Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
15. številka
Joliet, Illinois, 24. marca leta 1905
Letnik XJTV'
GENERAL LINJEVIČ NADPOVELJNIK.
Kuropatkin vsepovsodi hvaljen, ker ostal na bojišču kot podpoveljnik.
Nov up in pogum prešinja Ruse.
Santupu, 16. marca. — Ruski oddelki v soteski Tie so dob>li dne
15.	marca ukaz, opustiti svoje lege, in umaknili so se ponoči v izvrstnem redu pod okriljem svojih umikajočih se čet. Ves dan so se vršili boji.
Berolin 17. marca. — Nemška vlada je obveščena o tem, da je ruski car opustii vse misli na sklep miru in bolj nego kdaj odločen, nadaljevati vojno.
Petrograd, 17. marca, zvečer. —
Z Japonci za petami in na obeh straneh svoje poražene in razpršene armade je bil gen. Kuropatkin odpuščen iz službe sramotno. General Linjevič, poveljnik prve armade, je imenovan njegovim naslednikom kot poveljnik vseh sil na suhem in mokrem, ki stoje proti Japoniji na bojišču.
Rusija v skrbeh.
Petrograd, 18. marca. — Brzojavna zveza z umikajočo se rusko armado je izza 24 ur pretrgana. Tukajšnja vlada upa, da je pretrgatev prometa samo začasna, ker ni nobenih vestij, po katerih bi bili železnica in brzojavna zveza za hrbtom generala Linjeviča razdejani. Vendar je skrb za bodočnost velika.
Linjevič zbira vojsko.
Petrograd, 19. marca. — Nadpo-veljnik Linjevič pravi v brzojavki: Dne 17. marca so streljale japonske baterije na naše divizije v dolinah Tavaapu in Janpu. Sovražnik se je prikazal blizu Kaotajce (ob železnici, kacih 90 milj severno od soteske Tie) in njegovo konjištvo je zasedlo Fakoman. Naše armade se hitro zbirajo.
Umikanje redno.
Soteska Gunšu, 20. marca. — Zadnja dva dneva sta minula brez posebnih dogodkov. Ruska zadnja straža se umika počasi in je tupa-tam zamotana v boje. Sedaj je 27 milj severno od soteske Tie. Japonci prodirajo počasi, ne da bi Ruse stiskali. Med umikanjem razdevajo Rusi mostove, železnični nasip in ceste, odpravljajo živež ter podirajo poslopja in vse, kar se ne da prevoziti.
Nove čete navdušene.
Petrograd, 20. marca. — General Linjevič brzojavi ja z dne 19. marca zvečer sledeče:	“Poveljnik druge
armade poroča, da niso njegove čete začasno zamotane v nobene boje. Od prve in tretje armade ni nikakih poročil. Danes sem ogledal iz Rusije novodospele čete, ki so navdušene in popolnoma zdrave.”
Izgube pri Mukdenu.
Petrograd, 20. marca. — Popolnega zapiska o izgubah pri Mukdenu še ni dobiti v vojnem mini-sterstvu, po dospelih poročilih soditi, šopa Rusi izgubili na mrtvih, ranjencih in ujetnikih 120,000 mož in kfcih SO topov. Obležni topovi so se vsi pravočasno spravili na varno. Nasprotno so pa Japonci izgubili samo na mrtvih 100,000 mož.
Most čez reko Sungari.
Petrograd, 21. marca, 1:15 pop. General Linjevič se je s svojim štabom začasno utaboril v Čenčja-vacu ob reki Sungari. Od tam vodi umikanje svojih treh armad in razpolaga nad četami nove četrte armade, ki je dospela iz evropske Rusije. Posest mostu čez Sungari je v rešitev vojske neizogibno potrebna, ker ni možno prebresti reke pod Kirinom. če se Japoncem po-
sreči, razdejati most pred časom, bodo Rusi v pasti.
Vzrok ruskemu porazu.
Soteska Gunšu (108 milj severno od soteske Tie), 21. marca. — Pri Mukdenu-v gorovjerazpršene čete se zopet zbirajo pri svojih poveljstvih. General Kuropatkin se je čutil v Mukdenu tako varnega, da je opustil, razdeliti mape ali zemljepise pokrajine severno od mesta. V bitko pri Mukdenu se je spustil proti svojemu boljšemu razsodku na ukaz iz Petrograda, kjer bo čakali z najvecjo nepotrpežljivostjo poročila o zmagi. Razuntega se je dal general varati po krivih poročilih o resnični moči Ojamove vojske.
Kuropatkin ostane.
Petrograd, 21. marca, zvečer. — Ruski vojski v Mandžuriji ne bo treba pogrešati uslug generala Ku-ropatkina. Mnogi ga smatrajo vkljub njegovim mnogim porazom za najboljšega generala in najodličnejšega vojskovodjo ruske vojske. Vse čute osebne gorjuposti radi svojega odpoklica je dejal na stran in pozabil dolgo sovraštvo' med sabo in generalom Linjevičem, ker je pravi rodoljub in hoče koristiti domovini. To redko udanost sta car in Linjevič sprejela s priznanjem. A to zatajevanje samega sebe bo delalo uprav čudeže med vojaki na bojišču iu med generali, ki so se dosedaj prepirali.'
Hura, Kuropatkin!
Harbin, 22. marca, zveč. —JPred odhodom generala Kuropatkina na jug se je zbralo na kolodvoru na tisoče meščanov in vojakov, da ga prisrčno pozdravijo. Med gromkimi hura-klid je bilo slišati vzklike:	“Bog Vam daj srečo”, “Z
Bogom, očka”. Vojaki so lomastili naprej v gostih trumah, se oprijemali ročajev ob vagonu generalovem, metali svoje kučme v zrak in tekali za vozom. Prizor je napravil globok vtis na generala in solze so mu polivale lici. Odk-ri-vajoč se je odzdravljal neprestano in stal gologlav na platformi vago novi, dokler je bil videti vlak.
Za mir, ampak časten.
Petrograd, 23. marca. — Več članov vlade že nekaj dnij prigovarja carju, naj izjavi Japoniji, da je Rusija pripravljena končati vojno, če se dobi v to pametna podlaga. In bržkone bo kmalu stavljen mirovni predlog. Vojna stranka, kateri pripadajo gotovi veliki knezi, vojni minister general Saharov, pomorski minister admiral Avellan in drugi, se sicer pod sedanjimi razmerami upira vsaki misli na mir, a drugi ministri in Francija in nemški cesar uplivajo miroljubno na carja. Če se prično mirovna pogajanja, se bo do zaključka istih vojna nadaljevala. Vendar pa Rusija nikakor ni za mir pod poniževalnimi pogoji. Dve točki sta, ki ju Rusija ne sprejme, namreč odstop zemlje in vojna odškodnina. Posredovala bi Francija.
Boijše vesti.
Petrograd, 23. marca. — Umikanje ruske armade sc vrši, po zadnjih poročilih, v vzornem redu. V štirih dneh so sprednje čete dospele do soseske Gunšu, 108 milj severno od soteske Tie, dočim je zadnja straža 70 milj severno od zadnje. Japonci se namoč trudijo prekiteti in prestreči Ruse, pa jih ne morejo. Tupatam grme topovi in se bijejo male praske.
Bitka «a morju blizu.
Petrograd, 23. marca. — Admi ralstvo pričakuje za gotovo, da se bo brodovje admirala Roždjestven-skega v kacih desetih dneh združilo z ladijami admirala Nebogatova, nakar bo oplulo, da napade generala Toga.
—Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 naje-to.
HUDE EKSPLOZIJE NA DNEVNEM REDU.
Nad 100 mrtvih, 100 ranjenih vsied razstrelbe v čevljarni v Brocktonu, Mass.
Junaška smrt rešiteljev v rovu.
Charleston, W. Va., 20. marca. Vsied strašne eksplozije v rudnikih Rush Run in Red Ash pri Thur-mondu je bilo sinoči usmrčenih 24 mož. Deset rudarjev je bilo usmrčenih ob prvi eksploziji in ostali so. se spustili v rov, da pomagajo svojim tovarišem, ko se je pripetila druga eksplozija in jih usmrtila.
Charleston, W. Va., 21. marca. Poročajo, da se je doslej spravilo na dan 25 trupel. Sedaj mislijo, da je bilo usmrčenih 50 oseb.
Druga katastrofa.
Brockton, Mass., 21. marca. — V tovarni za obuvala tvrdke Grover & Co. je včeraj eksplodiral kotel. Do polnoči so spravili iz razvalin porušene tovarne 54 trupel in 100 nadaljnjih delavcev še pogrešajo. Število ranjencev znaša nad sto. Eksplozija se je pripetila kmalu potem, ko je 400 delavcev začelo delati ob svojih mizah. Zdajci se je stresel zrak, in zagrmel je strašen pok. Trenutek pozneje so jele Btene lesene tovarne trepetati, in zadnja stena se je podrla. Razdrobljena lesovina je frčala in treskala semtertja, vmes je pa odmevalo tužno javkanje zasutih delavcev. Že so plameni in dim sežigali in zaduševali nesrečne žrtve. Kotel je ob eksploziji sfrčal skoro navpik skozi zrak, kakor krogla velikanskega topa, in padajoč prodrl streho soBedne hiše.
Strašni prizori.
Ko so razvaline porušene tovarne odstranjevali, so našli vsepolno ranjencev, delavce, ki so jim bile noge zdrobljene, delavke, ki so izdahnile dušo v istem hipu, ko se jim je približala rešitev. Neka ženska, ki je bila vsa zamotana v neki stroj, je prosila vsied bolečine stokajoč, naj jo ustrele in tako rešijo nedopoved-nih muk. Plameni so jo objeli in upepelili. Reševanje je bilo sila težavno vsied neznosne vročine. Neki mož, čegar noge so tičale pod železnim brunom, je klical rešiteljem, naj pomagajo nekaterim delavkam za njim. Iztegal je svoje roke in podajal devojko za devojko rešiteljem. Potem ga je dosegel ogenj in umrl je.
Tretja katastrofa.
Princeton, Ind., 22. marca. — Šest rudarjev mrtvih in štirje ranjeni, dva bržkone smrtno, to je po-sledek eksplozije, ki se je pripetila dhnes popoludne v rudniku Prince ton Coal & Mining kompanije. Vzrok eksploziji neznan. Razstrelba je porušila del rudnika in lesene podpore so frčale na vse strani. To je že druga resna nesreča v tem rudniku. Pred devetimi leti je eksplozija usmrtila devet rudarjev.
Rudnik se udira.
Irwin, Pa., 22. marca. — Neki opuščen rudnik v rudarskem mestu Claridge,blizu tukaj, seje pogreznil in je razdejal.cerkev in tri prodajalne, dočim se dve drugi hiši polagoma udirata v rudnik. Bati se je nadaljnjega pogrezanja.
Štrajki.
Wheeling, W. Va., 2£. marca.— Štrajk v Laughlin- in Whitaker tovarni' Whitaker Glassner kompanije je proglasil izvršilni odbor druge divizije od zveze “Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers”. Kacih 800 mož je ob delo in zaslužek.
Houghton, Mich., 22. marca. — Rudarji od rudnika Franklin v Han-cocku so danes zaštrajkali. Na me see dobivajo $52 in zahtevajo zvišanje za 12^ odstotka.
Štrajk radi zvišanja plače.
Houghton, Mich., 20. marca. — Na mesečni plačilni dan v soboto popoludne je Quincy Mining kom-panija obvestila svoje uposlence,da so se plače zvišale z dnem 1. marca na $65 na mesec za rudarje (miners) in $60 za voznike (trammers). Zadpji so zaštrajkali, ker jim ni odmerjena ista plača kot rudarjem. Kaj tacega se doslej še ni zgodilo v distriktu Gorenjega jezera (Lake Superior).
Peabody odstopil.
Denver, Colo., 17. marca. — Guverner Peabody je danes spolnil svojo obljubo in ostavil službo, ko je'dognal svojo voljo in izpulil čast guvernersko svojemu demokratskemu nasprotniku Alvi Adamsu. Pod-guvennerja McDonalda je nadsodnik Gabert zaprisegel za guvernerja in postavil v službo.
Finski guverner obstreljen.
Viborg, Finlandija, 20. marca,— Gen. Mjasorodov, guv. pokrajine Viborg, je bil danes nevarno ob stršljen. Zločinec je Malti Hjalmar Reihikke, enorok, 15 let star deček, ki pravi, da spada k revolucionarnemu društvu.
Poljščina dobi pravico.
Petrograd, 22. marca. — Trideset let so se Poljaki borili za odpravo nasilnega pouka ruščine v poljskih šolah, a zaman. Včeraj je pa ministrski odbor, pod predsedstvom Witteja, sklenil naprositi naučnega ministra Glazova, da izdela načrt, pp katerem se bodo poljski otroci poučevali v poljščini, katera hodi glavni predmet v šoli.
“Mnžiki” nemirni.
Petrograd, 23. marca. — V zvezi z uporom mužikov ali kmetov je bilo dejanih *00 oseb v zapor v pokrajini Dvinsk, kjer so izgredniki požigali in podili v beg vlasteline, klali živino in sekali drevesa. Se veda trpe samo kruti grofi.
Priseljevanje veliko.
New York, 20. marca. — Ta teden dojde iz Evrope v to luko nič manj nego 32,863 priseljencev. Ves mesec jih po navadi ne pride toliko. Samo danes jih je dospelo 7000. Sedem ladij jih donese jutri 5,003.
Castro v stiski.
Willemstad, Curacao, 22. marca. Venezuelski predsednik Castro je prepričan, da ne dojde do vojne med Venezuelo terZdruž. državami, Francijo in Italijo, dasi so navedene velevlasti že odposlale vojnih ladij v obrambo svojih državljanov in koriatij. Razpor je nastal, kei je Castro zaplenil last in pretrgal črte francoske kompanije za kablje zadnji teden.
Franc Jožef in Madžari.
Budimpešta, 22. marca. — Bivši ministrski predsednik grof An-drassy ni bil tako srečen, da bi sestavil novo ministerstvo. Opozicija pravi, da ne bo cesar-kralj nič dosegel, dokler ne dovoli ogršči-ne za poveljniški jezik pod ogrsko krono.
Dve žrtvi eksplozije.
Dubois, Pa., 18. marca. — Dva moža sta bila usmrčena vsied pli-nove eksplozije v rudniku Pittsburg Coal & Iron kompanije v Sykes-villu. Usmrčenca sta brata Anton in Enos (?) Causlovich(?).
Vagone naročajo.
New York, 18. marca. — “The American Car and Foundry Co.” je vknjižila zadnje dni mnogo velikih naročil za kacih 40,000 vagonov. Povpraševanja po karah dohajajo od železnic iz cele dežele in vse kaže, da bo' “business” dober še nadalje za nedoločeno dobo.
ZAHTEVA OSKRBO STARIH DELAVCEV.
Poslanec Glackin opozarja na ameriško nemarnost v tem oziru.
Druge predloge v zakonodajstvu.
Springfield, 111., 22. marca. — Poslanec Glackin je predložil leso-lučijo v prilog delavskega zavarovanja za starost. Mr. Glackin opozarja na to, da so nas druge dežele že davno prekosile glede zaščitnih naredh v korist delavcem kakor tudi glede oskrbljevanja delavcev, za delo nesposobnih. Tudi ne more noben pameten človek tajiti potrebe, da se zagotovi vsem delavcem primerna oskrba za starost. Zato naj se naroči guvernerju, da imenuje komisijo, obstoječo iz petih oseb, ki se naj posvetuje o tej stvari in naj predloži prihodnjemu zakonodajstvu primernih nasvetov.
Varčnost potrebna.
Guverner Deneen je obvestil predstojnike raznih državnih zavodov o tem, da so plačilni zapiski potrebni skrbnega pregleda in da se morajo odsloviti vsi nepotrebni uslužbenci, ker so prihranitve nujno potrebne.
Zoper prerane možitve.
Splošna dovolilna predloga za upravo državmh zavodov v znesku $4,155,350, kakor tudi predloga za posebne stroške v znesku $1,277,-670 sta se v zbornici vtretjič preči-tali in njuno sprejetje še ta teden je zagotovljeno. Vtretjič se bo prečitala sedaj tudi predloga senatorja Haas, po kateri se deklice pod
16.	leti ne smejo možili, tudi ne z dovoljenjem njihovih staršev. Ne . resnična naznanila v prošnjah za možitveni list se imajo smatrati za krivo prisego in kaznovati.
Lepa predloga propadla.
Delavci so izgubili bitko v senatu dopoludne, ko se je s 23. proti 22. glasom za /rgla nasvetovana postava, po kateri bi se moralo skrbeti za varnost premogarjev pred eksplozi jami. Operatorji in rudniški posestniki so trdosrčno odklonili od delavcev tako zaželjeno naredbo.
Spet delo v Indiana Harboru.
Chicago, 111., 20. marca. — Danes se uradno razglasi v tovarni Inlaud
Steel kompanije v Indiana Harboru, da se “sbeet miliš” v tej tovarni, ki so se zaprle vsied štrajka jeklarjev decembra meseca, zopet odpro prihodnji ponedeljek. Delavcev je dovolj, da bodo lahko “zaronale” štiri izmed dvanajstih “miliš”.
400.000	judov došlo v 1 letu.
New Orleans, La., 20. marca. — Poročilo predsednika Simona Wolfe na seji ustavne velike lože, B’nai B’rilh, pravi, daje zadnja štiri leta došlo v to deželo 4,000,000 inozem-cev. Najmanj eno desetinko so tvorili judje, katerih 80 odstotkov je ostalo v New Yorku. Loža B’nai B’rith je razdelila $10,000,000 v razne namene in ima 30,T)00 članov po vsem svetu.
