I» kmetijsko zadrugo
JlAi
Z.O.O.
poslovalnica fiGfilfl
tel.: 0601/73 524
KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE, POSLOVALNICA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO, GRADBENIM MATERIALOM, TEHNIČNO ROBO, KRMILI, SEAAENI, GNOJIU ...
VAM PONUJA PLAČILO NA ČEKE:
nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na tri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke
BREZ OBRESTI!
Kupcem nudimo potrošniška posopla za belo tehniko, gradbeni material, orodje... z ugodnostmi:
-	poljuben polog
-	število obrokov od 3 do 12 mesecev
-	minimalne obresti
ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km).
kmetijsko zadruga Izlake,
MALGAJ


ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj in kupi CIAO zdaj.
CLIO
že od 1.337.400 SIT dalje

RENAULT
KREDITI, LEASING za nova in rabljena vozila.
TWINGO 1.405.000 SIT
R-5 PIVE z novim motorjem 1.400 cm3 60 KS, katalizator že od 1.073.812 SIT dalje R-19 Od 1.816.633 dalje
VOZILA NA ZALOGI!
RABLJENA VOZILA: (z garancijo)
- CLIO RT 1.4 1/91	* RS CAMPUS 5V 1/93
: 51.500 km 1166550 SIT	44 000 km 968680 SIT
ŠKODA I35L 2/91 26.000 km 623.700 SIT * R-5 CAMPUS 1/93 10.500 km. 995.482 SIT
AX 11 TGE 4/90 50.450 km 798.000 SIT R-5 CAMPUS 5V 12/89 52000 km 685.650 SIT R-5 CAMPUS 5V 3/90 39.600 km 735.000 SIT
LEGENDA: * DODATNA OPREMA
Prodaja: 0S0W03, «rojs: 000,«,-^
• UVODNIK •
V preteklih dneh smo častili kulturo, Prešerna - bolj kot ne kulturno, seveda. Kaj pa v vsakdanjem življenju. Jo znamo častiti? Pa Prešerna? Le kdaj smo nazadnje vzeli v roke njegove Poezije? Jih sploh imamo na naši domači knjižni polici?
Kulturo ne smemo zbezati v en dan, v dan, ki smo ga v Sloveniji uzakonili kot praznik. Kultura se odraža v našem življenju. Kulturnem odnosu do družine, sodelavcev, prijateljev, znancev. Kultura je lepa zahvala ob prejeti čestitki, prijazno napisano pisemce brez napak, kulturen pogovor po telefonu, krepak dober dan, ko stopimo v hišo. Kultura je drobna pesmica, ki jo zvečer preberemo malčkom pred spanjem, je nakup dobre knjige ali plošče. Kultura je obisk mestne knjižnice, ogled razstave ali predstave za svojo dušo in ne po prisili. Kaj vse je kultura...
Iskrene čestitke vsem, ki so ob letošnjem prazniku posebej praznovali - s priznanji za svoje prizadevno kulturniško delo v roki.

mUk
LADKO KOROŠEC
NASLOVNICA: AD Uroš Klemen FOTO: Tomo Brezovar


V ogledalu: Avgust Gianini
Počastili smo kulturo,
Janša in Podobnik v Trbovljah
Uspeh hrastniških kemičarjev
TD Golče
Grdi, umazani, zli (!?) - II Ladko Korošec o svojih lepih potih Literarna priloga LIST
Najboljši športniki Trbovelj
Sašo in Oto na Slovaškem
Plin je eksplodiral
Prešeren bi bil vesel (predstavitev vseh zasavskih nagrajencev)
Nagradna križanka
Si °Rbd“č" "aŠih krai6V

IIIIIIIII
mm.	1

KOLEDAR
DOGAJANJ
31. januarja - Bančni avtomat pri zasavski Ljubljanski banki je poleg tistih v Ljubljani tega dne še edini v Sloveniji, ki poleg tega, da lahko varčevalci preko njega dvigajo denar, omogoča tudi plačilo položnic in nakazilo gotovine. Ob bančni kartici mora imetnik tekočega računa poskrbeti le še za svojo osebno identifikacijsko številko.
1.	februarja - Zagorjani obljubljajo, da bo s tem, ko se bo S veina kotlovnica izločila iz S vee, konec nenehnih težav s cenami toplotne energije. Odslej bosta tako proizvodnja kot distribucija toplotne energije v rokah enega. Ali bo to mešano podjetje, katerega eden od partnerjev bodo Slovenski plinovodi, ali bodo za to podelili koncesijo oziroma prenesli kot dodatno dejavnost na občinsko JKP, pa še razmišljajo.
2.	februarja - V Trbovljah le nekaj dni zatem, ko v Hrastniku proglasijo najboljše zasavske športnike leta 93, podelijo še svoja občinska priznanja. Nekaj imenje drugih, naziv najboljši športnik 93 pa prejmejo: Nina Podlesnik, Sašo Korbar in mladinska strelska ekipa Alojz Hohkraut.
4.	februarja - V Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku predstavijo svoj razvojni dosežek: polindustrijsko napravo za proizvodnjo prehranskih fosfatov. Napravaje rezultat osemletnega dela, vse skupaj paje TKI indržavo (s tretjino denarjaje napomoč priskočilo ministrstvo za znanost) stalo okrog 700.000 mark.
4. februarja - Še en dogodek tegapetka v Zasavju: v Zagorju po dveh letih ponovno dobijo okulistično ambulanto, ob njej pa še optiko in t.i. sobo za aplikacijo leč. Rezultat prizadevnaj zagorskih borcev, upokojencev in invalidov, investitorja DL Contact in "gostitelja". Zdravstvenega doma Zagorje.
7. februarja - V Svobodi 2 v Trbovljah koordinacija opozicijskih strank in podružnice SLS po Zasavju organizirajo večer z Marjanom Podobnikom in Janezom Janšo.
Polona Malovrh
UJAQ3J00V
A V G U S T GIAN IMI
Avgust Gianini ima zelo lep glas. Celo po telefonu. Tega seje gotovo zavedal že v mladih letih, saj se je že pri šestindvajsetih pridružil pevcem hrastniške Svobode I. in ostal pri njih vse do danes. V zboru poje drugi bas. Je med najbolj aktivnimi in rednimi pevci, zato so mu ob letošnjem kulturnem prazniku podelili občinsko priznanje osmi februar. Ponaša pa se tudi z zlato Gallusovo značko.
Rodil seje pred 58 leti na Bizeljskem in s petnajstimi leti prišel v Trbovlje v rudarsko šolo. Zaposlil se je v hrastniškem rudniku kot jamski kopač. Zadnjih trinajst let je opravljal delo nadzornika, zdaj pa je že devet let upokojen. Z ženo živita v bloku na Logu 7, v centru Hrastniku, zato se rada razgibata na svojih dveh vrtovih ali se odpravita z vnukom plavat. Pozimi večkrat tudi v bližnja termalna kopališča, najraje v odprt bazen, da se človek med plavanjem nadiha še svežega zraka. Na zdravje mora misliti, saj je že imel težave s srcem in ožiljem, ostala mu je sladkorna. Zdaj se počuti mnogo bolje.
"Na vse težave pa pozabim v zboru, kjer je enkratno vzdušje. Veselim se vsakih vaj posebej. Z Zvonetom Bidermanom sva najstarejša člana, vendar tega sploh ne občutiva. Vsi smo kot eno - skupina dobrih prijateljev. Povprečna starost je sicer 40 let. Po družabnosti pa nas pozna cel Hrastnik z okolico. Te dni pripravljamo pustno veselico. Ugotovili smo, da plakatov sploh ne rabimo, ker so karte že sproti pokupili..."
Še več priprav bo zahtevalo praznovanje 70- letnice zbora v aprilu. Avgust Gianini bo gotovo med tistimi, na katerega se lahko - pevovodja in drugi, zanesejo.
Fanči Moljk

Počastili smo kulturo
Tudi letos smo ob kulturnem prazniku v Zasavju pripravili vrsto prireditev in znjimi bolj ali manj uspešno počastili Prešerna, kulturo in različne nagrajence iz kulturniških vrst.
Zagorje - V Zagorju so praznik obeležili 8. februarja z otvoritvijo razstave slik 30. srečanja slikarjev v koloniji na Izlakah. Na prireditvi v avli DD Zagorje so sodelovali recitatorji, nova pevska skupina pod vodstvom Tomota Brezovarja in Pihalni orkester Svea Zagorje pod vodstvom novega dirigenta Emila Krečana. Predstavnik SO Zagorje je posameznikom in skupinam podelil Grumove nagrade za preteklo leto. Po prireditvi so si obiskovalci ogledali še slovenski film Morana.
Hrastnik - Prireditev ob prazniku je bila na Dolu 4. februarja, nastopil so ŽPZ Svobode Dol pod vodstvom Elze Jakšič, kvartet Plavica in citrar Peter Napret. Prireditev je vodila Manja Goleč. Na prireditvi v Hrastniku, ki je bila 7. februarja, so podelili priznanja 8. februar. Program so obogatilepevke ŽPZ Svobode Dol s celovečernim koncertom, o prazniku pa je spregovoril predsednik ZKO Hrastnik Drago Kopušar.
Trbovlje - ZKO in občina sta bila prireditelja osrednje prireditve v počastitev praznika. Pripravili so jo 4. februarja v gledališki dvorani DD Trbovlje. Nastopil je PZ Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Ščeka. Koncertu je sledila podelitev plaket in priznanj Tončke Čeč ustvarjalnim kulturnim delavcem. Gledalci v dvorani so pogrešali vsaj nekaj besed o kulturnem prazniku, stanju v trboveljski kulturi in kulturnem ustvarjanju.
Litija - V nedeljo so pripravili pri obeležju geometričnega središča v Spodnji Slivni kulturno prireditev, na kateri je govoril dr. Lev Kreft, y kulturnem programu pa so sodelovali MPZ KUD Vače, Zagorski oktet in igralka Majda Grbac. Prireditev se je nadaljevala v vaški kulturni dvorani, kjer je Maja Sevljak z dr. Levom Kreftom in Majdo Grbac odpirala aktualne slovenske probleme, pesem so pridali pevci Zagorskega okteta, odprli so še razstavo likovnih del. Recital Prešernove poezije so v torek izvedli v KD Šmartno. Nastopili so člani gledališke skupine, pevski zbor Fantje od fare in Jože Vidic. Litijska knjižnica je praznovala delovno. V torek seje začel tečaj kreativnega pisanja pod vodstvom prof. Milene Blažič iz Pedagoške fakultete. ATV Signal je v torek pripravil okroglo mizo o kulturi.
Denisa Huber in dopisniki Zasavca
Foto (iz zagorske prireditve): Tomo Brezovar
Janša in Podobnik v Trbovljah
Trbovlje - Na predvečer kulturnega praznika je koordinacija opozicijskih strank iz Trbovelj skupaj s podružnicami SLS iz Zasavja organizirala večer opozicije Trbovelj. Gosta večera sta bila predsednik SLS Marjan Podobnik in predsednik SDSS Janez Janša. Kulturniki so obiskovalcem v dvorani Doma svobode II ponudili pesem, gosta pa sta predstavi la s voj pogled na sedanj i politični trenutek in potrebe po spremembah v prihodnosti.
Marjan Podobnikjepoudaril, daje ocena SLS kritična, saj realni rezultati kažejo, da v slovenski politiki in vladi ni programov, ki bi zaustavili negativne trende, zato je potrebno program, ki ga vodi slovenska vlada in politika, v temelju spremeniti. "Upam, da bomo z vztrajnostjo našle skupen jezik vse stranke (ND, SDSS, Zeleni, SKD, SLS - op.p.), ki so programsko sorodne, zastavili bomo pot perspektive mladini, pot perspektive upanja, kjer bo vsak nosil približno enako težo. Sem optimist in upam, daje ta večer eden prvih korakov v tej smeri," jedejal Marjan Podobnik. Janez Janša je dejal, da smo Slovenci do lastne države prišli relativno poceni, da pa nam je začela pešati demokratizacija. Ocenil je, da današnje stanje poraja velike in nepravične socialne razlike, ruši se pravni red. Podvomil je v možnost, da bi bilo v okviru sedanje razporeditve političnih sil možno kaj premakniti na bolje. "Pri nas je jasno določena polarizacija razlik in privilegijev, saj demokratizacija ni šla v prostor z enakimi možnostmi. Stranke, ki smo pod temi zastavami, smo dolžne, da nekaj spremenimo," je uvod zaključil Janez Janša.
Še dobro uro potem so obiskovalci gostoma postavljali številna vprašanja, na katera sta odgovarjala. Vprašanjapaso bila na temo varstva okolja v Zasavju in posebnega tretmaja kmetijstva, zakaj v Zasavju

nimamo vojašnice, o zavrženosti Zasavja, o brezposelnosti, o izgnancih in nemških mobilizirancih, o certiifikatih, lokalni samoupravi. Ob koncu sta gosta povedala, da njuni stranki imata program, aktualen tudi v naslednjih volitvah, predvsem pa uresničljiv v okviru dela dobre koalicije, ki jo bodo oblikovali, če bodo dobili podporo na volitvah.
Ivana Laharnar
O proračunu
Zagorje - Največ časa je na zadnji seji IS v Zagorju članom vzel osnutek proračuna za letos. Sredstev je za potrebe, ki so jih navedli porabniki proračuna, veliko premalo. Kar petino celoletnih sredstev pomeni dolg iz obveznic, ki gabodo v Zagorju plačevali še pet let. IS vztraja, da bi osnutek proračuna pripravili brez pred videnegaprimanjkljaja, čeprav bo ponudil tudi variantni predlog s predvidenim primanjkljajem okoli 12 odstotkov.
Člani so na seji obravnavali tudi terminski plan v zvezi z zahtevami IS o ureditvi problemov v zagorskem zdravstvenem domu. Tega so v ZD naredili na osnovi zahtev iz sklepov IS in sklepov ZD. Zastavljene akcije so v IS ocenili pozitivno. Iz posredovanja je videti, da se zadeve med dvema taborama zdravnikov urejajo na miren način. O zapletih in reševanjih problemov bo IS seznanil skupščino kot ustanoviteljico zdravstvenega zavoda na naslednji seji. V razpravi je bila tudi pogodba med Občino Zagorje in Sveo o urejanju zadev s področja ogrevanja Zagorja. Obe strani sta v zadnjem obdobju večkrat usklajevali tekst in kaže, da bo dokument kmalu podpisan. Po podpisu bo občina postala lastnica vseh objektov in naprav, ki zadevajo kurjenje v prostoru Svee. Ob koncu te procedure se bodo v občini odločali, ali bodo za to področje podelili koncesijo ali pa oddali kurilnico v upravljanjejavnemu podjetju. To bo znano do konca letošnje kurilne sezone.
Ivana Laharnar
Radeče - Program javnih del v občini za leto 1994je sestavljen na podlagi javnega razpisa Ministrstva za delo in v sodelovanju z izvajalskimi organizacijami, ki so se odzvale vabilu oddelka za proračun in družbene dejavnosti občine Litija. Do dogovorjenega roka so projekte za izvedbo javnih del poslali: Komunalno stanovanjsko podjetje. Center za socialno delo in Dom Tišje.
Komunalno stanovanjsko podjetje Litijabo pričelo zorganizira-nim zbiranjem in odvozom komunalnih odpadkov v naseljih Ponoviče - Sava, Spodnji Log, Kot - Podroje in Kostrevnica. Odstranjevali bodo črna odlagališča odpadkov, ki so nastala z odlaganjem odpadkov v jarke in globeli ob prometnih poteh. Dela bodo trajala predvidoma pet mesecev in zaposlovala štiri nekvalificirane delavce.
Leto 1994 je leto turizma. V občini nameravajo očistiti zelenice in parke, okolico gradu Bogenjšperk s sprehajalno potjo, okolico GEOSS-a, Levstikovo pot od Litije do Čateža in pot iz Litije naGEOSS preko Vač in mimo najdišča vaške situle. Dela bodo trajala šest mesecev, vključevala bodo skupino osmih delavcev.
Po dolgotrajnem deževju in neurju konec lanskega leta so se na vseh višinskih cestah pojavili manjši in večji plazovi in vdori ter poškodbe na asfaltu. Z rednimi vzdrževalnimi deli bo zagotovljena prevoznost. Z javnimi cestnimi deli bodo očistili asfaltne mulde in obcestne jarke ter prepuste, uredili odvodnja-vanje, obnovaili cestne jarke in prepuste ter uredili (nasip) cestišča. Javna dela bodo trajala pet mesecev in vključevala šest delavcev.
Zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev v letu 1993 na področju vzdrževanja javne razsvetljave v krajih Litija, Šmartno in Kresnice je prišlo do izpada določenih del, ki jih bodo opravili letos v okviru javnih del. Dela bodo trajala šest mesecev, razporejena bodo skozi vse leto z eno brezposelno osebo.
Program zajema nudenje prve pomoči materialno šibkim osebam na domu pri opravljanju življenskih potreb. V delo bodo vključene štiri brezposelne osebe preko celega leta. Nega in pomoč ostarelim v domu Tišje sebo letos prvič izvajala v okviru javnih del. Obsega sodelovanje nezaposlenih oseb pri negi, spremljanju na sprehod in sodelovanje pri urejanju prostorov.
Marjan Šušteršič
Kam rMi odpadno «dcrRltriiiiio ?
Zasavje - Pred leti sta trboveljski podjetji za zbiranje in odpremo raznovrstnih odpadkov Dinos in Surovina namestili v bližini večjih naselij in trgovin večje število zabojnikov za razno steklenino. S tem so stanovalci dobili možnost odlagati tovrstne odpadke v posebej za to oblikovane in funkcionalne zabojnike. Ljudje so se navadili, ne vsi, na te zabojnike in jih tudi polnili. V zadnjem času pa tako zbrana steklenina ne gre več v promet. Ti dve podjetji imata namreč svoja skladišča polna steklenine, ker je steklarne ne odkupujejo. Odločili so se, da bodo začasno umaknili zabojnike in prenehali zbirati odpadno steklenino. Škoda, navadili smo se na tovrstno gospodarno zbiranje neke surovine, ki je bila včasih zelo dragocena.
T.L.
Tokrat prižigamo lampo dijaškemu domu v Trbovljah, ki je zaživel pred dvema letoma, potem ko je Rudnik zaprl predimenzioniran dom v Hrastniku. Trboveljski dijaški dom je ob samo treh redno zaposlenih, postal v dveh letih prijetno bivališče za skoraj petdeset oskrbovancev, večinoma dijakinj in dijakqv gostinske, gospodinjskem elektrošok. Dom se odlikuj e po visokem standardu, saj ima vsaka soba svoje sanitarije s kopalnico, pred domom pa nameravajo v kratkem urediti še igrišče, ki ga trenutno najbolj pogrešajo. Da dom ne ponuja zgolj hrane, prenočišča in obveznih ur učenja, gre zasluga predvsem vzgojiteljem, ki so prisluhnili potrebam svojih gojencev in organizirali obilo dodatnih dejavnosti, sekcij
Di3^ški dom TRBOVLUE
—
.4

in krožkov. Če pa se več kot p|t gojencev odloči, da bi v domu ostali čez vikend, os tanè'odprt tudi dom, ki ga sicer čez vikend zaprejo. V zadnjem času sa.se v domu odločili za popoldansko varstvo osnovnošolskih otrok, ki naj bi rešil skrbi predvsem tistim staršem, ki delajo v izmenah. Tako bo morda man| otrok prepuščeni vzgoji ulice, kot se danes pogosto dogaja	|
Ker bi v bistvu delali krivico, čfij bi tokrat prižgali lampo le za dijaški dom v Trbovljah.Jo hkrati prižigamo tudi Zavodu za šolstvo m Rtidniku||l sta kljub zapiranju hrastniškega dijaškega doma znala prisluhniti potrebam Zasavja, še posebno pa wgojttcljsluekipi, ki ima glavne zasluge za to, da dom res nudi svojim gojencem kar največ.

