podatki, da so j , _ .. . \ Splošna ocena prireditve s najbolje zaključeni posli pri t ‘iSj^v - V ! j J strani poslovnih m:',-. , v, kopalnih kari’ !i s 1 1'. ’pi, IRjgiBpaaL . „'..L i ■ ■ - i • težki posodi 82%, pri spla- aj TOZD je ugodna, tudi si- kovalnikih‘78 % in lahki po- , . » . , . . „ . . . stem skupin za vodenje posodi 76% v primerjavi s Va™u na »eiosnje poslovne dni EMO 81 se je odzvalo si0vnih / vorov je letos planom. Glede povpraševa- 86 poslovnih partnerjev iz raznih krajev domovine bolj funkci,oniral, ker smo nja lahko ocenjujemo, da je poskušali odpraviti spodrs- zadiovoljivo z izjemo kozic, v tretje leto zaradi istih raz- mikamo in je indeks preko ra je izredna, ker.se končni ljaje iz preteklih let. alu kan|, loncev Economik in logov kot pri kotlih, poleg 200 %, ostali posli pa so pro- kupci želijo oskrbovati iz z ozirom na rezultate in AKVA kotličev, opaža pa se tega pa je tu konkurenca še blemabičnd, čeprav je inkes domačih virov, obstojajo pa vse ostalo, lahko torej četudi določena previdnost pri bolj izrazita, tipe teh radi- pri silosih 220 %, odprtih ke- izredni problemi pri oskrbi z lotno prireditev ocenimo po- kupcih zaradi finančnih atorjev pa proizvajalci niso sonih 196%, zaprtih 156 in repromateriali iz domačih in zitivmo, to pa pomeni, da je v sta.nj,u plasirati na tuje skladiščih K-SVS 102%. Tu- še zlasti uvoznih virov, ob- na§ koncept nastopa na do- tržišče. Tržna situacija pri di tu regionalna usmeritev ni stoječe kapacitete pa so pol- mageln trgu pravilen in ga električnih radiatorjih in ugodna in je večina plasma- no izkoriščene. Emocentral je zelo ugodna in na na področju Slovenije in b.i v okviru naših možnosti Hrvatske, kar narekuje v bo- OCENA kazalo proizvodnjo le-teh doče približno isto prodajno KONJUNKTURNOSTI povečati. Skupaj zaključeni politiko kot pri radiatorjih. POSAMEZNIH IZDELKOV posli so ugodni, saj je in- , TOZD ODPRESKI je u- ALI GRUP . zaradi aspektov in padanja kupne moči. Pri TOZD KOTLI je za razliko od prejšnjih let situacija precej težja, ker smo v tržni krizi zaradi restrikoij-skih ukrepov na področju investicijske politike in celot- je treba kot takšnega seveda negovati, nadaljevati, u-sklajevati, skratka izpolnjevati, istočasno pa moramo izkoristiti možnosti, ki jih imamo znotraj naše delovne .iv. ..„„v.----- —__ . . . -j,---- -----j---- -----r—j- . i.v.v.uuv. w »v organizacije, da . vskladimo situacije pri nas. Glede pre- j->“ 12/ • ,0, pri Emocentral pogodb za prihodnje leto, njunkturnosti posameznih iz- morelbitne spremembe letnih ne zapletenosti energetske deks pri električnih radiator- Spešno zaključil sklepanje' Podrobnejši podatki o ko- _ . 1 07 . »>*•! n m r» /1 n.r> 1 r o 1 . . . J Sr orientacije na plinska gori- ________r_____________ 0 110 o, s tem da smo ta dva .prj čemer je osnovna razlog delkov ali grup so razvidni planov proizvodnje, prodajva ni pričakovanih rezulta- proizvoda pri kupcih omeje- relativno ugodna konjunktu- v poročilih TOZD, splošna no plačilnih in drugih pogo- tov, še zlasti ne na področ- valb Emoterm radiatorjev, je ra §e zlasti po kamionskih ocena sedanje tržne situaci- jev, skratka, da postorimo ju Srbije, čemur botrujemo Sklenjenih 93 /o. Trika radi- kolesih. Tu velja razmisliti je pa je naslednja --- '— ‘—1— tudi mi s slabimi dobavami atorjev 82 % in APK kotlov 0 povečanju kapacitet za ka- — teh gorilcfev zaradi uvoznih 80 /o- Regionalna struktura mionska kolesa, ker so tre- ležav. Naši kotli SVN že ni ugodna, saj se več kot 2/3 nutne kapacitete omejene ta- dalj časa niso konjunkturhi, teh proizvodov plasira v Slo- ko pri nas kot pri konkuren- pri kotlih na trda goriva pa veniji, razlika pa na ostalih ci, finalisti po teh proizvodih central kotli, — električni radiatorji, — f idte/ — kamionska kolesa, večje dimenzije- vseh ne. vse, kar je potrebno, da izpolnimo postavljene cilje, oziroma, da čim uspešnejše realiziramo naše srednjeročne in letne gospodarske pla- Slovenski orodjarji sodelujejo Naša delovna organizacija je bila pokrovitelj dvodnevnega seminarja Razvoj orodij in postopkov obdelave. Organizatorja sta bila odbor za orodjarstvo pri Splošnem združenju kovinske industrije Slovenije in Fakulteta za strojništvo iz Ljubljane. Velika dvorana Narodnega doma v Celju je bila skoraj pretesna za preko tristo udeležencev 51 delovnih organizacij iz Slovenije in drugih republik. Na programu seminarja je bilo devetindvajset tem, bi so bile združene v naslednje skupine: tehnološki postopki in razvoj orodij, numerično krmiljena tehnologija, elek-troerozijska obdelava, standardizacija in tipizacija orodij, organizacija dela, raz-iiskovalno-razvojno delo in okrogla miza o splošni problematiki orodjarstva. Razveseljivo je to, da je bila več' kot polovica referentov neposredno iz proizvodnih organizacij. Ze samo to dejstvo je pomenilo zagotovitev, da je za seminar in obravnavane teme v praksi veliko zanimanja, razgovor ob praktičnih temah pa je nedvomno pripomogel k rešitvi marsikaterega problema v vsakdanji praksi naših orodjarjev. Organizacija seminarja je ena izmed oblik rednega izobraževalnega procesa, ki ga je zastavil odbor za orodjarstvo za ozko specializirane strokovne teme s. področja orodjarstva. Seminar v Celju je bil prvi po vrsti. Že prej meseca junija pa je bilo v Ljubljani tudi prvo iz vrste posvetovanj o splošni problematiki orodjarstva na temo Razvojne usmeritve orodjarn. Drugo posvetovanje je predvideno v Mariboru meseca marca, tema pa bo Sodobni problemi orodjarstva. V Zaradi tako velike pomembnosti tega področja, je Splošno združenje kovinske