Predstava ga usmrtila.
Cullman, Ala., 20. marca. — V mestu Good Hope, blizu tukaj, se je J. M. Woodall zgrudil mrtev ob pogledu svojega sina, ki se mu je vide! mrtev. Bil je baš zaključek šolskega poluletja in dijaki so uprizorili igro. V nekem prizoru je en dijak predstavljal mrtveca, ki ga prineso na oder. In to jo bil Woodallov sin.
Francozi kade smodke po 2c.
Pariz, 21. marca. — Francoska vlada je dobila lani od tobačnega monopola čistega dobička $71,000-000. Čudna prikazen v statistiki je, da so smodke po 2c dale največ dobička, tako veliko svoto, da bi se ž njo lahko zgradile tri nove bojne ladije.
$1,000,000 škode po povodnji.
Pittsburg, 22. marca. —Velika povodenj je dosegla svoj vrhunec to jutro in reka naglo upada. Cenjena škoda za krajevne obrti*po povodnji bo presegala $1,000,000. Reka Ohio v Bellaire, O., še narašča. Vsied povodnji je moralo na stotine družin zapustiti svoja domovanja. Železnice in tovarne so ovirane.
Svoje cenjene naročnike, katerim je potekja naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem poravnati.
Veliki knez Pavel, ki ga je car zadnjič osvobodil prognanstva.
Ko se je veliki knez Pavel oženil z gdč. Olgo Pristolkovo pred več leti vkljub nasprotovanju carja, mu je ta odvzel dostojanstvo v armadi in vse rede in odlikovanja. Tudi iz Rusije je moral, in za njegova dva otroka je skrbel njegov brat, pokojni veliki knez Sergij. Ko je bil Sergij umorjen z bofnbo, je car odpustil velikemu knezu Pavlu, ki je dobil prejšnje dostojanstvo v armadi. A značilno je, da se njegova morgana-tična žena ne sme vrniti v Rusijo.
!
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Jeličt, 111	22. marca. — V
■torek zvečerse je zaključila 40 urna pobožnost sv. Rešnjega Telesa kar najslovesneje ob ogromni udeležbi vrlih faranov. Naši fantje so tako lepo in milo pritrkavali i >klenkali, kakor znajo samo še na Kranjskem; a ti zvonki zvoki nam segajo tu na daljnem tujem mnogo mnogo globlje v srca,nego tam pod Triglavom. Domačima čč. gospodoma, župniku F. S. Šušteršiču in kaplanu A. So-jarju so med pobožnostjo pomagali med drugimi Rev. John Kranjec iz South Chicage, Rev. Al. Krascho-witz iz Chicage in preč. g. dekan jolietski Dunne.
— Krasna spomlad je krasno na. stopila v torek opoludne. Zlato solnčece jo je pozdravljalo in ji obljubljalo več poljubov nego lani. Bog blagoslovi!
_____Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa v nedeljo zjutraj rojak Frank Oselnik za pljučnioo. Rajnik je bil doma iz Drgajesela, fare topli-ške, na Dolenjskem, in je dosegel starost 46 let. V Jolietu je bival 3 5 let in delal skoro ves čas v Kra-karjevem kamenolomu. Bil je sa mec in ne zapušča nobenih sorodnikov v Jolietu, pač pa eno sestro v Ljubljani. Pogreb se je vršil danes v sredo 22. t. m. dopoludne. Spre vod seje premikal iz pogrebniškega zavoda g. Ant. Nemaniča v slovensko cerkev sv. Jožefa, kjer je čital sv. mašo zadušnico č. g. župnik F. S. Šušteršič, nakar je društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jed-note, čegar član je bil pokojnik, spremilo njegove ostanke na slovensko pokopališče. Naj počiva v miru!
—	Frank Matoš, ki je dospel iz Avstrije v to deželo 1. 1899., je v torek dobil od okrajnega sodišča prve papirje ameriškega državljanstva, a počakati bo moral še dve leti, da dobi druge in zadnje papirje, ki mu šele dado pravico voliti. Ko bi bil prosil prvih papirjev po triletnem bivanju tukaj, bi dobil zadnje papirje že letos.
—	Na predvečer sv. Jožefa se je zbralo dokaj članov Slov. pevskega društva in udov slovenske godbe pod vodstvom g. Strametza, takore-koč slučajno, in šli so pet in igrat podoknice v čast sosedom Jožefom, ki so se vsi izkazali hvaležne in gostoljubne, tako gg. Joe Rogel, Joe Mauser,itd. Najimenitneje je pa napravil g. Joe Sitar, ki je povabil vso že itak veselo družbo na kozarček, samo en kozarček (ali sodček?) piva v Golobičevo dvorano. Tu se je razvila tako domača zabava med petjem, sviranjem in govori, da je omizje veselja kar prekipevalo. Do vrhunca je puikipelo, ko je g. Joe Stukel predlagal, naj omizje naprosi slavljenca Sitarja, da prevzame kandidaturo za aldermana na demokratskem tiketu. Navdušeno so navzočniki ravnali po predlogu. Med drugimi govorniki se je zlasti odlikoval Dr. Ivec. Bil je res “en lep večer”, ki je pokazal poleg znane virtuoznosti,katera diči naše gg. godbenike, tudi lepi napredek in slogo med člani Slov. pevskega društva, med katerega glavnimi ustanovitelji je bil gosp. Joe Sitar, ki je slavček med našimi pevci.
—	Michael Freeman je toži! Chicago & Joliet Electric Railway kompanijo v okrožnem sodišču (circuit court) za 15,000 odškodnine, ker je neka kara omenjene železnice usmrtila njegovo 5 letno hčerko na South Chicago cesti maja meseca 1902. Zadnjo soboto mu je sodišče prisodilo odškodnine $1,800. Prejšnja obravnava se je končala v nesporazumu.
—	V nedeljo popoludne ob pol-treji bi se bila skoro dogodila zla nesreča na razkrižju Rock Island železnice in Chicago ceste. Neki gospod s svojim konjem in vozom (buggyjem) je bil ujet med prečni-cami in samo dejstvo, da je konj zdirjal plašen in jih presekal ter da je voznik ostal hladnokrven, je preprečilo krvavo nezgodo. Na želez niških tsrih so se ravno pred tem
dogodkom premikali vagoni, zato so bili prehodi zaprti s prečnicami in dotični “buggy” se je ustavil pred njimi, na južni strani. Zdajci so se pa te odprle in voznik je pognal konja, a še predno je bil čez tire, so mu spet prečnice zatvorile izhod. In od leve in od desne so že žvižgale lokomotive in položaj voznikov je bil nad vse kritičen. Bič je švrknil po konju in ta je razumel in skočil preko prečnic, da so kar razletele na vse strani, ravno še pravočasno, da se ni zgodila večja nesreča. Ljudje, ki so videli ta pretresljivi prizor, so potem glasno razpravljali nujno potrebo povzdiga železniških tirov v našem mestu in hudo bičali tiste staroko pitne politike, kateri se kot butci upirajo in protivijo moiem, ki se tako goreče zavzemajo za “track elevation”.
—	National hotel je bil v soboto zvečer v nevarnosti, da zgori. Neki zastor se je bil zažgal, a domačini so ogenj ukrotili, še predno so pridrdrali ognjegasci na lice mesta
—	Wm. Rapson, ki je umoril svojega sina in svojo snaho na far mi vzhodno od mesta zadnjo jesen in ki je takoj po strašnem zločinu poskušal usmrtiti samega sebe z istim orožjem, je bil v ponedeljek prepeljan iz Silver Cross bolnišnice v okrajno ječo, kjer počaka dne in ure, ko bo moral pred porotnike. V bolnišnici so ga toliko ozdravili, da more pred sodnika, a ta se ga bo baje kar prestrašil, tako skrpano lice ima nesrečnik.
—	Razun jedne izjeme je bila v ponedeljek večer republikanska občinska konvencija (township convention) prav mirna. Postavljeni so bili kandidatom v razne urade sledeči:— Za pomožne supervisorje A.W. Flexer,Victor Ahlvin, Harry Hall, H. F. Piepenbrink, James Faulkner, Andro Partillea, Math. H. Nemanich, David Davis. — Za občinskega klerka. John L. Over-holzer. — Za asesorja Elmer S. Grundy. — Za bolektorja W. W. Smith. — Za cestnega (highway) komisionerja James S. Boyd. — Za mirovne sodnike Fred. M. Howk, J. P. Christensen, J. H. Nichols, C. F. Blood, S. A. Goodspeed.—Za konstablerje L. H. Eib, Arthur Culver, W. S. Noble, Alvah Weston, John M. Wolfrum. — Za občinskega šolskega nadzornika Thomas H. Clyde. — Za člana odbora občinske višje šole Henry Leach. Ker nimajo ti kandidati nobenih tekmecev razun med socijalisti je njih izvolitev popolnoma zagotovljena. Na celem občinskem tiketu je samo jeden naš rojak in to g. M. A. Nemanich, ki je že do sedaj zasedal mesto pomožnega supervisor-ja. Da se ni vzdignila nenadna opozicija iz vzrokov, ki jih je teško umeti in še težje navesti, bil bi postavljen kandidatom za mirovnega sodnika rojak Frank L. Knez, ki je dosedaj opravljal službo konstab-lerja.
—	Politično obzorje v zvezi z mestnimi volitvami v sredi aprila obeta biti sila viharno, vsaj tako se prerokuje od vseh stranij. Za župana je med demokrati najmočnejši kandidat naš dosedanji župan W. C. Crolius, med republikanci pa Richard J. Barr, ki je naznanil pred par dnevi, da želi postati kandidatom.
kompaniji. John Mitchel, poslovodja ali foreman v čistilnem de-partmentu, je poskušal rešiti moža in je komaj sam utekel slični usodi. Ronzono je bil star 33 let in doma iz Italije, kjer zapušča ženo.
—	“The Joliet & Northwestern Railroad Company” je dobila pravice in predpravice, zgraditi in vzdržavati železnico čez Will county in sosedne countyje.
—	G. John Jakša, klerk pri tvrdki Ogulin & Sitar Bros., je vtoliko okreval od hude bolezni, da spet dela. Imel je nevaren tur na nogi. Med nj.egbvo boleznijo ga je gospa žena osrečila b krepkim sinčkom.
—	Louis Zupančič, naš mladi rojak,ki se je ponesrečil ob sanjkanju v nedeljo 15. januarja in sicer tako hudo, da so zdravniki prvi hip obupali nad njegovo razbito lobanjo, je srečno okreval vtoliko, da je mogel zadnji teden zapustiti bolnišnico sv. Jožefa. Frank Metež, sopone-srečenec, ki si je zlomil kolk, je bolnišnico že tudi zapustil z berglami.
—	Blaž J. Čulik naznanja vsem
svojim rojakom in prijateljem, da ni več v zvezi s prodajalniško tvrdko The Eagle, ter da bo s 1. aprilom otvoril na 711 N. Chicago St., cor. Jackson svojo lastno prodaj alnico za mošne klobuke, srajce, čevlje in splošne potrebščine ter za ženske klobuke, bluze, čevlje i.dr., kjer ga bo veselilo sprejeti vse svoje prijatelje in znance.	loti
—	Črnec Isaac C. Hooks, ki je bil obsojen za 20 let v kaznilnico radi grdega napada na neko Italijanko, se je na poti tjakaj iz okrajne ječe v soboto ves čas jokal in delal nedolžnega. Svoje lote in drugo lastnino je dal prepisati na svojo ženo, .
—	Vsem onim, ki še kaj dolguje-
jo firmi Stukel & Grahek, bodisi v mesnici ali gostilni, se naznanja, naj blagovolijo to poravnati. Plačajo lahko vsaki mesec po nekoliko dokler ne bo vse plačano. Oglase pa naj se vse stranke, ki še kaj dolgnjejo, da se vse poravna mirnim potom ali pri John B. Stukel ali pri M. Graheku. Ako bi to ne zadostovalo, bo seveda treba nastopiti drugo pot	dl5t2
—	Mr. H. H. Stassen pravi, da bo sedanji zarod doživel tiste dni, ko bo imel Joliet 200,000 prebivalcev.
—	Ste-li že videli kako krasne spomladne obleke za ženske ima prodajalnica TheFashion na 216 N. Chicago St. in po tako nizkih cenah?
d!5tl
—	Naše cenjene jolietske naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem ponovi.
—	“TheCentralTrades andLabor Council”je na ponedeljkovi večerni seji sklenil, da bo letošnji “Labor day picnic” v Theilerjevem parku. Predsednik Martin je izjavil, da se letos namerava uprizoriti velikanska parada, kot je še ni bilo v Jolietu. Tudi trgovci se bodo baje prisilili, da se udeleže delavskega slovesnega sprevoda. Govoril bo v parku tudi nemški delavski govornik, Mr. Herrman Justi.
—	Louis Ronzono je umrl v soboto ponoči v bolnišnici sv. Jožefa vsled opeklin, pridobljenih popoludne, ko je padel v kislinsko bačev (acid vat) v čistilnici Scott st. to varne,pripadajoče Am. Steel & Iron-
So. Chicago, 111., 20. marca. — Cerkvena veselica ali “fair”, katera se je vršila v korist slovenski cerkvi sv. Jurija, se je prav dobro obnesla, čistega dobička je bHo$,l,()Q.0..Vsa čast gre v prvi vrsti vsem odborom in potem vsem udeležencem, kateri so vsak po svoje pripomogli k uspehu te velekoristne prireditve.
Sedaj se pripravljajo načrti ra novo šolo in župnišče, katero bo dovršeno koncem julija meseca.
Dela je tukaj dovolj za krepke in pridne toke, a plača tudi primerno lepa.
S pozdravom	Faran.
OPEKLINE IN OPARNINE
V vsaki hiši se lahko pripeti kaka nezgoda: otroku se lahko užge obleka ali pa se prebrne kotel vrele vode in nastanejo hude posledice. V takem slučaju je treba mahoma in nemudoma nekaj storiti. Življenje bolnika morda odvisi na tem, kar storite zanj v prvih trenutkih potem ko se je pripetila nezgoda. SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA je neprecenljivo za opekline in oparnine. Ako ga denete na kos mehke flanele ter položite na bolečino, tedaj izvleče to olje ono zajedajočo bol ter da naravi priliko izlečiti celo rano.
SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA
ozdravi izpahnjenja, praske, rane, ureze, neuralgijo, mehurnate boli, trganje v križu in revmatične obteži. Cena 5(X centov.
Ozdravil nevaren tur.
“Ni še dolgo, ko se mi je pojavil nevaren tur na žilah ravno pod kolenom ter postajal od dne do dne hujši tako, da nazadnje še hoditi nisem mogel. Zdravnik se je izjavil, da bo treba tur izrezati, ker je bila bolečina že devet let stara, toda sklenil sem slednjič poskuaiti Vaše olje sv. Gotharda. Vsega skupaj sem porabil 12 steklenic ter sedaj spet tako lahko hodim, kot kak mladenič. To je božja resnica in nikaka pretveza. Vsled tega Vam želim dolgo življenje, da bi mogli trpečemu človeštvu še dolgo vrsto let pomagati. Vaš
___________________________________________________FRANK GOTSTAIN, Algoma, Wis.”
Vsako otroško bolezen, kot Škrlatico, ošpice i. dr. vam bo mogoče zelo olajšati in ublažiti, ako rabite Severov balzam življenja, ki bo dajal otrokom veliko več življenske moči.
Vnetje sapnika
ali cevi j, po katerih prehaja sapa ali zrak v pljuča, je vselej posledica prehlajen ja. Ako se zanemari, postane lahko dolgotrajno in se morda še lahko razvije v jetiko. Uživajte redno
Severov balzam za pljuča
teT prilagajte tudi
Severov lečilni obliž -
(flajštei), da se odpravi bolečina. Na tak način se izlečijo najbolj zastarele obteži.
Slani tok
je neka vrsta lišajev (eczema)ali krvne bolezni, ki jako boli in peče. Povzročen je vsled slabe in nečiste krvi. Da bo ozdravljenje trajno, vam je treba najprvo odstraniti vzrok te bolezni z rabo
Severovega kričistilca
Ta.lek očisti kri, izžene strup bolezni in napravi kri močno in rdečo. Cena $1.00.
Ako Vam jetra dobro ne delujejo, ali Upite vsled žolčnatosti, hudega glavobola i. dr., rabite Severova Tek za jetra in ledvice. Cena 75c in $1.25.
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasreti zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
strijske 20kronske bankovce ter jih spečavali tu in po Avstriji. Njih sokrivci so bili v stari domovini, v Celju in drugodi že obsojeni. Avstrijska vladaje sama opozorila ameriško na ponarejalce. Mnogim vrnivšim se Slovencem so ti bankovci v sta rem kraju povzročili dovolj sitnosti in tudi stiske. Nekateri so izgubili vse, kar so si v Ameriki prihranili. Zra\ en so pa morali še sedeti nekateri po cele mesece v preiskovalnim zap< ra. Nazadnje so avstrijske oblasti doznale, da prihaja ponarejeni denar iž Clevelanda. Detektivi so potem kmalu izvohali ponarejalce. Zaloteni so bili na Wagemsn cesti nad salunom Bartela Novaka. Njih kolovodja je bil Hrvat Kerkovič.
Med obravnavo je neki zagovornik napadal tudi cesarja Franca Jožefa, kot nasilnika, ki krade svojim podložnikom njihove pravice. Sodnik mu je pa koj prestrigel besed» in mu zabičil, naj pusti pri miru tuje vladarske osebe in vlade, ker bi imelo to nepvijateljske posledice.
SVOJIM PRIJATELJEM V 3. WARDI.