Hrastniški
proračun
Po enomesečni razpravi o osnutku proračuna za leto 1994 je hrastniška občinska skupščina, bržkone med prvimi v Sloveniji in ne da bi čakala na sprejem republiškega, sprejela proračun občine Hrastnik. Tako zgodnji sprejem bo Hrastničanom omogočil, da bodo lahko pravočasno in v zakonitem roku razpisali javne razpise, na podlagi katerih bodo določili izvajalce za naloge, ki jih načrtujejo v letošnjem letu. Odlok o proračunu namreč določa, da smejo uporabniki oddati dela, ki presegajo 30 milijonov tolarjev, izvajalcu le na podlagi javnega razpisa, ki bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
V	občinski blagajni naj bi se letos nabralo 415,3 milijona tolarjev. V takoirnenovani tekoči del proračuna so razporedili 326,3 milijona tolaijev, v investicijski del pa skoraj 89 milijonov.
TEKOČI DEL - 326.3 milijona SIT
V	tekočem delu proračuna je največ denarja namenjenega izvajalskim organizacijam (osnovni, posebni in glasbeni šoli ter KRC 14. oktober) in sicer 117,9 milijona SIT.
Za delo državnih organov je namenjenih 94.5 milijona SIT. Pri tem so najvišja postavka osebni dohodki zaposlenih in sicer 49 milijonov tolaijev.
Za storitve, subvencije in intervencije v gospodarstvu so namenili 41,5 milijona SIT. Za tem naslovom se skrivajo storitve s podoročja komunalnih dejavnosti in cestnega gospodarstva, za kar je namenjenih po 15 milijonov tolaijev.
Za socialne transferje (kar obsega na primer socialno skrbstvo, subvencije ekonomskih cen v vrtcih, stanarin, pogrebnih stroškov in podobnega) so narneili 29,3 milijona SIT.
Milijon manj, natančneje 28,6 milijona SIT je namenjenih za delovanjemedobčinskih služb (inšpekcije, geodetska uprava, družbeni pravobranilec), strank (skupaj 3.1 milijona SIT), humanitarnih in nekaterih drugih društev.
Za dotacije na področju družbenih dejavnosti so v Hrastniku namenili 11,5 milijona SIT. Od tega bodo kulturniki dobili 3,8 milijona SIT, športniki pa 3,1 milijona. Če torej primerjamo nekatere številke: za politične stranke, kulturo in telesnokultu-ro gre približno enaka količina denarja. Ne preseneča torej, da delegat v zboru krajevnih skupnosti Rudi Napret že nekaj let zapovrstjo ob sprejemanju proračuna trdi, da gre za politične stranke preveč denarja.
INVESTICIJSKI DEL - 89 milijonov SIT
Več kot polovico denarja za investicije, 46,5 milijona SIT, v Hrastniku namenjajo naložbam v komunalo. Po 10 milijonov tolarjev je predvidenih za cesto na Kal in sofinanciranje komunalnih objektov, dva milijona za cestno razsvetljavo od Križišča proti Dolu do Igričnika, pet milijonov za parkirišče Montigny, 2,3 milijona za kanalizacijo v Turju. Letos naj bi poravnali tudi del stroškov, ki so nastali že lani in sicer pri gradnji cest in ekološki sanaciji. Za urejanje plazov je namenjenih 5 milijonov tolaijev, za sanacijo zraka pa 11 milijonov.
Za naložbe v družnene dejavnostije predvidenih 3.5 milijona SIT, za investicijsko vzdrževanje vseh šol in zdravstvenega doma pa 10,6 milijona tolarjev.
Stane Šterbucl
Uspeh hrastniških kemičarjev
V hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov so predstavili polindus-trijsko napravo za proizvodnjo prehrambenih fosfatov. Naprava je rezultat osemletnega razvojno - raziskovalnega dela, pri katerem so ob domačih strokovnjakih sodelovali še strokovnjaki Kemijskega inštituta Ljubljana in Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Razvoj je stal 700.000 nemških mark, sofinanciralo pa ga je Ministrstvo za znanost in tehnologijo.
Tovarna kemičnih izdelkov je edini slovenski proizvajalec fosforne kisline in fosfatov. Vendar doslej sami niso proizvajali dovolj kvalitetne kisline, da bi njene fosfate lahko uporabljali za živilsko industrijo. Pred leti so sicer hoteli kupiti tovrstno znanje zunaj, vendar licence niso bile na prodaj. Tako so se do nove tehnologije, ki daje kakovostnejši proizvod in kjer ni obremenitev okolja, je pa mnogo donosnejša, prigarali sami.
Pridobljena znanja, eno izmed rešitev so tudi patentirali, jim v fosfatni kemiji ponuja vrsto možnosti. Vrsto možnosti ponuja tudi naprava, saj je zasnovana tako, da omogoča tudi izvajanje nekaterih drugih postopkov za druge kemične proizvode. Kljub majhnosti so pri napravi načrtovani tudi povsem tržni učinki. TKI letno uvozi za svoje potrebe tisoč ton čiste fosforne kisline (njena vrednost je milijon ameriških dolarjev), ob enoizmenskem delu pa bi na novi napravi letno proizvedli polovico te količine.
Gostje predstavitve so gostiteljem izrekli vimo pohval. Za samo odločitev, da vlagajo v znanje in za dobro delo, saj sc le malo projektov potem tudi uresniči. Nekateri so projekt označili celo kot prvi primer, da domača kemična industrija s svojim znanjem prehaja od tonažne k visokokakovostni kemiji.
R.R.
Foto: Branko Klančar
prijateljstvo - proti nasilju. Otroci so pogumno spregovorili o vseh odtenkih nasilja v okolju, družini, šoli. Ankete kažejo, da si vsi želijo manj nasilja.
J.K.
Obisk pri Potrču
Hrastnik - V ponedeljek je poslanec Miran Potrč v poslanski pisarni ZLSD sprejel delegacijo izgnancev iz Zasavja. Pogovarjali so se o delu Društva izgnancev in osnutku zakona o žrtvah fašističnega nasilja. Pogovor je bil sproščen in konkreten, Potrč se je zelo zanimal status izgnancev in obljubil, da bo njihove predloge podprl ter jih povabil na srečanje konec februarja.
R.M.
Tridnevno pustovanje
Litija - V petek bo v športni dvorani pustni klepet na temo Udbo-mafija - povezovalec bo Rado Časi, vabljena sta dr. Miha Brejc in Janez Širše, gostje iz Moped showa, igrali bodo Zasavci, Don Mentony band. V soboto bo otroški živ-žav,karnevalski vlak... V nedeljo se bo pustni karneval pričel s karnevalsko budnico, na Valvazorjevi ploščadi bo zaključna točka na temo "državni udar" s pomočjo tajne službe.
J.K.
Nove cestnine
Od ponedeljka, 14.februarja, bodo morali vsi, ki bodo registrirali svoja vozila odšteti več za povračila za uporabo cest oziroma za cestnino, kot ta strošek ponavadi imenujemo.
avtomobili	Novi cenik bencinski motor	dieselski motor
do 900 cm3	2.580 SIT	5.700 SIT
do 1350cm3	4.320 SIT	8.550 SIT
do 1800cm3	7.170 SIT	12.140 SIT
do 2500 cm3	10.760 SIT	12.140 SIT
do 3150 cm3	22.020 SIT	23.710 SIT
nad 3150 cm3	43.979 SIT	45.670 SIT
motorna kolesa		
do	75 cm3		680 SIT
do 125cm3		1.050 SIT
do 250 cm3		1.480 SIT
do 500 cm3		1.940 SIT
do 1000cm3		2.360 SIT
nad 1000 cm3		2.830 SIT
Bencinski servis
Radeče - Bencinski servis je že dolgo "hit tema" krajevnega dogajanja. Zadnje obvestilo OE inžiniringa Petrol Ljubljana z direktorjem Radom Otrinom pravi, da bodo z deli začeli aprila, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje za prvo fazo gradnje. Zemeljska dela bodo zahtevnejša in bodo potekala do konca novembra. Gradnja avtopralnice in avtomehanične delavnice spada že v drugo fazo. Radečani in okoličani bodo torej kmalu dobili moderno bencinsko bazo, ki ne bo v ponos le Petrolu, ampak tudi kraju.
F. K.
Otroški
parlament
Litija - V torek so se v sejni sobi občinske skupščine zbrali predstavniki razredov višj e s topnj e osnovnih šol litijske občine na otroškem parlamentu. Odraslim udeležencem - predstavnikom občine, policije, zdravstva, sociale in šole - so razložili svoje videnje problemov, kijih najbolj pestijo. Tema (obravnavana že v republiškem parlamentu) je bila Za
V-
j/
POGLED
parketa
Na zahodu nič novega
Moramo priznati, daje dogajanje na borznem parketu, pa tudi na BLS-u, računalniškem trgovanju, še vedno na segmentu delnic. Vse oči so uprte v te lastniške vrednostne papirje in po dolgem času sta bili na četrtkovem borznem sestanku obe državni obveznici na "stranskem tiru". Doseženega tečaja, to je 101,5 pri "enki" ter 111,8 pri "dvojki" sta očitno res že previsoka in kapital se počasi spet seli v delnice.
Pri delnici Dadas smo že dosegli nivo preko 219.000, tokratni zaključni tečajje bil 217.383 tolaijev. Finmedia redne delnice so porasle do 108.529, Komercialna banka Triglav se giblje že preko 43.300 tolarjev. Hit zadnjih tednov postaja tudi delnica Mladinske knjige Založbe, ki je porasla tja do 6.125 tolaijev, medtem ko Nikina delnica raste preko 88.300 tolarjev. Še vedno rahlo "norita" obe delnici SKB banke. Trenutno je cena SKBR dobrih 32.600, SKBP pa malo pod 27.000 tolarji. Delnica Probanke zadnje čase ni mogla preseči "magične meje" 20.000. Edina delnica, kije dosegla dovoljeni porast 10% na borznem sestanku, je bila prednostna delnica Rogaške. Delnice Term Čatež so ostale na nivoju 910 tolarjev in občutek smo imeli, da se nekateri poskušajo "znebiti" tega papirja. Čas bo pokazal, če je bil že dosežena zgornja meja teh delnic. Guverner Banke Slovenije napoveduje burno leto za banke, ki morajo zbrati 60 mio DEM kapitala za polno pooblastilo, da lahko opravljajo vse bančne posle. Morda bo to vplivalo na trg vrednostnih papirjev, predvsem pri državnih papirjih. Skratka, zanimivo bo še!
Milan Povirk
Upokojenski kotiček
Če je bilo do nedavna neznano, kdo ima prav v zvezi z že kar zguljenim proračunom pokojnin za november in december, ali vlada ali upokojenci, so zdaj dvomi razpršeni. Po vladni pojasnitvi dvomesečnega poračuna za omenjeni časni mogoče izplačati, ker bi za nazaj popravljal razmerja med povprečno plačo in povprečno pokojnino za polni delovni čas, ki ga je do konca prejšnjega leta določil intervencijski zakon.
Toda vsaka medalja ima dve plati: če vlada zatrjuje, da je poračun nemogoč, ker bi posegel v čas veljavnosti intervencijskega zakona, čemu ni podobno trdila ob uveljavitvi zakona. Če ostanemo pri usklajevanju pokojnin, je v igri poskus za znižanje razmerja 85 odstotkov, kolikor znaša povprečna starostna pokojnina za polno pokojninsko dobo, glede na povprečno plačo na zaposlenega pri nas. Po novem naj bi k masi izplačanih plač prištevali nizke zavarovalne osnove samozaposlenih zavarovancev, ki so trenutno vse prej kot visoke. Dobro pa se ve, da zavarovalna osnova ni plača, od teh nihče ne živi, da so le-te v sedanjem pokojninskem sistemu oziroma zavarovanju izhod v sili, ker država ni kos evidenčno zajemati vseh dohodkov "samozaposlenih zavarovancev". Upokojenci so namere spregledali in se takim posegom v svoje pravice zoperstavljajo. Znano pa je, da je vlada v lanskem sporazumu s Svetovno banko morala privoliti v nekatere pogoje glede izvajanja domače makroekonomske politike. V ta okvir sodi tudi obljuba, da bo v letu dni zmanjšala izdatke pokojninskega sektorja kar za dva odstotka bruto domačega proizvoda.
M. V.

Okulistična ambulanta
"Z odprtjem nove okulistične ambulante v Zagorju bodo največ pridobili občani," je dejala Dragi Jazbec, direktorica podjetja DL Contact, kije uredilo novo okulistično ambulanto v zagorskem zdravstvenem domu. "Pobudniki za ureditev okulistične ambulante šobili upokojenci, invalidi in borci, katere je motilo, da morajo na preglede v Trbovlje, povrhu vsega je potrebno še dolgo čakati. Dogovori z direktorjem zdravstvenega doma dr. Grošljem so potekali eno leto, onje tudi vse organiziral." Prejšnji petek so po dobrih dveh letih v zagorskem Zdravstvenem domu odprli prenovljeno in posodobljeno okulistično ambulanto. Podjetje DL Contact je v Zdravstvenem domu najel prostore in vložil v njihovo obnovo in opremo. Ob otvoritvi je čestitko poslal tudi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Obiskovalci bodo preglede oči in nakup očal ali kontaktnih leč opravili na enem mestu, v sobi se bosta nahajali tudi soba za aplikacijo kontaktnih leč in optika. Ambulanta bo odprta dvakrat na teden, ob sredah in četrtkih, v njej bosta honorarno delala dva zdravnika: mag. dr. Drnovškova in dr. Kristl iz ljubljanskega Kliničnega centra.
K.B.
Foto (iz otvoritve): Tomo Brezovar
Čemšenik - Zagorska Svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti je v sodelovanju z Aktivom vaških ženaCemšenik pripravila predavanje o pridelovanju hrane na prostem. Na predavanju je kmetijska svetovalka dipl.ing. Nada Grešak predstavila več načinov pridelovanja zelenjave.
T.S.
Litija - Pretekli petek so učenci nižje stopnje OŠ Litija pripravili v dvorani na Stavbah Pokaži kaj znaš. Nastopili so pod vodstvom mentorice Selme
Gradišek. Otroci so recitirali, peli, plesali in igrali na različne inštrumente.
J.K.
Vače - Zenska zveza pri SLS, podružnica Litija, je pretekli petek prirpavila predavanje dr. Berte Jereb o boleznih, ki najpogosteje tarejo današnjega človeka.
J.K.
Trbovlje- V avli DDje bila od 28. do 31 .januarja razstavno prodajna akcija pohištva in opreme. Razstavo so pripravila podjetja iz Ljubljane, Brežic, Škofje vasi, Tržiča, Cerknice, Ljutomera in Dvora.
T.L.
Državi, kar ji gre...
Naši starši so pogosto rekli: bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega. Še danes velja to prastaro pravilo, kajti bliža se čas, ko bomo morali sestaviti napoved dohodkov, prejetih lani in napovedi oddati upravam javnih prihodkov v naših občinah. V Zagorju je prvi občan napoved oddal že oko-li prvega tega meseca in ta čas je po vsej verjetnosti to storilo še več zavezancev. Spomniti velja, smo slišali na upravi, da seje lani pisalo že 20. marca, pa smo imeli le okoli 20 odstotkov vseh prijav od približno 11.000. Razumi j ivo je, da so v preos-talihdnchdo31. marca napovedi dobesedno deževale...
Vsi pa napovedi niso prinesli. Tchje bilo kar416, zato sojih spomnili na nji-
hove dolžnosti. Kljub temu 35 zavezancev tudi po opozo-rilu prijav ni dostavilo. Seveda je stekel upravni postopek. Na kontrolo so povabili 385 zavezancev in preverili so zaslužke nekaterih študentov. Na zagorski UJP so našteli 122 pritožb, na drugo stopnjo seje pritožilo 8 zavezancev. Odmcmih odločb je bilo izdanih 11.048. Od dohodnin so zbrali 38,4 milijonov, zavezanci pa so dobili povrnjenih 41,6 milijonov tolarjev, toliko je bilo namreč preveč vplačil dohodnine med letom 1992. Najvišja odmerjena dohod-ninaje bila okrog 2 milijona tolarjev. Nikar ne odlašajte predolgo s sestavljanjem davčnih napovedi, da ne bo prevelika gneča.
M.V.



È
0	P
1
.
1,	-3. POLJUBI ME-Spin (2)
2,	- 4. NISEM AVTOMAT - Calitornia (4)
3,	- 5. SIERRA MADRE - Viki (2)
4,	- 2. ZVEZDA foOJIH SANJ - Presstige (4)
5,	-/. NE NE NE-Jan Plestenjak (1)
Ì f\ I

m
j m
mi
1.	-3. TRUE LOVE - Elton John & Kiki Dee (3)
2.	-4. BABE-TakeThat(4)
3.	-/.ITS ALRIGHT-East17(1)
4.	-/. ALL F0R LOVE - Bryan Adams, Rod Stewart, Sting (1)
5.	- 2. UN' ALTRA TE - Eros Ramazzottl (3)


r:-;
Glasujem xa>
Moj naslo-vi
Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlle, Tra svobode 11a, 61420 Trbovlje | do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob nedeljah ob Ta.uri.

Turistično društvo Golče
Društvo je s svojim delovanjem začelo pred enim letom. "Krajani smo se želeli organizirati in izraziti svoje «želje in in terese za razvoj vasi,"jedejal predsednik društva JožeMedved. Na ustanovnem zboru so sprejeli čisto svojevrsten program. Odločili so se, da bodo spremljali turistične tokove v okolici, kjer živijo, organizirali razne kulturno - zabavne prireditve, pospeševali razvoj kmečkega turizma in kmetij odprtega tipa, prizadevali si bodo za čistejše okolje in vzdrževali planinske in pohodniške smerokaze, markacije in peš poti.
Vas Golče, ki leži pod Plešami, naj bi bila odprta za vsakega popotnika in turista. Ker je v bližini Zasavska Sveta gora, si želijo v svojo vas privabiti romarje, da si ogledajo njihovo majhno, a lepo urejeno podružnično farno cerkev in druga verska obeležja. V lanskem letu so izvedli že prvo delovno akcijo, poskrbeli so za prvomajsko srečanje na Plešah. S podarjenim materialom so na novo uredili prireditveni prostor. Nato so na predvečer Dneva državnosti zopet na Plešah organizirali veliko predpraznično kresovanje, za katerega si želijo, da bi postalo tradicionalen.
V društvu je trideset članov, ki so tudi člani drugih društev in se ukvarjajo še s kmetijstvom. Polni so energije. V prihodnje nameravajo izdelati slikovni material z motivi Golč in okolice, urediti sprehajalne poti, sodelovati.na prireditvah sosednjih turističnih društev, izvesti oglarsko noč po starih običajih in navadah, pripravljati nameravajo strokovne ekskurzije, asfaltirati krajevno cesto Podkrnica - Golče, rac/i pa bi se tudi vključili v tekmovanje za najbolj turistično vas, predvsem s farno cerkvijo, na katero so zelo ponosni.
Katja Božič Foto: Jože Medved
AdriaNet
V prostorih študentskega servisa Trbovlje deluje elektronska mreža AdriaNet, kije vklj učena v svetovno elektronsko mrežo Fi-doNet. Mreža omogoča pogovore s sogovorniki iz cele Slovenije in Hrvaške o glasbi, športu, filmih, potovanjih, študentskemu življenju, znanosti, matematiki, fiziki, pravu, religiji, davkih, politiki in
vicih. To je prvi BBS v Zasavju, ki se imenuje BBS Škrinca. Študentski klub Trbovlje tako omogoča vsem študentom brez modema na računalnikih, da se zglasijo v njihovih prostorih, vsak delavnik od 8. do 12. ure, ali pokličejo na telefonsko številko 27 384. Njihove usluge so brezplačne. Delovanje AdriaNet-a so omogočili sponzorji: Študentski servis Trbovlje, Računal-
niške storitve Hrovatič Trbovlje, Elektrarna Trbovlje, Partizan Trbovlje in Dox d.o.o. Trbovlje.
K.G.
VIS vnovič nastopa
Potem ko je pred nekaj meseci umrl vodja ansambla VIS Društva upokojencevTrbovljeTine Jelen, je delo tega ansambla nekako utihnilo, kajti izguba dobrega prijatelja, odličnega vodje ansambla, harmonikarja in tudi skladatelja, je ves ansambel hudo prizadela. Vendar so znovapričeli z vajami in nastopi. Včeraj so pripravili v dvorani Doma starejših občanov Poldeta Eberla - Jamskega na Izlakah za oskrbovance tega doma koncert narodnih in narodno zabavnih melodij. Njihov naslednji nastop bo 17. februarja v Domu upokojencev in oskrbovancev Franca Salamona naTereziji v Trbovljah. Tudi ta koncert prirejajo skupno z vodstvom doma z namenom, da pripravijo uro razvedrila za oskrbovance doma. V načrtu imajo še nastope v Impoljci in Loki pri Zidanem mostu.
T.L.
Nevarne poti
Ime Zvone Šeruga nam je že dolgo znano. Je svobodni novinar, pa tudi pisatelj in publicist.
Pogosto se odpravlja na dolga potovanja po nam manj znanih kontinentih in deželah. Ta njegova potovanja so velikokrat povezana z raznimi nevarnostmi. Pred leti nas je v Trbovljah že seznanil z enim takih potovanj, v ponedeljek pa je v kinodvorani Delavskega doma pripravil zelo zanimivo multivizijsko predavanje z naslovom Nevarne poti. Predaval je o svojih nevarnih poteh po Bosni in Hercegovini, Somaliji, Kambodži, torej po deželah, kjer je vojna z vsemi grozotami, vsakdanja stvar. Predstavil je tudi svojo knjigo z enakim naslovom Nevarne poti.
T.L.
Izgnanci o svojem delu
V osnovni šoli na Dolah pri Litiji so se sešli člani tamkajšnje organizacije Društva izgnancev Slovenije in se pogovorili o svojem delu. Svojo organizacijo so ustanovili pred dobrim letom dni in imajo 140 članov. V tem času so bili zelo aktivni in uspešni. Njihovega rednega zbora so se udeležili tudi člani Koordinacijskega odbora DIS Zasavje, prisotne pa je pozdravil predsednik 10 DIS Slavko Kunej.
R.M.
Spominski pohod
PlaninskodruštvoZagorjepripravljavnedeljo, 13. februarja tradicionalni 6. spominski planinski pohod "Po poteh 1. štajerskega bataljona". Start pohoda, tam bodo delili kontrolne listke, bo pri rudarskem spomeniku v Toplicah pri Zagorju. Pohodniki bodo potem šli skozi naselje Podkraj in v vas Čolnišče, mimo spomenika ustreljenim talcem. Tukaj se bodo pohodnikom iz Toplic pridružili novi pohodniki, predvsem iz te vasi, iz Kisovca in Lok. Pot se bo nadaljevala skozi vas Jablana do kontrolne točke v naselju Kobiljek. Od tod pa do Pleš, kjer je spominsko obeležje ustanovitve L štajerskega bataljona. Cilj pohoda bo pri planinskem domu na Zasavski -Sveti gori.
Pohod je vsako leto na drugo nedeljo v februarju in je tradicionalen. Pohodniki prejmejo za drugi pohod bronasto, za četrti srebrno, za šesti zlato značko in za deseti spominsko plaketo. Pohod je postal ena najbolj množičnih rekreativnih prireditev, saj pridejo nanj udeleženci iz vseh krajev S lovenije. Dosedanjih petih pohodov se je skupno udeležilo 2.952 udeležencev.
L.S.

Mladim
Zasavcem
Naša dolina
Šemljenje je eden najstarejših človeških običajev, zato ne more kare tako mimo vas. Verjetno ste se že odločili, kaj boste predstavljali - osebo iz pravljice, poklic, žival-letos bo verjetno mrgolelo dinozavrov. AH pa boste Indijanec in Arabec, kot sta bila lani lani in Matjaž. Če boste šeme le opazovali, presojajte, katera je bolj izvirna. Na vsak način pa v tem tednu vsaj petkrat zapojte kakšno kitico pustne pesmice.
Nekaj Časa bo treba posvetiti tudi šoli,da ne boste poten, slabe volje kot učenec v pesmi znanega pesnika. V tednu, ko je Valentinovo pa pust, so napovedali tudi teste za osmošolce. Kar brez panike, vse se bo dobro izteklo. Potrudite se pa vseeno.
čeprav so samo preizkusni.
Ni), prvčki šo nič ut vedo » leslih. Rudi hodijo v šolo. rodi rorunojo, rodi pišejo... Osile ludi vi!


O, predpust, ti čas presneti,
da bi več ne prišel v drugo!
Sem obesil zavolj tebe dokaj časa uk na kljuko;
treba preučevali bode več noči s prižgano lučjo, dolgo si glavo beliti, da popravim spet ‘ zamudo...
Zgornja kitica je iz pesmi Učenec, ki jo je napisal...
Hodim v l.b razred. Naš razred ni velik. Imamo veliko slik. Na oknu imamo rože. Imamo dve tabli. Delali smo snežake. Prilepili smo jih na omaro.
Jasmina Ramič, l.b
Ime mi je Jure. Lepo mi je v šoli. Rad računam in se učim. Rad se igram. Rad pišem. Rad se sankam in smučam. Rad pojem.
Jure, t.a
Naša dolina bila bi bolj čista in fina, če ne bilo bi toliko žveplovega plina.
Jure Bola
TRBOVLJE ni več črna dolina,
kjer vse je črno, sajasto. Trbovlje so sodobno mesto,
v njem šole, trgovine in tovarne so.
Le zgodovina še omenja,
da v rovih črno je zlato,
mi, mladi pa skoraj več ne vemo, kaj je to.
Tadej Beravs
Strupena
vprašanja
1.	Ali seje lepo postavljati pred prijatelji in smešiti neznanca?
2.	Ali je dovoljeno varati dekleta?
3.	Ali je prijazno pomagati ljudem, ki tega ne potrebujejo?
4.	Ali si lahko privoščiš življenje na tuj račun?
5.	Ali je zaželeno javno stresati neslanosti ?
6.	Ali je opravičljivo kršiti pravila, ki veljajo za vse?
7.	Ali je treba verjeti vse, kar piše, in se iz tega učiti?
Tehtni
odgovori
1. Ni, a tudi ne traja dolgo. Zelo hitro se bo našel neznance, ki to počne bistveno bolje.
Kdo je avtor priročnika o bontonu -Počesane muhe?
A Božo Kos II Jelka Reichman C Marjan Manček
2.,Ni,atcga splohni. Dekleta vedno vedo, kaj se godi, a ti včasih pustijo veselje.
3.	Ne. Je pa to ena lepših poti za umivanje lastne slabe vesti.
4.	Ne. Računi vedno pridejo, le da jih plačaš tem teže, čim kasnejši so.
5.	Ne. Kadar to počneš dovolj dolgo, si opažen, in že ti pravijo: Pojdi se solit'!
6.	Ne. V tem primeru vsi lahko delajo prekrške tebi.
7.	Nikakor. Vse, kar piše, je izziv tvoji presoji in oceni.