industrije Slovenije ustanovilo odbor za orodjarstvo. Namen delovanja odbora je ustvarjanje pogojev za u-sfclajeno delovanje in razvijanje proizvodnje in uporabe industrijskih orodij v naši republiki. Odbor fe takoj v začetku ugotovili problem v oskrbi z repromateria-li, neenakomerni zasedenosti kapacitet, zastareli, a tudi neizkoriščeni opremi in pomanjkanju kadrov, poleg tega pa še negativne trende v specializaciji in delitvi dela, neusklajenih lokalno u-smerjeniih investicijah, pomanjkanju tipizacije in standardov kakovosti, pestrost tehnološke opreme, ipd. in uporabnikov istočasno in na enem mestu. Ostale akcije odbora za orodjarstvo se odvijajo ob delu komisij in delovnih skupin za posamezne, naloge. Najbolj pereč je problem oskrbe z repr-omateriali. Železarna Ravne zagotavlja le polovico potrebnih materialov, ne sprejema individualnih maloprodajnih naročil, potrebuje devize. Rešitev smo našli v vlogi trgovine kot veznega člena med proizvajalci surovin in materialov ter proizvajalci orodij. Tako sta Kovinotehna Celje in Železarna Ravne že. podpisali sporazum, po katerem zbira prva vse potrebe slovenskih orodjarn in jih o-skrbuje z repromateriali iz Raven ali zapolnjuje vrzel -Vsako orodje delamo po individualni konstrukciji in tehnologiji, torej je pravi unikat. Povsod po svetu so določene dele orodij že standardizirali in jih serijsko proizvajajo. Tudi pri nas se pripravlja izdaja standardov orodij za tlačno litje. Naloga odbora je, da popularizira uporabo teh standardov v vsakdanji praksi, poleg tega pa, da vzpodbudi pripravo standardov še za druge vrste orodij. Danes dela vsaka orodjarna skoraj vse vrste orodij. Če bi imeli bolj tipizirane dele orodij, hi si lahko orodjarne med sabo delile delo in se specializirale za svoje področje. S tem bi bila bolje izkoriščena tako oprema kot tudi kader v orodjarnah. To so samo nekatere izmed najpomembnejših nalog. Akcije in usmeritve dela odbora so dobile v razpravi na seminarju polno podporo, Nakazan je bil le en bistveno nov element. Na kako- kov njihove izdelave, se lahko postopoma zagotavlja čedalje večja kakovost orodja. Stopnja kakovosti in vzdržljivosti je torej odvisna od stopnje najslabšega členka v tej verigi izdelave in uporabe orodja. Zato to ni samo metalurški, ampak tudi kemični, orodjarski in tehnološki problem. Le tako vsestransko obravnavana problematika orodjarstva nas lahk-o pripelje do vrhunskih rezultatov. Zato menimo, da je oblika srečevanja orodjarjev in vseh, ki so s proizvodnjo in uporabo kakorkoli posredno ali neposredno povezani, nujno potrebna in jo je potrebno negovati tudi v bodoče. Udeleženci seminarja so se polnoštevilno udeležili tudi ogleda naše delovne organizacije. Kot se je izkazalo ob analizi njihovih vtisov, so bili vsi zelo prijetno presenečeni nad velikostjo naše delovne organizacije, širino proizvodnega programa in raznovrstno tehnologijo. V času stabilizacijskih prizadevanj v našem gospodarstvu je nedvomno zelo u-mestno vprašanje, zakaj še sploh, organiziramo seminarje i.n posvetovanja in kako, da je za njih tako velik ziv med orodjarji. Odgovor je sorazmerno e nostaven, če upoštevamo na slednja dejstva: 1. K povečanju produktivnosti proizvodnega procesa prispeva več kot 60 % delež izboljšanje tehnologije izdelave. 2. Produtkivnost proizvodne linije je bistveno odvisna od kakovosti in produktivnosti orodja. 3. Več kot polovica vseh v SFRJ proizvedenih industrijskih orodij naredimo v Sloveniji. 4. V SFRJ in na mednarodnem' tržišču je pomanjkanje tovrstnih orodij. 5. Proizvodnja industrijskih orodij je proizvodni program, ki ustreza vsem kriterijem za prestrukturiranje gospodarstva na razvojno in tehnološko intenzivnejše programe, saj potrebuje malo materiala, veliko znanja, malo energije, ne o-nesnažuje okolja in ima dolgoročne izvozne možnosti. Največja pomanjkljivost je v razdrobljenosti in neenotnosti tako proizvajalcev orodij kot tudi uporabnikov orodiij. Zato je bila prva naloga odbora omogočiti vsem proizvajalcem, da se med sabo seznanijo o svojih proizvodnih programih, delu in problemih, nato pa k skupnemu delu pritegniti še uporabnike orodij. Ravno . ta razdrobljenost in zaprtost proizvajalcev orodij v okvire potreb matičnih delovnih organizacij so narekovale potrebo po rednih srečanjih in verifikaciji določenih odločitev in strokovnih rešitev s strani vseh proizvajalcev Pogled na našo moderno orodjarno Uporabniki orodij ne poznajo ponudbe naših proiz- vajalcev, dobro pa vedo, kje se kaj dobi v inozemstvu. Zato pripravlja 'odbor celovito informacij« o proizvodnih programih in kapacitetah vseh proizvajalcev v Sloveniji. Marsikdaj bi domač stroj zadostil zahtevam, pa ga raje kupimo zunaj, drugič pa doma res ni proizvajalca kvalitetnega stroja, pa od njega ne dobimo soglasja za uvoz. Zato bomo naredili a-nalizo. ustreznosti domače opremTe, na osnovi katere bo komisija za uvoz opreme lahko dajala svoja soglasja. voet ali vzdržljivost orodja ne vpliva le kakovost jekla, ki jo zagotovi proizvajalec jekla. Le-to gre namreč še preko strojne obdelave in termične obdelave preden pnide v roke uporabnika. Vsak od teh mora zagotoviti kakovost obdelave na svojem področju in jo tudi evidentirati. Prek celotne verige udeležencev pa mora potem uporabnik posredovati informacijo o kakovosti in vzdržljivosti orodja pod točno določenimi tehnološkimi obremenitvami nazaj do proizvajalca materiala. Iz primerjave vzdržljivosti posameznih vrst orodij in postop- Čeprav so o EMO vsi že veliko slišali, so bile njihove predstave o njem popolnoma drugačne. Odločitev organizatorja, da ne priredi seminarja v kakšnem letoviškem ali turističnem centru, ampak v industrijskem središču, po drugi strani pa pripravljenost naše delovne organizacije, da sprejmemo pokroviteljstvo, sta bistveno prispevali k tako številni u-deležbi In k tako konkretnemu prispevku seminarja za izboljšanje proizvodnje in uporabne vrednosti doma proizvedenih industrijskih orodij. Miloš Pešec Zapisnik 11. redne Seje delavskega sveta DO EMO, ki je bila v četrtek, dne 26. 