i«u xvn. ? GeQ«, ho 25. MT«kn 1907. Ster.138. DOMOVINA 1 - - • "~A.itiikiibin^Hr *" j | Ml*»"tanibvta.ltomlitoanpil4i a"'Mtis.pfeHass ismag | VI i kuka vprstoajn. M js Mrii točke, k kateri ki ae govorilo tolikokrat pa tadi take po-vrtaš ia aspramiiljsao kakor Je rarao ta. Ikka ri, racimo, ikoraj pri aaa aa ■ona prsdsl.rljstl shods. kjer bi >e priilo k aklspe kros .arkeke meje" ia kras upiiliaja kmetje aao. kmetom Ja traka iiaigiti Ia vendar t kiatra aai kaet eetaaa povpraiao taa. kjer jo ML pmv paniH ai aa ei aao ae od drago atraaL V tavaooti ae pritknao, kje aae nai program. a da bi T anonitoaja, tega rarao ptani. Priiel aa ds prepričsajs, da js te Ijaki kari aa tal akodik la kragka ariMii. da a afitira ■Maka, al pa oila aa oaekao korist T asdaijo aavadao ja akad ta al saa , aaskijajo aavdaja čsvstvs. da sa savs- kar govorijo govorniki ia da m Jia kvaMai aa ta asaljin naje, Tako Jo T sidiljs, r paadsljsk pa prijaaajs sa aetiks, krsap itd. ter jik vihtijo tedsk vssk das Ji krak kakor n jik vihtsii ajihovi prsdaiki Bapradks. vsaj takega aapredka, kakav M lakko Ml ia kakor ga po lepih prograaih pričaksjemo, ai la sopet at Vzroki u ta m rssai. vprHaaJs a čistim srcem, da M Mta sisdstiu. ki pridobiva atnakaa Mandata Ce ai a. pr. kdo trobi, da boče pri asisa dsasiajea ssrodasa stsaja r »kovati ia reKti ediao le kaste, js to kratkovidsost sli ps aaaennaa, vodoma izrečena lai. kajti pri aas ia tadi dragod ai mogoče popotaosu izločiti ta referati eaega ediaega vpraiaaja, ker pri tea pride v poStev ftotiaa ia stotiaa dragik okolaoali Sicer pa moram priaaati. da Ijadje, Id to trdijo, aikdar aa dajo eolotaega okvira, kaj da na spada k sdisl rs-titvi kmstaksga vpraiaaja V dva ekstnma sajdejo ali vprstoajs aa akodik. Kmetski poloiaj •Uhaja sli tao okapao, da skoraj m prepričajo krnela, da je saaj najbolje, če čim prej igiae pod ssmljo, sli pa Mpastisirajo z dobro zverikeaimi besedama poalatalce tako. da potem U glodajo s ashsho oiabso, neopravičeno gesto aa drage stanove ia p reši rajo vsak blag namen, ako n ae kadi iz ajega vedao novo laskaaje pri propagiranja Pravilno hi bilo. odkriti kmetakim sloiateljem vestno in odkrito njikov poloiaj in nikdar pretiravati ae aa eaa, ae aa drago atraa. Beseost avojega pololaja morajo Ijadje sposaati potem kodo skntoli tadi vreaaiiiti dobre sa-svete. hi temeljijo aa izkatojak. Velika sap aka aala js. ds reto-jemo mi kakor druga vprsisojs. tako tadi kastoks, preveč abstnktoo, doktri-premslo praktično. Msjhen I Ponnm kraje, kjsr Jo Ml po-tovalai ačitelj is dvakrat trikrat, ia govoril o koristi gaojalee, s potrebi maaa. s nedoatetkik pri tivinoreji Vssk sMstelj Is ve, a zbsijis aalakatari, kar aima vsgtada Ss aaaj sspstoi so tozadevno gsspsdsreko-po-litičai shodi Kaj aam jstsrej treba pred vsem? Kato aaiega Ja pred nam lasti prsd očmi visoki dlj, da ivigasao pri ljadstvs la psssbej to dsmo strokovno ssskrsiku. O uj točki sa to pisni v ptajtojik čisskik. pssshsj pri razpravi o sa« ljadski Mi ia o tnkmn Mrtra. Ni li ad to tačka, da aa M to Jo ravno aplltoi sorska aaohrasbs , aea* za trajno sipalna pridemo nn bsljto pri tem. drago lopa teorija. Kmetahe Ijsdstro bodo aaobrazbe vedao reiitev. Ce aa stojala pa bo to be(j vpriasriskaM ss NUJsa Avstrijskem, Morsvsksm ta Čsikem, to as govorim o israssvstrij-sksm Imslljaas Nič bolj ae vlače pri ljndszvs kakor isker vzgled. Ako ka v vM rea vzorno gnojiMe, vasmi klsvi vzorni travniki, vssrna polja, vasrai vinogradi, pel« ps to teorstiisa la dakdja aatoga kmetijstva kvalitativas ia kvanti tati vao, da ae kodsmo toiili toliko o kmstski