Hopsasa, tra lala, pustna nedelja! Lan’sem bil krofov sit.
...... 'slllli : 'lil
_______________________
3 lua-iasajj-j tAajisaH
Pisma, bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisji-llSninenJa bralcev o žlvljenj^jn dogajanju v ZasavJu^Jfe^odplsanlh pisem ne objavljamo^BoUma pisem Je z^rtfol prostora omejena na največ SO^fpkamirvretic^JIrednlàtvo^l pridržuje pravico skraJSatltekst ali pa objaviti daljšega, čeboeQl, da bi s skrajtadjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Proti "izginianiu" občin
Predsedstvo ZL meni, da dogajanja okrog lokalne samouprave že prehajajo v farso, za katero se skrivajo bistvene vsebinske spremembe, ki pomenijo svojevrstno "izginjanje" in podržavljanje občin. Občutek je, da so ta dogajanja postala prestižna bitka med različnimi političnimi interesi. V javnosti se ustvarja vtis, da je bistvo preobrazbe lokalnih skupnosti v nastajanju novih občin, da je srž spora predvsem v 95. členu. Vendar je to le delno res. Bistven in naj večji problem je drugje - v vsebini preobrazbe občin. Zakon na eni strani jemlje občinam še zadnje oblastne funkcije in jih reducira na KS. Poenostavljeno in grobo: občini bodo ostali pogrebni zavod, kanalizacija, kakšna cesta in morda še kaj. O vsem ostalem bomo odvisni od milosti državnih uradnikov. Tako občine dejansko "IZGINJAJO".
Še bolj usoden in drastičen je predlog Zakona o upravi. Z njim naj bi država potegnila k sebi dve tretjini nalog, ki jih zakon o lokalni samoupravi določa občinam. Da bo mera večja, želi država s 102. členom predloga dokončati podržavljanje občinskega premoženja, ki se je začelo s sprejemom republiških zakonov pred dvema letoma. S prevzemom nekaterih funkcij (obramba, notranje zadeve, geodetska uprava...) naj bi država prevzela ne samo zaposlene, ampak tudi prostore in sredstva - seveda brezplačno - ki jih uporabljajo občinski organi. Gre za svojevrstno nacionalizacijo sredstev in premoženja. Takšni nenasitni apetiti države predstavljajo že absurd, saj v 51. členu zakona o lokalni samoupravi stoji določilo, da je odsvojitev delov premoženja občine dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen, če se del premoženja podari za humanitarne, znanstveno - raziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene.
V ZL smo proti takšnemu podržavljanju občin. Če država vzame aktivo, naj vzame še pasivo (občinske dolgove) v višini aktive, ali pa za to da ustrezno odškodnino. ZL ne želi stati križem rok v zvezi s tem, za občino zelo pomembnem vprašanju. Zato bomo predlagali: predsedstvu
in predsedniku skupščine, da se ob obravnavi lokalne samouprave obravnava tudi predlog zakona o državni upravi; sprejem amandmaja k 102. členu Zakona o državni upravi, ki se glasi: "V 102. členu se doda nov odstavek (Država izplača občini za prevzete prostore in sredstva, ki postanejo državna last iz drugega odstavka tega člena ustrezno odškodnino v višini vrednosti premoženja in sredstev na dan 31.12.1993." Variantni predlog: "K 102. členu se doda nov odstavek in sicer: Država prevzame nase tudi dolgove občine v višini vrednosti prevzetih prostorov in sredstev iz tega člena kot javni dolg."); predsedniku občine, da sproži ustrezne aktivnosti o tej problematiki na svetu revirskih občin in pri vseh zasavskih republiških poslancih ter drugih županih; v kolikor bo skupščina občin sprejela ustrezne pripombe na predlog zakona o upravi, se s stališči seznani vse poslanske klube v republiki in predsednika DZ in DS. V ZL upamo, da bomo pri tem za občino tako usodnem vprašanju interese naposled poenotili.
Za Združeno listo Trbovlje, predsednik: Božo Marot
Pismo Pučniku
Pretekli petek smo gledalci TV dnevnika slišali vašo frapantno izjavo in negativno mnenje, ki ste ga v svoji razpravi tega dne podali na zasedanju DZ, ko je bilo govora o plačilu vojne škode, ki so jo utrpele desettisoče žrtve nacifašističnega nasilja. Ob tem ste apriori postavljali vprašanje ureditve statusa prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Namesto, da bi pomagali končno vendarle urediti in uveljaviti doslej kratene pravice desettisočim izgnancem in drugim žrtvam nacifašističnega nasilja, ste s takšnim načinom obravnavanja teh vprašanj znova prizadeli vse te kategorije državljanov in tudi dosti vaših volilcev. Večina, ki vasje poslušala, je bila osupla in se je zgražala nad vašim izvajanjem, bili so celo namigi na protestna zborovanja zoper takšna podtikanja in sprenevedanja za tako žgoča vprašanja. Nihče nima nič proti, da prisilni mobiliziranci uveljavljajo svoje pravice, ne borci, ne izgnanci in ne drugi, temveč jih celo podpiramo, kot so tudi oni nas. Vendar ne sodijo v kategorijo z
nami, ker mi smo bili načrtno izgnani in podvrženi raznorodovalni politiki in genocidu nemških in drugih okupatorjev. O tem je bilo že dosti napisanega in povedanega. Naj se torej zanje ureja na poseben način, kot so to urejale druge države in to direktno z Nemčijo, pa tudi sami Nemci so svojčas bili pripravljeni dati enak delež kot svojim in drugim pripadnikom nemške vojske.
Upamo, da bosta Vlada in Državni zbor navkljub vašemu nasprotovanju pravično in kmalu rešila vse naše zahteve in tako ugodila mnogim doslej zapostavljenim upravičencem do tistega, kar jim pripada, saj so zelo resno pristopil i k urejanju teh zadev.
Rudi Matko, predsednik KO
Trbovlje in KO Društva iznancev Slovenije za Zasavje
Vikend v samostanu
V Čemšeniku bo letos julija nova maša rojaka Petra Polca. Posebno mesto in vlogo pri tej slovesnosti bosta imela oba pevska zbora v župniji. Ker je program, ki ga bo za to priložnost pripravil mešani pevski zbor, zelo obsežen, so v prvem februarskem vikendu pevci z zborovodkinjo in korepetitorkoodšli
na glasbeno - duhovni vikend v frančiškanski samostan v Nazarje. Ker je vmešanem pevskem zboru še največ študentov in srednješolcev, sta na pomoč pri zagotovitvi sredstev za prevoz v Nazarje priskočila zasebnika Bojan Juvan iz Zagorja in Silvo Strmljan iz Kisovca. Obema sponzorjema iskrena hvala!
Člani župnijskega pevskega zbora Čemšenik
Kanalov! žebljički II
Po neverjetnem odzivu na moj članek, ki je bil objavljen pred 14 dnevi, moram pojasniti nekaj stvari. Nisem se redno zaposlil na Kanalu 10 kot njihov predstavnik za tisk. Tudi podkupil me ni nihče. Vsem, ki so članek prebrali, bi predlagal, naj vslovarju tujk(Franc Verbinc, Slovar tujk, stran 384), pogledajo, kaj pomeni besedica "kozerija." Beseda je bila napisana NAD naslovom in je ni bilo moč spregledati. Kljub temu, da so me mnogi klicali in ustavljali na cesti, ter me spraševali, kako sem lahko napisal kaj takega, še vedno stojim za vsako besedo, ki sem jo napisal.
Tomaž A. Štojs, Trbovlje
ZAHVALA
Z neizmerno bolečino v srcih se ob smrti nadvse ljubljenega moža, očeta, sina, brata, zeta, svaka, strica, nečaka, sorodnika, prijatelja, soseda in znanca
MARTINA DARKA MANDELCA
iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki se je z dejanjem ali besedo, z izrazi sožalja, solzami, cvetjem, svečo, pesmijo in mislijo poslovil od njega. Topla zahvala velja našim dobrim sosedom, kolektivu TEGRAD Ljubljana, govorniku za poslovilne besede, poslovnim partnerjem PTT in vsem tistim, ki ste ga pospremili s tiho mislijo k poslednjemu domu.
Izlake, 11.2.1993	VSI NJEGOVI
mm.
'w' * 'w'
Naše življenje postaja vse bolj prepleteno z moderno boleznijo, ki se ji reče pomanjkanje časa. Hitrejši tempo Življenja, ki ga poznamo predvsem iz zahoda, si tudi nas vse bolj lasti. Tega nekako še nismo vajeni. Hitimo od ene naloge k drugi, od enega pomembnega dela k drugemu v upanju, da delamo dobro zase, ker nam bo storjeno koristilo na tak ali drugačen način. Pa se velikokrat motimo. Pri vsem najbolj trpijo naši medčloveški odnosi. Starši nimajo dovolj časa za pogovor z otroki, sestre ne z brati ali sestrami in prijateljska srečanja so časovno omejena. Velikokrat se zavedamo, da ravnamo napak, čutimo, da bi se nekdo rad z nami pogovoril, pa ga zavrnemo, ker imamo pomemben projekt, ki ga "moramo" dokončati, izpit, ki ga "moramo" narediti, ali pa enostavno nimamo več energije za pogovor in si želimo samo še počitka. "Jutri se bova pogovorila, "se spremeni v večni jutri. Vse premalokrat postavljamo človeka na prvo mesto. Marsikdo to spozna, ko je že prepozno.
Včasih lahko obveznosti uredimo tako, da nam ostane več "prostega " časa. Predvsem moramo vsak dan določiti prednosti. Vmislihpreletimo seznam stvari, ki jih moramo opraviti in najpomembnejše zadeve zabeležiti na vrh miselnega seznama. Se bolje bo, če si seznam enostavno zapišemo in sproti prečrtujemo opravljene naloge. Tako ne zapravljamo svojega "dragocenega" časa z manj pomembnimi nalogami. Svoje opravke lahko tudi združimo in tako ubijemo več muh na en mah. Namesto da gremo vsakič posebej v banko, na pošto in v čistilnico, je bolje, če vse opravimo med potjo in se odpravimo tako ven samo enkrat. Toda, še predno gremo od doma, moramo pomisliti na vse, kar moramo zunaj storiti.
Vsaj en dan v mesecu si odtrgajmo samo za ljudi. Včasih se je pametno vprašati, če določena naloga, ki jo pravkar opravljamo, sploh služi kakšemu potrebnemu namenu. Čisto banalen primer: neka gospodinja na primer čisti s sesalcem vsak dan; vendar bi bilo stanovanje videti enako čisto, če bi ga čistila vsak tretji dan - čas sesanja bi zmanjšala. Koncentracijaje bistvo učinkovitega časa. Nalogi, ki jo opravljamo, moramo nameniti stoodstotno pozornost. Če te ni, je bolje nalogo opraviti kasneje ali kdaj drugič in čas izkoristiti za nedolžen klepet Z najbližnjimi, ki pa lahko veliko pomeni.
Predvsem pa - izkoristimo današnji dan, kdo ve, morda bo jutri že prepozno.
Katja Božič

Denisin
huber
Umetnost in osebna svoboda lahko uspevata tudi v najbolj si nasprotujočih okoliščinah... To je bila utemeljitev londonske nagrade, zelo pomembne v sodobnem plesu, ki jo je Trboveljčan Iztok Kovač, koreograf in plesalec, prejel za delo Kako sem ujel sokola. Iztok Kovač - eden izmed letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada - je zaradi razmer postal svetovni popotnik. Vendar trmasto vztraja pri iskanju svoje vizije plesa.
Koliko je tistih zasavskih kulturnikov in drugih ustvarjalcev, ki so postali popotniki, morda pa so njihovi glasovi zamrli. Kljub temu se s trdovratno vztrajnostjo vedno znova pojavljajo novi in novi. Misel, bodisi napisana, narisana ali izpeta, je močnejša, zanjo ni ovir. To dokazuje obilje pevskih zborov, okteti, uspešne godbe, ki se lahko kosajo tudi v svetovnem merilu, mnoga gledališča -predvsem v manjših zasavskih krajih, baletke, pesniki, akademski slikarji, slikarska društva kot sta trboveljski Re lik in izlaški Dom, tradicionalne slikarske kolonije in še bi lahko naštevala. Vse te, večinoma ljubiteljske dejavnosti nam odstirajo pogled v človekovo - kulturno umetniško ustvarjanje in nas delajo bolj človeške. Brez vsega tega bi v našem življenju zevala praznina, ki bi nas upravičeno obtoževala in terjala spremembe.
Koliko časa, požrtvovanja in vztrajnosti je potrebno, da vse te raznolike ideje postanejo resnične. Koliko odpovedovanja zasebnemu življenju in navsezadnje koliko denarja! Žalostno, vendar zaradi denarja se lahko umetnost prične in konča. Mnoge zasavske skupine same financirajo nastope, oblačila, gledališčniki sami izdelujejo kulise, knjižnice - na primer trboveljska, si lansko leto zaradi blokade občinskega proračuna ni mogla privoščiti niti ene knjige. Ali je Republika slepa ali pa noče videti tiste kraje in ljudi, ki dihajo s kulturo, in jim ne da, oziroma jim nameni premalo dena rja, da bi lahko cvetela. Zelja Iztoka Kovača je stalni oder za plesne nastope in vaje, s čimer bi lahko nadaljevali plesno tradicijo Pie in Pia Mlakarja. Zagotovo bi bila velika spodbuda in tudi priznanje vsej zasavski kulturi, če bi Republika prisluhnila njegovim besedam in takšen prostor našla npr. v Zasavju. Zakaj pa ne bi Trboveljčani ponudili oder. Navsezadnje - Zasavje leži v srcu Slovenije... Vse zasavske kulturniške skupine so nam lahko v ponos in dokaz, kako vztrajni znamo biti v naših dolinah.
Kultura je plemenitost, vnesimo vsaj malo plemenitosti v vsakdanje življenje!
Denisa Huber

m
• • •
V prejšnji številki smo deloma že predstavili življenje in delo v prevzgojnem domu v Radečah. Danes nadaljujemo s predstavitvijo in objavljamo še del zgodb fantov, ki jih je življenje pripeljalo med zidove starega grajskega poslopja. Pogovarjali smo se sz Alešem, Sandijem, Dejanom, Yimom in Mariom (imena so izmišljena, zgodbe pa resnične). O samem delu v domu pa smo se pogovarjali z upravnikom doma Albertom šipkom.
Kaj pa svoboda
Velikokrat gredo skupaj z vzgojiteljem po nakupih, na pizzo, na izlet. Če sledijo programu, gredo lahko ob vikendih domov.Blizu 50 odstotkov deklet in fantov redno hodi domov. Tuje tudi bistvena razlika med zaprtim in odprtim oddelkom. Tisti z odprtega lahko po predhodnem dogovoru z vzgojiteljem gredo ven sami, medtem ko tiste fante, ki so na zaprtem oddelku, vedno spremlja vzgojitelj. Seveda morajo vsi spoštovati svoje obveznosti, priti v šolo, na obrok, se držati ure.
"Zgodi se, da se ne vrnejo, vendar bi rekel takole: čejih je npr. 20 na izhodu, jih včasih 5 ali 6 ni nazaj", pravi upravnik Albert Šipek. Nekateri se vrnejo sami, druge pa polovi policija.
V časopisih večkrat zasledimo, da gojenci iz Radeč vlamljajo v okoliške vikende. To najbrž drži. Uradnih podatkov o tem nimajo, vendar pravijo, da to zagotovo niso tisti, ki hodijo redno na izhode. To so tisti, ki pobegnejo. V zavod so sprejeti tisti otroci, ki imajo motnje v vedenju in osebnosti in koncentracija disocialnega vedenja je seveda zelo močna. V taki sredini se
porajajo številna negativna razmišljanja, kijih fantje potem realizirajo na begu, le redko na izhodu. Možnosti, dajo pobrišejo, je seveda dovolj. Okrog doma ni nobene ograje, lahko jo pobrišejo napoti vdelavnico in iz delavnice, saj tam ni prisotnih pooblaščenih uradnih oseb. Veliko je tudi aktivnosti na dvorišču, poleti na bazenu in le dejavnosti niso pretirano kontrolirane. Seveda imajo vsi delavci doma dolžnost paziti, da fantje ne pobegnejo, žal pasclo zgodi in takrat se običajno zgodijo tudi kakšna kazni va dejanja. Vedno je 5 ali 6 takih, ki, kadar pobegnejo, pustijo za seboj grde sledove.
Kazni
V Radečah ne kaznujejo vsakega bega. Če je samo beg, ki ni okrašen s kaznivim dejanjem, ga sploh ne kaznujejo. Kadar pa gre za kazniva dejanja in za to vedo, potem kaznujejo. Imajo
možnost izločitve v tako imenovani poseben prostor za izvajanje disciplinskih kazni. Takšna kazen lahko trajaodenega do sedem dni. V tem času gojenec ne živi v matični skupini, ima pa možnost hoditi v šolo, v delavnico in k vsem dejavnostim, ki jih planira njegova skupina. Nekateri v tem prostoru praktično samo prespijo. Kadarpaseupirajo vsem ostalim dejavnostim, to se kar pogosto zgodi, takrat imajo samo tisto, kar jim zakon dovoljuje -dve uri sprehoda po svežem zraku vsak dan. Vzgojitelj takšnega gojenca vsak dan obišče in ga poskuša motivirati za drugačen način vedenja.
Človek pomisli, da je to tako imenovana samica, vendar kot pravi Šipek, imajo to pri njih urejeno drugače. Če je kaznovan samo eden, potem je to zanj samica,' če jih je več, pa so v skupini. Prostor ima namreč več postelj,vendartopogojuje nove težave. Ravno v tem času so preživeli in močno upajo, da je konec, fazo samopoškodovanja. Nekdo, ki ima to že kot vzorec vedenja, se samopoškoduje in potem se to sproži kot plaz. Potem to delajo vsi in ni prijetno. Nekateri se porežejo tudi po trikrat na dan, da s tem vzbujajo pozornost. Predvsem si želijo spremembe in fantje točno vedo -če se bodo porezali, jih bodo naložili v avto in odpeljali v Sevnico k zdravniku. Na tak način vsaj malo razbijejo svojo monotonijo.
Red
Poblaščeme uradne osebe skrbijo za izvajanje hišnega reda. Tu je tudi največ konfliktov. Gojencu se včasih ne da pospraviti, ne zdi sejim ubogati. To je treba narediti, red je treba spoštovati in tu prihaja do težav. Vedeti je treba, da ti otroci niso navajeni reda, niso navajeni, da kaj ni po njihovem. Vedno so dobili, kar so hoteli. Če ni šlo
Zakaj
(razmišljanja mladih v domu)
Včasih sem rad kolesaril. Na morju sem bil s kolesom. Tukaj notri pa padeš v tako depresijo. Do ničesar več ti ni. Potem se porežeš. In se bolje počutiš. Nekaj se spremeni.
Imel sem tri vlome. Dali so me v Slivnico v zavod. Tam sem pretepel sošolca. Pijan sembil. Nekaj mi je obljubil, pa mi ni prinesel. Jaz pa se nisem znal obvladati, nisem razmišljal o posledicah. Potem so me prestavili sem. Z alkoholom imam probleme. Paše mi, če sem pijan. Ampak to še ne pomeni, da sem odvisen. Probleme imam, ko grem na izhod. Ne vrnem se nazaj in tri tedne neprenehoma pijem.
Saj drugače se znamo imeti lepo, mi metalci. Prej, ko nisem bil tu notri, je bilo vse drugače. Šli smo kam ven izmestain si spekli kuro. Malo smo popili, kadili, igrali kitaro. Zdaj, ko sem tu, ne razmišljam o ničemer. Mislim samo na to, kako se ga bom napil, ko bom prišel ven. Mene
moti, če mi rečejo, da ne smem piti na izhodu. Tega mi ne more nobeden reči. To je moja stvar, to ni ničkaznivega. Če pridem ob pravem času, trezen, kaj jetu narobe? Saj sebi škodim.
Poter je pil. Ko sem bil star štiri ali pet let, sta se ločila. Potem sem živel z mamo in očimom. Zdaj sploh ne vem, kako je doma. Mama mijerekla, če ga še enkrat polomim, naj ne hodim več domov. Prohleme sem imel z drogo. Ne vem, kaj bom zdaj. Sestra me še kaj pokliče. Če bom hotel naprej živeti, ko hom prišel ven od tu, se bom moral pobotati z mamo.
Knjige sem vedno rad bral. Še potem, ko sem začel pohajkovat, pit, se drogirat in vlamljat, sem rad bral. Pustolovske knjige. Tudi tukaj rad berem. Zdaj se zavedam, da ni bilo prav, kar sem delal. Zdaj, ko je prepozno. Žal mi je zdaj, ko vidim, kam sem prišel. Sedemnajst let sem star. Zdaj sem bil štiri mesece na begu. Doma sem bil, pri starših. Potem me je dobila policija. Starši me niso peljali nazaj.
mm:

IB
zlepa, so si vzeli s silo. "Vem, da se nad nekaterimi uradnimi osebami naši gojenci pritožujejo. Vendar ne delajo te osebe nič narobe. Delajo na način, ki je pravilen. Vendarga ti mladostniki ne sprejemajo, ga niso vajeni," pove upravnik Albert Šipek.
V Radečah po novem ni več policijske postaje. S Prevzgojnim domov so dosti sodelovali in to sodelovanje je ostalo, kolikor ga je pač lahko ostalo. Pozna se, da niso tako pri roki, kadar je potrebna kakšna intervencija. Preden pridejo policisti iz Laškega, je navadno že vsega konec. Sodelovali so zlasti ob pobegih gojencev. Najprej so obvestili policiste iz Radeč in velikokrat so bili bolj uspešni, ker so bili pač bliže.
Kršitve
Če bi pogledali statistiko za leto 1993, je bilo največ begov s kaznivimi dejanji-44. Dogaja se tudi fizično nasilje nad delavci domain sogojenci-lani je bilo 19 takih primerov; pa uničevanje inventarja, neprimeren odnos do delavcev doma. Za takšna in podobna dejanja je bilo lani izrečenih 143 disciplinskih ukrepov (izločitev v poseben prostor, prepoved izhoda, opomin). Številkaje visoka, treba pa je vedeti, daje v glavnem vsa nedovoljena ali kazniva dejanja
storilo pet ali šest gojencev. En gojeneejebilobravnavan šestkrat, dva osemkrat, dva devetkrat, eden desetkrat in eden celo štirinajslkrat.
Sosedski odnosi
"Ne bi mogel reči, da prihajamo v zelo odprte konflikte z ok(>l-jem.Če že pride do kakšnih težav, skušamo to reševati na kar se da pogovoren način. Da bi nas imeli pa posebej radi, pa tudi ne moremo reči," pravi upravnik. Vedno so bili pripravljeni slediti zahtevam ali željam kraja po skupinskih delih, vedno so se pijavljali zraven kot prostovoljci. Po hiši najdemo kar nekaj priznanj in plaket. Kadar pa pride do kakega ekscesnega dejanja, se pozitivne lastnosti domskih otrok pozabijo. Imeli so možnost pridobiti sredstva za izgradnjo novega zavoda na tem področju, na njihovem funkcionalnem zemljišču, pa niso dobili soglasja krajevne skupnosti. In še zdaleč niso edini, enako delajo na Planini z. narkomani in z vsemi ostalimi vzgojnimi zavodi, ki so šli v novogradnjo. Vsepovsod so imeli bolj ali manj resne težave. Zakaj je tako in, koliko je sploh še ostalo v nas človečnosti, pa se vprašajmo vsak pri sebi.
Mateja Vidgaj Foto: Jože Ranzinger jr
Zakaj
(razmišljanja mladih v domu)
V modo je začela prihajati razna akustika, videi, kamere. Moji starši niso imeli toliko denarja, da bi si to lahko privoščili. Večina od staršev ni imela denarja. Pa smo šli in vlomili v vrtec. Starši najprej niso nič vedeli. Potem seje začelo skladiščiti pri vsakem malo. Potem so začeli reagirati. Kje si to dobil? Izmišljevali smo si, dokler je šlo. Dva prijatelja so dobili, pa sta povedala še za druge. Pri meni doma so našli veliko, potem nisem imel kaj skrivati. Po eni strani mije žal, da sem vlamljal, po drugi pa ne. Ker imadružba vse, nekateri panič. Ampak zdaj vem, daje to slab način, da do česa prideš.
Lepo je, če imaš nekoga rad. Da skupaj rešujeta probleme. Tu notri ljubezen ni mogoča. Tu niso razmere za ljubezen. Ko pa prideš ven in se spoznaš z dekletom, jih dosti kar takoj neha s tabo, ko jim poveš, da si bil v Radečah. Takoj te začnejo drugače gledati. Nisi več tisto, kar si bil prej.
Dajo te v izolirnico. To je majhna soba, oblečena s peno, da si ne moreš nič narediti. Tu se potem umiriš.
Zdaj imam dosti boljši odnos s starši kot sem ga imel prej. Dosti več se pogovarjamo. Me poslušajo, prej niso imeli časa.
Če hočeš, lahko dosti potegneš od tega doma. Naučijo te realnega življenja. Te umirijo, dojameš, da moraš nekaj delati, da ne moreš kar dirjati naokrog.
Narkoman sem, najbrž še vedno. Don Pierino pravi, če si eno leto čist, si še zmerom narkoman. 17 let sem star. Štiri mesece sem tukaj. Z bratom in še enim prijateljem smo ukradli nek denar. Potem sem dobil sklep za Radeče. Jaz ne spadam sem. Lahko bi šel v Komuno pa sem nonstop nekaj odlašal. Saj veste, kakšni smo mi narkomani, samo da dobiš tisti svoj šus in te boli za vse ostalo. Zdaj bi rad šel v Komuno. Ampak, potem me pravosodje ni pustilo. Tu nima nobeden pojma o drogi.
Zjutraj se zbudiš na krizi. Potem pa iščeš najprej, kje boš dobil denar, potem dilerja. Potem se zadaneš in to traja nekaj časa. Včasih več, včasih manj. Zvečer pa spet iščeš. Malo kradeš, malo biznisa narediš. Glupo. V Idriji sem bil, na PHP, nič ni pomagalo.
Nikogar nimam tukaj, da bi sc lahko z. njim pogovarjal, da bi mu lahko zaupal. Osebne stvari ostajajo v tebi. Težko je tudi, ker ne moreš biti sam. Vedno je nekdo zraven. Ne moreš imeti tistega miru, ki ga človek včasih tako potrebuje. Eden je živčen,drugije vesel, eden depresiven. Vsak ima nekaj svojega in ti si tu nekje vmes.
Najhuje, kar sem naredil, je bilo, da sem mamo zajebal. Zaupala mi je, jaz pa sem jo zajebal. Nočem razlagati, kaj je bilo, ampak to je najhujše. Nič drugega ni tako slabega. Sem govoril, da vem, kaj delam, ampak zdaj vidim, kaj sem naredil.
Oče je isti kurac kot sem jaz, samo, daje na alkoholu. Jaz ga ne pogrešam. Čeprav sem ga imel rajši kot mamo, moram reči. Ampak naredil je eno stvar, ki je ne bi smel. Ko sva bila z bratom v največjem sranju, ko sva popolnoma zabredla v kraje, v dolgove, v drogo, popolnoma vse seje nabralo, je oče spakiral stvari in je šel. Pustil je mamo samo z nama. Znajdi se.
I	... J