11. 1981 ob 13,00 uri v dvorani DS. Prisotni člani: 34. Qpr, odsotni: 1. Neopr. odsotni: 17. Sejo je vodil predsednik DS DO Tomaž Milač, po naslednjem dnevnem redu: 1. Pregled sklepov 2. Potrditev sklepov IO DŠ DO 3. Nabava obdelovalnega (alektroerozijskega) stroja za TOZD ORODJARNA 4. Imenovanje individualnega poslovodnega organa DO EMO Celje 5. Tekoče zadeve 6. Vprašanja delegatov Za overovatelja zapisnika sta izvoljena tov. Viktor Hostnik in tov. Alojz Jurše. po točki 1 1. DS DO ugotavlja, da sta 8. in 9. sklep 10. redne seje DS DO 'izvršena. 2. V zvezi s pritožbo tov. Vukadinka Falnoga, na DS DO je komisija na podlagi sklepa 10. redne seje ponovno opravila ogled, in ne odstopa od prvotnega sklepa, kar smatra z ozirom na mnogo hujše stanovanjske razmere v naši DO in minimalno raz- ; položljiva sredstva, da je pritožba na sklep komi-. sije neutemeljena. , DS DO potrjuje sklep stanovanjskega odbora, ipo točki 2 J; DS DO EMO potrjuje sklepe 6. in s7. izredne seje IO DS DO EMO. po točki 3 4. DS DO EMO Celje potrjuje predlog rebalansa plana investicij za leto 1981 in nabavo strojne o-preane ža TOZD Orodjarna v višini II/5 elektrodi erozijski stroj 6.500.000,— din s sledečimi viri finansiranja: ... 1. Lastna sredstva po planu investicij za leto 1981—namesto n ■ v Poz. 11/2^—ured. prostorov 130.000,— Poz. 11/3—radialni vrt. stroj 900.000,— Poz. II/4—delno drobna oprema 120.000,— .Skupaj: 1.150.000,— 2. Sovlaganje Teheoimpex Lj. 1.000.000,— ( 3. Komercialni kredit 4.350.000,— Skupaj:; 6.500.000,— Odobri se najetje komercialnega kredita z odplačilnim rokom 7 let in 7 °o obrestno mero. Potrjuje sc sklenitev Samoupravnega sporazu-i ma o združevanju sredstev v višini 1.000.000,— za ■ nabavo elektroomzijskega stroja s Tehnoimpex Ljubljana. ' Za podpisovanje pogodbe in sporazuma so po-: oblaščeni podpisniki v delovni organizaciji registrirani za ipodpisovanje. iPotrjuje se Samoupravni sporazum o združevanj« dda in sredstev za skupno poslovanje /ter priloga k temu, Samoupravni sporazum o temeljih .plana, kateri vključuje za naslednjih pet let izvoz orodij za klirinško področje v višini Cl. $ 300.000,— letno. % Za. podpisovanje Sporazuma :se pooblašča direktor TOZD Orodjarna tov. Krese Ludvik in vodja službe zunanje trgovine tov. Čelik Rafael, po točki 4 5. DS DO EMO Celje imenuje kandidata, tov. Franca Gazvoda, dipl. oec. za individualnega poslovodnega organa delovne organizacije EMO Celje. 6. Imenovanje velja za mandatno, dobo 4 let. po točki 5 7. DS DO pooblašča tov. Lichteneger Hermana, pravnika, da zastopa delovno .organizacijo EMO pred sodišči. 8. DS DO EMO potrdi pristop k »Samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev v skupni proizvodnji in delitvi skupnih deviz, u-stvarjenih z izvozom finalnih izdelkov« s SOZD »Slovenske Železarne« Ljubljana. Za podpisnika se imenuje Gazvoda Franci, generalni direktor DO EMO. Predsednik DS DO EMO Tomaž Milač DELAVSKA ENOTNOST ROKOVNIK 1982 Roikovnik-tpriročnik, namenjen vsem aktivnim družbenapoMUčnirn delavcem. V rokovniku za leto 1982 so &bjavljene aktualne teme: — Kaj je Zveza sindikatov Jugoslavije, avtorja Minka Mečave, ;— Oblikovanje in družbeno usmerjanje politike pridobivanja in razporejanja dohodka .in čistega dohodka, avtorja Martina Mlinarja, — Samoupravno obveščanje, avtorja Boštjana Pirca. Še posebnost: VSAK NAROČNIK ROKOVNIKA BO V JANUARJU 1982. LETA BREZPLAČNO DOBIL ŠE GRADIVO O URESNIČEVANJU USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA ZA LETO 1982! V navedenih temah avtorji obravnavajo področja dohodka, informiranja ter vlogo in naloge sindikatov, to so področja, ki zadevajo vsakega delovnega človeka, aktivnega člana poslovodnih in samoupravnih organov pa še -posebej. Poleg vsebinskega dela naj vas opozorimo še na predlog pomembnih datumov v razvoja naše samoupravne socialistične Jugoslavije 'ter na beležni del rokovnika, ki vsebuje: telefonski imenik, koledarček 1982, beležko, dnevni koledar in 192 strani obsežni črtani del za zapiske, skozi vise leto. Rokovnik 1982 je oproščen temeljnega davka na promet proizvodov, zato ga lahko plačate iz sredstev za izobraževanje. Cena 170 din. Le z varčnostjo bo dovolj elektrike Elektroenergetske razmere se povsod v državi zaostrujejo. Poraba električne energije je v zadnjih tednih izredno narasla, proizvodnja v elektrarnah pa je močno okrnjena. V vodnih elektrarnah jo omejujejo premajhni pretoki vode in izpraznjeni zbiralniki, drugod pa elektrarne stojijo zaradi pomanjkanja goriva, rednih popravil ali nepredvidenih okvar. V strahu, da ne bi zašli v trajnejši električni mrk, povsod, bolj ali manj, porabo elektrike omejujejo. Čeprav je tudi v Sloveniji oskrba z elektriko precej otežena, je to le manj občutiti kot drugod. To pa zato, ker je Slovenija v preteklih letih veliko, predvsem pa nepretrgoma vlagala v elektroenergetske objekte, večkrat tudi na račun manjših vlaganj v druge gospodarske panoge, samo da bi elektrarne pravočasno zgradila. Pomembno pa je tudi, da so elektrarne zdaj dobro oskrbljene s premogom in da še bolj omejiti, da bi raz-lahko obratujejo s polno