bedi. pa tadi ae o pomnajksaja msaaih ia dragih tivii v Teiko n jo izogniti pri »smotri vsaja kmetsksgs poiotaja vpraiaaja, ki pratren jsvaost to vti fesa, aamreč s iragiaji masa Tozadevno moje zirmaje js mogofe malo dngaeao, kakor ono nalik poslsaosv-hmetov, a temelji aa ttsdijs ia posaaaja kmstekik razmer vsaj večine aaie detoie v Alpah ia aa Kraaa in tnii deloma na Hr-vatekem in Ogrskem Vitek efekta aa shodih Je: aejo moramo okrasiti zaprte Meni p« n adi da ai ravno nsjhoijii prijatelj kmete oni. ki zapira ssmo meje, dn aastejs .draginja", ampak tisti, ki saj-prej skrbi, ds kmetje čim ssjvsč od tsgs imajo, a takaj moram odločno naglaiati, dn niso kmetje — mislim namreč nato male kmetije — tisti, katerim nosijo uprte mejo osjvsčji dobiček, ker se prodajajo prima blaga. Takaj je treba kmetom to bsij od pomoči, treba Jih Ja a vsemi močmi ščiti amas ti vi som je, sploh isteaziv. nega gospodarstva v nak strokah. Odgovoriti si msrsms aa vprkiaaje, al je sploiaa prod akcija talka, to zadovolji domač ta izveeai koanm Odgovorili ia na jasnem si pa moraiss hiti todi a ipratoajsa, al n stoja kapital, katanga M rajem pramičscm ta Dna ta mrtvsm poesstva ia al dobi psieg is vsaj majhme povračilo zasvsj trad, aaj js mlzr nak dstavec sva-jega plačila vreden. Maj taii kast Ia M TskaJ aaa Ja r večiai apodajsitajsrskik krajev popraviti na, psssn ia aačis reja, kajti skeje setoj aa odgovarja S^tHM IBM MMnJ( OWji M aora sbsljtoti vtpsrsdaa Ss teko dobra alt, ako »viaa pra- ... . * . , pa iu pit rasastnvaBja o poiotaja k rezsltata, to amas ilviaorejo, kajti ta dajo pri nek okolaostlk dvakrat vet, kakor priiilevaaje rti, pivnice, korase, ajde itd. HndnIJe Živinoreja ni podvrtona v toliki mar! elemeatuaim Aesgodam. Da n zmaajto tndi trad in rriija, to mi prisaa vssk pazaavalee kmetskk rsamsr. Zvito pa n istsisna vrednost tivlns, mnoiina tivine in relativna mnotiaa ostelih pridelkov, ker Jo tem aajii prostor, ki se bolj Pevdarjati mi pat ai traka, to n s svitono prodskeijo svito tsdi vrednost posestva in valed teti delo veliko manj. Velik krik Je s zalim zairalai-itvom ia kmetsko Ijadstvo. zadsji taa smo zadrega rji ae saradi stvari same. nmpsk zaradi propsgaade za stranko. zato pa je aittvo precej snostranko ter nn tej podlagi ae bodo aikdar spolnjsvnlo v polni meri svoje nslsge. Upanje imam, da n v teh rečeh v doglednom malo stranema ter dslnmo aa podlsri reaničalb potreb ta no is etranhanke kljabovalaoati ii aaj kmala prepričaaie, da je treba delati. to ie ae drag a dragim, naj drag palsg dragega in ne skoraj izkljnčno drag Le potom zboljiaaja vaek kmetijskih pridelkov ia poten dokrega za-dralaittva priborili kmeta tadi pot preko ravnik preknpcev k konznmentom in posshej v vojsihn zslotiičs. S tem pa astvsrimo temelj k reiitvi aaiega kmatakega vpraiaaja. ne to M pritisnil s dragisjo medtaa-stvo in iadsstrijsko delavstvo Politični m* V petkovi ssji drtovnsgn stota js od Hsvsga asato ta ad Kataa v DaMneiJi to I maja pri Pribmiičn. V načrte ja taii psstraaska praga ia Mstlks to Cr-somlja. Strelki m praračaaaai aa ail. anlitoji vlado a ta liliisln krajto ta lakJs zvsss s Dstairijs, ki ko imata v ataiaja vsjsks vsiiko vrad-nsst Tignisskl pnast pa taMgikal ako doM Ognko papalsami svsjs ca- V krti čati glasove, ki aM sičkajs a y Milili i [ "batom m Daaaja. ksr krič. aoc. straaka vvsga, kar n js aa litaMkia stoto (v aa-ozira); Borna« staji viijs ediaost v aarodaik vpretoajik. Ia trna ljadem n ssiesjsko klaajaja slsvsnski .sarodai" klerikalci s SaMriUsa ta Korsiosm nn ista. Ri čada, da m vzkaja tadi mad Storead sdlstsa