Ko izrečemo ime Ladko Korošec, v mislih zagledamo like, ki jih je v svoji bogati karieri tako prepričljivo zapel. Sančo Pansa ob Kihotu, Kecal v Prodani nevesti, Bartolo v Seviljskem brivcu, Figaro v svatbi, Krjavelj v Desetem bratu, in še dolga vrsta drugih likov. Smejali smo se mu, jokali z njim. Še vedno z veseljem nastopa. Od mladih nog je zvest rudarskemu pevskemu zboru Loški glas iz Kisovca. Rad dela in rad živi. " Življenje se mi zdi čudovito, " mi je prejšnji teden, ko sva v Zagorju klepetala za Zasavca, dejal ta svetovno znani operni in koncertni pevec.
V Zagorju, kjer ste se rodili, ste preživeli le zgodnjo mladost Pa vendar temu kraju ostajate zvesti. Se radi pohvalite, da ste iz Zasavja?
Zelo sem ponosen, da sem od tu doma. V Zagorju sem se rodil leta 1920 in tam končal osnovno šolo. Potem sem šel v Ljubljano, kjer sem končal srednjo glasbeno šolo in nato študiral petje pri našem odličnem pevcu in pedagogu Juliju Betettu. Študiral sem tudi na Akademiji za glasbo, obenem pa še dramsko šolo. Nekaj časa sem nastopal v ljubljanski Drami. Kasneje sem bil angažiran v Operi, kjer sem ostal zvest pevec kljub mnogim povabilom v tujino. Zagorje je zelo luštno mesto. Moram reči, da se čuti, da se ljudje brigajo zanj, čedalje lepše je urejeno. Tu se zelo dobro počutim. Sem hodim na počitnice. V Ljubljani jim takole pravim: "Vi na morje, jaz pa v Zagorje," in grem. Tu imam prijatelje, nastopam v Farčnikovi koloniji ob prazniku, tudi na radiu Trbovlje. Moram reči, daje zelo lepo.
Upokojeni ste, vendar pravite, da niste upokojenec. Se vedno pridno delate. Kako gledate na svoja sedanja leta?
Moja sedanja leta so krasna. Ne bi hotel biti še enkrat mlad. Le zdravja bi si želel več. Žal sem zbolel na srcu in celo operacija je bila potrebna. Zdravnik mi je takrat rekel: vsak vaš nastop je košček srca.
Kaj pa sedaj počnete v Ljubljani?
Veliko nastopam, hodim na gostovanja. Dokler bom pel, ne bom šel v društvo upokojencev. Seveda pa moram priznati, da z največjim veseljem delam v tistem zboru, kjer se je moja pevska pot tudi začela - v Loškem glasu. Moram pohvaliti pevce, da se odlično držijo. Kot majhen fantič sem peš hodil na vaje iz Zagorja na Loke, pa če je bil mraz ali pa vročina, dež ali sneg. Ampak sem vedno radhodil. Tam sem se učil in spoštoval vse pevce.
Vam glas še vedno tako lepo služi?
Ja, neverjetno, še vedno. Pri petju je lahko
trenutek, pa nimaš več ničesar. Prizadel me je trenutek veliko letnazaj, ko sem popolnoma ohripnil. Zelo sem bil obupan. Takrat mi je dramatik Bratko Kreft dejal, boste šli pa v Dramo, saj ste tudi igralec. Saj bi šel, pa sem se k sreči pozdravil in ostal pri petju.
Zgodaj ste začeli s petjem. Je bila vaša družina pevsko nadarjena?
Moj oče, ki je bil doma s Sv. Štefana, tam okoli Grobeljnega, je slišal zagorsko godbo, ki je igrala v Rogaški Slatini, pa seje zanjo tako navdušil, da je pustil kmetovanje in postal rudar. Samo daje lahko igral. Mamin oče, Hacetova iz Zagorja je bila, je znal igrati na veliko inštrumentov in iz Kamnika so ga povabili v Zagorje. Mama je zelo lepo pela. Pet sinov nas je rodila. Najstarejši je petdeset let igral prvo flavto v operi, drugi je igral violino, tretji je vodil Loški glas deset let, jaz sem igral pri godbi in pel v zboru. Od vseh
Zvest Don Kihotov spremljevalec Sančo Pansa.
sem živ le še jaz, in hudo mi je bilo, ko sem moral kot najmlajši gledati vse te smrti.
Na kaj iz vašega pestrega življenja imate najlepše spomine?
Ogromno sem doživel, ogromno. Najlepše spomine imam na Pariz. Pel sem Don Kihota. Pred predstavo mi je postalo pa kar na mah vroče. Direktor opere je po mikrofonu objavil, da je v dvorani vnuk Jila Masseneta, avtorja glasbe. Pel sem v francoščini, Francozi pa so občutljivi na vsak koncert. Imel sem takšno tremo, da ne bi vedel povedati, kdo sem, če bi me kdo vprašal. Ker pa sem sicer zelo priden na vajah in vsako vlogo dobro naštudiram, se je lepo izteklo. Na odprti sceni sem dobil aplavz že po drugi sliki, takrat pa sem dobil korajžo in potem odlično odpel. Pariz je čudovit. Prelepa je tudi Japonska, tam sem veliko doživel, tudi drugje po svetu. Pa seveda doma. Moram reči, daje ljubljansko občinstvo
v Delavskem domu. Seveda je vedno poleg tudi Zagorjan - operni pevec Ladko Korošec. Vse ljubitelje lepe domače pesnit vabimo, da pridejo na ta koncert.
Rudarski pevski /bor Loški glas iz Kisovca ter zbor Fran Venturini iz Domja pri Trstu sodelujeta že veliko let. Prirejata skupna gostovanja in s svojimi nastopi
nekoliko zadržimo, škrto, toda če vas sprejme, vas močno in mene so. Tudi v Zagorju smo včasih nastopali. Sedaj ne več, ljudje imajo raje narodnozabavno muziko. V svetu pa so nas sprejemali, da je kaj. Svet zelo živi z muziko. Sijajne vtise so name naredili tudi mnogi svetovni pevci. V Ameriki Košuta, Slovenec, doma iz Trsta, pel sem s španskim tenorjem Placidom Domingom, fenomenalen je, ne morem pozabiti Miroslava Čangaloviča, s katerim sva pela Kihota po vsem svetu.
O čem pa razmišljate, kadar ima vaša misel dovolj časa?
Največkrat razmišljam o naši kulturi, ki ni vedno iskrena in ni vedno najboljša. Po predstavah v gledališču sem včasih prav žalosten, ker delajo stvari, kijih ni zagledat. Paso ti nagrajeni, dobri pa potlačeni. Jezi me to, da v gledaliških predstavah ni pravega življenja. Dekleta in fantje se brez smisla zaletavajo v neke stene pred seboj... Na odru pričakujem življenje, življenje se mi zdi čudovito in jaz bi ga rad tudi doživel. Pa naj bo tragično ali veselo.
Kot operni solist je gostoval povsod doma in po svetu; Trst, Gorica, Gradec, Praga, Wiesbaden, Haag, Utretcht, Harlen-Heide, Rotterdam, Amsterdam,	Hilversum,
Cheveningen, Pariz, Varšava, Kairo, Aleksandrija, Monte Carlo, Barcelona, Madrid, Edinburg, Dunaj, Sofija, Kijev, Moskva, Benetke, Bologna, Parma, Modena, Reggio Emilia, Brescia, Torino, Bergamo, Palermo, Rim, Lausane, Passau, Berlin, Osa ka, Tokio, Weksford, Milwaukee, Cleveland, Normal-lllinois, Chikago, Treviso, Segget, Atene, Teheran.
Kaj pa mislite o ženskah?
O ženskah? Veste kaj, ženske sem imel pa jaz vedno rad. Ja, to pa. Ej duš, so luštne. Najbolj luštna se mi je ženska vedno zdela od petdesetih naprej, ko je že zrela. Tudi, ko sem bil še mlad. Tisto prej frči, je metuljček. Saj so lepe, nič ne rečem, ampak jaz sem vedno raje imel zrele. To je boljše. Res pa je, da ne morem pozabiti žene. Žal je umrla. Vse zasavske hribe sva prehodila skupaj. Kadar sem prišel s turnej, meje doma vedno čakala mojanajljubšajed, krompirjeva juhica. Žena je vedela, kako me lahko pozdravi.
V horoskopu ste lev, kar je menda nevarno tudi za srce, kar seje, žal, pri vas izkazalo za resnično. Ste bili pa tudi divji kot lev?
Divji na delo. Vedno sem bil priden, točen, veliko vaj sem naredil pred nastopom. Le vaja dela mojstra. Pel sem 103 razi ične vloge. Prodal sem 416 nevest v operi Prodana nevesta, Sanča Pansa pa še večkrat in Seviljskega brivca tudi. Po vsem svetu.
In katera vloga vam je najljuhša?
To je težko reči. Vse vloge sem rad pel. Če bi že izbiral, je ena od teh Sančo Pansa, ki se začne z veseljem, da sc ljudje krohotajo, na koncu pa jokajo. Zelo rad sem pel Prodano nevesto. Seviljskega brivca, no, vse vloge sem rad pel.
Bartolo v Rossinijevem Seviljskem brivcu.
Na pisali ste tu d i knj igo. Za svoje d el o ste prejeli precej nagrad?
Ja. Na tista lepa pota je naslov mojih spominov. Žal je doma nimam, ker sem vse razdal, v knjigarnah pa je bila razprodana in je kasneje nisem mogel kupiti. Prešernovo nagrado sem prejel v letih 1959 in 1979, nagrado mesta Ljubljana 1974, potem Betetovo nagrado Društva glasbenih umetnikov Slovenije, Zlato liro - najvišje odlikovanje Društva glasbenih umetnikov Jugoslavije in državno odlikovanje Red dela ter odlikovanje Red dela z rdečo zastavo.
Boste še kaj pisali?
Doma imam še en rokopis, pa ga nisem izdal.
Tri i? številnih kritik
Vestnik \Avstrtja). Nadvse
*	•••	A	v-	|
prejšnjih opernih gostovanj nam znani umetnik Ladko Korošec nastopil kot prekaljeni mešetar Kecal, da je večkrat dvorano spravil v glasen krohot in naravnost divji aplavz. Ta veliki umetnik iz
Ljubljane, ki je sodeloval pri Prodani nevesti, je zadivil občinstvo
izbornim igranjem tako, da so ga še po predstavi imenoma klicali pred zastor.
"Figaro"(Pariz): Iskati bi mondi Sanča, ki bi bil tako odličen kot
Ladko Korošec.

opere je zasijala nova zvezda -«id ko Korošce, iičo l Slišali smo velikega pevca, kaitt Korošec je glasovni fenomen, in videli smo igralca, kajti majhni okrogli mož s
štrlečimi lasmi je tudi čudovit igralec.
J/
Zelo ste zaposleni. Nočete si dati miru?
Tako je. Včasih sem malce preveč, drugič pa malo manj. Škoda je, da se takšne zasedenosti ne da porazdeliti. Včasih se vse dogaja v enem dnevu. Sicer mi pa nikdar ni dolgčas. Če ne študiram kaj novega, imam pa Loški glas.
Ste se kdaj v življenju vprašali, kakšen cilj je imelo to, kar ste počeli? Pravite, da ste zadovoljni.
Vedno sem hotel doseči nek cilj in tega sem dosegel. Pel sem, kar sem želel, čeprav si vlog nisem sam izbiral. Uresničena želja pa je skoraj kot lastna izbira.
Kako bi radi, da bi se vaše življenje odvijalo naprej?
Zadovoljen sem s tem, kar sem dal. Sedaj je sicer angina pektoris naredila svoje in težko bom naredil še kaj več, kot delam. Sem se pa potrudil, da sem dal vse moči za slovensko umetnost, trudil sem se, da sem dal veliko za našo kulturo. Mislim, da bom lahko mirno odšel. Sem pa navdušen Zagorjan, navdušen Zasavčan. Spoznal sem, da so tu doma krasni ljudje. Povsod rad povem, da sem od tu doma. Še posebej pa sem ponosen na rudarje in na moj rudarski pevski zbor Loški glas.
Ivana Laharnar

■IM	.
..


wM
^ovi^
\e\.-.060V|6 056 26 333 ,0601/36
1ax-.1
Vsak dan PROGRAM MAJ na Radiu Trbovlje
od ponedeljka do petka od 6k - I9k; sobota, nedelja, prazniki od 8h - I9h.


:


/XXXXX
podjetje za projektiranje in inženiring
beton projekt
zagorje ob savi doo
telefon: 0601/ 62 - 096, 64 - 306 telefax: 0601/ 61 - 354
•	Izdelujemo vse vrste projektne dokumentacije za individualne naročnike in podjetja, vključno z dokumentacijo za legalizacije črnih gradenj in pridobitvijo vseh potrebnih soglasij.
•	Nudimo vam tudi kompleten inženiring in izvajanje nadzora v vseh fazah gradnje.
MINIMARKFT MfUKA
C. VDV brigade 32, 61431 DOL PRI HRASTNIKU tel.: 0601/42 524
NOVO

r
NON STOP 8.00-17.00
PIJAČA PO DISKONTNIH CENAH:
VINO, SOKOVI, SIRUPI, PLOČEVINKE, GAZIRANE PIJAČE, ŽGANE PIJAČE ...
PRI NAS JE POŽIREK CENEJŠI!
ODŽEJAJTE SE!
Pri večjem nakupu vam blago PRIPELJEMO TUDI NA DOM.
Ob 8. februarju - obletnici Prešernove smrti in slovenskem kulturnem prazniku - že tretje leto izdajamo literarno prilogo (LIST). S tem dokazujemo, da poezija v Zasavju živi. Pišejo pesnice in pesniki različnih generacij, nekateri na začetku svoje pesniške poti, drugi so del te že prehodili, želja vseh pa je objavljanje. Pišočim želi pomagati tudi Zasavc. Letos nam je uspelo k sodelovanju v literarnem razpisu za prilogo pritegniti avtorje iz skoraj celotnega zasavskega področja. To pa je najlepši prispevek k proslavljanju Prešernovega dne.
Franci Lakovič
Ervin
Ervin
Sonce
Posijalo je sonce,
čisto običajno sonce,
ki ga je poznala že stara mama;
vedno sem se čudil Indijancem,
ki so ga častili vsako jutro,
ga pozdravljali in mu pomagali,
da se je vtiril
in se potem s svojo močjo vzpenjal;
Pot
Hodil sem po svetu in ga gledal z rožnatimi očali, pa so se mi razbila.
Objel me je mrak in počasi sem čisto blizu začutil svetlobo
in stopil sem proti njej.
Popeljala me je na pot, po kateri hodim in srečujem ljubezen in prijatelje.
Od zla bežim in tudi očal ne nosim več.
Čudil sem se Egipčanom,
ki so ga zvečer pričakali
in mu pomagali k počitku;
tovarišica me je učila,
da soncu to ni potrebno,
da je tako močno,
da se mi vsi vrtimo okrog njega.
In veliko sonce me je danes zjutraj poprosilo: "Pomagaj mi, danes potrebujem tvojo pomoč, da se dvignem; podpri me samo z mezinčkom in bo zadosti; zvečer pa me pričakaj, da bom mirno sestopilo v žametni indigo."
Storil sem: zjutraj sem dvignil mezinček in pokolonilo mi je cel dan, božalo me je in opajalo, čutil sem ga in spoznal, da ni ono temveč daje ton, da je oče svetlobi, da je tudi moj oče.
Čakam ga vsako jutro
in zvečer mu pomagam v njegov žametni indigo.
$Sfi5C
Leonida Hauptman
Šumite topoli v vetru.
Zeleno listje vaše nežno valovi.
Tihota in mir, sonce in sreča ter popki na drevju, ki odpirajo se v svet.
Čakam te
z razprtimi rokami. Modrovijolični oblaki plešejo svoj divji ples. Prepuščam se vetru, vrtinec vsrkava moje misli. Vse postaja nič in nič se pretvarja vate.
Z upanjem gledam v nov dan.
Poraja se jutro, tako lepo.
Življenje je tu in uživajmo ga.
Hvaležna sem Bogu, zdaj vem, da obstaja.
Spiraj me voda, spiraj!
odplakni to nesnago, s katero me posipljejo!
Lahko bi udarila nazaj.
Pa ne bom!
Mahatma Gandhi nas je učil!
Irena Zupanič
Zmaj
Ko te vprašajo za posteljo, odrgneš zeleno praprot in ugledaš zmaja ognjenih ust in votlih oči.
Vzameš kopje in se boriš v krogu divjega rohnenja; v črni preobleki vračev.
Zmaj pa je le še kuščar, ki ga vtakneš v žep in pohitiš na mestni avtobus.
Mesto
Slepe oči se sprehajajo po ulicah mesta.
Čez tisoč pljunkov je cesta pretrda za truden korak.
Zelena trava jo objame kot svoje dete.
Reka odnese smrad velikih mest.
Zapre oči in ga sliši.
Krog
Pobereš krog in to je zdaj tvoje življenje.
V množici je sto obrazov in sto rok, ki hodijo mimo.
Kaj pa krik - kam se je izgubil? Ustaviš krog, da bi počakal sanje. Zakaj prehitevaš?

Olga Dečman
Ihtim
Življenje ugaša.
Ihtim.
Izgubljene oči zrejo vame. Ne vidijo me.
Lesk ugaša, veke se zapirajo. Izginja del ljubezni, sreče.
Ostajam.
Z bolečino v srcu, ljubeznijo v razprtih dlaneh. Komu naj jo dam?
Počutim se tako - človek...
Pesem o ovci
Prišel si.
Nikomur ljub, zapisan v prazno, podan v neznano.
Tvoje želje se razblinjajo v nič. Nihče ti ne prisluhne.
Ni tople roke na tvojem licu.
Ni tople besede v tvoji postelji.
Postajaš nič in vsi te tepejo.
Si lačen in žejen.
Nihče ti ničesar ne da.
Tuliš v zivl|en|e.
Nihče ti ne prisluhne.
Pregnan v divjino si postal volk.
Vodiš čredo ovac, ki koljejo.
Zate in zase.
Te častijo in ti pojejo hvalnice. Postal si volk, ki kolje.
Vsi ti prisluhnejo.
Ne moreš mi ničesar vzeti
Ne spravljaj me na kolena, ker jih nimam.
Ne prazni mi možgan.
Glavo imam za okras.
Ne jemlji mi življenja.
Živela bom večno, ker sem svobodna in srečna.

Romana Žagar
Boste vse življenje bežali pred resnico?
Spomin večno ostane, bolečina nikoli popolnoma ne zbledi, a življenje teče, teče...
Boste za vedno ostali slepi, gluhi in nemi,
ko vendar veste, da ne trpite samo vi?
Ne moreš se upreti usodi, ne moreš je spreminjati in nesmiselno se je spraševati, če bi lahko bilo drugače. Če bi se še enkrat rodil, bi vse bilo isto. Začrtaš si pot, a življenje ti jo sproti podira. Usoda. Položena v zibelko. Toda mati narava je včasih tako zelo kruta.
Imaš življenje in ga hkrati nimaš. In ljudje ne razumejo, da lahko tudi tebe boli, da tudi ti lahko jočeš in da si tudi ti lahko na tleh. Veš resnico,pa je ne moreš povedati, ker ne bi razumeli ali pa ne bi hoteli razumeti. In ravno tisti, ki ne razumejo in ne vedo, vedo največ. In ti, ti, ki veš... tebe nihče nič ne vpraša. Ne obtužuješ jih, ker se ti zdijo tako plitki in sebični, vseeno pa jim bi rad povedal, da jih imaš rad. Toda ko jih srečaš in se obrnejo proč, ko slišiš njihove grožnje, takrat opaziš v njih strah, strah pred neznanim. Spet si izgubljen, spet si na tleh. Zaslepljeni z lastno bolečino in občutkom krivde se znašajo nad teboj. Tebi je morda najhuje, a zaradi bolečine nisi nič drugačen. Umrle so sanje, sam ne zmoreš, a oni ti ne ponudijo roke v pomoč. Zaman iščeš odgovore, zaman se prepričuješ, da ne morejo biti tako slabi in ozkosrčni, tako hinavski. Izgubljaš se v viharjih svoje bolečine in si zaželiš umreti. Zaradi njih. Usoda te reši, a vseeno ni nič lažje. A nekomu ni vseeno, še so na svetu ljudje, ki te imajo radi, toda ko odidejo, si še vedno sam. Vedno si sam. In postane ti še huje. Zmeden si, stvari ti uhajajo iz spomina, ne živiš, ampak životariš. Se vedno upaš, a nimaš cilja. Bojiš se noči, ker je takrat najhuje, ker samota preveč boli. Čez dan se lahko pretvarjaš, a ponoči moraš sam skozi pekel nespanja, morečih sanj in ubijajočih razmišljanj. Nikogar ni, ki bi te objel. Zaspiš proti jutru, izčrpan in utrujen od joka, sam. Tako prekleto sam. Ni ti lažje, ker jutri ne bo nič drugače, vse bo enako, samo da bo še bolj bolelo. In ti moraš živeti s tem. A tega nihče ne razume. Ljudje te uničujejo že, ko poskušaš vstati, ne da bi se potrudili razumeti. Morda nikoli ne bodo razumeli, kako prazno je tvojo življenje, kako zaman steguješ dlani, da bi prodrl v kamnita Ha človeških src. Kako so lahko tako enostranski, sebični in zaverovani, da poznajo tvoje življenje, tvojo dušo? A zdaj te več ne morejo streti. Bogatejši si za spoznanje, da imaš ogromno razumevajočih in ljubečih src, ki bdijo nad tvojo bolečino, zdaj veš, da čas prinese svoje in da življenje marsikaj obrne.
Hudo je gledati njih, ki mislijo, da nekaj vedo, pa ne vedo in ne bodo, ker nočejo razumeti. Slepi so za tvoje prazne sanje, slepi za tvoj izgubljeni pogled. Bomo ljudje za vedno ostali valovi, ki se penijo ob skalah?
Življenje je prekratko in ti ne znaš več oproščaH. Prepozno je, da bi nadaljeval, kjer si obstal, prepozno je za marsikaj. Žal.
Nihče ne vpraša
Ko si na Heh, se moraš pobrati, ko izgubiš smisel ga moraš najti, ko nimaš ničesar, moraš imeH vse, ko si sam, se moraš samote rešiti.
Takrat nihče ne vpraša, ali zmoreš ali hočeš, takrat enostavno moraš.
Krila
Ujel si me v mrežo strasti in mi potrgal krila, bil si pajek, jaz čebela.
Vzel si mi svobodo im me vtaknil v okove, ti si ljubil, jaz trpela.
Razpustila se je mreža, strgali so se okovi, umrl je pajek, za vse življenje ranila se je čebela.

Nando
Posijal je žarek
Posijal je žarek v noč.
Ne čudi se, da mi sonce sveti sredi teme -da je bil še včeraj sončen dan teman.
Napolnil si mi dušo z radostjo, z neizmerno voljo delati, živeti...
Za koga?
Za vse, kar sva bila, kar je.
Za sončni žarek v noči
Globoko v nedrjih
Globoko v nedrjih sem začutila
toplino tvojega pogleda.
Tako vse vzvalovi, zahrepeni -in zledeni, ker vem, da nisem tista, ki jo iščejo tvoje oči.
Vedno bolj postajaš tuj
Vedno bolj postajaš tuj, vedno bolj daleč, v sivini spomina.
A vedno bolj moj, ker postajaš jaz.
In jaz postajam ti.
Manja Gole«
La vie
Moraš
doumeti,
da mu je ženska vabljiv desert po obilni večerji.
Moraš
sprejeti,
da si vzame kremno rezino in spet
vanilijev sladoled ali vse hkrati.
Moraš
spoznati,
da mu že lep čas ne gre več v slast bar caffè.
Prva moška sklanjatev
Odhod pride s ploho besed, po telefonu ali s pobegom.
Odhoda ne pričakujemo kar iznenada.
Odhodu se ne moremo izogniti ne s prošnjami ne z grožnjami ne s poniževanjem.
Odhod zaslutimo v mrzlih očeh.
Ob odhodu začutimo praznino, bolečino ali olajšanje. Z odhodom se odpre nova stran iskanja.