zmogljivostjo. Ker pa prihajajo sezon- rabili. Samo z večjim var-ske konice porabe, tudi s čevanjem in gospodarnejšo polnim obratovanjem elek- porabo elektrike pa bo tu-trar, ' elektrike ne bo do- di več energije ostalo za volj za vse porabnike. Za- industrijo, da bi lahko laž-to bo treba najbrž porabo je izpolnila letošnje zahtev-položljive količine elektri- ne proizvodne in izvozne ke kar najbolj smotrno po- naloge. NAŠE ČRNE TOČKE Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu novembru 1981 Goričan Milan, Radiatorji — neopravič. izost. prenehanje del. razm. odloženo za 3 mesece. Lavrih Anton, odpreski in avtokolesa — neopravič. izost. prenehanje del. razm. odloženo za 3 mesece. Dobrišek Vasilij,«orodjarna — zaipušč. del. mesta; opomin šišmanovie Zoran, orodjarna — zaipušč. del. mesta; javni opomin. Mimik Marjan, orodjarna — zaipušč. del. mesta; opomin. Mauhar Ivan, DSSS — zapušč. del. mesta, prinašanje alkohola; opomin. Zorko Leopold, kotli — zamujanje na delo; javni opomin. Jelen Janez, kotli — malomaren pri delu; javni opomin. Veber Franc, kotli — malomaren odnos do dela; opomin. Hriberšek Mirko, vzdrževanje in energetika — zapušč. del. mesta; opomin Krhljanko Željko, vzdrževanje in energetika — zapušč. del. mesta; opomin. Tivadar Jože, vzdrževanje in energetika — ne-oprav. izostanek; opomin. Pravna služba <5 rn.ctj.LL ceec 19 Balkansko letalsko prvenstvo 1981 V ponedeljek 14. 9. zjutraj sem pobral pripravljeno prtljago in se odpravil na pol, katere me je bilo kar malo strah. Odpravljal sem se namreč na letalsko balkansko prvenstvo v Ankaro. Po prihodu v Beograd so vse člane državne reprezentance lepo pogostili in opremili za nastop. Drugo jutro smo začeli dolgo, mučno, a zanimivo vožnjo z avtobusom. Vozili smo se preko Niša in Di-mitrovgrada, kjer smo prešli v Bolgarijo ter nato preko Sofije dalje do Edirne v Turčiji, kjer smo tudi prespali. Naslednji dan smo se ustavili v Istanbulu, kjer smo si ogledali Ba-zaav, Ajo Sofijo in Modro džamijo, nato pa smo se po visečem mostu pripeljali prek Bosporja v Azijo. Pokrajina se tukaj SLOVO OD PRIJATELJA Težko je napraviti sestavek ob katerem te stiska pri srcu. Vnaprej veš, da ne boš našel dovolj pravih besedi, da bi povedal Vsem vse o našem prijatelju, delovnem kolegu, sodelavcu Stanetu Kokolu. Stane Kokol je šel iz Vzdrževanja strojne delavnice v pokoj. Z njim smo izgubili ponovno zvestega sodelavca, ob vsakem času predanega, razumevajočega ob vsakem času, da če hočemo kaj imeti se moramo žrtvovati. Stane je bil sodelavec, ki ni znal nikoli reči neč Še v času, ko ga je napadla kruta bolezen je vztrajal ter nazadnje kljuboval bolezni s štiriurnim delom. Bil je junak. So bili časi ko nas je obiskal s palico. Njegova volja, vztrajnost mu je pomagala, da se je tudi te palice znebil. Želimo, da bi mu narava poklonila še mnogo zdravih, lepih, vedrih let. Ko bi pa začutil, da je osamljen pa naj pride med nas, kajti tu smo njegovi . prijatelji, ki ga spoštujemo in našel bo toplo, ohrabrujočo, vzpodbudno besedo. Oštir Jože bistveno spremeni. Sufia zemlja, pesek, redka drevesa, kmalu pa še teh ni več. Zrak je tako suh, da se kljub visoki temperaturi, ki je bila približno 34° C ne znojimo. Po dolgi vožnji skozi enolično pokrajino prispemo v Ankaro. Tu pa smo precej presenečeni. Ankara je precej podobna veliki neevropskim mestom, precej bogata, vendar so na obrobjih tudi zelo revne četrti. Že naslednji dan je bila otvoritev, kar takoj nato pa tekmovanja v posameznih disciplinah. Tekmovanja so trajala ves dan in tako smo bili prosti le po 20. uri, ko smo si -šli ogledovat mesto. Trgovine so polno založene in tipičen vzhodnjaški živ-žav ha bazarju ti pove, da ne smeš kar kupovati, temveč se moraš večino časa pogajati in prerekati za ceno. Trgovine in tržnice so želo lepo dekorirane. • Tržnica, recimo v Celju, se kar se tiče dekoracije in higiene sploh ne more primerjati § katero od ankarskih, ki so mnogo bolje urejena. Sadja imajo v zelo velikih količinah, kar je znak, da je puščava, po kateri smo se vozili, le del Turčije. Seveda smo si ogledali tudi trebušni ples, eno od turističnih zanimivosti te dežele. Tekmovanja sama so bila naporna, a uspešna, vsaj kar se modelarjev tiče. y kategoriji hitrostnih modelov in daljinsko vodenih modelov jadralnih letal smo zasedli ekipno in posamezno prvo mesto. Organizator tekmovanja je priredil enodnevni izlet v mesto Goreme, kjer je ena največjih znamenitosti Turčije, naselbina prvotnih kristjanov. Pokrajina je takšna kot, da prši na zemlji in prav neverjetno je kaj vse naredi erozija na peščenem terenu. Kar ostrmeli pa smo, ko smo zagledali, kje so ti ljudje živeli. V pesek, iz katerega so celi hribi, so izdolb- li stanovanja, cerkve, družabne prostore in celo prostore za živino. Tako smo videli »mesto« polno lukenj, v katerih je živelo približno 10.000 ljudi. Proti koncu tekmovanja smo bili_ tudi na sprejemu na naši ambasadi. »Potepanje« po Turčiji je bilo prijetno, vendar smo počasi vsi občutili .močno domotožje, zato nam je precej odleglo, ko smo jutro po banketu zložili prtljago v avtobus in se odpeljali proti domu. Bolj ali manj zadovoljni, a vsi z lepimi spomini, smo se po isti poti kot smo prišli v Turčijo tudi vrnili v domovino. To potopisno reportažo je sestavil član Modelarskega kluba LT EMO Klanšičar' Martin, ki je na tem tekmovanju osvojil l. mesto v kategoriji radijsko vodenih jadralnih modelov F3B. Zagozda. Edi Dopolnitev seznama nagrajencev za leto 1981 V oktobrski številki našega glasila smo objavili seznam naših nagrajencev za leto 1981, pri tem pa tu-• di poudarili, da je mogoče kdo pomotoma ali iz kakršnih koli drugih razlogov izpadel. Seznam je bil nato ob upoštevanju vseh reklamacij v oddelku kadrovske evidence popravljen in dopolnjen, da so tudi t? dolgoletni zvesti delavci našega kolektiva tudi že 28. novembra skupaj z ostalimi prejeli zaslužena priznanja in nagrade. Objavljamo imena in priimke delavcev — nagrajencev, ki niso bili na prvotnem seznamu. RADIATORJI 25 let CRENDAK Olga, 10. 