sd- ss knuria staji aeaasitljtvo krspeneajo pa vladi ta aa« atos dahevMtaa. U tal poslanca StnIMJa ia Maadlta. ksr ste glsaovsla za predlog dr. n aaj rsvprsvljs r irluaia i ministrom Ts lakko stori list U sa-gsvarja pteaeniteikodakovniiko ilnk-cicko kliko nn PVMam, katsrn Ja aarod spravita v pegabo ta katera ja isgaMla tssia Ua mad ainilM Dsta-dassjdri jo Ma 18P7. poslal policijo v avstrijski parlament ta kaj toda. to ga pravi paiiamaatard aa aaiajs! • Ljsbljasskeas .Slovescs" ai aH kaj | sspisia^s iljsllis prsti .piidsbkvsm* Zato asvada — pasjo slov. aapredao dijaitvo — ta te peovke pobirajo s sajvsčjim slitkom asaiki listi. Toda ni Ijadje nn Slnvnskam sms slepi; teki shodi In prireditve bodo snknt odprlo o« aajlirlim slojem ljadstvs. da ko sposaalo frivolno igro aiov. ds-bovnlikik politikov s naUmi aaredaimi potrebami Zato imajo ti prsteatni S mritVVni-- zadovoljni aemiki •grard n. Čeikem. Gotova je. d. ko .grnrnik pootencev o Ceikegn V SgMtaa drUvntM .bom M » a VekMtM hoobtortiHl padM«,' I kmeti smaiafajii aorolali, pdMtjsa M »diodo MktM .boljtel fcer M Misli aokea aaMHkl pod.aak.-fMar.ti loj pMtttf. t«m° je ptlUMkMim« T IT*- bo Vkkerlo aa ta m " udli Mi aifadko prti krstlk, ;o ob. - Ho Hemikeas kodo prask. tkii Jo preporodi. MJ**' tvoriti aa javnik skodikt aaiaj pa m dajo, ia ho predlagali r radtMrtr sklicanem dr- iaaje Poljakor. - PirtBjSllki moji pred aploiao rerolaelio. LJsdstvo je aila aeaado-roljao a vlado aedaajega kralja; po ook dateli vre ia ae pripravlja krvav upor Baje koto proglanili repoMiko. Katoliiki akod aa Daaaja. O prvem alavaoataem zkorovazjz jo priaeaal .Sloveaec* od 1». t m. porodilo, ki je rredao, da ae rovanja je predaedonl drtavai poslaaec Povte, ki ja v avojom govora dejal, da oddaj kmečki podand aa bodo ve« proafli, ampak saktovaH, ker imajo ve-čino t irtavaem tkani. Poslnaee dr. Dreiler jo govoril o demokratiairaaja čioveike dratka ia apodbajal aa delo-vaa jo ia .kričaaako demokracijo". — Demokracija, katan Jb dr. Dreiler mialO, ai kričaaaka demokracija, ampak klarikalaa Laegerjev. kričaasko-uoci-jalaa anaaka, katan aima t krKaaake demokracijo r.lkake aaatt Kridaaake demokracije aoodvinau ai ikofov ia viaake dnkovičine * lv-atriji aiamo alkdar imeli; pa« pa obrne ji taka atraaka v Italiji. V tej itn- ja delovalo ie io aaiavaa veliko Ke-vila aiije duhovščine, H Jo aama v vlakih gmotaik ratmerak ia ve, ia n aitjim alojom man aamo a tam pomagati, da ae aaiaa breaobairaa boj proti vaem iakoriHovalcem dobvakega, kmečkega .ia adeaega praletnrijata. Ta kaj aa aikakor aa prothri načelom krična> ra, pat pa Baaprotaje intere-aam i* lov, viaokik cerkve.ik donta-jaaatvaaikov katoliiko cerkve ia kato-IMdk aamoataaov v kolikor ao ti vele-pooeaUiki ia kapitaliati. Da ikatovaki ia ismsstssski ralepoaootaiki avoje delavce ia aalattesce ravao tako tla bo plaiajojo, tli ia govorimo a delavci, ravao tako odirajo kakor ajik groforakl ia Morski tovori«, o tem aam dajejo nuiigljiiu dokaze delavako mezde, logarake la aradaiike plaie Baj">oga-tejiega »adlkoSjztva Avstrija v Olo-maca. Olomaiki aadikof ima aai pol mUjeaa dokodkov aa loto, delavci aa ajegovik poeeotvih pa dobivajo tako pregrekao aizke mezde, da tira v aaj-vodji kadi ia ai romati va Kaklen jo krManaki demokratizem UaNJaaakega ikota v przkzi, vedo aaj-MJe kmetje, ki prebivajo v aoaedztva ajegovega velepoaoatva v gornjegrnj-kam okraja. Ti ao akaaili aa urnem aeki ia ja velepoosstaik ia kapitaliat naproti delavca ia malem, kmeta pnv Uko uskifen la krazobzirea aaj te bo krtiaaakoaocialai ikof Jeglič ali kak aamtti kana ali pa