Anka Kolenc
Tretja riba
4
Ob obali sedi mladenič. Ves čas gleda okoli sebe. Na tleh poleg sebe ima veliko budilko. Z desne strani prihaja dekle. Ko jo mladenič opazi, vzame budilko in kladivo in se napeto zastrmi v vodo. Dekle gre mimo mladeniča, nato se premisli, gre nekaj korakov nazaj in ga začudeno opazuje.
Delde (se odkašlja): Oprostite...Kaj pa delate?
Mladenič (jo s pogledom naglo ošine, nato se znova zastrmi v vodo): Ribe lovim. A ne vidite?
Dekle: Ribe? Pa saj nimate nič... niti trnka...
Mladenič (se samozavestno nasmeji): Če mi plačate s poljubom, vam pokažem!
Dekle (se obotavlja): Ah, ne... (naredi nekaj korakov)
Mladenič (malomarno skomigne z rameni in strmi v vodo). Dekle (pride nazaj): No,... prav!
Mladenič (jo od strani pogleda, pokima in ji pokaže mesto tik ob sebi): Semle sedite!
Dekle (gre obotavljaje k mladeniču in sede tik zraven njega. Ves čas zavzeto strmi v njegove roke)
Mladenič (pomembno): Kadar začne budilka zvoniti, jo držim tik nad vodo.
Dekle (osuplo); In?
Mladenič (odloži uro in kladivo, naredi z obrazom grimaso, kot da to ni nič pomembnega, in se obrne k dekletu za plačilo): No... (našobi ustnice)
Dekle (se malo umakne): Ja in ... koliko ste jih takole že ujeli?
Mladenič (objame dekle): Vi ste tretja ...(se z nedolžnim nasmehom nagne k njej, da bi jo poljubil)	^
Delde (poskoči, kot bi jo pičil gad, udari mladeniča v obraz in ga sune od sebe): Vi! Vi - lump! Lopov! Na pooooomoooooč! (naglo steče in izgine)
Mladenič (se prime za obraz in žuga za njo): Vražje babe! Nobena nič prida! (vzame s tal uro in kladivo in si sebi govori): A sploh pomeni kaj - kakšna obljuba?! Nič! Stokrat nič! (jezno oddide)
Joža Konjar
Moj prvi
Čeprav nisem več v rosnih letih, sem se s svojim prvim seznanila šele pred kratkim. V hišo ni prišel sam. Po predhodnem dogovoru ga je pripeljala prijateljica. Dopoldne sta prišla. K sreči je bilo med njenim delovnim časom, zato se ji je mudilo nazaj v službo, jaz pa sem ostala sama z njim. Posadila sem ga za mizo in si vzela čas, da si ga dobro ogledam. Ni prevelik. Mislim tudi, da ni preveč hiter, pa bom že. Tudi sama porabim za nekatera opravila več časa, kot sem ga nekoč, zato mu tega ne bom očitala. Sprva je bil molčeč in tih, kar pa me ni preveč motilo. Všeč mi je bil že na prvi pogled. Imel je vse, kar sem od njega pričakovala. Glava je dobro delovala. Videlo se mu je tudi, da je bil njegov srednji del do sedaj najbolj uporabljen. Izkušen torej je. Na nekaterih mestih pa so se videle poškodbe, ki so ga doletele v dosedanjem življenju. Pa nič hudega, bom že poskrbela zanj. Nežnosti mu je manjkalo. Bogve, kako so ravnali z njim, ker je bolj staromoden tip. Ljudje so danes res čudni. Hlastajo le za modernim. To pa za mojega prvega res ne morem trditi, da je. Z nogami pa je bil trdno na Heh, kar mi je bilo še posebno všeč. Njegove prve besede so bile resda črno obarvane, vendar polne topline, veselja in ljubezni. Dal mi je poleta v življenju. Odločila sem se, da bova skupaj preživela prihodnost, upam da v slogi in medsebojnem razumevanju. Pregledala sem še vse njegove dele, skrite kotičke, vbokline in izbokline. Namazala sem ga po vseh vitalnih delih, da bo sposoben streči mojim muham in zahtevam. Nato sem ga preselila v spalnico. Malo sem se še poigrala z njim, potem pa sem iz omare vzela snežno belo rjuho in ga pokrila z njo, da me bo urejen počakal do takrat, ko bom imela spet čas zanj. Preden sem odšla iz spalnice, sem mu poslala še zadnji pogled. Izpod rjuhe je kukala tipkovnica, na ohišju pa je pisalo Biser.

Karmen Verdenik
Slovo
Darko Pavšelj - Larix
Misel
Narisana podoba, v nosu znani vonj, portret zagledan v nikogar.
Močvirje solz na suhem licu, tresoča roka dvignjena v zraku - slovo.
V kotičkih ust, se nabira slina, uho zazna pisk, vlak odpelje, spusti se siva mesečina.
Ko smo stari, vse vemo.
Ko smo mladi, nič ne vemo.
V	srednjih letih šele spoznavamo in začenjamo razumevati.
V	otroštvu se začnemo šele učiti prvih korakov znanja.
V	otro štvu se naučimo prve črke abecede - A, v starosti zadnje črke abecede -Ž!
V	prvih letih po rojstvu smo popolnoma nevedni -v zadnjih letih življenja spet popolnoma nevedni!
Med prvim in zadnjimi leti je nekaj meglenega.
In megla je - trenutek tega življenja - med prvim in zadnjim letom življenja!
In zakaj potem hočeš ujeti in razumeti to meglo, ki se razprši v Večnem Soncu transcendentalnega Stvarstva?
Tempo
Danes ogenj vodi segel je v dlan brez najmanjšega dima in svet je nasmejan.
A niste opazili? Razumem, mudi se vam.
Branka Dornik - Maki
Londonske luči
Londonske luči so tako same v hladilnih jutranjih urah. Imajo sicer druga drugo, a so si med seboj tako podobne, tako enake in zdolgočasene. Daleč so tisti poletni meseci, ko jih je tu in tam obšel kakšen pisan metulj. Namesto teh jih v jeseni obletavajo posušeni listi dreves...
Mrtvi so, kakor so mrtve londonske luči takrat, ko je dan že tako svetel in samoti niso več v nobeno rabo.
Zato ugašajo, druga za drugo tako podobno, tako enako in leno v hladne londonske dni.
V pozabo...

Tanja Božiček	Barbara Renčof
Bil si preklet	Star gugalnik
Bil si preklet od mene,	Kar sedela je. Sedela je v svojem starem gugalniku in zrla v
ki sem te imela rada.	dolino. Bil je to star gugalnik. Njegov ritem je bil večen. V njem je sedela starka z dušo mlade ženske, ki čaka na svojega
Bil si preklet od mene,	fanta, da se vrne iz jame.
ker si mi dal vse,	Nikoli ni obupala. Verjela je, da morda pride jutri ali pa morda
samo za tisti majhen košček	pojutrišnjem nazaj.
spoštovanja	Nasmehnil se ji bo že od daleč, ves navihan in umazan od prahu.
ti je zmanjkalo denarja.	rekel ji bo, da jo ljubi in ji v šali naredil piko na lice. Ona pa sedi
Veliko	in čaka ter uravnava guganje svojega gugalnika z ritmom ure na steni. Tik, tak, tik, tak, naprej in nazaj,...
Veliko je srečnejših od mene	Gugalnik je bil nekega dne prazen in nihče ni več skrbel za
in veliko je boljših od tebe.	njegov večen ritem. Staro rudarsko hišo so podrlli in rudniški
Veliko je slabših od mene	jašek zasuli.
in veliko slabših od tebe.	Nekje v dušah ljudi pa še vedno stoji in živi. Stoji stara hiša z
Veliko jih je,	balkonom, na katerem sedi deklica, ki čaka na vrnitev svojega
dobrih, srečnih, močnejših od naju, ti in jaz pa sva samo dva.	rudarja.
Mislim nate	Človek je ...
Mislim nate...	Človek je packa,
Vedno...!	na večno umazanem oknu
Moja prva in zadnja misel si ti.	hitrega vlaka.
Vse, kar delam,	Človek je upanje,
delam zate.	v neskončnem vesolju, ki včasih zadane v črno luknjo ugasle
Mislim nate... Vedno...! Ah ti sploh veš, kako lahko boli ljubezen?!	zvezde.
JL M	SQTsAm i
Dmà&C'	u/ycjÀty. y/esitin*. t/i^tcc^h- et luJUwvWM^ f^iA^Uu* ■
Zasavc, štev. 6/94, 11. februar 1994 Uredil: Franci Lakovič Ilustracije: Severina Šprogar

Najboljši športniki Trbovelj
Trbovlje - Odbor za vrhunski šport pri zvezi športnih organizacij občine Trbovelj je na prireditvi v večnamenskem prostoru OŠ razglasil najboljše športnike največjega zasavskega mesta v letu 1993. Naziv najboljše športnice je pripadel keglja-vki Nini Podlesnik (3. nakadetskem svetovnem prvenstvu), najboljši športnik je bil strelec Sašo Korbar (3. na mladinskem SP), najboljša ekipa pa je bila po mnenju žirije mladinska ekipa strelske družine Alojz Hohkraut. ki je lani osvojila naslov državnega prvaka. V
ekipi so bili Sašo Korbar, Oto Strakušek in Uroš Javo-rič. Zanimivo, da seje žirija odločila nekoliko drugače kot so se bivši in sedanji državni reprezentanti v naši anketi v tekmovanju za najboljše športnikeZasavja. Tako v Trbovljah kljub zmagi v regiji po mnenju ZŠO ni bila najuspešnejša Metka Lukančič, prav tako pa tudi ne trboveljski rokometaši.
Na prireditvi, ki so jo z nastopom popestrili gojenci glasbene šole, so podelili tudi več priznanj telesnokultu-rnim delavcem. Tako sta zlati Bloudkovi znački prejela Ivo Jckoš (RK Omnikom Rudar) in Janez Novak (PD Trbovlje), srebrno Ivo Vozel
(PK Dadas Rudar), bronaste pa Bojan Bešlrevič (PK Dadas Rudar),	Borut
Markošek (KK Tika), Franc Sinkar in Jože Volaj (oba S D Kum Dobovec). Zlato pri zanje ZŠOTrbovljejepri padlo Janezu Brinarju, srebrno Tonetu Golobu, bronaste pa Marjeti Brlel.Danici Prašnikar (vsi PD Kum) ter Dominiku Kužniku (TK Rudar). Za tekmovalne dosežke v letu 1993 je posebno priznanje (zlato, srebrno in bronasto) prejelo še 22 posameznikov in štiri ekipe.
Sašo Fabjan
Rokomet
Presenečenje
kola
Prevent - Omnikom Rudar 22:24(12:11) Slovenj Gradec, športna dvorana, gledalcev 900, aodnika Gramc in Stoeger (oba MB).
Prevent:Mavrič, Leve 3, Soršak 1, Bari 4, KLeč, Strigi
2,	Mauc 4, Pori, I.Doberšek
3,	B.Doberšek 5, Matovič. Omnikom: Lipovšek,
Šikovec, Medved 9. S.Deržič, Sečki, Vrbnjak 2, Kosec 3,1.Deržič 1, Senčar 2, Mašič 1, Senica, Voglaró.
Presenečanje, ki so si ga v trboveljskih vrstah želeli že v Ribnici, se je v Slovenj Gradcu tokrat uresničilo. V najbolj kritičnih trenutkih lige so si Omnikomovci le prislužili dve točki na tujem, ki jim boo še kako prišle prav. Trboveljčani so Prikazali lep rokomet in težko bi našli u o ki je slab, igral. Po poškodbi i vratarja Danila 1 ipovška, ki je kljub temu ubranil -odo" netroU ' io
priložnost dobil in jo izkoristil mladi Sevničan Uroš Senica, ki je odlično branil vse srečanje. Tone Medved je bil tokrat nenadkriljiv s krila. Bojan Voglar pa s črte. Pohvalo si zasluži tudi Zoran Senčar, kije dal dva pomembna gola v najbolj kritičnih trenutkih, ko so bili gostje na igrišču z igralcem manj. Najbolj presenetljiv prvoligaški rezultat sobotnega kola je Trboveljčane povzdignil v prvo polovico razpredelnice, kjer lahko ostanejo tudi v nadaljevanju, saj naslednji dve koli igrajo doma.
B.K.
Prva točka iz Litije
Goldstar - Andor Jadran 25:25 (12:11)
Litija, športna dvorana, gledalcev 900, sodnika Korič in Kalin (oba Lj).
Goldstar: Krt, Špelič 5, Andrejič 5, Maček 7, Spende 4, Verbajs. Kolar 2, Sotenšek 1, Mandelj, Peternelj 1, Ulčar, Doblekar.
Andor:	Valenčič,
Blanuša. Miklavec, Oražem
1, Čermelj 1. Božeglav, Sardoči, Jovičič 7, Šiškovič 3, LikavecS, Ipša 7, Glavaš.
Rekordno število gledalcev v litijski dvorani je spremljalo odlično predstavo obeh ekip. Domači vratar Krt je prvič nastopil proti svojim bivšim soigralcem in bil kar uspešen. V prvem polčasu sta se moštvi držali skupaj, gostje razen z 0:1 niso vodili več, domači so vodili največ z 2 zadetkoma. Pri domačih je bil uspešen Špelič, ki je Valenčiča z nekaj zadetki prav osmešil. V drugem polčasu je Špeličevo delo s krila nadaljeval Maček in domači so si v 52. minuti priigrali prednost4zadetkov (22:18). Dvoranaje že skoraj slavila, vendar sodnika nista misli la tako. V štiri h napad ih sta domačim vzela žogo in gostje so dve minuti pred koncem celo povedli s 24:25. Domači so le s težavo izenačili in gostje so imeli 50 sekund časa za zadnji napad, ki ga je dvorana spremljala na nogah. Tekmo je hotel odločiti reprezentant Llkavec, ki mu je Krt* ubranil dva strela z šestih metrov, čeprav bi lahko sodnika piskala tudi prebijanje. Verjetno pa neodločen rezultat odgovarja komu, ki ga
poznata tudi Korič in Kalin.
S.K.
Visok poraz
Zagorje - Krško 15:30 (8:15)
Litija, športna dvorana, gledalcev 50, sodnika Juratovec (lj) in Puntarič (Logatec)
Zagorje: Šuštar, Ribarič, R.Ule3, Dečman 4, Žibret 1, A.Ule 1, Petek, Frelih 3, Kirn 2, Šikovec l.T.Ule, Ramšak.
Krško: Božič. Keše 2, Iskra 3. M.Urbanč 2, Šiško 1, Martinčič 8. D.Urbanč 3, Kukavica 2. Bernardič 3, Novak, Vrlovšek 6, Imperi.
Vodilno	moštvo
drugoligaške konkurence je brez težav premagalo Zagorjane, ki so tokrat zaigrali precej slabše, kot v prvih treh tekmah. Slab dan sta imela vratarja (predvsem Šuštar), pa tudi v napadu ni bilo prave realizacije. Veliko strelov je zgrešilo okvir vrat, pravilno usmerjene pa je odlični gostujoči vratar Božič ubranil. Visok poraz
ni tragedija, saj so s štirimi osvojenimi točkami v drugem delu prvenstva igralci trenerja Vrhovnika že izpolnili načrt. Zanimivo je, da na tekmo ni bilo pravzaprav niti enega člana uprave, kar je vsekakor negativno vplivalo na ekipo. "Kljub slabi igri z ekipo Krškega so naši rezultati še vedno boljši, kot je delo uprave”, je bil po sobotni tekmi in pred težkim gostovanjem pri Pomurki komentar trenerja Borisa Vrhovnika.
S.F.
Enakovredno
srečanje
Sevnica - Dol TKI Hrastnik 26:23 (12:8)
Kadeče, športnadvorana, gledalcev 500, sodnika Goršek in Dejak (oba Črnomelj).
Sevnica: Marcela, Sedej, Rak 3, Stinta 1, Rantah 9, Plazar, Jug 4. Cimperšek, Godec, Lupše 5, Simončič
Naj rokometaš Zasavja
Zasavc in Crema d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. Tokrat sta bila najboljša Anton Medved in Borut Maček (spet).
Ocene: Goldstar (15. kolo): 5 Maček, 3 Doblekar, 1 Andrejič. Omnikom (15. kolo): 5 Med ved, 3 Senica, 1 Voglar.
Skupno - ocene: 40 Andrejič, 26 Doblekar in Iflaček, 25 Voglar, 23 Lipovšek in Medved. 21 Kosec, 14 Senčar. 12 Ulčar. 11 I. Deržič, 9 S.Deržič in Spende, 7 Kos in Kolar, 5 Krt. 3 Jug, Senica in Mašič, 1 Špelič in Kogovšek.
Strelci: 83 Andrejič (GL), 77 Medved (OR), 71 Moljk (TKI), 70 Žibret (Z), 69 Maček (GL), 63 Voglar (OR). 57 Zahrastnik (RP), 53 Šeško (TKI), 53 Kosec (OR). 51 T. Kolander (RP), 49 A. Ule (Z), 46 D. Kolander, 44 Lipovšek (TKI), 41 Kirn (Z), 38 Spende (GL), 36 L Deržič (OR). 36 R. Ule (Z), 34 Kolar (GL), Potočnik (RP) in Špajzer (TKI), 33 Stropnik (TKI), 32 Krajnc (TKI), 3 I Kos (GL), Fajdiga (TKI), Dečman (Z) itn.
d.o.o.
Zagorje
FitnesC
(P«®
TER
FITNESS, SAVNA, MASAŽA, MASAŽA PROTI CELUimi, AEK0BDCA, BI0 BAR

ekipa. Kot prva je nastopila v ringu
prvem kolu so bil. fantje prosti, v drugem pa so se srečali s Spanci, ki so postal, evropsk, ekipni prvaki. Španska zmaga ni bila tako
sedeža.'1' dV°r8n° 5k°ra| ^ Zadn,'3‘ V prvi reposažni borbi so se Slovenci
Krajnc uspešen
mladinska eki pa, v kateri je uspešno nastopil tudi član KK TIKA Trbovlje David Krajnc. V
srečali z dobrimi Nizozemci in zmagali po točkah pri rezultatu 2:2. V drug, repasazn, borbi so naleteli na izvrstne Italijane (bronast,) ,n izgubil,. Nasa ekipa je osvojila sedmo mesto, kar je malo slabše kot tani. Uvrstitev med 25 ekipami je solidna, saj so pustili za seboj tudi ekipe, ki računajo na medalje in imajo bistveno boljše pogoje za pri prave. Z borbami pa so Slovenci pokazali, da bodo v prihodnje resni konkurenti za dobre uvrstitve. Drugi dan EP so nastopili v jaosamični konkurenci (David posamezno ni nastopil). Slovenski samostojni karate šport je dosegel prvo medaljo na uradnih «mah na «i - b,on.?tó v poi «žko kategoriji (do 80 kg) Iztok Staus, član KK WSKA Maribor, ki je tako omil il rahlo potrtost, ki je tiho lebdela nad mladinsko ekipo.
reprezentanci. Mednarodne izkušnje pa mu bodo gotovo v veliko korist na nadaljnjih «mah.Pr.dmimiihMao^rnno.^

4,	Povše.
Dol TKI: Šantej, Raušl 2. Šjiajzer 2, Fajdiga 5. Krajnc 2, Fabjan 2, Plevnik, Moljk
5,	Tavš, Lipovšek 5, Vidmar, Sterbucel.
Številni gledalci so videli izredno kvalitetno srečanje dveh	enakovrednih
nasprotnikov. Posebno zanimiv in izenačen je bil prvi polčas, v katerem je blestel mladi vratar gostov Franci Šantej. Dolani tega žal niso izkoristili in ob nepotrebnih napakah na odmor odšli s štirimi zadetki zaostanka. V nadaljevanju so si domačini priigrali visoko prednost, zaključek tekme pa je pripadel gostom, ki so se gostiteljem približali na tri zadetke, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa. Sevničani so pod vodstvom selektorja Tislja vsekakor zasluženo zmagali, obstaja pa občutek, da so gostje proti favoriziranemu nasprotniku vendarle zaigrali preveč spoštljivo.
J.P.
Poraz
Radečanov
AFP Dobova : Radcčej)apir21:18(14:ll)
Leskovec, dvorana, gledalcev 300, sodnika Lužar (Petrovče) in Kavčič (Celje).
Dobova: Marcela, Levec 4, Mijačimovič 6. Žibret 3, Glaser 1, Krajnc 2, Jurkas, Pavkovič, Daj)o 5, Kuhar.
Radečepapir: Skušek, Potočnik 6, Mervič, Rizmal 1, Rus, Strnad, D. Kolander 3, Mlakar, T. Kolander 2, Sotlar 2, Planinc, Zahrast-nik 4.
V ostri tekmi je 'odločila večja izkušenost domačinov. Pri Dobovi sta se najbolj izkazala tujca Jačinovič in Dapo, pri Radečanih pa lahko tokrat pohvalimo Potočnika in vratarja Skuška.
Košarka
Presenečenje v Idriji
Idrija - Litija 72:78 (26:31)
Idrija, Modra dvorana, gledalcev 400, sodnika
Kobilica in Koščak (Ljubljana).
Idrija:	Rupnik 20,
Krž.išnik2, Mržek8, Kolarič 7, Maček 19, Šantelj 16.
Litija: Merčon 4. Pavliha 2, Peterlin 23, Polanec 11, Ibiši, JocovičS, Bošnjak 11, Deležan 8, Šiško 14.
Lilijani so potrebovali zmago s 6 točkami in jo tudi dosegli in imajo tako prednost pred Idrijo in tajim prinaša v play outu dve tekmi v domači dvorani. V živčni tekmi so Lilijani vodili skozi celo tekmo s 5 do 10 koši razlike. Najtesneje je bilo v sredini drugega polčasa. vendarjcLitijanom leusjielo doseči dovolj veliko razliko. Tekmo so končali brez Pavlihe, Bošnjaka in Deležana, ki so imeli jio 5 osebnih najiak. Zelo pomembne točke je ob koncu tekme dosegel kapetan Merčon, ob njem so ostali na igrišču ob koncu še Hiši, Peterlin, Šiško - torej lahko zapišemo:	tudi delež
Litijanov.ki so do sedaj manj igrali.
S.K.
Lahka zmaga
Seltron Ruše - Zagorje 68:90 (32:53)
Kuse, dvorana SŠ, gledalcev 100, sodnika Rutar in Spendi (MK).
Ruše:	Škobalj 6,
Kranjčevič, Brečko 1. Fabjan 15, Marčič 4. Popič 4, Burja 30.
Zagorje: Murn 8, Bassin 24. Turbič 3, Leskovšek 2. Mlakarb, Krofi 3, Kofol 11, Koren 7. Čop 10. Poznič 2. Omahne 14.
Srečanje v Rušah je bilo do osme minute izenačeno, nato pa sta v ekipo Zagorjanov vstopila Kofol in Čop, ki sta dvignila tempo igre. Z odličnimi protinapadi je razlika narastla za 15 točk. K temu je pripomogel tudi Luka Bassin sštirimi zajiorednimi trojkami. V drugem polčasu je razlika ostala enaka, saj so Zagorjani na igrišče poslali tudi mlajše igralce (Poznič, Mlakar, Leskovšek), ki so se enakovrednokosalisslabuni domačini.
D.G.
Nogomet
Trening
tekme
Zasavje - Nogometna drugoligaša	ETI
Elektroelement in Oria Rudar nadaljujeta s serijo prijateljskih tekem v okviru priprav na sjiomladanski del prvenstva, ki se bo jiričel 6. marca. Zagorjani so v soboto gostovali v Ajdovščini pri Primorju in izgubili z 2:1. Strelec zadetka za moštvo trenerja Vinka Žibreta je bil Igor Holešek. Trboveljčani so odigrali kar tri tekme. Najprej so člana celjske lige TIM Laško premagali kar z 10:0. Po d va gola so dosegli Marko Ocvirk. Jani
Sotenšek, Radenko Ristanovic in Robi Haralovič, po enkrat pa sta zadela Sandi Čuk in Roman Sušnik. V naslednji tekmi so se pomerili s Svobodo iz Brežic in na igrišču za Savo v Hrastniku zmagali z 2:0. Mrežo brežiškega vratarja sta zatresla Haralovič in Ristanovic. V nedeljo so varovanci trenerja Francija Sivka igrali še v z Istragas Jadranom, kjer igra ta kar dva Trboveljčana - Miloš Breznikar in od novega leta naprej tudi Dejan Jesih. Na otvoritvi nogometne sezone vTrbovljah šobili uspešnejši gostje in z zadetkom Marša v prvem polčasu zmagali z 1:0. Na težkem, blatnem igrišču moštvi nista mogli
Naj košarkar Zasavja
Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja. Tokrat se je pri Litijanih najbolj izkazal spet Šiško, jtri Zagorjanih jia Kofol.	•
Ocene
Litija (21. kolo): 5 Šiško, 3 Peterlin, 1 Bošnjak; Zagorje (20. kolo): 5 Kofol, 3 Omahne, 1 Bassin. Skupno: 72 Šiško,'58 Bassin, 32 Koren, 28 Bošnjak, 24 Deležan, 23 Košnik, 19 Kofol, 17 Jocovič, 15 Turbič, 13 Peterlin, 12 Čop, 10 Merčon in Omahne, 8 Polanec,5SoršakinMurn,4Krofl,2Pavliha, 1 Mirtič, Kovač in Kranjc.
Strelci: 421 Bassin, 364 Bošnjak, 227 Deležan,
216 Turbič, 214 Jocovič, 204 Koren. 202 Peterlin, 201 Polanec, 179Šiško, 125 Omahne, 114Čop, 101 Košnik, 99 Kofol, 77 Merčon, itn.
iTiE-NISIRARK
TENIS V DVORANI v Litiji
Telefon: 061/881-817
J/