Svojim prijateljem v 3. wardi želim sporočiti, da sem kandidatom za zopetno izvolitev za aldermana. Tekom zadnjih dveh let sem kot Vaš zastopnik v mestnem zboru Jolieta vedno skušal ter si prizadeval izpolnovati svoje dolžnosti v zadovoljnost vseh. Tekom mojega službovanja kot alderman je bilo v wardi marsikaj izboljšanega in gotovo bodete priznali, da se je to storilo po mojem prizade vanju. Ako primerjate moj čas službovanja kot alderman z onim mojih prednikov, bodete z lahkoto našli, da sem gotovo storil toliko kot oni, morda pa tudi celo več. Upam torej, da me bodete skupno podpirali pri nominaciji za aldermana pri primarnih volitvah, ki se bodo vršile v torek 28. marca Zahvaljujoč se vaši naklonjenosti v preteklosti, ostajam S spoštovanjem
John P. Moran.
Cleveland, 0. , 21. maica. — V zadevi Hrvatov in Slovencev, obdol Ženih ponarejanja denarja, so se porotniki zjedinili šele po 22. urah, in sicer v petek dopoludne. Porota je spoznala za krive Janeza Kerko-viča, Mihaela Omerzo in Janeza Hrovata, ni se pa zedinila v slučaju Franca Pileka. Ta bo zopet postavljen pred sodišče in to zato, ker je imel v svoji lasti klišeje v svrhopo narejanja. Njegovo poroštvo jebilo topot določeno na $ l ,000. Sodnik je prisodil Janezu Kerkovicudve leti državne ječe pri trdem delu ter globo $500 in stroškov pravde; Omerza Miha in Hrovat Janez dobita vsak poldrugo leto ječe ter plačata globo $100 in stroškov pravde. Vložena je prošnja zaobsovo obravnave.
Obravnava je vzbujala v tukajšnji naselbini veliko pozornost. Kakor znano, so obsojenci ponarejali av-
ffil^SOUTH
Slovenci! Želite-li lasto-vat: svoj lasten dom?
Imamo ga vam sa ponudbo v
Južnem Missouri
kjer je podnebje prijetno in zdravo; kjer bo zime kratke in mile ter poletja dolga in zmerno topla, kjer dozore V6a žita in trave v dobro letino na dobro namočenih, črnih ter rodovitnih tleh; kjer se redi živina ceneno in z velikim dobičkom; kjer raste' zgodnje sadje in zelenjava, ki se prodaja po visokih cenah ;* kjer je voda čista in v obilici; kjer je les za zidanje in kurjavo po ^ceui in v množini; kjer teko železnice in so tržišča blizo.
Prodamo vam izvrstna zemljišča v ti okolici po $6 do $12 aker na lahke plačilne obroke.
Ni ga kraja na jugu niti na severu kjer bi se vam nudile tolike ugodnosti kot tukaj; in ako imate voljo pridobiti si farmo ter dobro in neodvisno domačijo za se in za svoje otroke, tu vam je prilika*. Mi prirejamo
tedeaske izlete do teli zemljišč, s prosto vožnjo za kupovalce.
Pišite za podrobnosti na našega sloven6kegu zastopnica. Na prodaj imamo zemljišča in farme v vseh državah.
Anton Težak
slovenski zastopnik.
lloom 208 Cutting Building, JOLIET, 1LL.
CHARLES PETERS,
lastnik.
315 Dearborn St., Rms. 217-223 CHICAGO, ILL.
MAUSAR BROS..
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1267.
Prva slovenska prodajalnica v Indianapolis, Ind.
Fr. Rosenstein
2627 W. Michigan St.
Velika zaloga moških, ženskih in otročjih obuval od $1 do $3.
kakor tudi vsakovrstne moške spodnje in zgornje obleke po najnižji ceni.
Kadar potujejo rojaki v druge kraje naj se obrne/* do mene ker bo v njih lastno korist.
SVOJI K SVOJIM.
£040»+0*0040»»0+00*0*«0*0^
Anton Terdič
200 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
N. W. Phone 825.
Rojakom priporočam svojo
SLOVENSKO GOSTILNO
kjer jim postrežem poleg drugih pijač tudi z najboljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. Prodajam trd in mehak premog po nizki ceni. Rojaki, dobrodošli.
404004044040040«
— Vse poprave pri šivalnih strojih vam P. Mersinger na 117 N. Ottawa St., hitro, dobro in ceno izvrši. Dolgoletna izkušnja v tem ga dela mojstra.	*2
—	Nov železen most preko Save grade pri Št. Jakobu.
—	Umrl je naj starejši postojin-ski tržan g. Jurij Kraigher, star 94 let.
—	Novih stavb se bo letošnje leto zgradilo v Ljubljani 20 do 30. Delavcev je prišlo iz Furlanije do 24. febr. že kakih 60.
—	Umrl je v Zagrebu gosp. Ivan Fegič, nekdanji mizarski mojster na Dunajski cesti št. 6 v Ljubljani. Dosegel je starost 73 let.
—	Pešpolk št. 17. Kljub vsem dementijem, vstrajajo v častniških krogih pri tem, da pešpolk št. 17 pride v Ljubljano tekom enega leta.
—	Iz Vodic. Šele svečana je začela poslovati “Hranilnica in posojilnica” in že so župljani vanjo vložili do 17,000 K; prometa ima pa čez 32,000 K.
—Železniška proga Jesenice Trst ko oddana prometu 1. oktobra t. 1. Proga Jesenice - Celovec, oziroma Jesenice Beljak bo otvorjena štiri do pet mesecev pozneje.
—	V Ameriko z ljublj. južnega kolodvora se je odpeljalo dne 27. febr. 63 Slovencev in 60 Makedoncev, dne 28. febr. pa 98 Slovencev, 12 Hrvatov in 44 Makedoncev.
—	Obesil se je v Grabnu-pri Medvodah oljar Jožef Trampuš, oče še-sterih otrok. Bil je vdovec. Obup radi ženine smrti in ker je bil tudi on bolan, ga je baje gnal v smrt.
—	Poročil se je v samostanski cerkvi v Zatičini posestnik Anton Lokar, mnogozaslužni župan občine višnjegorska in zatiška Draga s posestnikovo hčerko gdč. M. Kozlevčar iz Ivančne gorice.
—	Cesta čez Cerkniško jezero. Posestniki iz Dol. Jezera so po posebnem prizadevanju podžupana M. Martinčiča sklenili si zgraditi nasip in privatno vožno pot preko Cerkniškega jezera do Javornika.
—	Za lovce. V lepih loviščih postojinske okolice je bilo v pretečenem lovskem letu postreljenih 14 jelenov in košut. Na zadnjem lovu je imel g. Vilhar-Jerk iz Postojne izredno srečo, da je ubil z vsako •cevjo enega.
—	Državna podpora. C. kr. po ljedelsko ministerstvo je dovolilo podružnici Kranjske kmet. družbe Sv. Križ pri Litiji 200 K podpore za ustanovitev vzornega vinograda po navodilih c. kr. vinarskega nadzornika Skalickega.
—Akcijska družba za izdelovanje papirja “Leykam Josefsthal” je imela v preteklem letu čistega dobička 1,182,133 kron. Pasiva so se znižala za 6 milijonov bron. Produkcija se je zvišala za več kot 500 vozov. Za tekoče leto je pričakovati še večjega zboljšanja.
-—Slovenski umetnik na Dunaju. Z Dunaja se piše: Kot zanimivost je poročati, da je postavil krasni veliki oltar in stranske oltarje, ki so še v delu, v cerkvi sv. Antona, kjer se opravlja slovenska služba božja, slovenski mojster, g. Franc Vogelnik, učenec znanega mojstra g. Vurnika v Radovljici. Delo je v vso čast vrlemu rojaku.
—	Gorske artilerijske baterije municijski park došel je 24. febr. v Ljubljano. Pri skladišču državnih železnic so nakladali topničarji rezervne tope in druge strelske priprave, kakor municijske vozove ter rezervno strelivo. Municijski park nastanjen bo na ljubljanskem polju, kjer se nahaja tudi municijski park 7. divizijskega poljskega topničar-skega polka.
—	Tram jo je ubil. Ko je 79 let stara Marjeta Kristan, stanujoča v “Križajkini bajti v Rahuliku” v se-nožeškem okraju okoli pol 4. ure popoldne stopila pod strešni napuš, počilo je strešno tramovje vsled teže preobilega snega na strehi, priletel ji je kos lesa na glavo. Starka je bila tako poškodovana, da je te-
kom par ur umrla, ne da bi bila prišla k zavesti.
—	Mrtvega našli. Dne 25. febr. zjutraj našli so v občinski sirotišnici na Vrhniki v postelji 58 let starega Jerneja Krašovca mrtvega. Prejšnji dan okoli 5. ure je tožil tamošnjerau brivcu, da mu je slabo in da si bo šel k Steržinarju privoščiti kozarec žganja. In res je iz-pil tam pet frakeljnov te tekočine. Občinski sluga ga je še spremil domov. Mož je potem legel v posteljo, iz katere ni več vstal,
—	Nemiri na Hrušici. Dne 19. p. m. so bili na Hrušici na raznih krajih pretepi. Orožniki so aretirali delavca Martina Jelenca, pri katerem so našli ostro bodalce. Več delavcev je hotelo radi tega vlomiti v orožniško poslopje in Jelenca oprostiti. Na cesti je bila orožniška patrulja opsovana ter je končno radi tega prijela Jož. Zajca, Petra Starina iz Trzina, Val. Janeža iz Male vasi pri Ljubljani iti Franca Pirca iz Lukovice.
—	Umrl je dne 26. febr. ob 4.uri pop. Fr. Šmidovnik, samski posestnik iz Tunjic, v 60. letu starosti, pri svojem bratu č. g. župniku v Prečini, kamor je bil prišel iskat zdravja v milejše podnebje. Rajni je dovršil v Ljubljani 6 gimnazijskih razredov, bil tedaj potrjen k vojakom in moral obleči cesarsko suknjo. Ko je doslužil vojake, se ni lotil več učenja, ampak prevzel gospodarstvo na domačem posestvu. Bil je pravi jekleni Gorenjec in prepričan katoličan ter v domačem kraju zelo priljubljen.
—Kovačnica ponarejanja denarja 9 Ameriki. V Clevelandu neki Krkovič izdeluje 20kronske avstrijske bankovce, ki so prav dobro ponarejeni. Spravil jih je v promet, kolikor je avstijskim oblastim znano, že nad 6000. Daje jih Slovencem, ki se vračajo v domovino in tako se ta ponarejeni denar širi po raznih semnjih. Te dni se je pred celjskimi porotniki moralo zagovarjati šest oseb, ki so spravljale v promet tiste bankovce. Obsojeni so bili na Kranjsko pristojni posestnik Martin Zorko na 7 let ječe, njegov brat Janez Zorko na 3 in pol leta, Alojzij Procenar s Krškega na 4 leta, Anton Bučar na 4 leta, Franc Barič na 3 in pol leta in Franc Žu-gič od Sv. Križa na Kranjskem na 3 in tričetrt leta ječe. Oproščena je bila 35 let stara Marija Gračner iz Dobrove.
—	Porotne obravnave v Ljubljani so se pričele dne 27. febr. dopoldne, ko sta stala pred porotniki čevljar Leopold Toporiš in njegova žena Jera, ki sta prodajalki v trgovini bratov Rozmanov v Tržiču, Apolo-nijiValjavec, pod lažnjivimi pretvezami jemala na upanje blago in tako napravila okolu 4 000 K škode. Naposled sta goljufala na ta način, da sta pravila, da jemljeta blago za nekega Kocijančiča, ki ima tako velik denar, da ga menjati ne more. Jera Toporiš je Apoloniji Valjavec nosila razglednice in podobice “s pozdravom presrčni botrci”, res, da je Valjavčevi to poslal g. Kocijančič. Razglednice je pisala To-poriševa hčerka. Obsojena sta bila Jera Toporiš na 13 mesecev težke ječe poostrene s postom in težkim ležiščem. Leopold Toporiš pa na 3 mesece ječe poostrene s postom.
—Sprevodnik smrtno ponesrečen. Dne 24. febr. popoldan se je na novomeškem kolodvoru zgodila nesreča, katere žrtev je postal sprevodnik Janez Gale. Opoldanji vlak, kateri dospe v Novo mesto ob 4.uri popoldan, je spremljal ponesrečenec; četrt «re pozneje odhaja vlak na Stražo. Komaj je vlak prevozil 100 metrov daljave, je sprevodnik šel med tem iz enega vagona v drugega, in med tem spodrsnil in padel med kolesa. Odtrgalo mu je zadnji del glave, tako da so vsi možgani ležali ob progi. Strlo mu je obe roki ter z enega črevlja odtrgalo podplat, ostali del glave je deloma strt, a obraz tak, da se da še spoznati. Star je bil nekaj nad 50 let,
oženjen, ter oče štirih že odraslih otrok. Doma je bil iz Grosuplja, stanoval je v Ljubljani na Marije Terezije cesti. Bil je dober družabnik in natančen v službi.
—	Osleparjena Devesta. Martin Berlan, knjigovez iz Boštjanske vasi, zaradi goljufije že kaznovan, seznanil se je v Ljubljani s služkinjo Rezo Čebul. Ker je vedel, da ima nekaj denarja, se je z njo zaročil. Pravil ji je, da se je mesarstva izučil; da je v Spodnji Šiški vzel v najem Klančarjevo gostilno, kjer se je že likof pil. Rekel ji je tudi, da je prevzel mesarijo in gostilno v Domžalah, ter.bo plačeval 600 gld. na leto. Izvabil je od svojejzanočenkehranilnično knjižico z vlogo 294 K. Ta denar je Berlan iz hranilnice dvignil in zapravil. Da bi se svoje neveste z lepo iznebil, ji je pisal, da zanjo ne mara, ker je imela že dva nezakonska otroka, kar pa ni bilo res. Poslal ji je tudi neki račun, ki bi imel dokazati, da nima od njega ničesar za tirjati. Berlan je izkušal szojo sleparijo s tem vblažiti, da mu je Reza čebul denar darovala, kar pa ta odločno oporeka. Sodišče ga je obsodilo na 15 mesecev težke ječe.
—	Rop zaradi ene krone 20 vin. Kajžar in zidar Grega Rems iz Krtine je dne 27. okt. m. 1. po večerji legel v Sneberjih v mrvo pod Kosov kozolec, ki stoji tik Tonkatove gostilne. Tja je prišel Janez Bevčič, zidar iz Sneberjev v družbi Gregi nepoznanega 20 let starega fanta Tineta Kokalja, delavca iz Pšate. “Kdo spi pod mojim kozolcem?” zaklical je Bevčič Remsu; ko je pa slednji odgovoril, da to ni njegov kozolec, je Bevčič pozval svojega tovariša, da ga naj prime za roke. Tega pa Kokalj ni hotel storiti, temveč je stal v ozadji. Zdaj se pa Bevčič vleže na Remsa, z desno roko ga je tiščal za usta, z levo mu je pa segel v njegov hlačni žep. Ko je pa Rems Bevčičevo roko, s katero ga je za usta tiščal, odbijal ter na pomoč klical, zažugal mu je ta, da ga bo užugal, če ne bo tiho. Rems se je z vso silo kviško dvignil, a nasprotnik ga z nova zagrabi, pri čemur sta oba padla. Sedaj poseže Bevčič v njegov hlačni žep, mu iz njega potegne denarnico z vsebino l K 20 h, potem pipec, robec in po-šet, ter nato s svojim tovarišem odide. Po storjenem dejanju je Bevčič poklical Kokalja k sebi in mu povedal, da je onemu človeku le 25 kr. vzel; denar mu je pokazal, pošetmu je pa molil iz žepa. Kokalj je storilca opominjal, naj bo pameten, in mu svetoval, naj mu odvzete reči vrne. Bevčič mu je pa odgovoril, da ne da ničesar nazaj, češ, saj ga oropani ne pozna. Kokalj se je Bevčiča bal, da ga prelepe, če bi pred sodiščem resnico govoril, in zato je krivo pričal, da obdolženec ne morebiti storilec, ker je bil Bevčič od večerje pa do tistega časa, ko sta se razšla, baje okoli polnoči, vedno v njegovi družbi, torej je nemogoče, da bi bil on rop izvršil, šele orožnikom pri aretiranju je Kokalj priznal, da je krivo pričal, in to izpovedbo kasneje tudi pred sodiščem vzdrževal. Na podlagi tega je Bevčič tudi sam priznal, da je Remsa oropal; trdil je le, da mu ni več vzel, nego 40 h. Odločno pa taji, da bi bil Kokalja učil, da naj po krivem priča, trdeč, da se kaj tacega sploh nista'menila, a ta vztraja pri svoji trditvi, Bevčič je bil obsojen v šestletno težko ječo, Kokalj pa oproščen.
%
PRIMORSKO.
>
*
<&* e>-

' USTANOVLJENO LETA 1893.
SA/£s£ö
fiLAVNA PISARNA:	* t
109 GREENWICH STREET, NEW YORK

ß
TELEFON 3795 CORTUANDT.
Podružnicu :
ZASTOPNIK
VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB. ¿0
Pošilja denarje v staro
----------— domovino najceneje in najhitreje.
•
Parobrodne listke i)roda.ia
-------------po izvirnih cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
----	je naj pri pravne je mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem

1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 !
FRANK SÄKSER,
109 GREENWICH ST-, NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. r J
m
. _____________________
*
+

+

Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
f
gospod škandaliziral na kolodvoru, ker uslužbenci tramvaja govorijo le slovensko, ko hodijo okolo potnikov. Župan je odgovoril, da se bo pečal s to zadevo. Uslužbenci na kolodvoru bodo morali odslej govoriti le laško, ker sicer se pripeti nesreča, da skočita radi slovenskega govora tisti “gospod” in onorevole Ceščuti iz kože! Škoda bi bilo obeh!