Ud. Italijaaaki krKaaaki demokratjo aa aaatopiU torej tadi proti cerkvi ia cartvenim lustojsnstvsnikom, v kolikor aa ti kapitaliati ia kjer delavako aloje odirajo. To ai kOo trm cerkveoim mogotcem po volji ia dosegli ao takoj, da Je papet prepovedal katoiiiaim do-kovaikom delovali v vratak .krKaaake leMklMfe" taHferjeVt krič. aoelalti Kratki, kateft St aa. Itioliškem iMk imata, vali »Mbukt temoktNUt". J* H ikofom. Opatom It eeiknHh vitek hk dootaJtMveaikoa Ijokt Me It |W. koral rfttaboica. ta atrttka ftlri pat kneu Al UtcbtenlMM. la ia 4«| ne bo vršita te avoje misije, bode počasi livotarila in nnudnje — uapala. To pa ae ie ne sme zgoditi in ae menda tndi ae ho. Začetek Je lop, aedaj treba umo po tej poti pogamno nnprej! Slovenske norice. Štmjarcka. — Volitve v eenllno komisijo u mesto Celje dne iS., H. In 27. novembra t. L Nnii k.ndidntje so: r I. rnsredn nnmentnik: dr. Juro Hrziorec, odvetnik. Celje; v II. rnz-redn sd: dr. Josip Knrloriok, odv. Celje; n.mestni k: dr. Ani Schvib. zdravnik. Celje; v III. rnzredn od: Joži p Smrtnik, knjigovodju v Celju; nnmentnik: Anton Joit, c. kr. profesor, Celje. Volilnice z legitimacijami u lahko oddajo pri dr. Josip Sorneco. a d dni Hrt in sd norbrilra. U lieet vdU dne * L razred 1 ada, dne t». O. razred 1 nda in 1 aa-in dan 30. aoveabra m. razred * esmsstaika Tali ae vedao od t,—-lt. are dopoldne in od 3.—1. popoldne an e. kr. iaapektorata r Celje HagMrdaaa lt. n. aadatropje oseba« ali pa piaaaas a kem. da ae poOjejon iaeai kaadidator izpolnjene in podpi-aaao glasovalce a legitimscijsmi nad aa adds*: C kr. roHlai komisar za r eenilno kgaiaijo v Celja lt, U. aad strop je Spo-aastarljeoi kandidati ao: T I. razreda t ada: g. Aatoa Taradak.trgovec, fisksr, g. Martia Vrečke, krčmar, Vejndka skrila; r II. razreda 1 ad: g. Josip Siren, inpaa r Žalca, 1 na-aestnik: Ati^ie Fraac. krčaar, Rečica; r III. tadfada t aaaeataika: |. Igaac Cnjken. pooeataik, Teharje, Mihael Je-ssviek. e. kr. notar, Vransko. — Podpisane glaaovaiee a legitimacijami rred ae lakko oddajo r pisarni dr. Joaipa Straeea r Cstjn. — Ia dradka ar. Cirila la Motala aakrali ao gostja r goatilai gosp. Ftaaea KodSdsstija pri OMj« d K. -Ooetiisiike rsčssske listke r prid dtatke ar. Cirila ia Metoda vpeljali so v Celja nnaledeji gostilničarji g. Frane Koatdeati. goatiloa .Mandat doa", .Stataa klet' ia ,%adt Oran". — zahtevajte T vaak goatilaak, aakajate. — b SkoQoraal. Včeraj - v aedeljo — ijatnj se je privlekel ia gozda k poaestnikn Čepela nek meietar Prane Lipoiek. doma u Oplotnice ali Konjic. Iael je tetko rano na ptsik. Pripovedoval je, kolikor je mogel vsled veliko oslabelosti, da se je vozil iz Csljs, kamor je gonil iivino, i nskim nesaaaia človekom, kateri pa ga je Miau Škofje vosi aspsdel in ms pognal krogi jo prav pod srcem v telo, nato pa ga oropal. Vzel ms je pa le lt gld. in knvelok ter gn nnto vrgel z voza. I.ipoviks so spravili v celjsko bolnico, orotaiatvo pn bode nadslje preiskovalo ts skrinosten slnčaj. - — Is Vojnik s. Vea. ds se povem oič novega in nič nezasliissegn. saj je splodno znano, kako ae obnsis nata kstoliiks dabovičiaa napram ljadt-tve. — Mlado kaplaoče si drzne knr tikati kakor kakega pastirje na psii — vsakogar. Preznačilno je to za izobrazbo in čustvovnnje teh ljudi. Zadnjič pridem enkrat po drtavni cesti proti Vojnikn in vidim, knko pride mimo dobroreje-nege in toplo oblečenega gosp. kaplana, ki se je um sprehsjsl ia molil iz knjige — starček sedemdesetih let in ga lepo ponitno pozdravi in ma po-Ijnbi roko. Seveda so gospod odzdravili — kskor se milostno stori manjvrednemu