Kome tedna sto trhoveljskastreka Sašo Korltar in Oto Strakušck uspešno zastopala Slovenijo na tirami prt x tekmovanju v slovaški Nitri. Najboljši zasavski športnik Sašo Korbar je z rezultatom 586 izpolnil normo za KP v streljanju, ki bo marca v Franciji. Oto pa sije priboril mesto prve rezerve za mladinsko KI’. Korbarje volanski konkurenci prvi dan le za kro« /«rešil tinaie. Zn,a«al Je Cel,
dvanajsti (Kandare 6., Markoja 21.,. Strakušek
dni/lne Aloj/. Ilol,krmit čaka to konec, tedna derbi državne«,, prvenstva. V «oste v Trbovlje prihaja Olimpija z Rajmodom Debevcem načelu.
prikazati kakovostne igre. Domače moštvo je nastopilo brez petih poškodovanih igralcev, imelo je nekaj zelo lepih priložnosti, a so bili Ocvirk, Haralovič in Sotenšek nenatančni. Nekajkrat so mrežo domačih ogrozili tudi Dekančani, še najlepšo je imel Dejan Jesih, toda vratar Orie Adnan Dlzdarevic je bil uspešnejši.
S.F.
Kealianie
Poraz s tekmecem
MDL Celje - Dadas Rudar 6:2 (5279:5132) Brglez - Burja 1:0 (859:830), Lešnik - Gantar 1:0 (878:871), Sivka -Mažgon 0:1 (874:877), Salobir - Novak 1:0 (906:837), Klinar - Stoklas 0:1 (863:865), Vodeb -Goljuf 1:0(899:842)
Trboveljčani so po porazu z neposrednim tekmecem v boju za obstanek v zelo težkem položaju. Kot vse kaže, bo potrebno do konca zmagati tudi enkrat v gosteh. V Golovcu je bil še najboljši
Mirko Mažgon. točko je osvojil tudi Uroš Stoklas. Solidno jc delo kljub porazu opravil MaijanGantar, ostali so razočarali.
S.F.
Dadas Rudar Konstruktor	2:6
(5194:5374)
Gantar - Truntič 0:1 (832:869), Burja - Hribar 1:0 (893:886), Novak - Pihler 1:0 (869:864), Goljuf -Kirbiš 0:1	(852:944),
Mažgon - Nareks 0:1 (868:879), Stoklas - Steržaj 0:1 (880:932).
Svetovni prvaki so po pričakovanju zmagali.
KOŠARKA
Člani: Pragersko -Hrastnik 86:100 (52:50), Kungota - Ipoz Rudar 87:86 (44:36).
Kadeti: Ipoz Rudar -Prebold 61:48 (21:20), Zagorje - Hrastnik 104:46(41:13).
Pionirski festival st.dečki: Litija - Hrastnik 119:17 (64:12), Zagorje -Trbovlje37:86 (17:44); st.deklice:	Litija -
Hrastnik 68:64
Mini košarka: Laško
-	Zagorje 54:35, Litija -Trbovlje 29:21, Trbovlje
-	Zagorje 26:25, Laško -Litija 66:38
KEGLJANJE
Območna liga -vzhod: EHO Hrastnik -Korotan Prevalje 7:1
(4976:4774) Rihtar 861, J.Drame 825. Tomše 824. Z.Drame 823, Jazbinšek 819, Šeško 809; Rudnik -MTT 5:3 (4912:4765) Duh 873. Mustafič 859. Laznik 832, Brečko 810, Kos (Medvešek) 771. Tanšek 767; Krilato kolo - EHO Hrastnik 7:1 (5050:4996) Šeško 883, Jazbinšek 840. J.Drame 836, Tomše 828, Rihtar 823, Z.Drame 786; Dadas Rudar II- Krilato kolo 8:0(5111:4824) Lcbeničnik 887, Cene 886, Prelogar 853, Izgoršek 850 kegljev.
ŠAH
Hitropotezni turnir za februar - Trbovlje: 1. Uroš ZalokarfTrbovljc) 18,2.Oto Kranjc st. (Zagorje) 14, 3. Bojan Kuzmič (Sevnica) 14, 4. Franc Kotnik 13.5,5.Rado
Bajda, 13, 6. Hinko Jazbec 12.5, 7. Jože Kotar 11.5, 8.Cvetko Ivšek 11.5, 9. Miran Skobe 11.5, 10. Miran Gala 11 točk (vsi Trbovlje).
Zasavsko šahovsko prvenstvo: 1.kolo: Jože Kotar - Miran Skobe remi, Robi Goršek - Oto Kranjc st. 0:1, Cvetko Ivšek - Mustafa Osma-novič 1:0, Franc Kotnik
-	Uroš Zalokar 0:1. Domen Anžur - Bojan Kuzmič 0:1, Aleš Zaletel - Martin Tomažič 0:1, Oto Kranjc ml.
-	Hajludin Borčilo 1:0. Renata Anžur-Damjan Zdovc 0:1, Aljaž Dušak
-	Rado Bajda 0:1, Andrej Novak - Bajro Bajraktarevič 1:0.
ROKOMET
Trbovlje: 12.2.ob 19.00OmnikomRudar-Slovan (l.liga) - telovadnica OŠ
Hrastnik: 12.2.ob 17.00 DolTKI-Ormož(2.1iga) - športna dvorana
Trboveljčani bodo točke rešitve morali iskati v srečanjih s sebi enakimi nasprotniki. V ne ravno kakovostnem obračunu sta izstopala Mariborčana Franc Kirbiš in Hari Steržaj, pri domačih pa si za zmago zaslužita pohvale Bojan Burja (v dvoboju dveh Zagorjanov je bil uspešnejši od Bogdana Hribarja) in Robi Novak.
S.F.
Točka
Hočevarjeve
EMO - Rudar 7:1 (2516:2417)
Šeško - Hočevar 0:1 (387:426), Grobelnik -Mlakar 1:0 (403:397), Tkalčič - Lopati 1:0 (439:380). Zupanc - Sobočan 1:0 (407:396). Kardinar -Tušek 1:0(451:398),Petak-Podlesnik 1:0 (429:420)
Celjanke so gladko premagale edino žensko zasavsko prvoligaško ekipo, ki si je že pred nekaj koli zagotovila obstanek v družbi najboljših. Častno točko za Trboveljčanke je že v prvem paru priborila Ivi Hočevar, zelo blizu uspeha je bila tudi mlada Nina Podlesnik. Pri domačih je znova blestela najboljša slovenska kcgljavka	Marika
Kardinar. Z rezultatom 451 kegljev po dveh stezah bi bila zadovoljna tudi večina igralcev v moški prvi ligi.
S.F.
Odločitev po dveh parih
Rudar-Konstruktor 2:6 (2327:2365)
Burja - Grahor 0:1 (396:408), Sobočan -Kukovec 0:1 (364:387), Hočevar - Ruž-man 0:1
(375:395), Mlakar - Dolenc 0:1 (392:411), Tušek-Čeh 1:0 (403:390), Podlesnik -Vargazon 1:0(397:374).
Tudi v ženski tekmi med Trbovljami in Mariborom je bilo 6:2 za gostujočo ekipo. Konstruktor si je zmago priboril že po nastopu dveh parov, ko je vodil s 4:0. Sonja Tušek in Nina Podlesnik sta nato kot običajno le ublažili poraz.
S.F.
Lokostrelstvo
Zagorje - Na zadnjem kontolnem turnirju pred državnim prvenstvom, ki je bil minuli vikend v Škofji Loki. je v močni domači konkurenci zmagal Zagorjan Pavel Savšek, ki je tako pokazal, da bodo morali na DP računati tudi nanj.
B.K.
Alpinistične
novice
Trbovlje - Člana AO PD Trbovlje Dušan Košir in Bojan Pajk sta zadnji vikend plezala v Tamarju in na Vršiču. V soboto, 29. januarja sta preplezala v Tamarju ledeni slap nad votlino z oceno IV in dolžino 90 m. Še isti dan sta preplezala še centralni ledeni slap z oceno V z naklonom 90 stopinj, povprečno 60-80 stopinj. V nedeljo. 30. januarja sta opravila dva zimska vzpona. V Robičju sla preplezala žleb Meniskus z oceno HI, 30-40 stopinj, 300 m. Zatem pa sta opravila grebensko prečenje Robičja z oceno III/IV. Plezalca pravita, daje bil led na obeh slapovih v Tamarju slabe kakovosti.
T.L.

Orestej»
V petek, 28.januaijasmo si dijaki Srednje strojne šole odšli v Cankarjev dom ogledat predstavo Oresteja v koprodukciji CD in mariborskih gledališčnikov. Trilogija je režisersko prenesena v današnji čas, kostumi so moderni. Kljub posodobljeni sceni je besedilo še vedno popolnoma Ajshilovo. Režiser in dramaturg sta kljub temu nekaj stvari povsem posodobila in pokazala, da se kaj takega lahko še
vedno dogaja tudi danes po 2200 letih. Na primer: leta458pred našim štetjem se je Agamemnon v prvi uprizoritviOrestejepripeljar iz vojne z vozom, v posodobljeni predstavi pa se je pripeljal z avtom. Danes imajo namesto meča v rokah puško - prizor, ki ga skoraj vsak dan vidimo v poročilih.
Predstava je bila težje razumljiva in tudi naporna, saj biti štiri ure in pol, kolikor je trajala, poglobljen v grško mitologijo, le ni tako lahko. Z Orestejo smo se k sreči seznanili že
Zasavski
Marc
Girardelli
Na današnji strani Krvavic predstavljamo enega izmed najboljših zasavskih smučarjev. To je Mitja Lazar, dijak 4. letnika ekonomske šole v Trbovljah. Za razliko od drugih smučarjev bi se rajši posvetil treniranju mladih nadebudnih smučarjev, zato že zdaj nabira izkušnje za vadbo najmlajših. Trenutno vadi od 5 do 6 let stare naraščajnike. Mitja pa je seveda bil in tudi je dober smučar tekmovalec, zato ima doma na omari in stenah veliko medalj in diplom. Poleg smučanja rad igra še tenis in namizni tenis, vkaterem kraljuje na ekonomski šoli. Zelo rad spremlja hokej in navija za najljubši klub Jesenice.
Po horoskopu je oven, zato bo kmalu praznoval svoj 18. rojstni dan. V prostem času "ustvarja" na raču nalniku, zraven se rad baše
s cmoki, ki so obloženi z ocvirki, katere mu pripravi mami. Najrajši pije Sprite ter Radensko. Njegova "the best" glasba je country, Eric Clapton, Neil Young... Pravna fakulteta. Fakulteta za šport ter Ekonomska fakulteta - ena izmed teh je njegov cilj v prihodnosti. Mitja bi rad, da bi v zagorskem klubu "ustvarili" kakšnega dobrega tekmovalca, ki bi na slovenski smučarski sceni nekaj pomenil. Veliko sreče!!!
Aleksander Lavrini
J
7--------------—---
KULTURA - HRANA 7.A DUŠO
Dijake obveščamo, da je bil v torek, 8. februarja, pouka prost dan. Hura! Končno malo počitka in lenarjenja. Pa je naš kulturni dan res samo za lenarjenje ? Na ta dan naj bi se vsi udeležili kakšne kulturne prireditve. Lahko bi odšli v gledališče, na kakšen literarni večer, na kakšen koncert, v kino...
Namesto, da prostovoljno pišemo transfenzalo zasavskih gostiln in lokalov ter tekmujemo, kdo bo večkrat v rubriki Aufbiks, lahko doma preberemo kakšno dobro knjigo, ali pa pogledamo kakšen dober film. Naša kulturna zavest umira - in to je dejstvo! 'Torej gospoda" (Igor Vidmar), da uporabim in obrnem nekaj besed najboljšega pesn ika Srečka Kosovela: "Kdor ima zlato, ne potrebuje kulture, kdor ima kulturo, ne potrebuje zlata!"
Aleksander Lavrini
prej pri uri slovenščine. Mnogi redno hodimo v gledališče, vendar bi želeli, da bi s šolo še večkrat odšli na ogled kakšne predstave, saj si s tem polnimo kulturo naše osebnosti. Žal so ti ogledi včasih zelo dragi, zato se zahvaljujemo Rudniku rjavega premoga Trbovlje in Zvezi kulturnih organizacij Trbovlje za pomoč pri organizaciji ogledov teh predstav.
Polona Teržan
Nikotin in afne
Na elektro šoli se, kot ponavadi, pravnič ne dogaja. Prepoved kajenja pred šolskimi durmi še vedno velja, vendar se strastnih kadilcev prepoved noče in noče prijeti, pa čeprav jih "prfoksi" venomer opozatjajo na ukore, ki so predvideni za tak grob prekršek. Takoj, ko končajo s svojimi grožnjami, pa se ti isti porazgubijo po prostorih naše šole, do katerih imajo dostop le oni in si z užitkom prižgejo svojo cigareto.
Dogaja pa se na šoli prav zares čisto nič, razlog je verjetno tudi prenehanje delovanja šolske skupnosti, kar se je zgodilo že po nekaj tednih obstoja. Menda zaradi izostajanjaod pouka včasu sestanka, poleg tega pa naj bi na sestankih samo "afne guncal", nikoli pa se pogovarjali kaj pametnega. Vsakdo si pač razloži po svoje.
Boštjan Uran
Izlet
Ker se bliža konec šolskega leta, so se že začele zaključne priprave in odločitve o maturantskih izletih in plesih. Kot vsi četrtošolci se tudi
naši strojniki že kregajo o cilju svojega maturantskega izleta. Odločitev naj bi že pad la in sicer naj bi bila to Španija. Ne vem, zakaj se dijaki največkrat odločajo za Španijo? Mogoče zaradi nekakšne tradicije ali pa zaradi najcenejše variante, ki pa vseeno ni dostopna vsem. Vsekakor bo majhno število maturantov Srednje strojne šole Trbo vije izlet še podražilo, zato naši četrtošolci, prav tako kot vsi dmgi, iščejo sponzorje, ki bi bili pripravljeni pomagati.
Kristjan Kajič
Strojniki
začeli
Prihaja čas maturantskih. Gimnazijci, ekonomci, elektrotehniki že tedne obiskujejo plesne vaje in se učijo plese, s katerimi se bodo lahko predstavili na maturantskem plesu. Kaj pa strojniki? Da, tudi oni so se spomnili, da bi bil že čas, da se naučijo kakšen dober ples. V soboto, 5. februarja, so imeli prvo plesno vajo v Domu svobode II v Trbovljah. Upajmo, da se bodo do maturantskega plesa, ki naj bi bil tam nekje v začetku maja, naučili plesati četvorko in še kakšen ples, če ga seveda še ne znajo.
P.Ž.
POZOR,
POZOR!
Dijakinje in dijaki ekonomske šole, ki sodelujejo pri folklorni skupini, oziroma pri SKD-ju. so v petek odšli vizo lo na priprave. Njim in spremljajočim učiteljem želimo veliko uspehov, predvsem pa zabave.
A.L.

Promet
Hrastnik - 2. februarja ob 7.30
uri je voznik dostavnega vozila naTrgu Franca Kozaija zbil otroka H .S., kije prečkal cesto čezprehod za pešce. Naa srečo je bil otrok le lažje poškodovan.
Trbovlje - 2. februarja ob 19.40 uri je B.J. vozil osebno vozilo od Sušnika proti centru. Na Vodenski cesti pri številki 21 je zapeljal levo (verjetno zaradi vinjenosti) in trčil v Passata, ki ga je nasproti pripeljal D.M. Voznik petice B.J. je bil huje. potnik v Passato pa lažje poškodovan. Materialna škodaje velika, saj sta vozili popolnoma uničeni.
Litija - 3. februarja ob 7.55
uri je R.B. vozil iz Litije proti Ljubljani. Pri odcepu za Jesenjeje prehiteval tovornjak, v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik motornega tricikla P.F. brez prižganih luči. V trčenju sta bila voznik tricikla in sopotnica P.J. lažje ranjena.
Zagorje - 3. februarja ob 19.05
uri je N.E. iz Zagorja vozil po Cesti zmage in v blagem ovinku zaradi prevelike hitrosti zapeljal v betonsko ograjo. Potnik v vozilu seje lažje poškodoval, materialna škoda je precejšnja.
Zagorje - 5. februarja ob 22.50
uri je Š.M. iz Trbovelj prijavila, da ji je neznanec poškodoval
vozilo, ki gaje imela parkiranega na Eberlovi. Policisti so še istega dne odkrili voznika K.S. iz Zagorja, kije trčil v njeno vozilo.
Litija, 5. februarja je Č.M. z vozilom drvel po zasavski cesti. V bližini tunelov je na cesti ležalo kamenje in kosi lesa. Voznik je močno zaviral, zavil desno, odbilo ga je na levi pas, kjer je trčil v voznika S.F., ki je tudi trčil v kamenje na cesti. Po trčenju so cestarji očistili cesto.
Zagorje - 6. februarja ob 03.15
uri je A.J. pred smučarsko kočo v Kisovcu neznani voznik poškodoval vozilo. Policija je izsledila O.B. iz Zagorja, ki je trčil v njegovo bolho.
Kradejo kot srake
Hrastnik - 4. februarja ob 9.45 uri se je na PP zglasil F.F. iz Hrastnika in povedal, da so bili prejšnji večer v njegovem stanovanju prijatelji G.D. in H.R., V času obiska sta ga prijatelja pretepala, prav tako sta osumljena tatvine denarja iz spalnice.
Trbovlje - Neznanec je 4. januarja vlomil v vikend na Žabjeku, last P.J.. Odnesel je radio, stensko uro. daljnogled, plinsko svetilko, baterijsko svetilko.... Nepridiprava policija še išče.
Aufbiks
H.V., L.S. in C.L. so 0 veselo tankali. Skupaj. Ko so zapustili Vrtinec, pa sta se L.S. in C.L. skupaj lotila H.V. Slednji bo naslednjič gotovo premislil, komu daje za pijačo.
JR Lastnik lokala z video igrami v Trbovljah Z.B. je zaprosil za intervencij o, ker je precej okrogli V.B. pri okrogli hiši razgrajal in poležaval po cesti.
JR Na parkirišču pri rudniku v Zagorju se je v avto počil pivsko utrujen mladoletnik R.G. iz Zagorja. Tisti, ki so hodili mimo, so bili
povsem zgroženi. Prišli so možje, mladenič pa se je kar upiral, kar upiral. Pa so ga pobasali in ročno odpeljali na postajo. Ponj je prišla mama.
jR V gostišču Janez v (P Hrastniku je 4. februarja okoli 22.30 ure K.M. iz Hrastnika ročno razbijal steklenino, pa še iz lokala ga niso mogli spraviti. Umirili se je šele po prihodu ta pravih mož.
Pa še droben nasvet: v teh dneh ne bodo vsi policisti maškare. Nekaj med njimi bo tudi ta zaresnih. Zato, oči na peclje...
Plin je eksplodiral
V stanovanju 74-letnc Terezije Žarn na Trgu revolucije 29 je v četrtek okoli 17. ure prišlo do eksplozije plina in nato do požara. Ker je bila Terezija še vsa pretresena od dogodka, smo se pogovorili z njeno vnukinjo. Povedala nam je. da je plin začel uhajati, ko je Terezija skušala zamenjati izpraznjeno plinsko jeklenko, ki pa je kot kaže še vedno vsebovala manjšo količino plina. Ko je le ta v kuhinji dosegel štedilnik na trdo gorivo, je prišlo do eksplozije, ki jc povzročila požar. Iz gorečega stanovanja so Tereziji pomagali sosedi, ki so se borili s požarom do prihoda gasilcev. Ti so po pričevanju prispeli zelo hitro in požar pogasili, saj bi sicer lahko skoraj lesena stavba pogorela do tal. Kljub temu je popolnoma uničena kuhinja Terezije Žarn. pri treh najbližjih stanovanjih je ožgalo vhodna vrata, na katerih so popokale tudi šipe. v dobršni meri pa sta pogoreli tudi leseni galeriji v dveh nadstropjih, ki vodita do stanovanj.
Čeprav razen šoka in strahu nihče ni utrpel telesnih poškodb, bi bil lahko izid eksplozije veliko bolj tragičen. Kot kaže, nam je kuhinjski plin postal že tako domač, da pri ravnanju z njim vse prevečkrat pozabimo na varnost.
Tekst in foto: J.R. jr.
Trbovlje - Neznanec je v noči na5. januar poskušal odviti prednji vetrobranski stekli z.juga in petice, parkirana v pokritem parkirišču pri rudniku. Storilec jc ostal brez željenega blaga, lastnika pa bosta morala stekli zamenjati, saj sta nepridipravu obe počili.
Kresnice - Trije mladoletniki so iz železniške postaje 1. februarja okrog pol devete ure zjutraj odpeljali žensko kolo, last J.M. Policisti so mladoletnike prijeli na poti v Litijo in jim zasegli kar dve kolesi. Odslej bodo potovali peš.
Litija - K.J. je na železniški postaji 2. februarja poskušal s parkiranega vozila ukrasti zunanje ogledalo. Ni rnu uspelo, policisti so ga zalotili.
Zasegli avto
Hrastnik - Na podlagi odredbe so policisti PP Hrastnik občanki V.S. zasegli osebni avtomobil italijanske registracije, ker je z njim storila carinski prekršek. Vozilo je prevzelo ministrstvo za finance.
Goljufija
Hrastnika - Občana iz Hrastnika sta ogoljufala P.J. in P.S., ki sta ga pregovorila, da jima je dal v uporabo osebni avtomobil, v zameno pa sta mu dala kot aro motorno kolo znamke Suzuki, ki sta ga kasneje prišla iskat z izgovorom, da bi ga malo preiskusila. Med preiskusom sta se z njim odpeljala neznano kam. Oškodovanecjeostal brez svojega avta in brez suzukija.