— Nesreča. V Otiškem Vrhu pri Št. Janžu nad Spodnjim Dravogradom se je ponesrečil v svojih
umetnih mlinih g. Majdič. Odtrgalo mu je levo nogo. Nato je imel strašne bolečine in je pretekli teden v sredo umrl. Pokojnik je bil v sorodu z znano Majdičevo rodbino v Kranju in Celju.
— Občinska volitev v Teliarjih. Slovenska zmaga. Nemškutarski Port Artur je padel! Teharje, do slej edina nemškutarska kmečka občina v celjskem okraju, je prišla zopet v slovenske roke! Vsa nasilnost, vse volilne spletke in sleparije, vse grožnje in pretnje, vsi golaži s pijačo vred, — vse skupaj Nemcem ni nič pomagalo. — propadli so! Tako ljutega boja še niso videle
Teharje, kakor je bil oni od 25.februarja.
—	Počaščenie. Njegovo veličanstvo cesar je podelil visokorod-nemu gosp. grofu Oskarju Christal-niggu dostojanstvo komornika.
—	1’orpedovke na Muri iu Vrbskem jezeru. Iz Pulja poročajo nemškim listom: Ne več porabljive torpedovke 2. in 3. razreda bodo nakupljene za vožnjo na Vrbskem jezeru in na Muri.
—	Stavka v Nabrežini še vedno traja.
—	Ustrelil se je v Pulju infante-rist 87. pešpolka Jakob Zeme.
—	Nemška cesarska dvojica v Opatiji. Po Opatiji so razširjene vesti, da pride tja nemška cesarica 23. marca ter ostane ondi dalj časa, dne 29. marca jo pa obišče nemški cesar. Druge vesti pa zopet trdijo, da nemškega cesarja ob tem času ne bo v Opatijo, ker bo takrat na potovanju po Sredozemskem morju okolu Gibraltarja. Pozneje morda pride v Opatijo.
—	Proti slovenščini. V zadnji seji goriškega obč. sveta je stavil starašina Ceščuti imenitno interpelacijo. Povedal je, da se je neki
#
tj»,
M?
tia.
❖
#
&
#•
EAGLE
Začenši s 1. aprilom bo naša prodajalna odprta vsak večer.—Onim, ki delajo čez dan bo tako dana prilika, da si pridejo zvečer nakupit kar potrebujejo za spomladim sezono.—Naša zaloga blaga ob ti dobi je popolna in se priporočamo rojakom, da nas pridejo obiskat v obilnem številu ker nam je možno postreči jim y popolno zadovoljnost. — Kadar rabite kaj obleke ali splošne oprave za moške in dečke, ali kaj pohištva, pečij, posode, i. dr., pridite k nam!

AMERIKANKI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891,
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki in glasilo K. S K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SL0VENSK0-A1. TISKOM DRUŽBA.
Karočnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 ua leto.
Dopisi in tienarne pisiljaive naj se pošiljajo na
AMERIKANSKl SLOVENEC
Joliet. 111.
Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Slovenic-American Printing Co. Joliet, in.
Advertising rates sent on application.

ganjanje in grozodejstvo enako temu? Elizabeta je, tako ali drugače, usmrtila več katoličanov v enem letu, kei niso odpadli k njeni veri, nego jih je kraljica Marija usmrtila začasa cele svoje vlado, ker so odpadli od njene in njihovih očetov veto. In vendar nazivajo prvo dobro kraljico Bess in drugo krvavo kraljico Marijo. Celo strašna morija v šentjernejski noči ni bila nič, če se prav primerja s'klanjem in drugimi grozodejstvi med vlado te protestantske kraljice angleške; da, pravnic; in veudar je odredila žalovanje o tej priložnosti in je bila tako dovršena hinavka, dajehlinila grozo nad okrutnostjo, ki jo je iz. vršil kralj francoski” (Cobbett). Pomni ta dejstva: Katoliška cerkev ni nikdar odobravala, če so katoliški vladarji preganjali razkolnike (v politične in državne svrhe) ali če so ljudi silili, udeleževati se katoliškega bogostužja proti ujihovi volji; nikdar ni obtoževala protestantov, ker so protestantje, nego ker so odpadali od prave cerkve in zapelja-vali druge. Protestantje pa so preganjali katoličane, ker so bili katoličani in ker so ostali zvesti veri svojih očetov.
CERKVEN! KOLEDAR.
26.	mar. nedelja Emanuel, mufi.
27.	“	pondeljek Rupert, škof.
28.	“	torek	Guntramij, kralj.
29.	“	sreda	Jetricha.
30	“	četrtek Iivirin in Julila.
31. “	petek	Balbina.
1. aprila sobota Hugon. ikof
Verska premišljevanja.
Rojakom v potrditev njih vere.
XXXVIII.
Verska preganjanja.
Biti katoličanom je biti preganjanim. Preganjanja so bila usoda katoličanov vedno in v vseh deželah. Božji Ustanovitelj je rekel vnaprej: “Preganjali vas bodo” (Sv. Luka XXI. 12). Kar preseneča, pa je obžalovanja vredno dejstvo, da se k tdičani obtožujejo, da so povzročili mnogo preganjanj zoper tiste, ki so zametali njih uk. Katoliška cerkev, to je res, je nespravna proti zmoti, a proti blodečim rabi, ne meča, nego orožje sv. Pavla: “Pridigaj besedo; . . . karaj, prosi; grajaj potrpežljivo in poučno” (II. Tim. IV. 2). Nikdar ni kak papež ali cerkveni zbor odobraval politike maščevanja ali izdal ukrepa za usmrtitev ali mučenje tistih, ki so se zaradi vesti razlikovali od katoliške vere. Glasovita španska inkvizicija ali verosodba je bila državna naprava; cerkev naj bi se pa vendar ne smatrala odgovorno za izgrede njenih otrok, ki jih je glisno obsojala. Če so bile grozovitosti, kot jih poroča zgodovina, ne pa lažnjivi odpadnik Llórente, jih obžalujemo iz y sega srca.
Kaj pa rimska inkvizicija? Ali ni bilo krvnika v Rimu, da kaznuje zločine zoper vero? Rim, ki so ga njegovi sovražniki slikali kot pošast nestrpl j ivosti in grozovitosti, ni nikdar izrekel, da s« izvrši kaka smrtna kazen. Papeži, opremljeni s sodiščem nestrpljivosti, niso nikdar prelili ni kapljice krvi. Protestantje so jo prelivali na potoke; Rim je pa telil za usmiljenjem.
Luther, oče protestantizma, fe je bahal, da je bilo poklanih stoinpet-deset tisoč kmetov; v svojih pridigah je priporočal usmrtitev vseh judov.
Zwingtijjev© geslo je bilo: “Evangelij je žejen krvi”. Calvin, najsi-rovejši in najkrvoločnejši izmed vseh reformatorjev, je zahteval zavod za ugonobljenje plemena razkolnikov. Med njegovim bivanjem v Genevi je imel rabelj dovolj opravila.
Oče protestantizma na Angleškem, Henrik VIII., je dal usmrtiti nič manj kot 30,000 Angležev radi nji hove vere;.in Cranmer je opravičeval »voje klanje z besedilom sv. pisma.
Srca omikanih ljudij so napolnjena z grozo, kadar čitajo zgodovino protestantskega trinoštva na katoliškem Irskem, zgodovino pro-ganjanja, ki nima primere v krščanski dobi.
Kaj naj rečemo o krvavi vladi kraljice Elizabete? Neki protestantski zgodovinar vzklika: “Govorite, le go vori te o katoliškem pregan jan ju in grozodejstvu! Kje najdete pre-
Sv. Jožef, patron umirajočih.
Razna desetletja so prošla, odkar se je v nekem velikem mestu na Vestfalskem i«s primeril sledeči dogodek:
Pobožen, goreč duhovnik je bil neko noč poklical k bolniku. Sla, ki ga kliče ne pozna; a ker ta izjavlja, da se gre za hudo zbolelega človeka, se duhovnik ne pomišlja dolgo, ampak gre ž njim. Neznanec ga vede po raznih cestah in ulicah, dokler se ne ustavi pred neko hišo. Kako se začudi duhovnik, ko spozna v tej hiši nikakor ne nepoznano razvpito hišo! Kako se začudi še bolj,ko se ob njunem vstopu v hišo ne briga zanju nobena od oseb, ki so bile tamkaj! Nihču ju ne pogleda, in videti je, da ju nihče niti ne opazi ne. Duhovnik sledi svo jemu vodniku več stopnic navzgor do male izbe podstrešnice. V tej je komaj prostora za posteljo, v kateri leži bolnik,in za stol pred posteljo, na kateri se vsede duhovnik. Neznani sel ni vstopil v sobo, in takoj prične duhovnik,začudenega bolnika pripravljati na sv. spoved. Bolnik ni nikogai poslal ponj in si tudi ne more razjasniti, kako je dospela do njega vest o njegovi bolezni. Iz njegove slabe okolice je ni mogel vendar nikdo donesti “Pa o tem bomo govorili pozneje,” ga zavrne duhovnik, “najprej hočemo vest spraviti v red.” In potem pomaga ubogemu bolniku, ki se sedaj več ne upira, Ja pred njim od krije grehe in sramotna dejanja dolgega pregrešnega življenja; pomaga mu, da si olajša svoje srce po spovedi, katere ni več opravljal uže dolgo; prigovarja mu kes, da se*mu srce pokaja; osrčuje in tolaži ga na posmrtno boljše življenje. In ko je bolnik po lepem prigovarjanju potolažen in okrepčan s sredstvi milosti naše sv. vere, ga duhovnik vpraša, da li se ne spominja, če je v svojem življenju storil kaj dobrega ali kacega svetnika posebno častil. “Da,” je odgovoril na smrt bolni skesanec, “moja mati — pri tej besedi so mu stopile solze v oči — moja mati mi je rekla na smrtni postelji: Eno mi obljubi, da boš vsak dan molil vsaj eno češčeuamarijo k sv. Jožefu za srečno smrt.... Bil sem že takrat malopridnež, a oblju bil sem svoji materi, nisem mogel drugače. In ostal sem pri obljubi, ker tudi nisem mogel drugače. Če sem se zvečer vlegel k počitku, ne da bi mohl svojo češčeuamarijo, nisem našel miru, dokler je nisem odmolil,” je nadaljeval bolnik, ka-žoč z roko na podobico, ki je visela nad posteljo na steni. Duhovnik je snel podobo s stene in jo ogledal natančneje. Z začudenjem in svetim strahom je odprl trepetajoč duri bolniške sobe, a isedaj ne več neznani selje izginil. Tudi ga ni videl več.-----—
Dragi bralec, morda praviš, to je ena izmed povestic, kise tolikrat pripovedujejo,a kdo naj jo verjame! Verska resnica naše sv. cerkve na vedena dogodba res ni, a resnična je brez dvoma. Navesti bi se moglo
celo ime mesta, tudi ime duhovnika in tudi pripovedovati o smrti zadnjega. A tega rajši nočemo storiti; a resnična je dogodba verjami.
In kako korist boš pa imel, dragi bralec, iz zgornje pripovedke? Mislim, če je imel sv. Jožef do uboze-ga grešnika,ki je vsak dan molil po eno češčenamarijo k njemu, toliko ljubezni in usmiljenja, da je sam poklical duhovnika k njegovi smrtni postelji,da reši ubogega grešnika večne pogube, potem smeš tudi ti ne samo malo, ne, mnogo, res prav mnogo zaupanja imeti do sv. Jožefa. Saj veš, da je patron umirajočih, ker je imel srečo, umreti v rokah Jezusovikjn Marijinih. Iz navedene pripovedke razvidiš, kako rad skrbi za umirajoče. Zatorej mu tudi sam priporoči svojo smrtno uro, priporoči mu jo vsak dan, četudi samo z eno češčenamarijo. Kako marsikdo bi lahko umrl mirneje, ko bi bil v zdravih dneh priporočal svojo zadnjo urico sv. Jožefu! Smrt je že posebi bridka, a koliko bridkejša vsled misli na nesrečno večnost, ki utegne slediti smrti. Pazi, da si nekoč ne napraviš smrti vsled svoje malomarnosti in brezskrbnosti v zdravih dneh še bridkejše, kakor je že po božji naredbi kot kazen za greh vsakemu človeku. Še enkrat ponavljamo, priporoči vsak dan svojo smrtno uro sv. Jožefu!
Besedico moramo še dostaviti za tiste ljudi, ki mislijo, češ, jaz bom slično naredil, kadar ubogi grešnik v današnji pripovedki: užival bom življenje v grehu, hrupu in veselju, pa pri tem sv. Jožefa a vsak dan prosil za srečno smrtno uro—potem bo prišel tudi pred mojo smrtjo iz nebes in me rešil večne pogube. Slišiš, prijatelj, ali poznaš tudi besedo zveličarjevo:	“Kdor greš»
zoper sv. Duha,mu ne bo odpuščeno ni v tem ni v onem življenju”? Ako bi tako živel, kakor si rekel poprej, ali ne bi potem na smrtni postelji čakal na sv. Jožefa? Ali ne bi rekel ali si vsaj mislil:	Še ne
umrem, kajti poprej mora priti sv. Jožef? Ampak prišel ne bi, in ti bi se v svojih grehih pogubil.
Pogled na glavno ulico v Mukdenu
Zoper “tritatije”.
V zakonodajstvu države Missouri je predložen nasvet postave,ki udarja na “tritanje,” (neslovenska beseda za neslovenski pojem!) pečat kaznivega prestopka. Nad tem se lahko zbija šale bolj ali manj poceni, očetovska skrb policije se lahko zasmehuje, tudi norca se kdo lahko dela iz pravednih stricev s kmetov v velikem mestu: ampak te šale ne dokazujejo ničesar kot prizadevanje, spotikati »e nad vsemi,» tudi najpametnejšimi nared-bami, ki naj bi omejevale pijančevanje.
Dve stvari sta tu v Ameriki pitje, ki jev »fari dežeti vesela reč,, v o-čeh pretirano sramežljivih žensk in moških pristudili in prignusili. Prva je žlempanje ali kravje popi vanje stoječ ob bari; druga je “tritanje”. Delujeta pa obedve vzajemno. Kdor se postavi ob baro, da je na povabilo druzega “tritan”, se čuti dolžnega, da tudi sam “tri-ta”. Potem pride tretji, četrti, peti: kajti nobeden noče zaostati in se pokazati nimaniča. Zaključek je, da se ga[! tisti, ki je hotel izpiti čašo piva, kazarček vina ali pa merico žganja, — kar bi bil gotovo mogel tudi prav lahko prenesti, — nalije pol tucata, kar mu že švigne v glavo in udari v noge da se komaj opoteka domov. Da, dogaja se tudi, da tak omamljenec ni več za hojo in mu potem prijatelji morajo naročiti kljuse in mrtvaški voz, da ga izroče domov.
Kako je to vendar lepše v starem kraju, kjer se človek h kozarca vina ali piva lahko po domače vsede za mizo, da pije za svoj denar bas toliko, kolikor more prenesti — tu-patam pač tudi malce več, a potem vedno na svoje stroške. Američani sami, ki so potovali po Evropi, odkrito priznavajo, kako je v tamoš-njih gostilnah veselo in “lušno”, ne tako divje in sirovo, kakor v ponajveč ameriških “salunih” ali pivnicah z barami.
Popivanje ob bari in “tritanje” so naseljenci v Ameriki — gotovo ne v svojo korist!, — prevzeli od deželanov angleško irskega pokole-
VIEW OF THE PBINCIPAL STREET OF MUKDEN.
nja. Ko ne bi bili tega storili nikdar, bi bilo bolje. Če pa hočejo angleško irski Američani sedaj poskusiti pitno navado evropsko, jim je samo čestitati.
zato hudo kaznoval pod obtožbo napada in tepeža in tatvine.
Konec življenja blizu.
Mr. V. Cheplik iz Stuarta, Pa., je bil v velikem strahu, da se naglo bliža konec njegovega življenja. Pravi: “Bil sem zelo bolan na želodcu, kini hotel prejemati ničesar. Izgubil sem vso slast za hraao in pijačo in dasi sem vprašal za svet mnoge zdravnike in užival vsa zdravila, predpisana mi po njih,sem opažal neprestano izgubo moč» in denarja. Mislil sem, da prihaja konec mojega življenja, ko sem bil slučajno opozorjen na mnoge ozdravitve, ki jih je povzročilo Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino v slučajih očividno brezupnih. Po-užil sem več steklenic tega zdravja in posledek je bil čudovit: zdravje se mi je popolnoma prenovilo in zato želim priporočiti to imenitno zdravilo vsem, ki bolehajo na želodcu.” Ni ga zdravila na svetu,ki bi tako delovalo kakor Tririejevo ameriško zdravilno grenko vino v vseh boleznih v zvezi z izgubo slasti. Delavnost vseh organov naglo pomnoži. To je najboljši kriči-stilec. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, lil.
Vsa mohamedanska p 1 e-mena zaničujejo in sovražijo zvonjenje, ker sklicuje zlobne duhove. Zvonovi se zato v mahomedanskih mošejah ne rabijo.
Mlatilnice so bile pied nekaj leti v Kanadi se neznane reči; dandanes je pa prvotno poljedelsko orodje napravilo prostor modernim pripravam in strojem.
Bakreni rudniki dj Irskem so nekoč cveli. Med 1840 in 1843 je produciral samo rudnik Ballymurtagle v okraju Wicklow na leto 6000 ton bakrenih palic.