človeka — in so začeli z njim nagovarjati se. M o* je drtal ves čas klobuk v rokah in dvigal roko s klo-bnkom tnko boječe, pa se ni opal pokriti dasi je nensmiljeno bril oster sever. Gledsl sem ta prizor več miist: mlsd kaplan v svoji nenmnosti in so-rovosti in sivolnsi starček pred njim v svoji preprostosti in poklsvnosti teko ponižan! Ali Vas ni sna. gospodje, sli je to Vata bogoslovska vzgoja, ia tako blažiloo vpliva aa Vata srca nask sv vera, ki ga oznanajete ln dobri čaaopiat, ki jih čitate in iirite. »Za Ijsdsko knjllaleo .Prosvete* v Nori cerkvi pri Vojalka je daroval ssi rojak g. profesor Virbsik v Novem mesta 10 K, za kar ma izreka odbor iskreno sahraho. — V Tojaika priredi v nedeljo, dne 1. decembra v proetorik slovenske iole po jntraoji mati potovalai ačitelj g. Goričan poačno predavanje zaradi ksr Is laM^opssarjsmo saak pogora 'lata aedeljo po-A ari v IsU. Pričnkajeaa, k vataik in pnkoristaik se- saj se gre pri tea le za kmečke korist ik občia, sa katsre ae Ssaaje io la Fraakslsra la Sovoeerkev se vrli enak pogovor v nedeljo, dne IA decembra ia sicer nn Frankaievem dopoldne, v Mori cerkvi pa »opoldne. — Is Msd rja. Poročila se jo gen. Asa Staler, rria aandojskinjs ia sa-prednjskinjn s g. Iv. FMMaikoa. »el v Pkbsrkz naradajsklaji kličemo: Ne zabi svojags naroda v tat-aea Koratsss. Bilo sčočao! Pogorela ja v sredo po aoči kila gospe Briiaik v SaHaaja. Saai se, da je sekdo talgsl se je g. nčitelj v Sns itn— s gsspico Asico Horvat, učiteljevo hčerko pri Sv. Bo-aedikta v SI. g. — Rov saodnli Meseca aaja prikodajsgs Ista bo dsla avstrijska aa-sopatas sprava v promet pet aovik brezdlaaik vrst saodaika. — Kavo dopisal ee po t vinarjev so isils. Ns nore dsptssiee se ko dsls ved napisati ksr jo prodaja sina na-dstjeea sa dvs polovici, sa katarik aao sa bo dala tadi pisati — Oassfsm ja bU v Slov. Bistrici Fr. Gajiek, posestaik ia krčmar v Sp Poljčanak k 8 tedesskeas zapora in too K kazni ker jo prodajal r svoji goatilai meso crknjenih, oziramo betaik tirali Oboo jena je tadi njegon hčer Aaa k lOdaeraema zapora ia 100 K kazni — Gajiek je prirejal aroj das romarske vlake v Marijino Cdjn, pozneje ps as je odvzel ta pobedao industrijo, ki nese veliko dobičke, Inperski inpnik Medved. — Kake alsUJo v iestlenarskans okraje o lodkarja, o tea priobčimo r prikodoji ttevilhi ssisgs lista tns«-len dopis. — Gonjeradgoaskl okraj kočo imeti aaU dopisnik kranjskega .Slovesen" popolnoma sn .Kmečko sveto"; povdsrjs ts izid tadajik driarnozbor-skik volitev. Toda gospodje siso račn-nili s Roiksrjevo .delanostjo" in odsbnostjo; priobčojemo io v nekaj itevilknk glasove ia gora je rad gorskega okraja, ki ostro obsojajo Bodksrjs la t njim prennpeto stranknrstvo Kora-ičeve Kmečke svete. — Poznamo a. pr. v gornjersdgoaskem okraja kmeta, kateri je irtvovalaaisvolitsv Boakarjevo nn atotira kroa (kaj pravi k tema .Sloveačav" veleča-stili dopisnik?) — a ae sedaj bridko keaa in jezi dn je toliko žrtvoval za človeka, kateri saatopn brezdomovinstvo in kotori sedaj nndi kmetom le prazne besede. — Ia gnrajeradgaaakega okraja. Dopis v .Domovini" ite«. 