		• • W ".J
		
V počastitev kulturnega praznika so tudi letos v vseh treh zasavskih občinah in tudi v Radečah podelili priznanja posameznikom in skupinam na kulturnem in drugih področjih delovanja. V Hrastniku so podelili nagrade 8. februar, v Trbovljah plakete in priznanja Tončke Čeč, v Zagorju Grumova priznanja in plakete ter v Radečah priznanja Antona Aškerca. V imenu uredništva vsem nagrajencem iskrene čestitke.
Hrastnik
Priznanja 8. februar so prejeli:
Milan Kuderje aktivni član pevskega zbora DPD Svobode II že od leta 1966. Opravil je tečaj za pevovodjo, v društvu je bil tudi blagajnik, tajnik in gospodar. Za pevsko delo je dobil bronasto, srebrno in zlato Gallusovo značko.
Jože Leskovšek je član steklarske godbe od leta 1950. Je med najaktivnejšimi člani godbe, saj je že od vsega začetka v gospodarskem odboru, kjer je opravljal funkcijo tajnika in predsednika, kar se je močno odražalo pri delovanju godbe.
Elizabeta	Jakšič
predstavlja na kulturnem področju Hrastnika zelo pomembno vlogo. V dramski sekciji seje izkazala kot igralka in režiserka, plesala je v skupi ni Fran ce Marol t i n vodil a tudi skupino, kot ravnateljica GŠ paje angažirana predvsem na področju glasbe. Vsake
naloge se loti odgovorno, strokovno in ustvaijalno.
Elizabeta Jakšič
Avgust Giani ni se je vključil v PZSvobode I že leta 1964. Vsa ta leta si je prizade val za širjenje delavske pevske kulture in ptejel za akti vno delo zlato Gallusovo značko. Opravljal je tudi funkcijo predsednika.
Ignac Stopinšck je član MPZ Svobode II od leta 1954 in od takrat sodeluje na vseh prireditvah. Leta 1987 je pristopil k MPZupoko-jencev, kjer so ga tudi predla-gali za
priznanje. Je predsednik PZ upokojencev in dobitnik zlate Gallusove značke.
Fanči Moljk . Foto: Branko Klančar
Trbovlje
Plakete Tončke Čeč so prejeli:
Slavko Bez[>ovšek je član Delavske godbe Trbovlje. Igrati je pričel leta 1953 pri tedanji Mladinski godbi, ki se je leta 1957 priključila Delavski godbi Trbovlje. Od takrat je stalni član te godbe. Odlikuje se kot godbenik na pozavni in tenorju. Profesionalno že dolga leta sodeluje pri orkestru Big Band RTV Slovenija. Sodeluje tudi pri drugih z.nanih glasbenih skupinah.
Karmen Lindič je z
glasbeno dejavnostjo povezana že vse od ot roStva bodi si kot pevka ali zborovodkinja. Pela je v otroškem in mladinskem PZ Trbovlje,_

dekliškem zboru, pri Slavčkih, v PZ GŠ, nekaj časa je vodila ŽPZ Društva upokojencev Trbovlje. Posebne zasluge ima tudi pri vključevanju glasbene vzgoje na predšolski stopnji. Kot skladateljica je zložila že več pesmi in operet za otroke, pa tudi za odrasle. Leta 1993 je ustanovila PZ cicibanov v VVZ. Vse od ustanovitve dalje vodi ŽPZ Corona.
Štifi Šuštarje začela peti leta 1932 v dekliškem PZ in igrati v dramski skupini takratnega Prosvetnega društva vDruštvenem domu. Od deseta leta dal je je njeno življenje neločljivo povezano z aktivnostjo v raznih kulturniških dejavnostih. Od ustanovitve KD Svobode II je s tem društvom neločljivo povezana. Že 32 let uspešno vodi knjižnico v domu Svobode. Na kulturnem področju ž.e več kol 50 let pomaga k živahnemu kulturnemu utripu Trbovelj.
Priznanja Tončke Čeč so prejeli:
Rudi Andrcjaš, član Lovskega pevskega zbora (LPZ) Zveze lovskih družin Zasavje (ZLDZ) v Trbovljah
in MPZ Društva upokojencev Trbovlje. Poje že 43 let v raznih zborih. Pel je tudi pri MPZ Zarja. Je soustanovitelj LPZ v Trbovljah, pri katerem poje že 15 let, v tem času je bil 6 let tudi predsednik tega zbora.
Leopold Frece je član DPD Svoboda Dobrna od ustanovitve leta 1952. Vključeval se je v delo gledališkesekcijeinPZ. Kot odbornik je prizadevno sodeloval pri organiziranju in izvajanju društvenegapro-grama. Mnogojeprispevalk obnovi društvenega doma, izkazal se je tudi pri vključevanju novih članov.
Hinko Smodiš je član MPZ Društva upokojencev Trbovlje in član LPZ ZLDZ v Trbovljah. Petlje pričel leta 1947 pri MPZ Zarja. Bilje med soustanovitelji LPZ v Trbovljah in nekaj let tudi njegov predsednik. V pevskih zborih je pogosto nastopal kot solist. V pevskih zborih aktivno sodeluje že 46 let.
Jože Škofca je član MPZ Društva upokojencev Trbovlje ter LPZ ZLDZ v
Trbovljah. Sedaj je predsednik MPZ Društva upokojencev in odbornik pri LPZ. Peti je začel pri MPZ Zarja, kjer je dolgo časa sodeloval. V vseh zborih pogosto nastopakot solist. Tudi sicer je prizadeven organizator pri delu pevskih zborov.
Jože Škofca
Miha Trošt je član Prosvetnega društva Dobovec. Začel je v gledališki sekciji inkmalu postal vodja mladih gledališčnikov. Vsako leto pripravi dve ali tri gledališke predstave. Tudi sicer je vsestranski delavec v društvu in dober organizator. Delo tega društva je za Dobovec izrednega pomena za kulturno, prosvetno in družabno življenje kraja.
Tine Lenarčič
Zagorje
Plakete dr. Slavka
Gruma so prejeli:
Leopold Flere, ki že 40 let sodeluje v MPZ Loški glas, v katerem je opravljal tudi druge funkcije. Pred leti je žedobil Gallusovo odličje za dolgoletno pevsko zvestobo.
Vojka Kokošinek -Podlogar za področje baleta. Sicer poučuje balet na zagorski GŠ. V devetih letih je zbaletniki izvedla številne celovečerne nastope v
sodelovanju z drugimi kulturnimi skupinami.
Majda Brečko za področje varstva naravne in kulturne dediščine. Poleg Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so med nami tudi posamezniki, ki jim preteklost veliko pomeni.
Priznanja dr. Slavka Gruma:
Srečko Sušnik je v prvi vrsti godbenik, je član Pihalnega orkestra Svea. Je tudi član glasbene skupine Zasavci in njen duhovni vodja.
Stana Ferjančič je dolgoletna režiserka pri KD Elektroelement Izlake. Njeno delo je bilo najbolj produktivno v letih 1947 do 1965. Režirala je najmanj 15 gledaliških del.
Dom starejših občanov Polde Eberl - Jamski za
gojenje kulturni h prireditev. V Domu starejših občanov vsak teden poživijo življenje z različnimi kulturnimi prireditvami. Skozi vse leto
pestrijo njihovo življenje in mu dajejo smisel obiski in nastopi kulturnih skupin.
Denisa Huber Foto: Tomo Brezovar
Radeče
Priznanja Antona Aškerca
Letošnja nagrajenca sta profesor Miloš Rybar in MPZ Papirničar iz Radeč. MPZ Papirničar že 23 let uspešno nastopa doma in na številnih gostovanjih. Vodi ga mlada dirigentka Rosanda Groznik, kiji je v nekaj letih uspelo izboljšati kakovost zbora. Njihov repertoar sega od umetnih.in narodnih pesmi do številnih svetovnih priredb. Prednost zboraje, da vključuje precej mlajših pevcev, kar zagotavlja pestrejši izbor glasov in zagotovo prihodnost.
Franci Kadunc
avtor dela na radeških akvarelnih papirjih, ki so med slikarji vse bolj poznani. Razstava bo odprta do 18. februarja.
Trbovlje: Brata Emil in Mito Škrbec iz Trbovelj, oba člana Relika, razstavljata na Planini na Partizanskem vrhu v rudniškem počitniškem domu. Razstavljena dela si lahko ogledate in kupite do konca februarja.
Zagorje: V Avli DD Zagorje je na ogled razstava slik 30. delovnega srečanja slikarjev v koloniji na Izlakah. Razstavo si lahko ogledate v času kinopredstav in drugih prireditev, za skupine je odprta tudi dopoldan. Odprta bo do L marca.
Radeče:	V galeriji trgovine
Radečepapir je na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Kovačiča iz Brezovice pri Ljubljani. Razstava je toliko bolj zanimiva, ker
PRIREDITVE
Trbovlje: 1 L februarja ob 19. uri bo v DD Trbovlje predstavitev trboveljskih mažoretk. V koreografiji Eme Zalezine bodo izvedle plesni recital Povodni mož.
Zagorje: 13. februarja ob 16. uri bo v dvorani Prosvetnega društva Čemšenik komedija Klopčič avtorja Pera Budaka. Igrajo domača dramska skupina.
Trbovlje: 14. februarja ob 19.30. uri bo v DD Trbovlje nastopilo SLG Celje v okviru 3. večernega gledališkega abonmaja. Predstavili se bodo z delom Luigija Pirandella Kot me ti hočeš. Organizator: ZKO Trbovlje.
Trbovlje: 16. februarja ob 10. in
13. uri bo MG Svobode predstavilo v okvim 3. osnovnošolskega abonmaja delo Mala in velika luna. Obe predstavi bosta v domu Svobode. Isto predstavo bodo v istih prostorih ponovili še 16. februarja ob 10. uri. Organizatorje ZKO Trbovlje.
Zagorje: 17. februarja ob 19.30. uri bo v DD Zagorje gledališki abonma. Nastopilo bo MGL s komedijo Pridi gola na večerjo.
Trbovlje: 15. februarja ob 17. uri bo v DD Trbovlje literarni večer .s pisateljem Vinkom Trinkausom. Predstavljena bo njegova novaknjiga - politični roman Upanje. Organizator je ZKO Trbovlje, večer bo vodila prof. Manca Hribar.
Trbovlje: 18. februarja ob 19. uri bo v domu Svobode v Trbovljah koncert ženskega pevskega kvarteta Plavica z Dola pri Hrastniku.
Skupina It's noi for sale je nastala leta 1989 iz skupin Svoboda in Ethnic. So predstavniki hard tora, vendar za njih mnogi trdijo, da igrajo nekakšen depresiv core.
Po dvakratni menjavi ekipe je iz prvotne zasedbe ostal le bobnar Primož Obcržan. Bend v zdajšnji zasedbi deluje dve leti. V tem času jim je uspelo s svojo glasbo prodreti tudi preko meje: v Avstrijo in Nemčijo.
"Težko seje prebijati s takšno vrsto glasbe, kot jo igramo mi. saj za seboj nimaš nobenega vplivnega človeka, ki bi te rinil naprej in promoviral. Vse, kar smo naredili, smo naredili sami.
To nam še posebej veliko pomeni", pravi pevec skupine Dejan Požega, ki prihaja iz Maribora. Drugače sta dva člana, bobnar Primož Obcržan in basist Marko Radosavljevič iz Laškega, kitarist Siniša Hranjec pa iz Velenja. Konec decembra so fantje po napornem delu spet prišli iz studia. Tam so posneli nekaj komadov. Pri avstrijski založbi bo kmalu izšel njihov singl, iščejo založnika za CD. Njihovo zdajšnje
početje bi bilo pravzaprav lahko označeno kot prava evropska turneja. Iz studia naravnost na Dunaj, potem trije koncerti v Nemčiji, nato Slovenija, kjer so ali bodo igrali v Mariboru. Ljubljani,
Radgoni in šekje. Po slovenskem delu turneje jih konec marca čaka igranje na dvodnevnem hard core festivalu, ki jih bo zopet vodil v avstrijsko prestolnico. O lastni glasbi Dejan Požega pravi: "Igramo hard core z elementi psihodelije. mogoče smo malo depresivni."
Neprodani It's not for sale in mnogo novih, še manj znanih hard core bendov, ki ne nastajajo samo znotraj slovenskih meja. kaže na trend vračanja panka in njegovih derivatov. To niti približno ne preseneča, saj ga po eni strani reklamirajo mega heroji Guns'n'roses. po drugi strani pa lahko v slovenski realnosti zasledimo mnogo podrobnosti, ki sc ujemajo s časom, ko je v Angliji na sceno stopil The great rock'n'roll swindle - Sex Pistols.
Tekst in foto: Jure Nagode
Trbovlje - Delavski dom
11.-14. TINA (glas.), pet., sob., ned., pon. ob 17. uri.
11-14. DA VE (kom.), pet., sob., ned., pon. ob 19. uri.
18. MESTO RADOSTI (amer.
film), pet. ob 19. uri.
11.	-15. TINA, KAJ IMA LJUBEZEN S TEM (glas.), pet., pon., tor. ob 19. uri.sob.. ned. ob 17. uri.
12.	SKODRANA SUZI (kom ), sob. ob 10. uri.
12.-13. RED ROCK WEST
(krim.), sob., ned. ob 19. uri.
17.-18. DAVE (kom.), čet., pet. ob 19. uri.
18.29. ULICA (kom.), pet. ob 17. uri._______________________
Hrastnik - Kino
11.-13. ZADNJI DOBRI MOŽJE (akcija), pet. ob 19. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri.
11. LETO NASILJA (polit.), pet. ob 17. uri.
16.-18. TINA, KAJ IMA
LJUBEZEN S TEM? (glasb.), sre., čet. ob 19. uri, pet. ob 19. uri.
18. DAVE (kom.), pet. ob 19. uri.
Kino Dol pri Hrastniku
12. LETO NASILJA (polit. ), sob. ob 18. uri.
Kino Izlake
13.	TINA, KAJ IMA LJUBEZEN S TEM? (glasb.), ned. ob 19.15. uri.
M c	
	
	■
Kako izgloda rock'n'roll	,	.	. Vi
( v crno-lK-li tehniki) na filmu,	I . .. A\/l t . I - _	. .4 J . 4L 4
kaj imata skupnega Tina Turner in ljubezen, ter kako
bodo kostumografi priredili	jcprecejdobroodrezal. Kolikor	Razumem tudi, da se nam	vprašanja. Izhajajoč iz filma
poteze Angele Basset, da IX,	se to pač da ob takšnem	nekatere stvari zdijo črnobele.	bi si upal trditi: da je rVr v
I tl/Al il V tl Ul p ti < »Ul U.
Še odgovori na uvodna
bolj podobna 1 ini? Ta tri	scenariju. V bistvu bi lahko bil	vendar se moramo zavedati, da’	bistvu disko petdesetih (pa
vprašanja št, mi pred ogle-	tudi scenarij dober. Za pravlji-	so na svetu med črno in belo vsaj	ni), da sta Tina in Ljubezen
dom filma Briana Gibsona	co. Ali bajko. Ne pa za	še odtenki sive, da o barvah sploh	besedi z nasprotnim pome-
dokaj zagrenila življenje. Vse	življenjepis. Ljudje niso samo	ne govorim! Razen, če nismo na	nom (pa najbrž to ni čisto
tiste visokoleteče recenzije	dobri alisamoslabi.Takšnisole	ego-tripu. 1'odobnojerazmišljai	res...), ter daje maskerjem
Tinine filmske (avto)-	v špageti - vveslernih. Nočem	tudi filmski Ike (alias Larry).	skoraj 100% uspelo.Skoraj
», Mmrrt trfl,l.<lall,,-TI,„„»e|,d.M.atil	,]»e„ra,<idll pL5,m to ,„l ,,b Tini
pripravile do stanja najst-	jo je kot mačko, vendar imajo	na tri pred-p,»stavke:	(Angela Basset) nikakor ni
niške razpaljenosti.	tudi takšni (ekstremno nasilni)	'Tke je:	jasno, kako jo je lahko Ike
Verjetno že veste, kakšno	tipi kakšno pozitivno lastnost.	1 ) črne polti	(La.irenceFisbburne) tepel,
bo nadaljevanje. Še eno	Prav, razumem, da je avto-	2) kreativen	indivi,lualec	Angela je, vsaj po mišicah
razočaranje. Angela Basset	biografija prekleto pristranska	3)človekželjan	uspeha.Svojo sodeč, precej močnejša od
ral, vendar ga nihče ni
Tommy


Kaže, da se zasavska glasbena scena vse bolj prebuja. Kar težko bi na pamet našteli vse izvajalce, ki so že izdali svoje kasete. Pred izidom je še ena. Izdala jo bo skupina Interval, ki je na glasbeni sceni že deset let in bo letos praznovala svoj jubilej. Radi bi ga zaokrožili s promocijo kasete. Veliko načrtov in zagnanost članov, to sta najbrž poroka, da jim bo uspelo.
"V desetih letih ste verjetno zamenjali veliko članov", seje glasilo moje prvo vprašanje. "Prav nasprotno," je zatrdil Franjo Bizjak, klaviaturist in vodja skupine, "pred dvemi leti je prišlo do prve menjave. Razšli smo se s pevko in bobnarjem.
Takrat se namje pridružila nova pevka Marinka Pišek, bobnaij a pa nismo iskali. Namesto njega uporabljamo "ritem-mašino."
Čeprav zamenjava članov ponavadi prinese kar nekaj problemov, saj se morajo novi člani "uigrati", pri Intervalih ni bilo tako. Z novo pevko so celoten repertoar na novo naštudirali v slabih treh tednih.
Tri posnetke že imajo. Kaj pa načrti? "Z enim izmed posnetkov, pesmijo Slovenija, smo se lani prijavili na MMS. Zaradi različnih razlogov, o katerih ne bi rad govoril, so nas zavrnili. Tudi letos bomo veijetno poslali kakšno pesem, mogoče tudi na Veselo jesen, kaj več pa... bomo videli," pravi Franjo Bizjak. Podobno kot Zasavci tudi Interval pripravlja zabavno in narodno-zabavno glasbo. Na svojo prvo kaseto bodo verjetno uvrstili tudi nekaj starih, zasavskih pesmi,
kijih do sedaj ni posnel še nihče. "Misliš, da ste dovolj znani, bo kaseta šla v prodajo?" sem vprašal na koncu pogovora. "Smo optimisti. Pozna nas cela Savinjska dolina, na Dolenjskem igramo non-stop, zdaj pa prodiramo še na Kranjsko. Ob tem pa naj povem še to, da cel febmar igramo na Vrhniki, marca smo v Sevnici, cel april pa bomo igralina velenjskemjezeru." Kaj še dodati? Mogoče samo -srečno!
Tomaž A. Štojs
Nino Robič - nekoč zelo znani pevec, že nekaj časa ne prepeva več - seveda le v javnosti. Doma prav rad zapoje, še posebno, ko se vrti okrog štedilnika. Nino je namreč odličen kuhar.
Miša Molk je postala nova
voditeljica televizijske oddaje Avto magazin, katero sta nekdaj vodili Saša Gerdej in Saša Einsiedler. Koliko časa bo ob vodenju oddaje vztrajala Miša ne vemo, vemo pa. da je prikupna "Mišika" strastna ljubiteljica jeklenih konjičkov.
Verjetno si mnogi mislite, da vsi, ki na slovenski glasbeni sceni kaj pomenijo, prisegajo tudi na "naj” avtomobile. To sploh ne drži - v večini že mogoče, so pa tudi tukaj izjeme. Na primer: šarmantni Dominik Kozarič se po naših cestah prevaža z enajst
let starim golfom, ki ga še nikoli ni pustil na cedilu in katerega, kot sam pravi, nebi zamenjal za noben denar. Pa saj mu ga ni treba. Za naše ceste je ta golf več kot primeren.
S.G.



Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta j
■	ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ . I 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo |
■	le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino ■
■	pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.	■
STANOVANJA IN PARCELE
VZAMEM v najem prostor od 9 do 12 m2 v Trbovljah. Tel.: 41-459, po 19. uri.
PRODAM parcelo za vikend s
hišno številko nad Trbovljami. Tel.: 81-973.
PRODAM oziroma dam v najem zidano garažo 6x7 metrov. Nasipi - Trbovlje. Tel.: 24-464.
NAJAMEM garsoniero v Trbovljah. Tel.: 22-300, dopoldan.

mmmm
Sankt Petersburg imenujejo tudi vzhodne Benetke. Skozi mesto so skopani kanali, ob njih pa postavljenih toliko lepih zgradb, kot jih lahko vidiš le malokje. Pa tudi, če vseh teh ne bi bilo in bi tam stal le Zimski dvorec, v katerem domuje ruski nacionalni muzej, bi se le zaradi tega splačalo priti. Rembrandt, Picasso, van Gogh, da Vinci, Michelangelo, Monet so le nekatera imena umetnikov, katerih dela so razstavljena. Pa zbirka egipčanskih, grških, rimskih izkopanin, ruske kulture in še in še. Za vsa ta bogastva ni boljšega ambienta kot veličastne sobane Zimskega dvorca, nekatere povsem v zlatu, tako da človeku kar ne gre v glavo, da je tam zares lahko nekdo živel.
Sankt Petersburg je lepši, čistejši in mnogo bolj evropski od Moskve, vendar mi je slednja bolj všeč. V Sankt Petersburgu je tudi precej več turistov, kar me odbija, čeprav sem tudi sam eden njih. Najbolj neznosni so (nekateri) Japonci, ki se dajo fotografirati pred vsakim spomenikom v "rambo pozi", z ostrim pogledom in rokami uprtimi v bok, kot da bi hoteli povedati: "Glejte, kje vse sem že jaz bil, vi pa niste."
Poletni Sankt Petersburg je najlepši zvečer, ko zaradi njegove severne lege dan počasi prehaja v noč in je ob enajstih zvečer še vedno svetlo. Nevski prospekt, glavna ulica, se napolni z igralci, ki zabavaj o mimoidoče in uličnimi bendi, od katerih nekateri privlečejo kar električne kitare, zvočnike in vso potrebno opremo za mali koncert. Največ pozornosti so vredni izvajalci ruskih narodnih pesmi, katerih vsebina je ponavadi izredno žalostna in tako pogosto vidiš ganljiv prizor jokajočega občinstva in ob tem tudi sam nehote potočiš kakšno solzo.
UGODNO PRODAM zidano garažo na Koloniji 1. maja. Tel.: 24-498.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje, družbeno za večje v Trbovljah. Tei.: 27-104.
AVTOMOBILIZEM IN ___________DELI___________
PRODAM zastava 750, letnik 84. tel.: 64-897.
POCENI prodam Z 101. letnik 79, modre barve. Tel.: 42-041.
PRODAM Suzukimaruti, letnik 91, registriran do 19.8.1994. Tel.: 41-346.
PRODAM avto Tavria po zelo ugodni ceni. star tri leta, ogled možen vsak popoldan. Moj naslov: Tomažin Anton, Šuštarjeva 27a, Trbovlje.
PRODAM novo rezervno kolo '175x70-13, za avto Mic. Lancer, prodam za 10.000 tolarjev. Tel.: 21-905.
RAZNO
PRODAM kosilnico Gorenje Muat z obračalnikom. Tel.: 64-897.
PRODAM maturantsko obleko št. 40, črno - vijolične barve. Tel.: 61-185.
PRODAM sliko platno - olje
akademskega slikarja Janeza Kneza. Tel.: 22-659.
PRODAM video igrice Ninterdo s 43.igricami. Cena 100 DEM. Tel.: 41-704, int. 279, po
14.	uri, Sebastjan Lisec.
PRODAM ali oddam v najem hidravljično stiskalnico 63 ton. Tel.: 74-032. 74-132.
UGODNO PRODAM lepo ohranjene omare za otroško ali samsko sobo, ter omarico za glasbeni stolp. Tel.: 24-423.
PRODAM syntesizer Yamaha PSS 280. Cena po dogovoru. Tel.: 20-806.
PRODAM barvni TV ekran 64 Ei, star 10 let in termoakumulacijsko peč 3.5 KW. tel.: 42-081.
UGODNO PRODAM peč za
centralno ogrevanje - litoželezna -že rabljena, tel.: 21-510.
V O KOLIČI Zagorja - Trbovelj je bila odpeljana nemška ovčarka stara eno leto. Sliši na ime Tara. Kdo bi kaj vedel o njej kje se nahaja naj nam sporoči na tel. številko (proti nagradi) 24-611.
___________DELO______________
FANT 27 let išče zaposlitev. Imam avto in B Kategorijo. Vsa dela razen akviziiterstva. Tel.: 24-145.

