ŠOLSKA PRAKSA »Učiteljica, kdaj gremo spet na obisk k onim babicam?«: O medgeneracijskem druženju učenk OŠ Žiri s starejšimi krajani Vida Pondelek, romanistka, Osnovna šola Žiri Medgeneracijsko druženje se dandanes zaradi hitrega načina življenja in vse večjega razslojevanja družbe zdi še bolj potrebno kot kdaj koli prej. Izkušnje kažejo, da se otroci in starejši na vsakem srečanju zabavajo in naučijo česa novega. Prvi izvejo, kakšno je bilo življenje mladih ljudi v preteklosti in kakšni so lahko problemi starejših. Drugi pa se poučijo o življenju mladine danes in se spominjajo svojega otroštva, kar v njih vzbudi prijetne občutke. Tudi vezi, ki jih ob tem spletejo, niso zanemarljive. In kar je najpomembnejše, otro- ci se ob tem vedno počutijo koristne. Starejši ljudje so se mi vedno zdeli zanimivi. Pripo- ki smo obiskali tudi takratni žirovski skupini za sa- vedovali so o povsem drugačnih časih, v katerih so mopomoč. Danes imamo v Žireh že štiri take skupi- preživljali mladost. Kot otrok sem živela v povezano- ne. Eno izmed njih v sodelovanju z bivšo sodelavko sti z njimi, saj smo doma skrbeli za mamino teto in vodim tudi sama. Imenujemo se Žirovske vrtnice. njenega moža. Že mlada sem se seznanila z vsem, Sestavljajo jo upokojene učiteljice. Dobivamo se en- kar ti lahko lepega, pa tudi slabega prinese starost. krat na teden. Za vsako srečanje imamo pripravlje- Včasih, ko opazujem sodobni način življenja, mi je no temo za pogovor, občasno gremo na sprehod, kar malo žal za otroke, ki nimajo možnosti, da bi se udeležimo kakšne prireditve ali predstave, pova- preživljali več časa s starejšimi. Od njih se lahko na- bimo koga v svojo družbo in podobno. Na srečanja učijo marsičesa, predvsem pa se lahko vživijo tudi v včasih povabimo tudi mlade prostovoljke z naše težave, ki jih človeku prinese staranje. S tem krepijo šole. Urice, ki jih preživimo skupaj, so vedno prije- svojo empatijo in lažje razumejo vsakršno drugač- tne. Običajno se začnejo s previdnim pogovorom o nost. tem, čigav je kdo, kjer otroci poleg ostalega izvejo tudi, kakšni so bili v šoli njihovi strici, starši in osta- Par let nazaj sem se prijavila na izobraževanje za vo- li sorodniki, kar se obojim zdi zelo zanimivo. Naša ditelja skupin starih ljudi za samopomoč. V prete- druženja se vedno zaključijo kot sproščen klepet klosti sem v šoli že vodila dejavnost, kjer smo vabili ljudi, ki se bodo odslej veselo pozdravili na ulici. Na na obisk starejše, se z njimi pogovarjali, jim odigrali srečanjih se lotevamo različnih tem, pogovarjamo igrico, skupaj sestavljali in reševali uganke, iskali sta- se o razlikah med življenjem včasih in danes, skupaj re žirovske in slovenske besede ter podobno. Z otro- beremo, pojemo, iščemo stare pesmi in zgodbe itd. Skupine starejših ljudi za samopomoč Macuh (2019, 187) skupine starejših ljudi za samo- pomoč predstavi takole: gre za skupino »naključno zbranih posameznikov z namenom postati prija- teljska skupina, ki se srečuje redno enkrat tedensko po uro in pol ter temelji na principu samopomoči. Skupina šteje do 10 članov, praviloma starih nad 65 let, skupaj z usposobljenim voditeljskim parom.« Program se v Sloveniji izvaja od leta 1987 in je edin- stven v Evropi, bistvo je zadovoljevanje nematerial- nih potreb starejših, predvsem potrebe po medčlo- veških odnosih, doživljanju smisla starosti in pove- zanosti vseh treh generacij. Glavne značilnosti skupine so: pogovor; kultura poslušanja; izražanje občutkov, stališč in mnenj; odsotnost moraliziranja, poučevanja in kritiziranja; zaupnost povedanega; organizacija dodatnih aktiv- 24 Didakta nosti izven rednih srečanj. Učinki so ugodni za vse slab dan, zato morajo otroci paziti na način komu- člane, saj rešujejo problem osamljenosti starejših in nikacije in na to, kaj sprašujejo in kako odgovarjajo. podobno (Macuh 2019, 187–88). Upoštevati je potrebno tudi, da nekateri stari ljudje slabše slišijo, vidijo, počasneje reagirajo kot mlajši Učinki, ki jih skupina za samopomoč starejših za- in podobno. Lahko imajo tudi