Krasen demant, ki ga je zadnjič kitajska cesarica-vdova dobila v dar na rojstni dan od ne-eega visokega uradnika, se je skazal pozneje kot kos stekla brez vrednosti.
Rider Haggard je zadnjič izjavil, da je videl na Angleškem ljudi tako stlačene alinažokane skupaj,pod razmerami,proti katerim bi se Kafri ali divji afriški rodovi uprli.
Obrekovalci so bili na zemlji že za Friderika Velikega. Odgovoril jim je takole:	“Naučil
sem se biti dober poštni konj; svojo, odmerjeno mi pot hodim, pa se ne brigam za kuzle, ki lajajo nad mano ob poti.”
Ker mu je dolgovala še $3 za novo zobno “ograjo”, je zobozdravnik N. M. Keep iztrgal isto iz ust ge. Ane Pickering v Bellefontainu, Ohio. Sodnik ga je
Johna D. Rockefellerja bogastvo v srebrnih dolarjih bi tehtalo, kakor je nekdo preračunil, toliko kakor dve prvorazredni bojni ladiji; v bankovcih po en dolar bi napravilo dvojen pas okoli zemlje in pustilo ostanek 1,500 milj dolg.
Joseph Craig, velikan iz Kentucky, ki je znan po vsej deželi, kjerkoli je nastopal v cirkusih, je umrl v svoji domačiji blizu Mount Sterlinga, Ky. Craig je bil 7 čevljev 8 inčev visok in je tehtal 400 funtov. Dvanajst mož je .bilo treba, da so nesli posebno krsto.
Mumije predzgodovinskega plemena so odkrili blizu Sil-ver City, N. M., v neki jami. Z murni jami, katerih so našli kaka dva tucata, je bilo pokopano orožje in orodje, ki je kazalo, da so pripadale predzgodovinskemu plemenu. Za življenja so bile navidezno visoke pet čevljev. Roke so imele jako male, a komolce dolge. Jama se nahaja kacih 100 čevljev nad zemeljskim površjem.
Grozovit dogodek je pripovedoval te dni mašinist G. W. McCaiferty v mestu Rochester, N, Y., tamošnji policiji. Povedal je, da sta med njegovim delom pri veliki kurilni peči parnega kotla stopila dva moža v spremstvu neke ženske v strojnico in ga z revolverji prisilila, da je ostal miren, medtem ko je jeden izmed njiju vrgel v papir zaviti povezek na žareči premog v peči. Zenska je pri tem obupno vzkliknila in McOaiferty trdi, da je razločno slišal otroško cviljenje. Bržkone je bilo v povezku novorojeno, še živo dete. Lopovska trojiea je stala še več minut pred pečjo, dokler ni bil povezek upepeljen. Policija je začela preiskavo.
Samski stan bo drag v državi Tennessee, če se uvede po stava, ki jo nasvetoval poslanec Rawls v zakonodajstvu. Na pojedini, ki se je priredila zadnjič v Memphis«, je dalo društvo samcev (Bachelors’ Club) priložnost vsakemu članu, povedati vzroke, zakaj naj se ne bi uvedla nasvetovana postava. Mr. Rawls predlaga obdačiti vse samce, stare med 23. in 50. leti. Lestvica, ki jo nasvetuje, je sledeča: Od 23. do 30. leta, $50 na leto; od
30.	do 35., $100; od 35. do 40., $150; od 40. do 45., $250; od 45. do
50.,	$2.50» Potemtakem bo stalo neoženjenca, ki ostane samec, $3, 850, predno je star 50 let, potem pa lahko, ohrani svobodo brez davka.
ROBT P. KIEP
205 N. Chicago St. JOLIET
ki vam bo brezplačno pregledal oči in nasvetoval kar bo potrebno.
Očala po nizki ceni. Izvršujejo se tudi vse poprave točno In zanesljivo. Velika zaloga ur In zlatnine.
L. SLOMINSKI, K. D.
Urad 313 N. Chicago 8t., Joliet, 111. Nasproti Munroe Hotela
N.	W. telef. 1817.
Glavni zdravnik zavetne Bolnišnice nnijskih delavcev v Jolietu.
N. W. telef. 202.
Bolnišnica se nahaja na 624 Cass Street, prejšnje mesto Cass Street House.
Sloveč zdravnik, ki je pomagal že marsikateremu rojaku v Jolietu.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar.
John Kracker,
1199 St. Clair street,
CLEVELAND,
OHIO.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapitcd in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik.
C.	H. TALCOTT. blagajnik
Svoje cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovolo isto v kratkem poravnati.
— Kadar rabite šivalne stroje ne pozabite na P. Mersinger ja, 117 N. Ottawa St., nasproti Hobbsovegro-oerije, ki vam jih proda po oeni in tudi na lahka plačila.	*i
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu ponajnižjihcenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
K. S. K.
JEDNOTA
Nadzorniki:
Finančni )
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
1
Inkorponrana v državi Illinois dna 12. jan. D. A. 1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, 2208 Calumet a ve., Calumet, Mich.
I.	Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, III.
II. Tajnik: Josip Jarc, 212 Willson ave., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brod way St., Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Micb.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Maraž, 772 W. 22nd St., Chicago, lil.
George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111.
ev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, III.
Rudolf Maraž, 772 W. 22d St., Chicago, III.
Pristopili:
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7912 Krovanja Jožef, roj 1877, 7913 Jeršin Jožef, roj 1876, 7914 Bogataj Mihael, roj 1873, 7915 Simonšek Martin, roj 1873, 7916 Stefanciosa Martin, roj 1872, 7917 Beber Ignac, roj 1871, 7918 Kastigar Jožef, roj 1861, 7919 Spajzer Marko, roj 1861, 7920 Marinčič Anton, roj 1861, spr. 20; marca 1905.	Dr. š. 64 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 7921 Ribarič Janez, roj 1886, 7922 Petrič Anton, roj 1885, 7923 Petrič Alojz, roj 1885, 7924’Malnar Janez, roj 1383, 7925 Kostelc Jožef, roj 1874, spr. 20. marca 1905.	Dr- S- 31 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 7926 White Janez J., roj
1883,	7927 Rezder Frano, roj 1875, 7928 Bučar Jožef, roj 1875, 7929 Železnikar Anton, roj 1868, spr. 20. marca 1905.
Dr. š. 222 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 7930 Kroteč Peter, roj
1884,	7931 Napoli Peter, roj 1878, 7932 Adlesič Nikolaj, roj 1869, 7933’Homjak Jož., roj 1863, spr. 20. marca 1905' Dr. š. .80 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 7934 Tomšič Peter, roj
1885,	7935 Matko Franc, roj 1869, 7936 Vodopivec Jožef, roj 1866,
apr. 20. marca 1905.	Dr. š. 36 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 7937 Fašun Franc, roi 1882, 7938 Furman Jožef, roj 1876, spr. 20. marea 1905.
J	Dr. š. 63 elanov.
K društvu Jezus D. Pastir 32, Enumclaw, Wash., 7939 Lovšin Alojz, roj 1883, spr. 20. marca 1905.	Dr. š. 59 članov.
K društvu sv. Barbare 23, Bridgepoit, O., 7940 Hrovatin Janez, roj 1885, spr. 15. marca 1905.	Dr. s. 42 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7941 Bogataj Blaž, roj 1885, spr. 20. marca 1905.	Dr. s. 91 elanov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 7942 Jačmenovič Peter, roj 1871, spr. 20. marca 1905.	Dr. š. 106 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 7943 Jugovič Janez, roj 1886, 7944 Šuraič Nikolaj, roj 1885, 7945 Domitrovic Mihael, roj 1880, spr. 21. marca 1905.	Dr. š. 89 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, New York, N. Y., 7946 Oiehek Jožef, roj 1876, 7947 Šuštaršič Lovrenc, roj 1876, spr. 21. marca^l905.
Dr. s. 79 članov.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 7948 Ivanšek Peter, roj 1886 7949 Vukelič Janez, roj 1865, spr. 21. marca 1905.
Dr. š. 52 članov.
K društvu sv. Turja 73, Toluca, lil., 7950 Volarič Matija, roj 1880, spr. 21. marca 1905.	Dr. s. 25 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 7951 Muren Franc, roj 1880 7952 Gačnik Jožef, roj 1877, 7953 Namer Anton, roj 1876, 7954’Gabršček Franc, roj 1876, 7955 Faletič Janez, roj 1878, 7*56 Matelič Janez, roj 1871, 7957 Turk Matija, roj 1871, 7958 Šekli Anton, roj 1863, spr. 21. marca 1905.	Dr. s. 80 članov.
Prestopili:
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111. k društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 4124 Grabelšek Gregor, 20. marca 1905.
I. dr. š. 219 članov.
II. dr. š. 420 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa. k društvu V. sv. Martina 75, La Salle, lil., 3147 Nograjšek Franc, 20. marca 1905.
I.	dr. š. 221 članov.
II. dr. š. 23 članov.
Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich, k društvu sv. Jožefa 53, Wauke»an, lil., 6644 Pikuš Janez, 20. marca 1905.
I. dr. š. 283 članov.
II.	dr. š. 220 članov.
Suspendovani člani zopet sprejeti:
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5034 Germ Janez, 11. marca 1905.	Dr.	s.	79 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2328 Hodnik Janez, 2415 Stanovnik Anton, 20. marca 1905.
Odstopili:
Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Eaumclaw, Wash., 5504 Ocepek Andrej,	5.	marca 1905.	Dr.	š.	58 članov.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 5748 Sejatovich Janez, 20. marca 1905.	Dr.	š.	50 članov.
Od društva V. sv. Jurja 3, Joliet, lih, 5281 Konte Jakob, 21. marca 1905.	Dr.	š.	72 članov.
Suspendovan, iz urada K. S. K. Jednote:
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 6555 Rostan Jožef, 16. marca 1905, zaradi nasprotovanja K. S. K. Jednoti. Dr. š. 132 članov
Suspendovani:	\
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 7130 Berčič Anton, 6101 Černe Franc, 11. marca 1905.	Dr. š. 110 članov.
Od društva sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 7316 Ambroš Franc, - 4970 Fabjan Anton, 11. marca 1905.	Dr. š. 61 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 845 Konrat Janez, 15.marca 1905.	Dr. š. 218 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Waukegan, 111., 6204 Kuntar Janez, 6453 Korošec Franc, 20. marca 1905.	Dr. š. 218 članov.
Izločeni:
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont
Dr. š. 220 članov
Golobič Jožef, 13. marca 1905 Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., Goršič Martin, 13. marca 1905.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa. marca 1905.
5353 Žalec Matija, 8396 Dr. š. 10-5 članov. 6145 Obranovič Jožef, 4530 Dr. š. 109 članov 3060 Krašovec Martin, 3.
Dr. š. 62 članov.
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 4445 Klemenčič Martin, 14.
marca 1905.	Dr. š. 33 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 7290 Kardone Donato. 6. marca 1905.'	_	Dr. š. 76 članov.
Pristopile članice;
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 2437 Martiševič Marija, roj 1886, spr. 20. marca 1905.	Dr. s. 42' članic.
K društvu sv. Jožefa t2, Forest City, Pa., 243 8 Bučar Marija, roj 1887, spr. 20. marca 1905.	Dr. s. 86 članic.’
K društvu sv. Janeza Kist. 14, Butte, Mont., 2439 Jačmenovič Neža, roj 1880, spr. 20. marca 1905.	Dr. s. 66 članic!
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 2440 Prebil Marija, roj 1885, spr. 20. marca 1905.	Dr. š. 21 članic!
K diuštvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 2441 Maletič Katarina roj 1873, spr. 20. maroa 1905.	Dr. š. 18 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 2442 Matos Ivana roj 1885, spr. 20. marca 1905.	Dr. š. 9 članic!
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 2443 Vidmar Urša, roj 1880, spr. 21. marca 1905.	Dr. š! 37 članic!
K društvu Matere Božje 80, So. Chicago, 111., 2444 Gorenc Angela, roj 1882, spr. 21. marca 1905.	Dr. š. 22 članic.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 2445 Stergar Marija, roj 1885, 2440 Murn Jožefa, roj 1880, spr. 2’. marca 1905.
Dr, š. 22 članic.
Suspendovani članici zopet sprejeti:
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1573 Hodnik Marija, 1511 Stanovnik Ivana, 20. marca 1905.	Dr. š. 52 članic.
Izločena članica:
Od društva V. sv. Jurja 3, Joliet, 111., 1908 Konte Marija, 17. marca
Dr. š. 41 članic.
MIHAEL WARDJAN, glay. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joiiet. Illinoii?».
Iz slovenskih naselbin.
Waukegan, 111., 20. marca. — Društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote je sklenilo pri svoji redni mesečni seji dne 19. t. m., da bode imelo svojo skupno velikonočno spoved dne 1. aprila popoldan in dne 2. aprila zjutraj do prve svete maše in pobem skupno sv. obhajilo, in sicer z društvenimi znaki ali re-galijami.
Tem potem opozarjam vse dru-štvenike,bodisi v tukajšnjem mestu ali zunaj mesta, da svojo dolžnost opravijo do pravega časa in da spovedne listke oddajo bodisi društvenemu predsedniku ali tajniku.Torej bode sedaj jako lepa priložnost za vsaeega drnštvenika, da svojodolž-nost o pravem času opravi in ni potreba čakati in odlašati do zadnje ure, kar je pri enih navada. Torej, kateri se temu ne bo podvrgel, ravnalo se bode brez izjeme strogo po društvenih in Jednotinih pravilih.
Nadalje opominjam društvenike, da bi se zanaprej bolje udeleževali društvenih sej, ker je dosti udov, ki ne vedo čisto nič, kaj se sklene in o čem se govori, in se potem izgovarjajo, da jim ni znano, kdaj je bila ena ali druga reč sklenjena. Torej le bolj složno delujmo zanaprej, ker le v slogi je moč.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse društvenike in ude K. S. K. J., tebi, nam priljubljeni list, pa obilo uspeha.
Frank Barle, tajnik.
Calumet, Mich., 17. marca. — V nedeljo se je zbralo mnogo mladih in starih Slovencev v posvetovanje o ustanovitvi “dramatičnega društva”. Predlog se je sprejel od vseh navzočih z navdušenjem, ter takoj izvolil odbor petorice, ki naj izdela in predloži društvena pravila prihodnjemu zbovovanju, katero bo 26. t. m. ob 2. uri popoludne.
—	Na rudnikih ob Copper Range in sicer Atlantic, Baltic, Trimoun-tain in Champion so zvišali vsem uslužbencem plačo za deset odstotkov. Na Atlanticu se je dotična izjava rudniškega upravitelja objavila v ponedeljek zjutraj. Povišanje plače začelo se je s 1. marcem.
—	V bližini Lake View je neki tam živeči farmer ujel pred nekoliko tedni srebrno — sivo lesico. Njeno glavo je pustil od izvedenca pripraviti. Kožuh srebrnosive lisice je zaradi njegove redkosti eno najdražjih krzen. Imenovano lesičje krzno je zelo lepo in ima nad dva čevlja dolg rep.
—	Naš rojak, g. Peter Madronič
ml., ki je odpotoval pred dvemi meseci v Chicago, da se tam nadalje izuri v pogrebništvu, vrnil se je v sredo zopet na Calumet.	Gl.
kratkim novo društvo, in sicer pev ski zbor pod imenom “Klub Zvon”, ki je pod spretnim vodstvom pevo-vodje g. E. Huma priredil svojo prvo večerno veselico dne 4. t. ra. v dvorani “Harinonie” ob ogromni udeležbi občinstva. Veselica je nad vsa pričakovanja vsestransko sijajno uspela — dokaz, da smo tudi Slovenci sposobni, če le hočemo, vzporedno napredovati z drugimi narodi.
Sheboygan, Wis., 14. marca. — Tu se je ustanovilo novo mladeniško podporno društvo “Kanada”. K društvu lahko pristopi vsak neože-njen katoličan od 16 do 35 let star, poštenega obnašanja in značaja. Torej rojaki, ki še niste pri nobenem društvu, ne zamudite te prilike, kajti nihče ne ve, kje in kdaj ga nesreča čaka.
Tu je nas Slovencev kakih 7 do 8 sto in če bode naseljevanje tako naraščalo kot sedaj, nas bede kmalu nad tisoč. Zatorej bi bilo potrebno, da bi se kmalu uresničila želja mnogih rojakov, da bi si zgradili svojo lastno cerkev.
Poroko smo imeli ta predpust samo eno, kajti večina samcev nas je sklenilo, da ostanemo še nadalje kot dozdaj “ledek in frej”.
Z delom gre pri nas še precej dobro. Največ je tu tovarn, ki izdelujejo stole. Delo po teh tovarnah je zelo lahko, pač pa tudi plača ni pretežka.
Zimo smo imeli precej hudo, padel je toplomer na 26 stopinj pod ničlo. Zatorej sta bila zelo priljubljena pri nas “kožuh in kosmata kapa”. Pa upajmo, da se tu huda žena zima, po svoji stari navadi, v kratkem poda v začasni pokoj in nastopi vladarstvo njena krasna naslednica, zelena spomlad, kar želim vsem rojakom in rojakinjam po širni Amarih in tudi onim čitateljem “A. S.” v stari domovini, da bi jo zdravi in veseli doživeli.
Tebi, cenjeni list “A. S.”, pa želim, da bi nas tudi v lepih spomladanskih dnevih tako kratkočasil, kot si nas v dolgih zimskih večerih.
Jakob Cuznar
Milwaukee, Wis*, 19». marca. — Letošnji predpust je bilo v tukajšnji slovenski cerkvi Marije Pomoč Kristijanov vsega skupaj sedem porok, lani pa šestnajst od meseca junija, ko se' je eerkev blagoslovila, do konec leta. Dne 4. t. m. sta bila poročena Janez'Grandlic in Alojzija* Kragelj, oba doma iz treban-jske fare na Kranjskem, a dne 5. t. m. pa Frank Kocjan iz Trebnjega in Myral Dterežinska, ki je bila rojena tukaj.