5. 1939 KOŽELJ Franc, 18. 10 1935 EMOKONTEJNER 20 let VEBER Karolina, 10. 5.1944 25 let METLICAR Martin,' 31. 8. 1939 ODPRESKI 10 let CAKŠ Marjan, 10. 2. 1952 ORODJARNA 20 let GUBENŠEK Jože, 20. 12 1943 11. KOROŠEC Herman, 21. 1943 PIRNAT Maks, 13. 10. 1942 25 let POBIRK Ladislav, 6. 6.1939 BOŽIC Franc, 24. 1. 1940 SELEŠ Zvonimir, 16. 7.1937 POSODA 10 let KOSTANJŠEK Viljem, 17. 11. 1952-20 let STROPNIK Ivan, 3. 7. 1944 25 let BAJC Vlado, 9. 1. 1936 BREZNIK Miroslav, 31. 7. 1937 KVARTIC Marjan, 3. 3. 1937 30 let ZAVŠEK Ivan, 5. 12. 1934 GORIČAN Pavel, 6. 1. 1933 REČNIK Alojzija, 2. 5. 1934 KOTLI 25 Tet KOROŠEC 1936 Mirko, 26. 12. DSSS 30 let VEDLIN Janko, 29. 8. 1922 VZDRŽEVANJE 10 let KOŠTOMAJ Janko, 17. 9. 1952 OPREŠNIK Dušan, 19. 2. 1951 25 let FRANK Hinko, 16. 4. 1936 JERŠIČ Ferdinand, 12. 2. SKALAR Milan, 5. 8. 1933 1944 DROFENIK Alojz, 8. 5.1932 ODLIKOVANI ZASLUŽNI KRVODAJALCI Občinski odbor Rdečega križa nam je posredoval seznam krvodajalcev — odlikovancev za leto 1981, ki so člani našega delovnega kolektiva. SEZNAM KRVODAJALCEV ODLIKOVANCEV ZA LETO 1981 »EMO« CELJE 5 X KRVODAJALCI — ODLIKOVANCI 1. Čakš Milan — 14. 4. 1957, Košnica 58. 2. Kavčič Cvetka — 31. 10. 1954, Kovinarska 13. 3. Korošec Bojan — 23. 11. 1958, Mariborska 76/a. 4. Liipar Anton— 19. 11. 1955, Mariborska 76/a. 5. Maček Franc — 24. 7. 1958, Vodice 77, Dobje-Planina. 6. Miljevič Vlado — 3. 9. 1955, Bukovžlak 66, Teharje. 7. Novak Emil — 13. 10. 1957, Razbor 15, Dramlje. 8. Oštir Branko — 14. 12. 1955, Gorica 34/a. 9. Šekoranja Stanko — 9. 10. 1958, Lisce 23/b, Celje. 10. Tamše Tomislav — 22. 8. 1954, Zidanškova 23. 11. Turnšek Danica — 3. 10. 1936, Frankol. žrtev 5. 12. Zgonc Jože — 25. 2. 1958, Podgrad 33, Šentjur. 10 X KRVODAJALCI — ODLIKOVANCI 1. Lipar Anton — 19. 11. 1955, Mariborska 76/a. 2. Planko Oto — 27. 4. 1950, Na otoku 12. 3. Poznič Stanko — 22. 10. 1958, C. na Dobrovo 55. 4. Sabadžija Fanika — 20. 18. 1942, Gorica 27/a. 5. Šmuc Milan — 7. 1. 1955, Na otok.u 13. 6. Trobiš Marjan — 24. 3. 1952, Zidanškova 2. 15 X KRVODAJALCI — ODLIKOVANCI 1. Farteij Ludvik — 6. 3. 1949, Aškerčeva 2. 2. Filej Jože — 25. 11. 1944, Kraigherjeva 32. 3. Kite.k Jelka — 23. 8. 1956, Mariborska 76/a. 4. Krajnc Vinko — 21. 7. 1941, Šentjur 49. 5. Redko Jože — 24. 11. 1951, Mariborska 53. 6. Teržan Franc — 27. 3. 1941, Trnovlje 246. 7. Žnidar Jože — 2. 3. 1949, Prosenišlko n.h. Šentjur. 20 X KRVODAJALCI — ODLIKOVANCI 1. Kosmač Anton — 30. 5. 1947, Jarmovec 5, Dramlje. 2. Stropnik Ivan — 3. 7. 1944, Mariborska 68. 3. Skrabar Vlado — 4. 7. 1950, C. na Laško 12. 4. Šmarčan Jurij — 14. 4. 1923, Šmartno v R. d. 6. 5. Zavšek Slavko — 10. 8. 1951, Frank, žrtev 11. 6. Žibret Rudi — 24. 11. 1941, Ljubljanska 3. -25 X KRVODAJALCI — ODLIKOVANCI 1. Magdič Borislav — 2. 3. 1936, Ul. Frank, žrtev 9. 2. Mutec Ignac — 29. 9. 1949, Levec 36, Petrovče. Nagrajeni krvodajalci lahko prevzamejo odlikovanja v sektorju za 'kadrovske 'in samoupravne odnose v oddelku socialne dejavnosti. PRISPEVKI NAŠIH MLADINCEV - PRISPEVKI NAŠIH MLADINCEV - PRISPEVKI NA Družinica n Mamica, a zdaj bomo pa šli na morje? Ma’ca, kam pa glemo? Lepo smo se napravili ali »pošlihtali« v avto, v našo sinje modro ptico, s katero bi, če bi sodelovali v nadaljevanki Blackovih 7, celo poleteli v vesolje, oziroma na naš plavi Jadran, ko je mamicin partner pritisnil na plin in že smo se peljali nameravanemu, oziroma planiranemu dopustu naproti. Toda naša sinjemodra ptica ni imela nič harm=_ ham. Zato smo sredi Celja” obstali nemočni in nebogljeni. Mamicin partner ni a morju računal, da bo bencina zmanjkalo že pred bencinsko črpalko. In mamica partnerka sploh ni računala na to, kar bi kot enakopraven član družine morala, a ne? Toda k sreči nas sreča ob nesreči ni pustila na cedilu, ampak ob cedilu. Čisto slučajno, in to res čisto slučajno kot v pravljici je mimo pripeljal kolega ter .napolnil rezervoar s svojo rezervo, ki jo ima vedno v rezervi. Športno smo se pozdravili in odleteli s sinjo ptico, našo modro katrco naprej do prve bencinske črpalke. Končno smo le bili kompletni. -Vsi navdušeni smo bili z jadralno desko naloženi, s prtljago obloženi, s toplim sončkom obsijani, po težkih mukah pripeljani do našega plavega Jadrana. Mamica, a to je pa morje? Ma’ca, kaj je to? Kaj to blo? Mamica partnerka kot e-nakopraven član družine, zaskrbljujoča zaradi otrok, da ne bi bili lačni, jih prepričuje, da je potrebno o-bedovati, kajti kosilo je že pripravljeno, od šefice počitniškega doma EMO postavljeno. Atija partnerja skrbi njegov želodec. Ja, ja, potrebno se bo o-krepčati. Toda malčki si že razlagajo po svoje. Utrujeni od vožnje, lačni in sitni, so zagledali morje. In bi čofa-čofa delali. Kaj pa zdaj? Nastal je direndaj. In ta direndaj se je nadaljeval ves čas, ki je bil planiran za dopust, ki sta si ga po napornih delavnikih doma in v službi ati partner in mamica partnerka res zaslužila. Pa vendarle, kar je bilo planirano, je tudi uspelo. Ne bi verjeli. Otroci so bili zagoreli od zdravja so kar žareli. Pa »surfali« smo tudi, čeprav tudi začetniško in mamice partnerke in a-tija partnerja