136 z dne 18. novembra o naiih .dičaik* poslancih > Boikarja in dr. Koralen vzbndil je po naiem okraja občno zanimanje in vsestransko odobravanje Tems hujskačema, ki aamesto, da bi kaj delala r< avoje volilce ia aaie narodne koristi kodita le ksjskat po dragik okrajih proti Ijsdem, ki se zs nss brigsjo, delajo is tsdi ksj dosežejo — povedsla ae jo eakrat resnica v obraz. Zlasti g. Boškar as jsko moti če misli da je bode on a svojo strankarsko politiko osm Slovencem gornjeradgonskegn okraja pri-kapil. Bodi ma povedano, čeravno smo ga — ial prevarani — po ogromnej večini volili da amo gn spoznali in se prepričali v kratki dobi ajegovega slssčevsnjs, ds nimn ognja narodne ssrdsiesosti nima Ijnbezni do materi- segn jestka in ddkdia asrodnik svetinj, aa SS nslečsjs dosti od prsrsgs dr. Ploja aaa pa .orjsk" Baftar niti vndta ai sdvesati ijtgonk topifc okraja, aa ka nikdar posrečilo Kaj js stsrfl la dsssgel n aaa dr. Plsj, tovsao Is ai la ta tadi lakka BoStarja povemo, ds gs ie kdaj veter v asi kraj printss. Dali pa sa aa ta rndnaeti tadi Is aali iapaai Ds. kridka as ss vsnU pri volitvi tsgs čtoveks. On vlads vsvsjlep Is mastne dijeta - od ksierik st niti ■e epa dati r aaie nnrodne dasi js dobil v poHtaienk n oič in zopet nič UM K. Prebivalci ob Meri trpeti ao le-todnjo pealnd vsled povodnji velikansko ikodo. Obrnili aao ao na psalaaea Boikarja a praiajo. da jim ispsalaje denarno pomoč. Kaj js storil? Triod pritiska ti ja Ikodo risar nekoliko pota stavil ja predlog v tbork, kata- vi 11 Ia to ja bila vsa sjegora dala Zdaj pa n izgovarja, da aaa oblasti aise saklosjese in raled tsgs al aU podpore. - Kdo ss aa aaajs? Ta ss pran volilce sarsvnost u aorta imeti Nn akodn v Verteja ps jo Io celo kvasil, da ta ai kila ajagan strsrll Toliko ss daaaa, ako pa aiUto naprej, po dragtkrat reč tsdi jaz dragi knnt Opoabn srsdalltva. dajemo ta iopis sespraaesjss nna jo doM. ksr js pnsaadilsa mUljeaje aod 1 okraja o Boikarja. Svita nI — V Stadeaelk pri odpre s 1. decembrom psdtai and. V področje aoregs poitaaga arada ipsds vas ln občinn Stndoad. .KaadUaa n odgovor Koikarjev v .Slov. Gospodarja" tt. M nn napade v .Domovini" jo to, dn ki bil Boikar takoj priprarijea brata in so rojaka zaviti vrat, ako bi ao ilo proti njean, a taka relepolitidan in zn Slovence v gorajeradgonskem okraja pomealjira obravnava, kakor je bila proti Wrataebkn, seveda ta Boikarja ni nič. Seveda. Boikaijen rodoljnbje tadi ne segn bogveknm ..." tnko nam pile narodni kmet is gonje ndgotmkegs okraja. — Stavka aa mariborskem oči-teljličn se je raiils, kskor sao pt~ ročsli, r petek, ts Slorenco telo ue-ngodno. Nemičino in tealjepiije bodo poačevsli v 3. in d. letnike začasno gimaszijski profesorji gg. Fink, Marti in Hofler. Sloveničino pn nsj bi ie nadalje poočeval — Majcen! — Pobegnil je is Maribora kaznjenec Florijao Bončar, rodom it Ljubljane. Bončar je telo nevarna tat, bC je ie llkrat kasnovaa zaradi tatvine. — Načelnikom mariborskega okr. zastopa je izvoljen žapan g. Iv. Schmi-deter, podnačelnikom g. J. Bancnlati — Zaprli ao r Maribora odretn. sradnikn Ferd. Schriebln, kateri je bil nastarljen r Feldbaeherjeri pisarni, snroljo raznih goljnij. V to tadero so vpleteni ie takonakn Tkalmans, agent Koren in neki meietar sa prodajsaja posestev, Kokavec. Tadi vae te ao vseli pod ključ. Gre te zlasti za zavarovanje mrtrik in je kndo oikodovana moravska deiolaa zavarovalnica. — Iz Harlkara. .Slovenska" krič. socijalna zveza bo prirejala poljadna predavanja v prostorih — katoliškega (nemikegs) delavakegs draitva v Maribora Zakaj ae v .Narodnem doms", kjer so gotovo lepii prostori? Prvič zato ne, ker ae goepodje boje kontrolo pri tvojem tapeljevanjn is farbaajs tjdMH, Orbiti pa asta i nsll nariktnkl Asvsadtt dsfcovtOkl trtčaaski stdjsld r M- - s-smr i_ -v- . .1 - ga* • osma ■ras« tnl tv j■ agaasnasMHd. js Ml vdanj sklai V odkar — t__j|_i jLa^ji at, a. Ml lATVtJMl MUCU gXMpO*JB. V. ITH Mlakar (dakavaiaX prsdssdnik; sdksa- niU: dr. KovnBd (dok), dr. Hsksjsc (dsh.), dsA odbornik tt. Bobič, Pratanr, is pas t Mirri; LsHaft, pitulalk v