Poleg že obstoječih dveh podpornih društev ustanovilo se je pred
Sv. Štefan (Brockway), Mini
19. marca. — Sreda 8. marca je z znamila žalosten dogodek v zgod vini te slovenske župnije, ko smrtni angelj poklical v večne dva naših ljubih mladeničev. Jo. Šavbah in John Menolngef sta dahnila svoji duši satno nekaj drug za drugim.
John Šavbah je bolehal že nek časa hudo in zatorej nas njegov k nec ni iznenadil. Pokojnik je 1 najstarejši sin g. in ge. Frank Ša bab in je začasa svoje smrti dose£ starost petintridesetih let. Pol svojih užaloščenih staršev zapuš štiri brate in pet sester, ki obžal jejo njegovo izgubo. Pogreb se vršil iz naše katoliške cerkve e Štefana naslednji petek dopolud ob 1 l.uri. Sv. Štefana dvor št. 13 Natal, borštnarjev, čegar član bil rajnik, se je polnoštevilno ut ležil jako ganljivega sprevoda t spremil ostanke iz stanovanja vet kev in od tam na pokopališče. Ml deniško društvo sv. Alojzija je bi tudi zastopano. Mrlakonosci bili: Anton Žumer, Frank Pett nel, Peter Žumer, Jožef Orna Jožef Justin in John Kapus, t borštnarji. Njegova smrt je p stila žalostno praznino tako v n govem domu kakor i v dvoru n govih bratov borštnarjev. Žal joča družina ima najgloblje sočui cele občine.
Naročnikom !
Vse one, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto kmalu poravnati. Premij imamo še nekaj v zalogi.
Upravništvo.
John Mencinger je bil star 28 let in bolan več mesecev, umrl je za su-šico. Bi) je zdoma zadnji dve leti in bival nekaj tega časa na svojem posestvu blizo kraja Northome, Itasca county. Pred mesecem se je pa vrnil semkaj popolnoma slab in smrt se je kaj hitro bližala. Za njim žalujejo dobri starši, štirje bratje in dve sestri, izmed katerih živi Jožef v Virginiji, Minn., a Edvard in Angela pohajata normalno šolo v St. Cioudu. Dve sestri, Mary in Francika, sta umrli pred nekaj leti. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Štefana v petek ob pol desetih ob veliki udeležbi in navzočnosti cele družine. Mrlakonosci so bili sledeči: Louis Burja, Louis Pe ternel, Mihael Smolej, Tomo Peternel, John Legat in Frank Peternel. Pokopan je bil rajnik seveda na slovenskem pokopališču. Mnogi prijatelji in sorodniki iz srcasočuv-stvujejo z užaloščeno družino.
Prvikrat v zgodovini štiridesetih let so farani sv. Štefana bili priče in se udeležili dveh pogrebov v enem dnevu. Dogodek je bil žalosten, ker sta se oba mlada moža morala ločiti od sveta v najlepši dobi življenja. Naj počivata v miru! ________________A. P—L
Bridgeport, O., 19. marca. — Cenjeni mi “A. S.”, sporočiti ti hočem zanimivosti iz našega kraja, saj se tako malokdaj čita v tvojih predalih od tukaj, dasi je precejšnje število Slovencev tu.
Kar se dela tiče, se ne morem pohvaliti, ker že skoraj celo zimo delamo komaj pol časa po vseh tukajšnjih premegokopih in se tudi nič še na bolje ne obrača.
Tukajšnje društvo sv. Barbare št. 23 K. S. K. J. je praznovalo dne 10. marcal Oletnicosvojega obstanka. Nekako ponosni smemo biti tukajšnji Slovenci društveniki ob znamenitem dogodku. Ob ustanovitvi je bilo društvo vedno in vedno v nevarnosti razpada prva tri leta, ko so bili izredno slabi časi. Ali po prizadevanja nekaterih udov in po pomoči božji se je društvo ohranilo in dobro napredovalo, da smo ob lOletnici lahko ponosni na precejšnje število dobrih udov in na krasne društvene zastave. Zahvaliti se moramo Najvišjemu za zdravje, ker v celih desetih letih smo imeli le dva slučaja smrti, enega člana in ene članice. Društvo je imelo sicer precej bolnikov, ali podporo je redno plačevalo in sedaj se nahaja v najboljšem položaju. Društvo je sklenilo prirediti v proslavo lOietnioe na dan 4. jul. veliko veselico In pU* rado. Objednem je tudi znižalo vstopnino za tri mesece. Sedaj se nudi rojakom, ki še niso pri društvu, lepa prilika, da pristopijo v društvo jn z nami vred obhajajo Ujetnico, Rojaki v okolici, proč ž odiašan jeni, ker če ste prej v društvu in Jednoti, prej ste preskrbljeni za vse slučaje. Nesreča ne miruje nikoli, le žal, da se nekateri rojaki šele takrat spomnijo, kako koristno je društvo, ko je že prepozno. Zatorej se tem potem vsi rojaki, ki š« niso pri društvu, uljudno vabijo, da se združijo z nami pod zastavo sv. Barbare, ker v slogi in združenju je moč. Društvu sv. Barbare pa želimo ob desetletnici, da bi se v nadalje še bolj utrdilo in povečalo, v korist in po nos tukajšnjih Slovencev in v proslavo božjo.
Tukaj imamo še dve drugi društvi in sicer postajo od društva sv. Barbare v Forest City, Pa., in Narodno podporno društvo, ki je v zvezi s S. N. P. J.
K sklepu želim tebi, vrli list, najboljšega uspeha ter bratski pozdrav vsem udom naše slavne Jednote in vsem rojakom po Združ. državah.
Mihael Hočevar.
Brooklyn, N. Y., 18. marca. — Brooklynski Slovenci opravljamo naj večji del svojih verskih dolžnosti] v katoliški cerkvi presv. Trojice (Church of the Most Holy Trinity),
ki stoji ob Montrose in Graham aves., Brooklyn. Župnik te fare je preč. g. Peter Daufenbach, ki je dosegel te dni izvenredno čast. Papež Pij X. ga je namreč imenoval svojim domačim prelatom. To novico je prinesel župljanom Right Rev. Oh. E. McDonnell, škof brooklynski, ki se je pred tednom vrnil iz Rima, kamor je vodil skupino brooklynskih romarjev. Monsignor Daufenbach je bil rojen na Nemškem 1. 1844., a je prišel v to deželo še kot otrok s svojimi starši. Vsi farani smo se močno razveselili iz-venredne časti, ki je doletela našega priljubljenega župnika.
S pozdravom	F. G. T.
Federal, Pa., 19. marea. — V nedeljo 12. t. m. smo pokopali na-depolnegaj, mladeniča, 19 letnega Petra Kajzer-Modriča. Pokojnik jc bil doma iz Ribnice na Štajerskem in je dospel zajedno s sjojim očetom pred kakimi štirimi leti v Ameriko. Ponesrečil se je pr-i delu. Pri društvu ni bil nobenem. N. p. v. m.
Tudi pokojnikov oče Jurij Modrič se je takoj ponesrečil. Zlomil si je nogo tako nesrečno, da so mu jo morali odrezati. Šest mesecev ga je podpiralo društvo sv. Barbare, nakar je odpotoval v stari kraj.
Johnstown, Pa., 18. marca. — Pokopani pod žarečim koksom in živi spečeni so bili trije delavci pri visoki peči Cambria Steel-kompa-nije, namreč:	Peter Knezan, 45
let star, ostavlja ženo in dvoje otrok; Ivan P. Rovuič, 32 let star, ostavlja ženo in troje otrok v stari domovini, in Anton Savovič, star 26 let, neoženjen. Okoli pet ton žarečega koksa je vsled eksplozije pokrilo nesrečnike.
Gormania, W. Va., 17. marca. Strojarji tu lahko dobe dela v svojem obrtu. Plača je od $1.65 do $1.90 na dan in služba stalna. Mesto Gormania je zelo prijazno ter ima zdravo lego. Tu se nahaja-že večje število Slovencev. Kogar veseli to delo, se lahko zglasi pismeno na podpisanca.
Anton Korenčan, Box 25.
Fleming, Kans., 19- marca. — Prosim, priobčite nekoliko vrstic v našem priljubljenem listu “A. S.” o novoustanovljenem društvu sv. Alojzija št. 88 K. S. K. J.
Ustanovljeno je bilo društvo dne 19. jan. t. 1. Odbor za leto 1905, je sledeči:
Val. Kerhlikar, predsednik,
Frank Župančič, podpredsednik,, F>rank Anbelj, I. tajnik,
Frank Špehar, II. tajnik,
Jakob Cukjati, blagajnik,
John Pajk, zastopnik,
Anton Poznajelšek, maršal, Frank Garantini, Frank Premk in Anton Skubic, računski odbor-ruk),
Alojzij Oblak in Andrej Medved, bolniška obiskovalca,
Jožef Nogrošek, vratar.
S pozdravom
Franic Anbelj, 1. tajnik, Bqx
Preklinjavec in redovnik.
Bil je kmet, kateri je vedno preklinjal. Nekdaj je na polji oral in ob tem klel po navadi. Kar pride menih mimo in ga prosi, naj neha preklinjati, ker sicer bode pogubljen. Ali mož odvrne: Ako je Bog sklenil, da me pogubi, potem mi vsa molitev nič ne pomaga; ako je pa Bog sklenil,da pfidetn v nebesa, potem mi nič ne škoduje, ako še tako preklinjam. Nato pa mu pravi redovnik:	No, sedaj Vas ne raz-
umevam, čemu orjete njivo? Ako je Bog sklenil, da bodete želi,potem je vseeno, ako orjete ali ne, ker ako je Bog sklenil, da ne bodete želi, potem Vam vse prizadevanje tako nič ne pomaga. A kmet mu odgovori: Brez oranja ni žetve. A menih: Sedaj vendar le spoznate; kak nespametnik da ste!
— P. Mersinger na 41? N. Ottawa St., prodaja klavirje ali piano, gosli, kitare, mandoline in druge glasbene instrumente po nizki ceni. Oglasite se pri njem kadar rabite kaj v ti stroki.	* 3
ß
Duhovnik,častnik in soproga v solzah.
V nemško francoski vojski leta 1870. je bival francoski častnik v vjetništvu v malem kraju v pruski Sleziji. Le samo občevanje z on-dotnim dobrim župnikom je častniku olajševalo ta bedni njega stan. Nekega dne dobi od svoje soproge pismo, v katerem mu naznanja, da »o mu vsi trije otroci oboleli, dva oelo smrtno nevarno. Sarnflumevno, kakošno mu je moralo biti pri srci ob tej silni žalostinki. On tu na tujem, daleč,daleč od lepe Francije. Zena tako daleč odsotna—in otroka morda boreča se smrtjo daleč daleč ©d tod. — O, to je žaloigra to človeško življenje! —Edin kraj, kamor naj se zateče je, samoumevno cerkev. V cerkev gre in poklekne taim v neki kotiček ter vroče izli huje k vseusmiljenemu Bogu. Tu je Izveličarju potožil svoje bol'.
Kmalu nato je prišel tudi duhovnik v cerkev; a s papirjem v roki. Šel je k oltarju in tamkaj pokleknil na stopnice, in, jker je mislil, da je sam v cerkvi, je jokajoč vzkliknil: «■‘Moj Bog, že^S let sera tukaj in še nisem ničesar dosegel! Nič več ne morem tukaj ostati. Glej, moj Jezus, pismo, ki sem je pisal svojemu škofu — in pisal zastonj.” In začel je glasno brati pismo, v kate rem ganljivo popisuje škofu svoj žalostni položaj. Nato je za nekaj časa umolknil, gledajoč nepremično na oltar, kakor da bi od Jezusa pričakoval odgovora.
“Ti mi ničesar ne odgovoriš, o Jezus!” toži dalje... “Zares, Ti mi praviš, da ne odideš; Ti ostaneš v tem revnem tabernakeljnu, v tej vlažni, prazni, razpadajoči cerkvi. A jaz, jaz pa hočem oditi od tod! Ne; tukaj ostanem. Že kdo pride, da mi pomaga Tvoje revno prebivališče sezidati. Tukaj ostanem, dokler me ne odpokličeš ”
Ko je častnik vse to slišal, rekel je aatn pri sebi:	-‘Mislil sem, da
sem najnesrečoejši človek; toda ta župnik je še večjega pomilovanja vreden nego jaz. Potolažiti ga hočem, da tudi Bog mene potolaži.” Ker je bil zelo premožen, zaobljubil se je, da župniku ponudi 100,000 frankov za popravo cerkve, ako «»zdravijo njega trije sedaj bolni otroci. Nato je stopil k župniku in «tu rekel:	“Slišal sem vse. Bog
mi je pripustil in mi pokaz4l, da so večje vaše bolečine na svetu nego m moje. Doma imam tri bolne otroke, dva bolna na smrt. Ravnokar pa sem se zaobljubil, da vam «dam 100,000 frankov,, ako ljubi Bog dodeli spet zdravja mojim otrokom. ”
Ubogega župnika so polile solze, iioda sedaj solze veselja. Po preteku anega tedna je dubil častnik pismo z veselo novico:	“Najini otroci so
jpšeni, zdravje se jima vrača. Bodriva hvaležna za to Bogu-. — Tvoja zvesta žena,”
, Tri leta potem je častnik prišel s svojo soprogo in s svojimi otroki v kraj svojega pregnanstva, sppet sem v pru-ko Šlezijo. Bila sta prisotna posvetitvi iepe, posebno še sv., Rešnjemu Telesu posvečene cerkve. ««To je biio veselje. Srečni so bili' verni domačini Slezijci. A najsrečneji vseh pa trije:	bleski
žgpnik, francoski častnik in pa blaga, mu« soproga iz lepe Francoske. 7irdi danes so vsi trije jokali — a jokali solze veselja.
Drugi Adam.
Živel je reven delavec, kateri si je služil vsakdanjega kruha z mučnim poslovanjem v graščinskem gozdu. . Nekega dne pride v gozd graščak sam, opazuje delavca, ki je po stari navadi sekal in pripravljal drva. Graščak zapazi, da ubogi drvar globoko vzdihne pri vsakem mahljaju. Na vprašanje, kaj to pomenja, odgovori drvar resno in bolestno:	“Milostljivi gospod! Vi
tega ne razumete? Ah, to mi pov zroča Adam, ki v meni biva. Ko hi ta ne bil grešil, ne bilo bi sedaj
potreba toliko mučiti se za vsakdanji kruh. Velikokrat sem že na to mislil ter doma pripovedoval svoji ženi: Kako sta mogla biti Adam in Eva pač nerodna, da sta prelomila tako lahko božjo zapoved. Jaz in moja žena bi pač ne bila tako nespametna in ne bi bila povzročila toliko gorja za^vse človeštvo”.
“Mislite”, odgovori graščak. “Dobro! bomo videli. — Ker mi služite že dvajset let zvesto iu pošteno,” pravi na to, “hočem vas še posebej poplačati. Pojdite domov, in pridite takoj s svojo ženo v grad, kjer bodeta odslej stanovala ter obedovala pri moji mizi. Dokler bodeta izpolnjevala mojo voljo ter me poslušala, godilo se vama bode prav tako dobro, kakor nekdaj Adamu iu Evi v raju.” Poln veselja hiti drvar na svoj dom ter oznani svoji ženi to nepričakovano srečo, katero bodeta lahko vživala vse svoje dni do smrti.
Druzega dne na vse zgodaj vstaneta, oblečeta se praznično ter hitita v grad. Graščak juvsprejme prav prijazno, nakaže jima v gradu lepo stanovanje ter ju povabi k svo-ji lastni mizi. O kako srečna sta bila sedaj! Več nista poznala niti solz niti znoja, pomanjkanje in siromaštvo sta izginila; dobila sta vsega, česar sta poželela.
Toda prišel je tudi za nju dan poskušnje. Približal se je velik praznik. Graščak naroči pripraviti za ta dan posebno bogato kosilo. Pri obedu so bili vsi zelo dobre volje. Na mizi so bila najboljša in najizbranejša jedila; šampanjec se je penil v kozarcih. Konečno veli graščak prinesti še jedno jed; ta pa je bila pokrita. Graščak se vzdigne in pravi:	“Glejta! Od vseh jedij,
kar jih je tu na mizi lahko jesta, samo od jedi ne, ki stoji sredi mize pokrita, dokler se ne Vrnem; da,niti dotakniti se ne sineta sklede! Kakor hitro prelomita moj ukaz, proč bode vajina sreča.”. To izgovorivši odide.
Osupnjena ostaneta sama v sobi in ne moreta umeti, kaj njihov gospod nakrat tirja od njiju. Čakala sta, kedaj se gospod povrne; toda njega ni bilo od nikoder. Med tem časom pa se jima je porodila v glavi misel:	Kaj bi pač utegnilo biti
skritega v tej posodi? Njuna radovednost je bila vedno silneja in žena se oglasi:	“Kaj more pač tu
notri biti? Meniš li, dragi mož,da bi utegnilo kaj škodovati, ko bi pokrov privzdignila in malo pogledala noter? Saj naju gospod ne vidi, izvedel bi pa tudi ne.” “Pazi, draga!” odgovori mož, “to nama utegne prinesti nesrečo; ne stori tega!” — Naša nova Eva se ni mogla več premagovati, in v možu je je postala radovednost tudi tolika, da ni več ugovarjal — in prelomila sta zapoved. Prav na lahko vzdigne žena pokrovec in mož jo je mirno gledal. - Toda joj! iz odprte posode skoči miška in izgine v trenutku. Nepopisen strah se poloti naših upornežev! Rdečica jima spreleti obraz in vest se oglasi. Med tem stopi graščak in ko vidi, da sta prelomila njegovo zapoved,nagovori ju z rezkim glasom ter jima po ve, da sta prav taka kakor Adam in Eva. Nevredna sta svoje sreče in zaradi tega se pač ne spodobi,da sramotita naše prve starše ter jima očitata njihove slabosti in njihov greh.