izmenjalno, enakopravno in pomagalno. KAMENČKOVI HREPENENJE OB REKI Od nekod iz teme sprva počasi, potem vse močneje, drhteč, v srcu boleč zaslišim z druge obale osamljen zvok violine ¡zvone. Vsa prevzeta z milino krasnega tona na obali stojim in zbudi se žalost moja, ko tako v reko strmim. Bude se spomini. iz megle nad reko stajajo prividi. Oko rosi srce krvavi, hotela bi čez a telo hromi. Erika Terstenjak NE Ne spominjajte mi poezije, ne kažite mojih pestili, ne recite mi njo, ponovno jutri. Ko je vse že zdavnaj bilo, ko pesmi so zamrle, ko nje ni več, ko so zore jutranje odšle, ko padal je dež. SANJE Dan se pretvarja v noč, noč v žalost, žalost v upanje, upanje v oceane, oceani se vzdigujejo iznad Himalaje. Kjer se blesti moja sreča, upanje! D. G. LIRIK Štetje zvezd pri mojih letih, zelo naporno je delo! Deklica! Katera si bila z mano, veš ti to? V prejšnji noči! Ali si pripravljena? Lirika ljubiti ni lahka ¡stvar! POLETJE Poletje bliža se že koncu v deželo pa jesen prihaja jutranja megla se upira soncu za njo le še meglica tu in -tam ostaja. Spet novo (jutro se prebuja po drevju ptički žvrgol.ijo v njih pa želja še že vzbuja da se kmalu odselijo. Poleteli bodo v tuje kraje kjer ne bo jim zima mraz, a ko se pomlad vrinila bode pletli ¡bodo gnezda spet pri nas. Ne le ptice, tudi medved se pripravlja že na zimo, da ne bo ¡preveč izčrpan ko spomladi sonce bode ga zbudilo. Medved, škoroi in vse živali ki ostale'bodo tu pri nas vse že čutijo in vejo da se bliža zima, mraz. Listje že rumeno zdaj postaja narava prav počasi že -bledi na polju vse prazno postaja napolnil kmetič bode si kleti. Minila jesen bo in tudi zima in spet vsega bo tu pri nas zelenja, sonca in veselja saj spet obišče nas poletni čas. Marjana Vetrih Dopisujte v naše glasilo! ŽALOSTINKA NEKE NOČI Rumena krogla • počasi za obzorje se potaplja iz rose večerne padla na trato zeleno prva je kaplja. Tema prihaja po ulici in prav vsi otroci hite v topla zavetja kjer čaka jih postelja mehka. Na prostem še veliko otrok je ostalo in iz krajev tistih davi je prišlo sporočilo: »Vojna, spopadi, teror hud politični spor. Ne hodite blizu, to le naša je stvar. Kaj res se sprašujem, o za*devi premišljujem. Kdo je povprašal otroke če želijo si lakote? Le kdo jim brez naročila in predhodnega opomina pošilja čudne darove pošilja smrtonosno orožje? Rdeča krogla izza obzorja zarjo poraja padla na izsušeno zemljo iz krvi rdeče zadnja je kaplja. - Svetlost prihaja po puščavi, a nikogar ni, da jo pozdravi, le veter p,o vsej pokrajini s peskom obmetava .človeške kosti. KRITIKA V spopadu s številnimi problemi nisem bil nikoli sam, vendar pa ob Novem letu vseeno kritiko rad vam sam podam. Še stol se mu v našem EMU ni pošteno ogrel, že pobral je šila in kopita ter odšel. Tako se ista pesem nam ponavlja iz dneva v dan, da vedno nove obraze v tovarni mi srečujemo vsak dan :.. Vsi od zgoraj pa nam vneto prigovarjajo, malo potrpljenja vendar treba je imeti, z novimi idejami vendar mi moramo začeti. Še leto ni bilo mu moč vzdržati problemov sedanjih naših jel se bati. Za vse take in podobne pa vseeno bolje je, da takoj zapustilo ta naš hram, takile le škodo delajo nam, ki nekaj mesecev vzdrže, ko nanese ”bol j ša prilika pa odfrče. Problemov tare nas res veliko, vendar z novim delom bomo dosegli le toliko, da EMO zopet bo močan postal, zopet na vrhu Celja, ko nekoč bo z dvemi levi kraljeval. Novoletne zabavne čestitke Program dela OOZK TOZD Radiatorji (Nadaljevanje z 10. strani) 2. Izdelati kadrovsko evidenco za prevzem posameznih funkcij v OO ZK, SO, DPO. Rok: tri mesece. Zadolžen: sekretariat, evidentičar. 3. Sodelovanje pri kreiranju temeljnih smernic kadrovske politike v tozd. 4. Sprejemanje novih članov v Zvezo komunistov ter ukrepanje proti neaktivnim in nezainteresiranim članom ZK. Rok: stalna naloga. Zadolžen: sekretariat. V. PODROČJE SLO IN DS 1. Podružbljanje obrambnih priprav: — izdelali bomo oceno aktivnosti ZK na področju družbene samozaščite in varnosti ter varovanju družbenega premoženja; — preverjali bomo kvaliteto in usklajenost vseh samoupravnih aktov, ki u-rejajo SLO in DS. 2. Sproti bomo spremljali v sredinah vsakodnevni potek aktivnosti NNNP in zahtevali, da se ažurira-jo, dopolnijo oziroma izdelajo programi aktivnosti z opredelitvijo vseh nalog, katere je treba izpeljati. — V vseh sredinah moramo budno spremljati in sproti odpravljati vse pojave, ki povzročajo politično nerazpoloženje, širjenje negativne propagande in drugih negativnih pojavov: — vztrajali bomo, da se vzgoja in usposabljanje vseh dejavnikov intenzivno in kvalitetno nadaljuje. VI. OSTALE NALOGE OO ZK IN ČLANOV ZK 1. OO ZK bo sproti dopolnjevala ta program z vsemi tekočimi nalogami. 2. Za realizacijo akcijskega programa se morajo vključiti vsi člani ZK s poudarkom, da se v te akcije z vso odgovornostjo vključijo tudi vodilni in vodstveni delavci, ki so dolžni, da po svoji funkciji opravljajo naloge iz teh področij. 3. Posebni poudarek pa dajemo na intenzivnejši način delovanja OO ZK in članov ZK. 4. Prizadevali si bomo, da bodo programi dela ostalih družbenopolitičnih organizacij usklajeni z osnovnimi opredelitvami našega programa. 5. Uskladiti poslovnik o delovanju družbenopolitičnih organizacij z že sprejetimi spremembami in v skladu z njim delati. 