Orodja; mlati dr. VntavM; psaar Thaler is St Iljs; sd- pri St Mn; Fr. Iaskorar, odgovorni sreda ik in kapaik Mariič. pregled ndaasv: dr. Modvsd (dsA) la Fr. Spiadler (dakX - Ta pnpand .Slov drnttva" v .Dskovailko dnttn" js bil asčsa, ker je bil nasasano dslcs-čssea. Ns apetit novoizvoljenih odbornikov je sbsnvsajs dobradojao vplivalo; da koda aa sle rensko politiko v asrikorskea okraja ia aa Sf. Stsjsr-sksa. ta js drago vpraisnje — Umri je v Gradca M v« rav- Jsrij ! — Uad Ja v Gradca bMi tts-jeraki det niasitalk lana Kkbock. — V .aodaindai panorami" v Grndsn so' bilo aiaali teden rasstsr-Ijese slike is Zg. Sariaske doUae, posebno Is Logarjeve doline in rasne slike is Solčavakik plsnin, ki ss zbndfls toliko snniannjn in obindovsnjn, ds js moral podjetnik podaijiati rok razstav-Ijeaja. — Zblaznel je as Dsaaja »pokojni hivii vitji inienir is Ptajn plem — Pni Izssljetsnjea v Ameriko svari saarilki sloreaski rojak g. Fraa Sakssr v .Slov. Nsnda". Viled pomanjkanja denarja, katera jo nnstslo v Sov. Ameriki, ao aaprie anoge tovarne svoje deiavaiee, ker ae morajo plačevati delavcev. Ljedstvo beti tra-moaa ia Amerike; vsi psrokrodi to nnpolnjonl Nnj tedsj vtnkdo srni rajske pred izšeljeratjem v sedssjea časa. — Ljshetnjlv Inpnik. Pred okr. sodiičsa v Logstcn je Mi obsojen inpnik Jnrc iz Hotedriiee, ker je na-padel. snnil in s tolkačem(l) poiko-doval starega mods, kočarja Bapsiko. katengs jo v .Domoljaba* aajbri J are obrskovsl ia se je priiel vsled tega v ispaiiče pritožit. — Ta-le Jarc js rredea bratec aovocerkovikega ka-plaai Loskarja! — Ha kmet IoU aa Orna je iaeaoraa ndjaaktom gospod BadoM Zdoliek. dotdaj potovalni nčitelj ns Primorskem. — ta Klerikalna in narodno napredna stranka sta sklenili kompromis t* volitev tm-paua, vkljab temn, ds sta hodils posl Pogačnik in vodjo kranjski! Nemcev dr. Egger na Jesenice krpat nemiko-klenkalno svežo. S tea jo Inpnik Zn-bnkovec, deloma popravil krivico, k» tero je delsl občini t svojimi spletkami v gospodarskem ia tadi v aa-rodaem ozira, kajti apozaanje, dn kri ni voda, jo priilo veliko prepozno v betico tega klerikalnega faaatika, kajti Nemci ao priili z njegovo pomočjo do take moči r odbora, da tndi zdrnieni slovenski straaki brat Nemcev ae moreta voliti inpana. Sicer ae pa o prihod njosti Jesenic ne da Bič zanesljivega poročati kajti ta aa gode čadetl Samo eno prosimo rodoljabe iirom slo* venske domove, prosite Boge, aaj vJiii vzdihljaje jeseniikih tnpljenov: .Ksgs, lakote, njake in rasaik Zaba-kovcev, nit aaa — a goapod amen". L TlamlH oo tatovi t traiko (. Guriei 11 odneeli denarja ter peituik mak t vrednosti 373 K la vedno razsaja t Vi-y«nki dolini. Polet tega pa «e je pojavila ikrlatiea t ftempaaa. Oaeku ia Oaatjaai. Svetovne vesti. — Velik pater je divjal t gledaje Min Sarajeva. Pogorelo je 14 Mi Ikode je n 100.000 K Zgorel je tadi aek gostilničar, ki je Sel po nnj denar t gorečo gostilno. — Cerkev je pegenla v Tričah aa Hrvaikem. Zvonovi v svoaika ao m vsled silae vročine stopili. Nekdo je is kadobije saigal poleg eerkve stoječi — Velika tipaiHao V Žeeevi aa Svteankem je aaria baronica Bot-scbiid ia sapoatila aamo — m M» joaov kron. M milijonov kron je zapodila meete — Bnavlak je povedi v St Ujm pri Sovernika 16 letnega maa poetaje-aačelaikovcga, Karta Littveida ia td. tavaja Braadatttterja. — Napad v b navlaka. Bliia Hinatra aa Nemikem. je vatopU v kapo I. razi. v katerem se je vosil trgovec Kaka. navidezni iolezn. revisor, M je pogledal trgovca vosai listek, potem pe ga je s revolverjem prisilil, da ma je izročil ne deaar in drago-eenosti. .Bevizor" je