In kakor je zadela Adama in Evo huda kazen vsled prelomljenja božje postave, tako tudi graščak zaukaže tema dvema, da zapustita kraj sreče in veselja in se vrneta v svojo borno kočo.
Osramočena zapustita dosedanji svoj raj ter se povrneta na svoj prejšnji dom, v staro borno kočo.
*
* *
Človek! Ne vidiš li v tem podobe svoje lastne slabosti? Ne pritožuj se nad Adamom in nad Evo, in ne misli, da si ti boljši, trdnejši in zvestejši pri izpolnjevanju zapoved božjih, kakor sta bila ODa dva.
Zmaga krščanske ljubezni.
(Resnična dogodba.)
Pred pol stoletjem je živel v za-padni Rusiji vrl gozdar s svojo ženo, dvema otrokoma Li nekaterimi lovskimi učenci. Njiju zakon j je bil prav srečen v tihi gozdni samoti. Nenadoma pa se razširi novica, da se od izhoda sem bliža huda kotezen kolera. "Skrben za svojo družino si gozdar v bližnjem mestecu naroči potrebnih zdravil in poizve, kaj treba, če obišče tudi njegovo hišo ta strašna bolezen. Kmalu se res prikaže v sosednji vasi, dobro znani in oddaljeni komaj uro hoda od gozdarjevega doma iu pobira ljudi hraz izbere. Na vso moč sklenejo paziti gozdarjevi, da ne bi prišli s kom v dotiko iz okuženih krajev. Neki večer, ko je žena gozdarjevapo večerni molitvi spravila svoja otroka, po-kropivši ju z blagoslovljeno vodo,v posteljo in se pogovarjala s svojim možem o domačih zadevah, hipoma naznanijo psi z lajanjem, da se nekdo bliža stanovanju. In glej, pribežal je mlinar iz sosednje okužene vasi hoteč uiti grozni morilki in prosil prenočišča. Bil je bled in prepaden, da je bilo vsakega groza pred njim. Kaj naj bi storil gozdar ž njim, ali naj bi ga nemilo odslovil, ali naščuval pse, da ga prežeuo? Težko se je bilo odločiti gozdarju v tem trenotku, ker je bil mlinar njegov smrtni sovražnik, ki mu je vedno nastavljal zajnke,odkar je gozdar vzel v zakon svojo ženo, katero je snubil tudi mlinar. Toda v sili mu ni odrekel prenočišča. Daši ga je mlinar sovražil že štiri leta in ni prestopil do tega trenotka praga njegove hiše, vendar ga je v potrebi sprejel s krščansko ljubeznijo upajoč, da ga bo tako spravil zopet na pravo pot.
S požrtvovalnostjo sta mu stregla gozdar in njegova žena, pripravila večerjo in posteljo, a mlinar je odgovarjal na nju vprašanja in tolažbo le kratko in čemerno. Pred-no so se odpravili k počitku, zahvalila sta gozdar in njegova žena v svoji sobi skupaj Boga za vse dobrote in ga prosila tudi za ubogega mlinarja, da bi mu vlil miru. in to'ažbe v izmučeno srce. Pa le kratko časa so počivali to noč,kajti gozdarjev učenec je vzbudil celo hišo z žalostno novico,da je mlinarja napadla kolera in prosil gospodarja, da bi smel bolnika hitro odpraviti od hiše. “Bog ne daj”, odgovori gozdar, “kaj tacega nikakor ne pustim storiti. Strezite bolniku, dokler sam ne odpravim otrok v zgornjo sobo.” Ko je izvršil ta posel, šel je k bolniku s svojo ženo. O žalostnega, groznega prizora! Mlinarja je zvijal strašen krč in ga premetaval po ležišču, jasno so se tudi kazali znaki nesrečne bolezni. A tudi nega druga bolezen, neko drugo gorje je bučalo v bolnikovem srcu. Čim požrtvovalnejše sta mu namreč stregla gozdar in njegova žena, tembolj se je bal nju pogleda. Zdaj je skril svoj obraz v blazine, a nato se bil s pestjo po čelu. Planil je hipoma z ležišča in z režajočim smehom zaupil:	“Ne
dotikajte se me, vrzite me venkaj kot mrhovino vranam in volkovom! Stoj, angelj morilec, ne vrzi me v vežnih muk peklo, — poslušajte: pošast sem jaz, kakoršne ne brani puščava, s kužno bolezuijo sem prihitel k vam. da bi iz maščevanja vas vse pogubil! A sedaj, gorje mi, o večni sodnik! Ali se me moreš še usmiliti?” Utrujen in nesvesten pa>-de po teh pretresljivih besedah mlinar na svoje ležišče.
Sklenjenimi rokami in solznih oči stoji gozdar pred bolnikom,njegova žena pa vzame razpelo s stene iu ga tolažbepolnimi besedami poda obupnemu mlinarju.
Večni sodnik, gospod življenja in smrti, pa ukaže angelu smrti, naj pusti bolniku življenje. Iu res, kmalu trdno zaspi in polije ga obilen pot.
Ko pa se prebudi, strežeta mu se vedno skrbno gozdar in njegova žena. Nju velika požrtvovalnost ga tako pretrese, da jima hvaležno poljublja roke, prosi Boga odpuščanja in lije solze sprave,hvaležnosti in ljubezni.
Nekaj tednov pozneje ozdravi mlinar popolnoma; bil je rešen telesne, a rešen tudi še hujše dušne smrti. — Gozdarjeve pa je božja roka obvarovala strašne bdlezni.
JOSEPH TBINEB'3

RCGistcrc»
Trgovec,
Delavec,
Gospodinja,
Otrok,
vsaki mora jesti.
Srečni so tisti, ki so dovelj močni, da delajo in dovelj zdravi, da jedo. Ako si želite
ohraniti moč in zdravje, uživajte
Trinerjevo zdravilno grenko vino
(Triuer’s American E ixir of Bitter Wine.)
Isto je pridelek narave, ker obsega čisto, staro naravno vino ter najbolj zdravilne rastline importirane iz starega kraja. Deluje naravnost na želodec, ter ojačuje ta organ ter mu omogočuje, da prebavlja brano; istotako deluje.tudi na čreva, kar napravlja prebavljanje redno.
VSA HRANA,
ki ji bila pravilno prebavljena, bode spremenjena v čisto, močno kri, ki je podlaga zdravju,
lepoti in jakosti.
Trinerjevo zdravilno
vse bolezni želodca, vse nerednosti v črevih, vse nepravilnosti v jetrih,
grenko vino ozdravi ,se kož“e ‘° k"ne ,,0'<>znl’
nervoznost, izgubo moči in brezspalnost.
Kadarkoli se dobro ne počutite, vzemite Trinerjevo vino. Podelilo vam bo novo življenje. Moški, ženske in otroci je lahko rabijo ker je čisto in zdravo.
Dobiva se v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
T ri il 6 rj G V b ri n j 6 Y6 C 0Z<^raVi V8e k°lezni	in mehurja. Kuhan je iz importiranega
JOHN UMEK
toči Schlitz evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge V pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“The U, S.” lOc. in ‘'Meersehaum” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet,tlls.
Največji slovenski katalog na svetu.
obsegajoč električne pasove, baterije, harmonike, gosli in druge godbene predmete, kukavične, svetilne in muzikalične ure, žepne ure, prstane in zlatnino, stereoskope. magične svetilke, britve, fountain peresa, žepne nože, revolverje, pripravo za striženje las, pipe, tobak. P*sae s^roje» gnmične črke iu veliko drugih stvarij po sploh najnižjih cenah. Bogato ilustrovai*, c{arksburSr°w y^sakoraur- Pi5ite tako3 na naslov: C, F.Zaruba & Co , 309 N. 4th St., (Dept. As.}
JVNI AOTAIÎ
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti . ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča.
Pieskrbuje zavarovalnino na posestva. .
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
M n t	Da rr Ar a Ir* prodajalec ur, verižic, uhanov,
J v iu Liju rugumi prstanov in druge zlatnine.
«fej BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG
Novivcenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot
slika s 15 kamni..........$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni... ....“......$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni...$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov	^
zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si	’
kdo izbere Elgin ali Waltham. m" ^	"%
Pošteno blago po zmerni ceni Bb k je moje geslo.	*■““***'-
R izgleinic s slik imi stavb ali naravnih puzorov raznih am »riških držav 3 zi 10, 12 Ža 3Vo. Velika razglednica	-%
s sliko c»le šentlouiškfe razstave ena za 15 esitov. Velik>ločno razglednice 3 za lOo 12 za 35o.
Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov za knjige in cenik:	Naročila za ure in zlatnino:
M. POGORELC, Bex 226, Wake- M-POGORELC, c. o. B Schuette, », ■ ■	Room bOb Masonic Temple,
field, Mick.	Chicago, 111.
NAZNANILO.
! The Sunny Brook Distillery Co.
|	BO IMELA CELO DISTILERIJO
v popolnem poslovanju
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
Ne pozabite obiskati
(
I
blizo
agrikulturnega
poslopja

te velezanimive izložbe.
Denar na posojilo.
Sv. Filip Pferij in obrekovalka.
Pogojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
Slovanska bolnišnica
Prejšnje mesto Cass Street House, 624 Cass St., Joliet, 111.
N. W. telef. 202.
Prosta zdravnica oslrti in zdravila za delavce.
DR. LUJIZA L. MUNCH
Stanuje na 905^ N. Hickory St. Urad v Fargo Building 203, 305 Van Buren St., Joliet, 111. Telef. v uradu: Chicago 239, N. W, 229. v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODE.
Naša pose boost: JUDGE. NEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
403CassSt., nadstr.	„ JOLIET.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
M.229 BInff Str., JOLIET, ILL.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phonel727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke ctne.
104 Jefferson St/, blizo mosta.
O. W. Brown, prede Robt. Pilcher, podpreda.
» W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Ä?Ä'nEÄw's Bar Goniš.
and Porter.	O
J. O SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
34. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenje
no Joliet Mimi Ml
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Ghicago in Clinton ulic
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
lexander haras,*?
Chicago telef. 2794 \JN. W. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET. ILL
NAŠE SLOVENE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
.. Nekega dne prišla je k sv. Filipu Neriju ženska in mu tožila, da je zelo nagnjena k obrekovanju in opravljanju. Svetnik vprašal jo je prav prijazno:	“Ali je vam ta na-
paka postala že navada?”
“Zalibog da”, odgovori ženska.
“Kolkokrat pa opravljate ljudi?”
“Vsak dan in še celo večkrat na dan.”
Iz njenih besedij je spoznal svetnik, da je to njeno navado bolj lah-komišljenosti kakor pa zlobnosti pripisovati. Moral jo je torej o velikosti njene napake in o nasledkih poučiti in storil je to na prav primeren in prepričevalen način.
“Moja hči”, je dejal, “vaša napaka je večja kakor sami mislite; a božja milost je ravno tako velika-Če imate dobro, trdno in resnično voljo, da se poboljšate, bote brez dvoma prav lahko premagali to napako, ki se je tako močno vkoreni-nila v vašem srcu. Kot pokoro naložim vam sledeče:	Idite na
bližnji trg in kupite pišče, ki ima prav mlado perje! Potem je nesite ven iz mesta do sv. Mihaela! A po navadni ravni poti ne smete iti, ampak idite po ovinkih skozi mesto Rim, trgajte piščetu peresa in jih mečite proč! Če ste dospeli do sv. Mihaela in piščetu potrgali vsa peresa, potem se vrnite k meni, da mi poveste,kako[ste spolnili moj ukaz.” Začudeno gledala je žena, ko je slišala te besede, posebno iz ust tako svetega redovnika, ki se gotovo ni šalil s tako važno in imenitno stvarjo.
“Ubogala bom,moj oče”, je kratko pristavila.
Takoj se napot* na bližnji trg, kupi pišče, gre k sv. Mihaelu in trga piščetu perje, kakor ji je bilo ukazano. Ko je veter odnesel zadnje pero, vrnila se je k sv. Filipu Neriju z obrazom, ki je kazal precej radovednosti.
“0, ali ste se že vrnili?” vpraša jo Filip Nerij; “prvo polovico mojega ukaza ste dobro izvršili, upam, da bote tako tudi drugo in prepričan sem, da bote napake rešeni. Vrnite se sedaj na vse kraje, katere ste prehodili s piščetom in poberite pero za peresom, kakor ste jih metali od sebe.”
3‘ ‘To ni mogoče, moj oče! Ni mogoče”, vzkliknila je žena. “Na vsem potu metala sem peresa poljubno proč in veter razgnal jih je na vse kraje sveta. Kako morete od mene tako nemogočno reč zahtevati? Zgubila bi cele dneve in še bi ne bilo pomagano.”
“Dobro, moja hči! Prav imaš! Res ni mogoče, da bi vsa peresca našla”, dejal je svetnik in resno in ljubeznivo pristavil:	“Glej! vsako
obrekovanje in opravljanje je podobno tem perescem, katere je vet« r na vse strani sveta razgnal.
Tvoje opravljive besede, ki so kradle čast in dobro ime, prišle so v marsikatero uho in srce, katerega ne poznaš; in vsi, kateri jih slišijo, razširjajo jih še dalje na vse fraje. Pokliči obrekovalne besede nazaj, če moreš!”
“Oh, moj oče, to je resnica!” zdihnila je ženka. “Kako to, da prej nisem nikdar na kaj tacega mislila. Prosite Boga za mene, da se poboljšam.”
“Idi v miru, hči, in nikar več ne greši,” dejal je svetnik.
In nauk? Bralec našel ga bo sam.
Beseda o križu.
Pred dobrimi tristo leti je poto• val po Španiji o. Peter Lefevre in povsod izpodbujal ljudi k pokori. Kjer je nastopil, ondi je milost božja očividno vspevala, povsod se je pojavilo poboljšanje, povsod preporod, vere in nravnosti in vseh l>re-postij. Glas o vspešnem delovanju misijonarjevem je šel od mesta do mesta. Slišal je 6 tem tudi mlad mož iz takozvanih boljših krogov, ki pa je živel popolnoma brezbožno. Prijela se ga je neka nepremagljiva radovednost. Daleč na pot se je podajal, da bi se sešel z glasovitim misijonarjem. Njegov namen n# bil, slišati misijonarjeve besede, nego slišati govornikovo umetnost. Žabo hiti kar naravnost k njemu in brez posebnega uvoda nagovori bogoslužnega moža:	“Prosim, povej
mi kako prav duhovito resnico sv.
vere!” Lefevre spozna takoj moža in mu da prav kratek odgovor: “Prav rad prijatelj moj! Poslušaj tedaj:	Jezus Krist nas je ljubi),
ker, je umrl za nas na križu; mi pa ga sovražimo, ker neprenehoma grešimo. Kaj bolj duhovitega od te besede o križu mi ni-znanega.” Mladi mož sa poslovi od njega in se togoti sam nad seboj in nad misijonarjem. Zdelo se mu ni vredno za tako navadne besede tako dolgo potovati. Čudil se pa je poleg tega, kako more svet tako občudovati moža, cegar vsa veda in modrostne presega vede in modrosti mladega učenca. Godrnjaje je ponavljal nehote besede, katere je slišal, vso pot se je jezil nad njimi z nekako mržnjo. A ob vseh razveseljevanjih mu je bodila pred oči Lefevrova podoba; in počasi mu je izginilo vsako svetno veselje. Ko je nekoč sedel poleg dobro obložene mize, vstal je mahoma in beža) iz družbe. Tovarišem se je njegova odsotnost zdela malo čudna, začeli so ga iskati in kje so ga našli? V najbolj zakotni sobi svojega stanovanja je klečal pred podobo Križanega topeč se v bridkih solzah, prav kakor drugi Peter. Od tega dne je začel drugo življenje. — Beseda o križu ima pač čudotvorno moč.
Vero potrebna.
Bogotajec Voltaire piše o veri: “Modrujte zoper vero, kolikor hočete. Ako bi pa morali vladati le malo vasico, ne opravili bi brez vere prav nič. Vi bi brezvernemu ljudstvu ne mogli biti kos. Prav tako imam jaz kneze in vladarje, ki so brez vere, za divje zveri, ki bi me gotovo požrle, ako jim prišel v kremplje ob času glada. Ob tem bi jim pa še to ne moglo priti na misel, da so storili kaj hudega!” To pravi Voltaire! In vendar je ta mož z vsemi močmi svojega duha pobijal vero. Tudi dandanes mu je morda sličen ta ali oni.
Očitna kazen.
Sv. Jakob, škof v Mezopotamiji, je večkrat obiskaval revne družine v mestu Nisibis in jim delil miloščine. Legenda to le pripoveduje o njem:	Nekoč gre zopet v neko si-
romašno hišo. Da bi pa tem večjo miloščino prejeli od škofa, naredi se eden izmed njih mrtvega, drugi ga pa oplakujejo. Svetnik da v resnici poleg navadne miloščine še denarja za pogrebne stroške. Komaj zapusti hišo, kar skočijo veseli do navidezno mrtvega, češ “pa smo ga prevarali”. Toda — oj groza! Navidezno mrtvi je v resnici mrtev. Bog je kaznoval goljufijo. Prestrašeni teko za svetnikom, padejo predenj na kolena in ga prosijo, naj se vrne ter obudi zopet mrtveca. Škof jih resno posvari; potem pa moli nad mrtvim in ga obudi v življenje.