6. Zavzemali se bomo za kvalitetnejšo povezavo z ostalimi OO ZK v DO kakor tudi s predsedstvom akcijske konference v DO. SEKRETARIAT OO ZK TOZD OBVESTILO O Varčevanju in omejitvah pri uporabi električne energije V Sloveniji ,so že vse leto 1981 v veljavi nekateri ukrepi, s ¡katerimi naj bi zmanjšali porabo električne energije. Zaradi nizkih dotokov vode na hidroelektrarnah, potrebnega varčevanja z gorivom v termoelektrarnah ter povečane porabe električne energije (¡krajši dan, nizke zunanje temperature) so se elektroenergetske razmere v Sloveniji in vsej državi zelo poslabšale. Zato ponovno obveščamo vse uporabnike električne energije, da je: 1. prepovedana uporaba el. energije za razsvetljavo reklam; 2. prepovedana uporaba el. energije za dopolnilno ogrevanje javnih, ¡poslovnih in družbenih prostorov, trgovin, gostinskih prostorov in drugih objektov; 3. omejena javna razsvetljava ulic, trgov in drugih objektov na 50 %, oziroma na minimalni varnostni obseg. Poleg tega so vsi uporabniki električne energije dolžni, da s povečanim varčevanjem zmanjšajo odjem električne energije najmanj za 10 %. Navedeni ukrepi so v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju omejevanja porabe električne energije v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 34/74) in družbenim dogovorom o ukrepih za povečanje proizvodnje električne energije ter za varčevanje z električno energijo in omejevanjem njene porabe (Ur. 1. SFRJ 68/73). ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE SKLEPI: s programsko-volilne konference OO ZKS TOZD ERC, ki je bila dine 14. 11. 1981, ob 13.00 uri, v prostorih TOZD ERC. 1. Poročila o delu OO ZKS TOZD v minulem mandatnem obdobju, ki ga je ¡podal dosedanji sekretar tov. Žnidar Jože, konferenca sprejme v celoti (priloga zapisniku). 2. Oceno družbeno-poliitičnih, samoupravnih ter družbeno-ekonomskih razmer v TOZD je potrebno dopolniti glede na sklep po razpravi o oceni. 3. Potrebno je formirati OO ZSMS v TOZD in aktivirati njeno delo. 4. OO ZKS razreši dolžnosti dosedanjega sekretarja in namestnika in izvoli tov. Lupše Ferdinanda za novega sekretarja OO ZKS TOZD ERC, tov. Burcleviič Saliha za namestnika sekretarja, ter tov. Žnidar Jožeta za delegata za aktiv. 5. Osvoji se predloženi akcijski program OO ZKS TOZD z dopolnitvijo o formiranju OO ZSMS. 6. OO ZKS TOZD ERC sprejme tov. Zorec Mla-§dena za člana ZKS. Sekretar 00 ZKS X0ZD ERC Ferdinand Lupše .1 REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 12 VODORAVNO: 1. SAMO, 5. ZAPIS, 10. TROLA, 12. ARN, 13. AZTEKI, 15. ITA, 17. .REN, 18. VRABEC, 20. ENICA, 22. GORA, 21. C, 23. CAK, 24. MORJE, 26. L, 27. SALO, 28. SM, 30. L, 31. MARONI, 33. OB. 35. TIMOK, 36. P, 38. NUMERA, 40. AZIL, 43. C, 44. DAN, 45. RADAR, 46. R, 47. LABA. NAVPIČNO: 1. STAREC, 2. ARZENAL, 3. MOTNIK, 4. OLE, 5. Z, 6. AA, 7. PRIBOJ, 8. INTERES, 9. S, 11. AKVAMARIN, 14. IR, 16. A CA, 19. AGRONOM, 25. OLOMUC, 27. SAT, 29. MORANA, 30. LOPAR, 32. IKEDA, 34. B, 37. ZID, 39. RAB, 41. ZA, 42. LA, 47. L. Slavi Kadrovske vesti OD I. II. 1981 do 30. 11. 1981 Sprejeti na delo: Jakše Terezija, Galič Zdenka, Košak Jožica, Skornik Marija, Oblak Brigita, Matko Melita, Pla-ninčič Dobrina, Žavski Janko, Held Peter, Budja Janez, Gajšek Alojz, Lučič Peter in Alagič Hasib — vsi TOZD Posoda; Vukadinovič Milamka — Skupne službe; Kovačič Ivan, Drobne Marjan — oba TOZD Kotli; Gajšek Zvonko, Šipes Anton — oba TOZD Kotli — servis; Čramožnik Peter -r- TOZD Vzdrževanje; Ovčar Ernest — TOZD Orodjarna; Verbovšek Ernest — TOZD Radiatorji; Matijevič Dragec — TOZD Kontejner. Iz DO so odšli: Pušele Renata, Fermolšek Ana, Majerič Dragica, Mujanovič Enesa, Smeh Ivanka, Kušenič Stjapan, Kovačič Gvetko, Pevec Ivan, Brin Bojan, Grobin Anton, Žaler Leopold in Kvenderc Mihael — vsi TOZD Posoda; Šantl Emil, Hartman Štefka — oba DSSS; Grlič Ivo — TOZD Friite; Nežmah Marjan, Nežmah Daniel, Aga Antun, špiljak Ivan — vsi TOZD Kontejner; Mernik Jože — TOZD Vzdrževanje; Zolič Kemal — TOZD Kotli; in Zgonec Jože — TOZD Radiatorji. Poročila se je: Kalšak Terezij a-Vivod — TOZD Posoda. Upokojili so se: Hartman Štefka — DSSS; Kajuhova 11, Celje Lebič Alojz — TOZD Radiatorji; Celjska cesta 5, Vojnik Premeščeni v mesecu novembru 1981 Goršek Branka iz TOZD Kontejner v DSSS (Razvoj) Pfefer Alenka iz TOZD kontejner v DSSS (Razvoj) Hostnik Mirolsav iz DSSS v TOZD Kontejner Lampret Iztok iz DSSS v TOZD orodjarno Ovčar Branko iz TOZD Kontejner v DSSS KRI2AMKA ŠT. 45 l/RM/IK) TCHUft. MUZEJ VRtNIC. Ml PRISAD REftRl- I včMimf. SBTBV/L -StflVI- lUtpMV. rtojna TtLKJfl ŽARJfl, 20 R HAZIlfC M SMfMj »flRVO >Ot)ATEi£ U. P060D6! mutce. iudust. Ht&Tv 06RAJR »EL «kBlIoi sr. ««it tn*w imiLO C/JIUOV .¡POfOMbA HR0SD VIKEtEM ilotmfc kraj PRI pobhn. PISBU0 Mseblto evrom |tozciP«i)ruiust REKA UAitte«!icftA3 KlMVlRiVA » [ (jou, ipEUffio fcEATft NOljčO IH* ■pisvm •ni««« UDOA SCTIAR mm, MUZ.I- kilUJE CRN T. RuMEU. CVETOVI v aRotbii FRAueas. PUflUtj CWl£) TROJA SOL EOLUM kmivE PUAJMJ. IM mmuin S6SER RAlVA- JevMif zmnu IX ALG» FRAN«. t£Wl« VRiJA ST*WU- AvJSKrt Z6R«Dbfi 7JJHH MESTU AH. _ ttlHVE S m« 6RŠMI FILOlof «KUPINA V MAVOV Iti KAJ ČUVA KUDU IZ HA' mul»«. somo DESET ZAPOVEDI Za vse tiste, ki tega še ne vedo, pa bi morali, objavljamo 10 šefovih zapovedi: 1. Šef ima vedno prav. 2. Če misliš, da še nima prav, glej točko 1. 3. Šef ha delovnem mestu nikoli ne spi, on počiva. 4.. Šef ne pije, ion degustira. 5. Šef ne zamuja, on je islužbeno zadržan, 6. Šef med delom nikoli ne bere časopisov ali knjig, on se izobražuje. 7. Šef nikoli ne zapušča delovnega mesta, on je potreben drugje. 