zginil. — Polno ao občatili v ponddjek v jatai Italiji Vae prabivdstvo je zbe-talo is kil ia ostalo navzlic dabema usmtnn <«t toč pod milim nebom — Pn« podrite«* i a Uril te je vrfBa v K oliva pri Pragi velika de-mamstracija delavstva Udeletilo ee je ie več tiooč delavcev. Nemirov ai bilo. — Ogreti tnbsksrjl at kodo ameli več Ubirali v prodajalaab ssaodk. Mi-aldmdn ie odločilo, da se mora prodajati vaaka smodka poeebej. zavita v teaak papir. — Mrvaiko delavce so začeli aa Weatfalakem odpadi ali ia izganjati, to pa zariti izgredov ia razaik — Svetoče granate. Francoski linti poročajo, da ao delali fraacoaki topaičarji v Lorijeotii poekeae z novimi granatami, ki svetijo, kadar ae razpočijo. Te bi kaaale topničarjem cilj tndi po noči. — Pnvozae cene je zviiala nemika parobrodnn drulba Hamburg-Amerike Linie za potnike III. razreda, ker so začeli delavci vsled denarne stiike v Združenih državah trumoma supničuti Ameriko. — J uit a telesalea je doaegla letos ie za 6 miljonoi- kron več dohodkov ko luni in to vkljub dragi ieleznični zvezi s Trstom. Imelu pn bo tudi aamo sa poviiaaje plač ualuiben-cem za pet milijoaov kron več izdatkov. — Zaradi pedraie«ja Mrli so demoastrinli rudarji v Kladaem nn Čeikem. 100 iandarjer je komaj spraznilo alkt. V Pribrama ao tndi radarji demoastrirali. isto v Rakonicab, kjer ao potrli nekuterim trgovcem Upe. — Pristno nvstrljako! Koliko nepojmljive neomnoati je zgoičeae v tek dveh besedah, aam priča dajatve, da Mri aa Dunaju, v prestolaici mno-goaarodne naie drtave tO tiaoč čeikib otrok, katerim ne duje ae mestna občiaa, ae delala, ae driava aiti jedae čeike Ijedake iole. Pa to ie ai dovolj, čeiko draitvo .Komeaik*" vzdrtajele JS let aeemrazredao privetao čeiko ljudsko iolo in n bori ie četrt stoletju, da bi tej avoji ioli priboril pravico javaoeti — pa ie vedae ssatoajl Otroci te iole morajo konce« vsakega leta potovali aa Moravsko ter napraviti tam na kaki javni ljudski Mi n čuikim učnim jezikom izpit da dobe veljavno šolsko spričevalo Na istem Dunaja, ki je take neguutdjuben proti otrokom najbolj izobralenega in največ krvnih ia deaaraih davkov plačajočega naroda v Avstriji. obstojiti pa po oaa trika ia taa Mdevake-tartka privataa ljudska iola. katerima je dala avatrijaka vlada brez vsakega boja ia pomisleks pravico javaoeti. — Proti ieosemcem. Grkom ia tarikim Židom apolaaje Avstrija doliaoeti gostoljubnouti, a tvojimi mnovi postopa pa tako, kakor bi jim hotela aatreti vsako iskrico ljubemu da skapae domovine! To je — pristao nvutrijiko! KUiabetla Cesar je ltiočil na pruiujo madtarakib vivkji pVmeiitatiaj vae predmete. katere je rab la pokojaa re-aarica Elizabeta, madžarskemu narodn v la-t Otvoril se bo v dvornem grtdn v Hudimpeiti za te predmete vsem dostopen muzej. - Strahovit umor. Nek trgovec i.iirk iz Chnrlottenbnrga je. umoril avojega očeta, njegovo gospodinjo, leno svojegn brsta in le jedno iensko. ki je prihitela na pomoč, nn to pa je Sel nn pokopališče in se je tnm ustrelil. Hotel je imeti od svoje rodbine denar, katerega pa ni dobil. £oVs)(i Voz (Jagdvagoo) eleganten t i H sedeti to po eenl sit preda pri 3-1 toni OipnMiHi trfrici ■•vnloa ob Satvi. Blagajničarka' slovenskega in nemikega jezika zmotna in tudi nekoliko vajene hit prodajalka se sprejme r trgovini meianega blaga ■iMvinao St fialakap Šmartno pri Litiji, Kranjsko. ® £cpo stttoVftjc i ekaujrtr ii 3wb ptrdaobe. koklajaHi jamkM otdui i kiti M. II aa Rlafl v Celje. - IV trnbnoatl ae Isvtjo r i Mairt. aU pa tri a*». ■lil. ki aaaaaja Dekilleijeva aaaaa tt t. Stanovanje a tveaa »bui ia pripatajMlal pa«k