Ne delaj poskusov.
Če si tako nesrečen, da potrebuješ zdravila za prehlajenje vsekakor, gotovo nisi v stanu delati poskuse. Zateci se k izkušenemu in zanesljivemu zdravilu. Severov balzam za pljuča ti ublaži vnetje sluznate mre-nice, razkroji nakopičeno slino in olajša dihanje. Tudi ozdravi prehlajenje v glavi, hripavost, srbečico v grlu, kašelj, bolečine v prsih in vnetje sapnikov. Če ga začneš uživati o pravem času, ti zabrani vnetje pljuč, jetiko in slične bolezni. Poslušaj :
“Zaužil sem samo nekolikokrat Severovega balzama za pljuča in bil iznenadjen nad olajšbo, ki sem jo začutil v prsih. Tudi kašelj je nehal. John Dobricky, RockFalls, Illinois”.
Cena 25c in 50c. Na prodaj v vseh lekarnah ali pri W. F. Seveja Co., Cedar Rapids, la.
Svoje cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem poravnati.
Severov zdravilski almanah za 1905 dobiš brezplačno v vseh lekarnah in mnogih prodajalnah. Jako lepo je urejen in obsega 64 stranij koristnega čtiva. Pošilja se tudi naravnost. W. F. Severa Co., Ce-darRapids, Iowa.
POMOČ IN ZDRAVLJE BOLNIM!
ZAMORE DATI SAMO %
Dr. E. C. Collins, M. |„
Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
Spoštovani gospod profesor!
Jaz spodaj podpisana se Vam zeh val im zn Vaš trud in za Vaše učeno zdravljenje. Vsemu našemu narodu po celej Ameriki sporočam
nič, a kako more vendar zdrav človek iskati zdravila in trošiti denar
nih zdravilih sem — hvala Bogu i Vam — popolnoma ozdravelartako da se čutim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih Časopisov, ktera so priobčila v svoih listih tega izvrstnega zdravnika in nas tako o pozorila na najboljšega zdravnika.
S tem končam pismo — Vam do gsoba hvaležna,
ANA GORŠE.
433 Rush St., Pueblo, Colo.
Častiti gospod !
Naznanjam Vam, da so me Vaša zdravila prav dobro pozdravile. Ze v dveh dneh sem bil veliko boljši in ko sem porabil vse, sem bil
popolnoma zdrav. Zato se Vam srčno zahvaljujem za Vaša sdravila in ostanem do groba hvaležen Vam iskani prijatelj.
. GEORGE UHERNIK.
Brownfield, Pa.
Dragi gospod profesor !	g
Kar se tiče uspeha glede poslanih zdravil Vam naznanjaim da. sem po uživanju istih popolnoma ozdravil od kašlja in bodenja v prsih in želodcu. Samo ono steklenico, vkteri je zdravilo proti izpadanju las. še rabim in kakor vidim, z dobrim uspehom, ker so mi lasje res prenehali izpadati in sem prepričan, da zopet zrastejo. Spoštovanjem
Vam udani	VINCENC ŠUŠTAR.
P, O. Box 148, Moon Run, P&.
Cenjeni gospod !
Vam neznanim, da sem prejel Vaše pismo, v kterera me vpraš ate kako se kaj počutim. Sedaj sem popolnoma zdrav in se prav dobro počutim. Zato se Vam srčno zahvalim, ker ste me o*drayili v tako kratkem času. Pozdravijam Vas udano in ostajam s spoštovanjem
GREGOR ŠE FR AR,
P. O. Rox 64, Cumberland, Wyo.
Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naši bolni rojaki najzanesljivejše na
zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS=A,
ter se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kaltor on.
Olflmill i|•« L.lA__! ter on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in
UZUrB v! Vuu (jfjIBZni racii tega ozdravi vse možke in ženske bolezni bodisi
VLUIHII WV MUlUft-IIIJ akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi^ mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku» zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noge in telo, vodenico, božjast,
šumenje in tok iz ušes, oglušenje7vse bolezni na očeh, izpadanje xas, /uske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolie. ture. hraste in rane. vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol,	■	'	'	kakor tudi vse ostale notranje in
i zunanje Doiezm. Tri’. Collins, M. je prvi in jedini zdravnik, kten ozdravi jetiko
i^acoraj, r ojaiii Slovenci, im vam priporočamo samo in edino le slav neg1» in izkušenega I>i-. ZE- O. COLLINS, M. I.
Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, Če je vaša bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-le naslov: ■
DR. E. C. COLLIN©, AT. I.,
140 West 34th Street.	NEW YORK, N. Y.
Najnovejši_
11
i ročni
ter
Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku
je dobiti: prvo za 30c, drugo za 40c poštnine prosto pri
Cr'lfll/	109 Greenwich St., New York.
rrdllK odlldCI, 1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
Nerver!
rg- jk y "M ■p T'D To je Bauer-jev znameniti krepčilec. Človeka D	• zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
'T^bauerTco. Na fodaj po vseh
142-148 E. Huron St., Chicago. slovenskih gostilnah.
MHOČEMOTVOJ PENA®» TI HOČEŠ NAŠ LESI
Če boš kupoval od nas, ti borna vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: '
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Kas prostor je na Oesplaines ulieE bliža novega kanala.
Predno kupiš L/umbb ¿glasi se pri na«, i». oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in $ prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na vogla
OESPLAINES IN CLINTON ULIC.
Kupi premog sedaj ko ga dobiš po ceni.
Mehki premog fina ^ O U Wilmington premog, O *7 U - wjt JU najboljši, ton za.......• f
John ? Petrič
f 209 Indiana Street, Joliet, Illinois N. W. Phone 703
¡Slovenska » gostilna.
Naznanjem rojakom, da sem prevzel p rtd kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-l čam vsem v obilen obisk.
vrsta ton za .
L. M. RUBENS
Nasproti E. J. & E. Depot.
najboljši, ton za.
Urad in železniški tiri na i 696-608 Clinton Street. !
Oba telefona 502.
JOLIET, ILL. ;
Ali se zanimate za južne kraje?
Zelite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jugu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate?
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugcdto ležečih, ob večji železnični progi, ki cbrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ali morda o Mvinoreji v krajih kjer traja zmsko krmljenje kratkih šest f6) tednov? O krajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? Odeželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij;o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite izvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh pori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom spore čil natančno in resnično.
G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RAILR0AD C0.
LOUISV1LLE, KY.
OQOOOQOOQOCXKiOOOOQiOOQOQOOq
FRANK ROGEL
101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1303. Joliet, 111.
Slovenski gostilničar
Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in domačinom.
Na razpolago je vedno dober lunč.
Sooooooooooooooooooooooooš
Ha prodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovimi s 5 °lo popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornij*!» vino, dobro žganje in tržim najboljSe smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, lits.
i ♦©♦ote
tek č a s.§
__ ‘‘The Hastings Gas
Company”, Hastings, Mich., bo zgradila tudi novo plinarno.
_ “The So. Bend Iron
Bed Company”, South Bend, Ind., je pomnožila svojo glavnico za $25, ■ «00. Tovarna izdeluje na dan po 150 železnih postelj.
_ “The Adams Storage Battery Company”, lsi se je zadnjic ustanovila v Camdenu, N. J., z glavnico 84,000,000, .bo zgradila novo tovarno za izdelovanje svojih patentnih baterij.
—	“The American Carbon <fc Battery Company”, St.Louis, Mo., bo zgradila tovarno za 8200,-000 v East St. Louisu, 111., za kar bo rabila dokaj železa in jekla in druzega gradiva.
—	“The Republic Iron & Steel Company” namerava, v dodatek k svojim 400 koksovim pečem v okraju Connelsville, zgraditi več koksovih tovarn na zemljišču, znanem pod imenom “Dunlap creek property”, da si bo mogla preskrb-ljati dovolj koksa za svoje plavže v ■dolinah Mahoning in Shenango ter tudi koksa za Bessemer-jeklarno v Youngetownu, O.
—	Sodnik Elmer B. Adams vSt.Louisu je zadnjič potrdil ukrep v slučaju Stratton Independence Limited kompanije proti premože nju W. D. Strattona, rudniškega posestnika iz Colorade, v prilog tožencem. Tožitelji, neka angleška korporacija, so trdili, da so oškodovani za 86,000,000 vsled goljufivih predstav in opisov ter sleparstva katerega se je poslužil Stratton pri prodaji svojih rudnikov v distriktu Cripple Creek.
— Kako se včasi zgod poštenemu delavcu, kaže sledeči »lučaj: Jožef Gubra, razumen Poljak delavec, je moral v bolnišnico v Perth Amboy, N. J. Bil je naj poti v New York iz Baltimora, in je devet dnij hodil peš, da je prišel
v rečeno mesto. Šel je v Baltimore • "
pred dvema mesecema in je dobil tlelo na nekem brodu za ostrige v zalivu Chesapeake. Ko je led napravil nadaljnje delo nemožno, je Gubra prejel 25c za Sldnevno delo. Mož je začel ubirati potem svojo dolgo pot domov.
Tako je.
Miha: “Prijatelj, kadar umrem, pojdes vendar namoj pogreb, neli?” Pavliha: “Nak!”
Miha: “Zakaj pa ne?”
Pavliha: “I, ker vem, da potem Ti na moj pogreb tudi ne prideš.”
Njegovo obžalovanje.
Sodnik (tožencu): “Torej Vi ste tisti, bi je v noči 17. vlomil v pisar-nico na Dunajski cesti in ukradel za 500 kron bankovcev in drobiža?” Toženec: “Zelo obžalujem, g.sodnik, a pisarni ni bilo več.”
Edina priložnost.
Ona: “To noč si v spanju spet imel cele govore. Ko bi se le hote) slednjič odvaditi tega!”
On: “To zavisi od Tebe, kajti da govorim v spanju, si samo Ti kriva!” Ona: “A, take pa se ne! Kako pa jaz?”
On: “Ker mi čez den ne dovoliš ni besede!”
ZASTONJ !
Da se naši obče znani.
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj ge nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jadnega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od nase tvrdke. Za pas ttam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupijivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpl jen ja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate sprideu želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim tolniKom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Vaš električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in še več, pasme je iznova zopet pomladil.” Fran Jenčič, 30 Bryon Avb., Chicago, 111.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljite vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
\2l Cedar Street,	Few York, N. Y.
! ! 3Šje-je netjloolj Nreimo naložen denar?
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
<<
Hill Girt Vineyard”
Kakor klop.
Trgovec: “Vaše ponudbe ne morem sprejeti, v pol ure odpotujem.” Agent: “Tako? Popeljem se z Vami!”
A tako.
Gospod: “Ali niste rekli poprej, gospodična, da ima Vaš oče tri graščine na Dolenjskem?”
Gospodična: “In dve na Gorenjskem, gotovo!”
Gospod: “No, in potem še dvomite o moji ljubezni?”
Pouk za prinee.
Učitelj: “Kako se imenuje morje med vzhodno Azijo in zapadno Ameriko?”
(Princ molči.)
Učitelj: ‘ ‘Presvit-li naznačatečisto prav: To je Tihi ocean!”
Dobro vino od 35cdo 45c ga)., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Pino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co., Cal.
HENRY « LATZ
kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Street, ’PHONE 914
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1.00 na leto.
GE0. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
sal O OTA,
—	Da je delo pri most ih in gradbah res izmed najnevarnejših, kaže poročilo, katero je ravnokar izdala “The Bridge in Structural Iron Workers’Union” v Chicagi, 111. Izmed 880 članov te unije jih je bilo 97 ranjenih, 7 stalno vnespo-sobljenih in 20 jih je umrlo 1. 1904. Z eno ali dvema izjemama so bili vsi smrtni'slučaji posledice nesreč. Sedem jih jč bilo usmrčenih po padlih tramih, drugi so pri delu v visočini izgubili svoje ravnotežje in strmoglavili v svojo usodo. L. 1908, ko je bilo 1,000 članov v uniji, je bilo 18 usmrčenih, 15 stalno vne-sposobljenih in 103 so bili ranjeni. Unija je ustanovila odškodninski sklad in vsak član, ki se ponesreči, dobiva po |5 na teden za dobo dvanajstih tednov. Po tem času dobi skupno vsoto $50. V slučaju smrti dobe njegovi sorodniki |100.
—	Ker so sprevideli, da je njihov boj zoper lnterborough Company izgubljen, so stari upos-lenci pri pod- in naduličuih železnicah zadnji teden kar naskakovali kompanijske urade, iščoč svojih prejšnjih služb. Kačih 3,000 mož je prosilo nameščenja, a samo 500 jih je bilo sprejetih, ker so uradmki izjavljali, da so zadovoljni z novimi možmi; obenem so razglašali, da se bo treba v bodoče strogo ravnati po pravilih glede treznosti. Vsi prosilci so bili obveščeni, da se bodo morali podvreči telesni preiskavi in da pojdejo na delo kot novi možje, t. j. začetniki, kar pomen ja-, da bodo tisti, ki so štrajkali, izgubili svojo dosedanjo službeno dobo in zvišano plačo po službeni dobi. Jencks, štrajkov vodja, smatra časopisje odgovornim za posledek, trdeč, da so časniki povzročili sovražno mišljenje. Štrajkarji bridko obsojajo «voje voditelje, češ,da so jih varali.'
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
JOLIET ,ILL.
ooooooooooooooooooooooooon
FRANK MED0SH
9478 Ewing Ave., vogal 96th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
G
ostilnicar
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOTJTH CHICAGO 123. ÔCXyQOQGOOOGQOOQQQOOOQOOOOG
Kolesa za letošnje leto !
Ako nameravate kupiti letos kolo, storite to sedaj, da vam ga ho mogoče rabiti celo sezono.
Mi imamo najtrpežnejša kolesa znanega Mitcheil-izdelka in želimo, da si jih pridete ogledat.
Cena $20 do $25.


Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin.
ttÎÎÎÜp
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta b glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagateije plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarncie naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večire čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisiuženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, (ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
i
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0.

prodajalec vina o<l in žganja
trte
Vhodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.
TELBFONt 110 CANAL.
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
mojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrŠČenje, če oglas ne obsega več ko 7 vrst, S5c, za hkratno pa 75c. ' če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno urrrščenje 50c, in za Jjkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej.
NA PRODAJ LESENA PRODA-
jalniška hiša v 1. nadstropje na Chicago cesti, ki se ima premufati do L maja. Več se pove pri Munroe Bros., Joliet, IH.	d!3tfn
IŠČE SE ALOJZIJ PIŠEK, KI JE odšel pred 3. leti iz Clevelanda nekam v Montano. Zanj bi rad zvedel njegov strijc John P.išek, 24 KiefoyleSt., Cleveland, O.	d!3t4
ZA 3700 GOLD. SE PRODA IZ proste roke celo posestvo v Brezovi Rebri, h. štev. 8. fare Semič, vredno 4000 gold., obstoječe iz obširnega zemljišča, vinograda, gozdov, hiše in vseh gospodarskih poslopij. Za nadaljne podrobnosti se je obrniti na lastnika: An-ton-a Bukovec, 2805 Lemp ave., St. Louis, Mo., ali pa na oskrbnika: Ja-nez-a Golobič, štev. 9 Brezova Reber. P. Semič, U. Krain, Austria. dlStfn
PRODAJA RAZNE STARINE
na 412 VanBuren St., Joliet, 24 , 25,-in27. marca.	p!5 1
SLUŽBO DOBI TAKOJ SLUŽ-
kinja za delo v gostilni in pri gospodinjstvu. Plača od $8 do $10 na me sec, in naj bo vešča vsaj nekaj angleščine. Več pove Amerikanski Slovenec.	p!5tl
ALBERT M. SCHUESSLER
Naznanjam Slovencem in Hrvatom, da premestim s 1. aprilom svojo kleparsko delavnico (Tinning, Pumps and General Jobbing) iz 333 N. Bluff St., v hišo 516 N. Broadway, kjer je bil preje J. J. Marso. Se priporočam vsestranski nakloryenosti.	dl5tl
Jouet, ill.
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite nase nivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Buscli Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
I]
IV. C. Bišhop
Frank Bishop
BISHOP BROTHERS
F. KÖRBEL & BROS.
popravljajo kočije in ter devajo gumnate obroče (rubber tires) na kolesa. Barvanje in popravijo nje vsakovrstnih vozov ter brušenje orodja.
Dobro delo in nizke cene.
Delavnica-se nahaja na voglu Cass in Joliet cest. Prejšnje mesto A. E. Bate.man-a Chicago telefon 1631 Joliet, 111.
American
Health and Accident Insurance Co.
HOME OFFICE DETROIT, M CH.
Sonoma Oo. Caliiornia.
CMcagfl 1
Najboljša zavarovalna družba zoper bolezen in nesrečo.
Vstopnina znaša $3.00 ter 66 plačuje za tem vsaki mesec po $1.00.
V	slučaju bolezni plačamo od $20 do $60 bolniške podpore vsaki mesec ter vam damo zdravnika, ki vas obiskuje brezplačno.
V	slučaju smrti pa od $100 do$500. Vsa nadai jna pojasnila daje radovoljno
vaš rojak in zastopnik
Frank Rosenstein,
2627 W. Michigan St., Indianapolis, Ind.
p!2t9
ANTON NEMANICH
205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL.
•Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnic».
Chicago Phone 2278.	JF	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam
0
na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. # Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 913 IV. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
***
Izdelovalo!
ULEŽANE PIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER ***
Posebnost je Pale Weiner Bier.
Pivovarna: South Bluff Street.
JOLIET, ILLINOIS