8. Delavcu ni potrebno misliti, namesto njega misli šef. 9. Če delavec slučazno misli, mora misliti kot šef. 10. Za vse skupne uspehe je vedno najzaslužnejši šef. P. S. Vsaka podobnost s katerimikoli našim šefom je zgolj slučajnost. ZAHVALA Ob boleči izgubi nadvse drage mame NEŽIKE TKAVC se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem SEO, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Hvala tudi godbi na pihala. Žalujoča hčerka Sonja ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem za »tolažilne besede in darovani venec sodelavcem iz zavij alnice. Žalujoča hčerka Slavica Gaber z družino ZAHVALA Ob izgubi dragega brata Franca Ošepa se zahvaljujem sodelavcem SKSO za izraženo sožalje in za darovano cvetje. Marija Otorepec z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta FRANCA BAJCA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Vzdrževanje za izraženo sožalje in darovan venec. Bojan Bajec ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem skupnih služb in TOZD Posode, ki so mi v težkih trenutkih izrekli sožalje in darovali venec. Žalujoča hčerka Ljubica z družino Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Ta 3K£/»nj£ko(ni mah za otootje isti- rsis je izaeuho Pomauben za maše nadaljuje s- DELO , ZA NAŠ RAZVOJ, NAŠO PROIZVODNJO y PAEDEN PA BOMO GLASOVAL, PRJDSlMy' um ne izvaža, naj NE UVAŽA ! DEDEK, KI -i pobira M SVETU SO NAMI KAZE IN STAVKOKAZI-ZADNJIH NE MANJKA'. RAM R KRflMH •(trn vM^Kßf MU 'i, ® \ CENE BODO NAŠI NOGOMETAŠI J t V .ŠPANIJI PREVEČ FINI, BODO PRIŠLI! V FINALE ¡(SANO -krteREGR L it n) ^ „• | NAŠ ZDRAVNIK TEŽKO ' '/ '/.'/j \ UGOTOVI, RL/ JE TA ČLOVEK ■/ SCENARIST, AL I DRAMATURG J, CELO ‘81 LETO JE UŽIVAL KAPLJICE IN KAPSULE.DA 6A NE BI ZADELA K.'TO UGOTOVI ■ y,// KOMISIJA NAŠE DOMAČE SVINJE NISO SANO REJENE SO TUPI PRIREJENE IN UREJENE ! NOVOLETNA SREČA.-PODKEV ... ŽELJA VSAKEGA KONJA , PA BI BIL PRIMERNO PODKOVAN! Naš humor Tovariš sodnik, rekli ste, »Znano je, da so ljudje da sem zašel na stranpoti, v delovni sredini kjer de-Jaz pa vas vprašam: »Kdo lam, pokvarjeni. Ker živim je poskrbel za markacije med njimi, sem torej tudi pravih poti?« jaz. Ali lahko ostaneš suh, če padeš v vodo?« Po naravi je človek dober, tovariš sodnik. A kaj ko je tudi narava zadnje čase vse bolj umazana. »Svoja jabolka sem pošteno prodajal, nič nisem goljufal. Ker so bila zelo črviva, sem jih opremil s posebnim napisom: »Za ribice.« »Mara, ali ti mož pošilja marke iz Nemčije?! O ja, na vsaki kuverti.« Vedno, kadar sem ženi rekel, da naj mi da denar, je odvrnila: »Zakaj mi tega nisi rekel včeraj, ko sem ga še imela?« Zato jo odslej vprašam drugače: mi jutri lahko daš nekaj denarja?« »Obtoženec, storili ste kaznivo dejanje, ker ste si na vseh koncih in krajih izposojali denar pod pretvezo, da ga bo vrnila vaša teta... in ne izgovarjajte se, češ, da tako delajo tudi naši investitorji...« Mlada tajnica pripoveduje v krogu starejših prijateljic: »Včeraj sem imela ljubezenski sestanek z milijonarjem. V torbici sem pozneje našla petsto tisočakov.« »Neverjetno, celih štiristo tisočakov napitnine!« pripomni starejša kolegica. Pacient pravi zdravniku: »Kaj naj storim, impotenten sem.« Zdravnik: »Koliko ste stari ?« Pacient: »79«. Zdravnik: »To je v vaših letih normalno.« Pacient: »Zakaj pa moj prijatelj pravi, da še lahko?« Zdravnik: »In zakaj še vi ne lažete?« »Počakaj«, mu pravi ona. »Več jaz to počnem za denar. In če hočeš, to stane 500 din. Mladenič ji plača zahtevano vsoto, se vsede za Volan in čaka. »Zakaj pa ne odpelješ?« ga vpraša ona. »Veš, jaz sem pravzaprav taksist. Vožnja nazaj v mesto pa stane 500 din.« ČUVAJMO NAŠE OGROMNE ZAKLADE - BESED.' ^pxidcvc ŠjšniZ L. n. PR Sl SPOZNALI NAMEN RISBE OZNAČIMO S Htt m tlU. • iltl, ČE PA KOMU 6RE V NOS, OZNAČIMO r____ s ft« £ihm HU . . . IflOiLšt ŠALAVic Ji «do koWjJkii, /ril «modi ostrih. Aoutikcdwt,tž*nA>iČ........,JKRAPEMIH! Si /mjot nc /nooSiAni LkcUčAj /ML AOmWAs VmAjuu , /Ornika ! ‘f I (M' v i S ( 'Mi IMMO PREKALJENE,,, KADILCI, PA ŠE PREKAJENE,,, ...JEZIKE! W// i Štajerec prvi stopil na Luno, bi najprej pogledal, če na njej raste grozdje. Nekoč -so klečali pred bogom, danes klečimo pred dinarjem. Avtomobil je ogledalo standarda, obleka — mode. Počasi postaja moderen tudi razum. Žalostno je, kadar se nekateri proslavljajo s stvarmi, za katere se niso 'berili. Nevzgojen človek je karikatura samega sebe. Huligani korigirajo Damina: iz človeka se razvijajo nazaj v opice. Diskutantii si zaslužijo skupen spomenik.— lesen klopotec. Riba je žival, ki od trenutka, ko jo ribič ujame, dO takrat, ko jo opiše prijateljem, neverjetno zraste. Roka, ki daje, je vedno nad tisto, ki jemlje. Vemo kaj smo, vendar ne vemo, kaj bi lahko bili. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 1. nagrada 2. nagrada Za pravilno rešitev novoletne križanke so za izžrebane reševalce 3. nagrada določene naslednje nagrade: 4. nagrada 300 din 200 din 150 din Rešitve pošljite na 100 din EMAJL1REC do 15. uredništvo glasila januarja 1982. iutvio* AWEMÉlll fcASTtH). VVÍiOP UU£>\$,t VV.01E11 lí. MMt wacu CUAS & Pftl VtéE-uec. •nswMO-uMc,u£ OPEČENE EE.il NE U.EOUA PEVEC- FUS6A USTNAM) fcftEVQ ZENA TtEfcMlSlí.. 1M.AU A APftlStt,A A.EEA bOC.ftti.tVO V 2EMLJ1 SULADft* T6U HACATOftJftW EODU1V. V ISTM PEVEC SVEVEMS. NEEDMUl ViOC.Ott£tf¿ 1ZHAEUÜ.I tUVlAVlft VittWvodCff POUTUt Aloa ZOZEUA m piči PMStftN v tAN&Wt>EŠl} •nuiúaNA *A UtUV. i-AS uAASst OfckOMEÜ V ftWll V VULUAU mA SKU.UI V 19 8 2 ©e>tiuA Hoíeeca 1HEMA DEL, odrasla a ATA TfcOPS&A OVUAWA EUEMENV SVIOVLA auEto m. me rvoe.£c «blU-HUMA ETMLEfSl fiHEftlÉUl POPEVüM FramVíe N V AEUSÜA PUŠČAVA NAiSEVEfc, SVEDSlíO MESTO G SAMO ü PC,. 1NT6BES-S.U.0PM0ST IZ&A IAMTAW Hirtosmo TEEMOVAUil K MATICA 2.NANE6A WaStEE' UVA U06UE- NEC S10.EVJE N AtUMl NU ÜOPAW POD FftAvWZt li.ftW.0VAC. u ZENICA PU.M1S1U NASLOV M.U.A V %\\C\