Po enem tednu v Sankt Petersburgu sem se vrnil v Moskvo in si ogledal še nekaj stvari. Med drugim sem obiskal razstavo sovjetskih ekonomskih dosežkov, halo Kozmos, kjer naj bi bili razstavljeni dosežki sovjetske vesoljske tehnologije. Tam meje čakalo največje razočaranje mojega potovanja: vse razstavljene predmete, vse satelite in drugo "navlako" so odnesli in sedaj tam prodajajo ameriške avtomobile. Četrt stoletja vodilne vesoljske velesile seje končalo s prodajo ameriških avtomobilov! Od vsega je ostala le velika slika Jurija Gagarina in trije zaprašeni modeli satelitov. Kdo bi razumel te Ruse?
Tekst in foto (Zimski dvorec v St. Peterburgu: Ivan Župič
m
ELEKTROELEMENT d.d.
61411 IZIAKE, Obrezija 5
VABIMO VAS NA RAZPRODAJO NEKORANTNE ROBE:
1/ Žice Cu fi 0,06 - fi 2 mmm
2/ Žica Ms fi 0,20 - fi 4,36 mm
3/ Žica Ag fi 0,16 - fi 0,21 mm
4/ Magamin Žica fi 0,1 5 - fi 0,30 mm
5/ Irak azbest 0,8x56mm
6/ Trak pertinaks 1x39 mm
7/ Trak Cu 0,30x32,5 mm
8/ Trak Cu 1x67 mm
9/ Trak Cu 0,13x48 mm
10/ Trak Cu 0,06x82 mm
11/ Trak Al 0,5x60 mm
12/ Trak HVT 1,20x20 mm
13/ Trak HVT 1,20x8,55 mm
14/ Priključne omarice KPMO
15/ Kompresorji (večji) Fagram
16/ Mleta plastika (Poliamid)
17/ Batne stiskalnice
18/ Elektromotorji 22 kW in 30 kW
19/ Klinasti jermeni (razni)
20/ Brusne plošče Swaty 21/ Kalilna peč 18 kW 22/ Svinčene cevi - razne dimenzije 23/ Industrijski sesalniki (rez. deli)
24/ Okna in vrata (rabljena)
25/ Skaj deb. 1,5 mm sivi
Cene so zelo ugodne.
Informacije in ogled materialov vsak delovni dan od 8.-12. ure na tel.: 0601/74 112 int. 250.
500 kg 200 kg
604 kg 703 kg 512 kg 1268 kg 686 kg 157 kg 600 kg 800 kg 250 kg 100 kom 4 kom 5000 kg 4 kom
4	kom 200 kom
15 kom 1 kom 200 kg
5	kom 4 kom 70 m2
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1
VAS PRESENEČA S PONUDBO ZELO KVALITETNIH BOJLERJEV PRIZNANE ZNAMKE " FAIS "
1/101N+P emajliran kotlič 11.113,40 SIT 2/301 emajliran kotlič 14.711,20 SIT 3/ 501	emajliran kotlič 16.906,90 SIT
4/ 801 emajliran kotlič 19.220,30 SIT 5/ 801 kombin. central.-elektr. 27.543,30 SIT 6/ 801 plastificiran kotlič 14.456,00 SIT
Bogata izbira peči in goničev za ogrevanje, ter vodovodna instalacija.
NOVO
VERIGE ZA MOTORNE ŽAGE TUDI NA TEKOČI METER!
SE PRIPOROČA H9 STR HRASTNIK


VW - AUDI TRBOVLJE d.oo
I
I
x	...
Krediti, 3 leta R+16%-pri SKB bank
NOVO- nrodaia vozi! 3E*T	*
SEAT-CORDOBA	I
Na zalogi vsi modeli VW - AUDI	|
© VW POLO 0017 020 MM DALJE
@ VW VENTO 00 31.750 DEM DALJE	|
© VW PASSAI- OD 37.621 OEM DAUE
© VW TRANSPORTER COMBL RAZLIČNO OPREMLJENI
©AUDI 80 00 38.725 DEM DAUE
©AUD1100 00 45.551 OEM OAUE
III
KREDITI, LEASING
1
p.,	servis* 0601/21-525 1
Prodala. 0601/26*525, «arvi*. 0601/21 »z» P

KOMISIJSKA PRODAJA AVTO DELOV
in AVTOKLEPARSTVO
Rajko JEREB
61410 Zuuorje. Kosovelova lil; tel.:: 0601/61 756
-	PRODAJA NOVIH AVTODELOV
-	PRODAJA OBNOVLJENIH AVTODELOV Z ENO LETNO GARANCIJO
-	KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENIH AVTODELOV
-	MOŽNOST NAROČILA POSAMEZNIH AVTODELOV
Pokličite nas na tel.: 0601/63 101 ali nas obiščite v skladišču, Podvine 30, Zagone o/S (poleg BIFE NAVI). :
DELOVNI ČAS:
ob delavnikih; 8.00 -16.00. sobota 8.00 -12.00
SUfM LANCIA
Avtoservis 0000013
[Aj
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pšljite do 17.2. 1994 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20. julija 2.c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo;
1.	nagrada: Bon v vrednosti
3.500	tolarjev, Trgovina As, Zagorje ob Savi
2.	nagrada: Bon v vrednosti 2.000 tolarjev, Trgovina As, Zagorje ob Savi
3.	nagrada: Bon v vrednosti
1.500	tolarjev. Trgovina As, Zagorje ob Savi
Izžrebanci nagradne križanke 4/94;
1.	nagrada: Bon v vrednosti
4.000 SIT, Fartrade d.o.o., Trbovlje, Mojca	Semec,
Marnova 2, Zagorje
2.	nagrada: Bon v vrednosti
2.500	SIT, Fartrade d.o.o.,
Trbovlje,	Hana	Kuder,
Rudarska 16-b, Kisovec
3.	nagrada: Bon v vrednosti
1.500	SIT, Fartrade d.o.o., Trbovlje, Betka Škorjanc, Dom in vrt 45, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.*20.
julija 2c, Zagorje do 18.2. 1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 5/94;
GRAN, USTNICA, SLOVENSKI, MER, KULTURNI-PRAZN, PUMA, MAJ, ORLI, ŠERPA, VEK, DEAK, ALEŠ, LINNE, ATKA, TAŠČA, OBOIST, ONEILL, OSP, APORT, DRNOVO, TLAKOMER, NAPOR, ANTRAKS, STO, AVAL, ŠK, ARAT, TIVAT, KANČEK, RADE, REPA.TAN ANA, URAR, ELAN, ARIMAN, PANO, AJDA, ROZINA.
trgovina d.o.o.
nviTtQMATi&mWD
Casta zm«ga 37, Zagorja ob Savi telefax: 0601/61 466
ZASTAVA, FIAT, RENAULT, LADA, ŠKODA, W0LKSVAGEN
-	Amortizerji UONAOE a «kora) vw vrsto »vtomooiiov
-	Svečke NGK (Japonska) 0UM ÓST1LCÌ, ZRAČNI ÒSTICI
-	tZPUŠM LONCI ki CEVI, GRT. ZA POPRAVILO UPLKIAČEV
-	ZAVORNE OBLOGE, OLJA, PREVLEKE ZA SEDEŽE
-	DODATNA OPREMA, ORODJE.
POPRAVILO: PVC odbijačev, armatur, hladilnikov, žarometov: POPUSTI ZA OBRTNIKE N STALNE KUPCE!
ZA NAROČENI MATERIAL KRATKI DOBAVNI ROKI.
PRIVOŠČITE SVOJEMU AVTOMOBILU
a«
IA MLADE REŠEVALCE
Si			VOHUN	GAJ, NIZEK GOZD	KEMIJSKI ZNAK ZA INDIJ	FILMSKI IGRALEC KLINE	LJUBIMEC NIMFE GALATEJE	AVTOR: KARLI DREMEL	UPOŠTE- VANJE	
			►					OLGA REMS		
			>					ZALOŽBA OBZORJA DRAGO TRŠAR		
ZIMSKA PADAVINA					ASPEKT, VIDEZ					
MANJŠA VOJAŠKA ENOTA				ORODJE ZA KOPANJE	HRVAŠKI POLOTOK LUKA V ARABUi					
PREDSTOJNIK PRAVOSLAVNEGA SA-MOSTANA							POŽERUH	KRAJ PRI NOVI GORICI	SOL OUNE KISUNE	VIOLINA
VNETJE NOSNE SLUZNICE						GOSTA, UMAZANA MEGLA ZOŽITEV				
ČKALOV VALERU			SNOV ZA TESNENJE							
KEMUSKI ZNAK ZA NIKELJ			ZANIMANJE PRIPO- VEDNA PESNITEV							
TELIČEK					VZOR, STOPNJA POPOL- NOSTI					
VRSTA POKRIVALA					rr. RENESANČNI SLIKAR (RAFAEL)					

lili*
II..........................
Ilnonlro 4
uganka 1
i
zuna^SoDek ous^Ua'
J H H “
"""""""Uoanktfi 2
..........

a.*
*	* ^ J 18
zmerom isto klati.
če pa vetra ni
«jydriRIkCX %2I
m
r črni zemlji brez steze,
k°	'	-
nima krampa ne motike,
'
■lili™
:S:;i .......
.	:	... '• x:;;;gs

Izpolnjevanka
Na označenih poljih dobite, brano vodoravno, ime in priimek članice uredniškega odbora, ki ureja rubriko Fračkarije.
Opisi: 1. izpraznitev črevesja; 2. ksilofonu podobno glasbilo pri afriških črncih; 3. glavno mesto Nikaragve; 4.mesto v Grčiji na polotoku Haekidiki; 5. maščoba iz surove ovčje volne; 6. desni pritok Dvine v SND.
O	o	o				
	o	o	o			
		o	o	o		
		o	o	o		
	o	o	o			
0	o	o				
14.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100 N A URO - MLADINSKI PROGRAM,
17.00	SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 14.2.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 100 NA URO -PONOVITEV, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SREDA 16.2.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
a™,™. 1QQ,
im* ti «v i f
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
8.00	-14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00
SLOVO	
NEDEUA	13.2.1994
8.00	- 9.00 IXJBRO JUTRO. 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI. 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,
13.00	ČESTITKEPOSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
PONEDELJEK 14.2.1994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
TOREK 15.2.1994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA. EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
SREDA 16.2.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
C* A ni A «y>	ggt
SOBOTA 12.2.1994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MA. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,
Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 30.1. do 6.2.1994:
Popravek: V prejšnji številki smo hčerko Simone Moškon iz Trbovelj nehote preimenovali. 26. januaijaje bila rojena Tjaša. Mamici in njeni Tjaši se iskreno opravičujemo.
30.1.	Albina Golja, Sevnica, sin Jan;
31.1.	Sabina Žlindra, Hrastnik, hči Nadja;
1.2. Melita Kolbl, Radeče, sin Urban;
2.1.	Vlasta Pintcr, Žalec, hči Eva;
4.2.	Melca Hodžič. Zagorje, hči Selma; Mira Kofol, Trbovlje, sin Žiga; Ingrid Kuder, Zagotje, sin Matic;
5.2.	Tea Bolarič, Laško, hči Diana;
6.2.	Saša Ojstršek, Celje, hči Alja; Alisa Brečko. I Irastnik, sin Nejc; Marija Slatinjek, Zagorje, sin Marko; Žumra Dindič. Trbovlje, sin Irvin; Doris Zaletel, Trbovlje, sin Nejc; Mateja Koprivec, Sevnica, hči Nina.
Iskreno čestitamo!
..-..-....-
19.00	SLOVO
........
ČETRTEK 17.2.1994
6.00-8.00 JUTRANJIPROGRA M,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE.
18.45	POROČILA, 19.00 SLOVO
PETEK 18.2.1994
6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 17.00 MLADINSKI VAL. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
NEDELJA 13.2.1994
9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA ;CELO VEČERNI FILM.
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagoije (tel.: 64-644), Lilija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 11.februarja -do 17. februarja je dežurni veterinar Matjaž Pokorn dr. vet. med., 18. februaija je dežurni veterinar Marko Kastelic dr. vet. med..
Godovi
I L febmar Marija, Nino;
12. februar: Beno, Marija: Aleksi]. E\ la lija;

13. Icbnuu kniiL-a, Bine;
Jordan, Henne» d da 14 febri lai- Ti m /draško- ;
i‘t. ieDIUdJ.. ft lllc^ //UlHVKO)
!5.iebiu.ar Živa, Jurka: Klavdij, .lovila;
16. februar: Julka, Dane; | (ll) jalllH '
1 7. februar: Silvo, Aleš; Silvin:

OVEN Premalo pazite na zdravje in telo se vam je uprlo. Da se nedolžen prehlad ne bo razvil v kaj resnejšega, obiščite zdravnika. Odpovejte zmenek v ponedeljek. Št: 106.
BIK Kakorkoli boste obračali, vam zadeve, ki vas teži, ne bo uspelo obrniti sebi v prid. S pametnejšim ravnanjem se lahko izvlečete brez večjih finančnih negativnih posledic. Št.; 98.
DVOJČKA Zvezde vam napovedujejo krajšo pot. na kateri boste neizmerno uživali in spoznali zanimivo osebo. Ne bodite zadržani in pokažite, koliko šarma in galantnosti premorete. Št.: 116.
RAK Potrebujete večjo energijsko dozo. Zadnji mesec vas je precej izčrpal. Zavedajte se, da čas, ki ga porabite zase, ni nikdar vržen stran, ampak se dolgoročno obrestuje. Št.: 102.
LEV Težave, ki jih imata s partnerjem, se bodo v tem tednu rešile. Oba sta bila preveč zaskrbljena zaradi napetega odnosa, ki je nastal zaradi tretje osebe. Št.: 94, dan za spravo pa torek.
DEVICA Prijatelj(ica) bo kmalu potrebovala vašo pomoč in tudi tokrat ne boste zatajili. Odnosi na delu se bodo uredili in življenje vam bo končno steklo tako, kot si že dolgo želite. Št.: 111.
TEH TN1CA Oddaljili se boste od začrtane poti in zavili na drugo, uspešnejšo in lažjo. To vam bo svetoval partner, s tem pa ste le dobili potrdilo, da mu je resnično veliko do vas. Št.: 120.
ŠKORPIJON Nekdo se poigrava z vašimi čustvi in vi to od daleč opazujete in ničesar ne naredite. Ugoden položaj zvezd vam bo pomagal pri iskanju izgubljenega škopijonovskega jaza. Št.: 103.
STRELEC Nepričakovan denar vam bo prišel presneto prav in pazite, da ga boste pametno naložili. Preti vam manjša nevarnost s strani osebe ženskega spola. Denarja ne vložite v banko. Št.: 107.
KOZOROG Doletela vas bo nepričakovana sreča s strani osebe nasprotnega spola in pozabili boste na vse okoli vas. Št.: 124.
VODNAR Ne trudite se več za uspeh, kaj ti končno ste dosegli raven, ko uspeh išče pot do vas. Mirno čakajte in pustite času, da ureja stvari namesto vas. Pričakujte obisk znane osebe. Št.: 101.
RIBI Pred vamije obdobje, nabito z ljubezenskim nabojem, česar že dolgo niste občutili. Vseeno pa vam, tu in tam, priporočam malce razmisleka in kolikor toliko trezno glavo. Št.: 112.
Saška
^VC
Sposojeno iz BBS
Tekmovanje
Lovci so imeli tekmovanje, na katerem so izbirali najboljšega. Častna komisija je zasedla svoj prostor na jasi in določila, da morajo lovci prinesti svoj plen do 12. ure. Najbolj pridni so prinesli svoj plen že ob 10. uri. Kasneje, ko je prišel lovec, boljši plen je imel. Na koncu so čakali samo še Francelja. Tega pa ni in ni bilo od nikoder. Zato so se že malo zasekirali, če se mu slučajno ni kaj zgodilo. Malo pred iztekom časa so ga zagledali, kako vleče Žakelj. Prišel je do mize in ga treščil na mizo. Predsednik komisije je ves radoveden odprl Žakelj in zavpil: " Francelj, a si nor?! Zakaj pa ljudi streljaš? Hitro zdravnika!" Po pregledu pa je zdravnik rekel: "Rana ni bila smrtna, ampak zakaj ste ga pa tako hitro odrli???"
Netopirčka
Netopirčka se zbudita sredi zime, lačna kot psa. Zmenita se, da bo en stražil, drugi pa bo šel po hrano. Tisti, ki je šel po hrano, prileti že čez pet minut nazaj, ves krvav okoli gobčka. Prvi ga vpraša: "Kje si dobil hrano?" Pamu drugi odvrne: "A vidiš tisto hišo na levi?" "Vidim," pravi prvi. "A vidiš tisto drevo na njeni desni?" "Vidim, vidim". "No, jaz ga pa nisem!"
Pogreb
Umrl je kardiolog. Med sprevodom so za krsto nosili veliko srce. Vsi žalujoči v sprevodu so jokali, eden pa se je hahljal. "Zakaj se pa ti smeješ?" ga vpraša sosed. "Razmišljam, kaj neki bodo nosili za mojo krsto. Sem namreč ginekolog."
Rima
Zasavski tednik, 1954
Za smeh
Nek kirurg je nekoč podvomil nad sterilitefo^ insmomentov, ki so mu jih dali na razpolago: v np' ^hotnici in rekel: "V tej bolnišnici so sterilni sa f zdravniki!"
"O. zdravo, kaj pa ti delaš tukaj?" "Svojo ženo seni pospremil. Odpotovala je." "Odkod pa imaš tako črne roke?" "Lokomotivo sem pobožal!"
"Slišal sem, da ne pijete več?" "Niti kapljice." "Kakty ste to naredili?" "Zadnjič sem v duplikatu videl svoje ženo. Od takrat pijače niti ne pogledam več."
F Fant prosi v gostilni liter vina. Gostilničar vpraša:
J "Belega ali rdečega?" Fant: "Vseeno, slepemu ga je l >/treba."
jr "Z ozirom na to, ker si bil cel dan poreden," reče učiteljica, "opoldne ne boš šel domov, ampak ostaneš tu zunaj z menoj do ene ure." "V redu," odgovori Moricka. "Menije čisto vseeno, kaj bodo ljudje mislili o naju."
Irena I. Lebar
Tovarišica ukaže Janezku: "Janezek, povej rimo!" Janezek pravi: "Po morju plava kit, iz vode kaže rit." "Saj ne rečem, rima je v redu, samo lahko bi rekel le iz vode kaže r... pa bi vsi vedeli zakaj gre!" mu reče učiteljica. "Tovarišica, ni problema," in popravi rimo: "Mrzla sapica piha z Bleda, Franciju iz hlač tič g..."
Prebliski
iz sjtarih Zasavcev
To do is to be. (Rousseau)
To be is to do. (Sartre)
Do be do be do. (Sinatra)
Nezgoda
Na križišču treščita fico in mercedes. Avta sta popolnoma fuč, voznika pa nepoškodovana izstopita. Voznik fičota prične tarnati: "Groza! Spet bom dve leti garal,-da si bom lahko kupil novega!" Voznik mercedesa pa mu pravi: "Hihihi! Kaj pa si kupuješ tako drag avto. Jaz bom za mojega zaslužil že v šestih mesecih!"
DAVČNA NAPOVED...
Me Trifali
aotfuojj ajfsfuaAois :uibj8buv dojjuBzij^ :snq,i>i
•OtAOUBJABQ BUTJBJB^ U’pSoOIA
‘UI[OUB[ ‘SOJAB1S ‘enSBHBp^ 'EqimjBUI 'EZJejB^ tBJJUBAafuiodzj
um :e <»iUB8n
33]odo[}{ :z B3[UBfif) B3IA3[p3y BtJUBSfl
LLNVS ‘VdVM ‘TVaai 'M3DI ‘S3H3i.NI ‘IN ‘01INS31 'AJ ‘DOPIS ‘GOHVN ‘NVINHOI ‘VHLSI ‘GOA ‘MIGIA ‘D3NS ‘OZ ‘D3N03 ‘HO ‘VMITS mMUBSfMN


jLi* 'tsfi J
/V:*:#*:*:*:*:*
JeT^RniCEW
I I TuriZGm.Slovenskiturizemjepostavljenpredhudeizkušnje. Najprej je B led nekaj dni gostil V. Žirinovskega, zatem pa se je tam par dni mudil še novopečeni zagorski občinski razvojnik Tomo Garantini -Lekarnar.
j 1 Vrnitev odpisenih. Že kar malo pozabljeni prvi slovenski obveščevalec Janez Širše - Siko se vrača v politično življenje. Za začetek bo nastopil na ponovno obujenem litijskem karnevalu.
! I Relativnost. Nekdo je rekel na svečanosti ob kulturnem prazniku na Vačah, da se letos ni zbralo veliko ljudi. Duša vaških prireditev Peter Svetik - Geoss pa ni bil nezadovoljen. Njemu je lahko, ko stvari primerja z naklado Slovenca.
: ~j Okulistika. Zagorski zdravniški spor bodo lahko dali končno pod drobnogled tudi zdravniki sami. Odslej so namreč bogatejši za okulistično ambulanto.
C*} Poročilo Odseka za spolno vzgojo
Z velikim veseljem sporočamo, da si je spolna vzgoja pridobila domovinsko pravico tudi v težki industriji. Mladi hrastniški kemik Lado Krašovec je na predstavitvi polindustrijske naprave za proizvodnjo prehrambenih fosfatov povedal tudi, da je smiselno, da se defloriranje naredi pred ekstrakcijo. Če prevedemo v manj znanstveni jezik, da se razdevičenje naredi pred izvlečenjem. Nič zelo novega, a vsak začetek je težak.

r..................T
O božanskosti naših krajev
i
i
i
V zasavskih krajih, velikih in malih, najdemo kopico bogov, velikih in malih. Največ drena je na Kalu, kije očitno nekakšen zasavski Olimp. Grški videc Kalhant, Prometejev sin Devkalion, muza Kaliopa, Atlasova hči Kalipso,... Posebej velja omeniti Zevsovo ljubico Kalisto. Ne zaradi tega, kerbi bilo to kaj posebnega; spisek njegovih ljubic je dokaj obsežna stvar. Posebnoje, dajoje pred ljubosumno ženo zaščitil tako, da jo je spremenil v medvedko. Pa se čudijo danes lovci in še kdo, ko vsake toliko vtistem koncu medveda, bolje, medvedko vidijo.
I litija po krivici sodi med manj znane boginje - nenazadnje, bila je vendarle zakonska Zevsova hči, pa še boginja poporodne dobe. Smo res nerodni včasih: pol litijske občine je spoznano za demografsko ogroženo območje, Hitija pa dobesedno tu.
Drugače je z razvpito in medijsko že od Evripida sem prisotno čarovnico Medejo. Njene sposobnosti so že dolgo znane, že nekaj let pa uspešno čarajo tudi v Medijskih Toplicah. In če je Medeja Jazonu sčarala zlato runo, zakaj Medijcem ne bi pokritega bazena, novih postelj,...
Podobnih zgodb je nešteto: razmislite sami o najmogočnejšem vetru Boreasu, Ahilovi služkinji in ljubici Briseidi, argonavtu Neleju,...
Da bi ne ostali samo pri Grkih. Pri Nemcih je bil bog ognja Loki in pri nas Svarog. Mi pa vemo, da so bile Loke eno prvih najdišč premoga, gospodarji pa Nemci. Sv. Gora pa je priljubljen zasavski izletniški kraj, na katerem je ogenj že velikokrat gospodaril.
Tako. Bogovi so v naših krajih. Le poiskati jih morate in se z njimi z molitvijo, darovanji, bičem ali na kak petnajsti način dogovoriti za sodelovanje.
Rdeči Revir
ss;::
S
::
:E
1

•X'XvXvX’X'XvX'X’Xvl'XvXvXvX'X* TAx-;-- -x-Tf TxT:; •: .•: .' f- •

	
	
/"Tv JjjK;:

II
li
Iščemo sodelavce za honorarno delo!!

Delo je
dobro honorirano!!!


PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANjE
STE POMISLILI,
DA LAHKO SVOJ AVTO
V
POŠKODUJETE TUDI NA POTI V
ZAVAROVALNICO?
Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom
Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti:
■	Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa;
■	kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše;
■	10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu;
■	popust za takojšnje plačilo;
m možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja;
■	pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega;
■	v prhnem poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema dmgega vozila;
■	zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka;
■	turistično zavarovanje za potovanja v prostem času;
■	Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu;
■	dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav;
■	enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja.
is
zavarovalnica triglav d.d.
Končno popolno in sodobno zavarovanje !
Celie - skladišče
D-Per	1
6/1994	ì
5000001643,6	coBiss q
Trbovlje
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Novi - UGODNEJŠI-
pogoji za potrošniške kredite v
LB Banki Zasavje d.d. Trbovlje.
-	nenamenski - gotovinski krediti
-	do 300.000 tolarjev -12 mesecev
-	namenski krediti
do 100.000 tolarjev - 12 mesecev nad 100.000 tolarjev - 24 mesecev
-	dolgoročni krediti
(nakup avtomobila, izplačilo dednih deležev in deležev ob prenehanju zakonske zveze, dokup let za pokojninsko dobo)
-	36 mesecev
Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
išisii
NAROČILNICA
Vaš časopis
ZASAVC, Cesta 20.julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
me in priimek

' ulica .
I da1um
. . ..
w.
. . .
■ ■ • •
poštna št. telefon podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
^	sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
_ _ )