težave z demenco in gotavlja, niso zanemarljivi, saj »rešuje problem osa- pozornostjo. Vsega naštetega se morajo mladi za- mljenosti ljudi, razvija samopomoč, solidarnost in vedati, preden se srečajo s starejšimi. medsebojno pomoč, utrjuje in širi socialno mrežo, ohranja psihofizično aktivnost, sprejema in pripra- Poleg tega morajo poznati in ponotranjiti tudi te- vlja na starost, spodbuja prostovoljno delo, spodbu- meljni načeli prostovoljstva: prostovoljnost in brez- ja medgeneracijsko povezovanje in solidarnost« in plačnost. Nihče te ne more v to prisiliti, odločiš se podobno (Macuh 2019, 188). sam in za svoje delo ne moreš pričakovati plačila (Mikuš Kos 1998, 106). Danes imamo tako v Slovenji v 41 lokalnih mrežah organiziranih 443 skupin starih ljudi za samopo- Vsi prostovoljci, tudi najmlajši, smo pri svojem delu moč, v katerih dela 730 prostovoljcev. Skupine zdru- zavezani k spoštovanju etičnih načel. Gladek nava- žujejo 4120 članov. (Vir 1) ja, da smo zavezani k zaupnosti in varovanju po- datkov, ki jih pri prostovoljnem delu dobimo, teh Pomen medgeneracijskega srečevanja ne smemo posredovati nikomur, razen kadar so O pomenu vpletanja mladih v prostovoljsko delo, »ogroženi dobrobit, zdravje ali življenje uporabnika kamor lahko vključimo tudi medgeneracijsko dru- ali njegovih bližnjih« (Gladek 2015, 99-101). Vsi ude- ženje, piše v uvodu k delu ABC prostovoljstva v šo- leženci procesa prostovoljskega dela morajo spo- lah: priročnik za mentorje in koordinatorje prosto- štovati drug drugega in ohraniti svojo integriteto voljcev v šolah Tereza Novak, izvršna direktorica Slo- ter dostojanstvo. Uporabniki morajo imeti možnost venske filantropije: »Tudi kot družba potrebujemo sodelovanja, v najboljši meri mora biti poskrbljeno raznolikost, ki je je verjetno v šolah in vrtcih veliko, za njihov interes. Pri delu je potrebna skrb za ugled pozneje pa vedno manj. Naše izkušnje kažejo, da je prostovoljskega dela, ravno tako pa je treba še po- lahko marsikateri otrok, ki ne dosega visokih ocen sebej paziti, da se na nikakršen način ne izkorišča znotraj šolskega programa, zelo uspešen pri pre- odnosa med prostovoljcem in uporabnikom. vzemanju drugačnih zadolžitev, ki jih lahko kot pro- stovoljec opravlja znotraj šole, in pri tem krepi druge Pri skupini Srečanje v juniju 2019 vrednote, ki jih kot družba prav tako potrebujemo. Ena prvih skupin, ki smo jih z otroki obiskali, se Posebej nadarjene mlade moramo usmerjati tudi v imenuje Srečanje. Vodi jo gospa Bernarda. Najprej dejavnosti, ki krepijo njihov socialni čut in s katerimi sem jih obiskala sama, nato smo s petimi učenci lahko nadgrajujejo svoje dobre učne rezultate. Po- pripravili vprašalnike za delo v parih. Tema so bila gosto lahko mladostnika, ki svojo odvečno energijo mlada leta udeležencev skupine. V prvem delu na- spreminja v agresijo do sovrstnikov, uspešno usme- šega obiska smo se najprej malo spoznali, vsak je rimo v uporabo energije, usmerjene v pozitivno po- povedal, kako mu je ime, od kod prihaja in par stvari moč sovrstnikom.« (Novak, v Gladek 2015, 5) o sebi. Ta prvi del je vedno zanimiv. Obe strani ve- dno zelo zanima, čigav je kdo, da ga lažje nekam Seveda pa otroci lahko zgornje cilje dosegajo tudi s umesti. V Žireh se pač vsi bolj ali manj poznamo. Po pomočjo druženja s starejšimi. Na tovrstna srečanja začetnem nelagodju so se vsi udeleženci sprostili in je potrebno otroke prej dobro pripraviti. Pri krožku se začeli spontano pogovarjati. V drugem delu si je mladih prostovoljcev smo se tako pogovorili o raz- vsak učenec izbral sogovornika med starejšimi in se likah med mladimi in starejšimi. Slednji so lahko z njim pogovarjal o njegovi mladosti. Odgovore so občutljivi, možno je, da imajo zdravstvene težave ali otroci zapisovali, kasneje smo se o njih pogovorili in 25 Didakta ŠOLSKA PRAKSA jih zbrali ter zapisali v krajši prispevek, ki smo ga ob- na srečanju leta 2019 smo se pogovarjale o šoli, delu javili v krajevnem časopisu. Z voditeljico skupine sva doma in igrah, ki so jih igrale Vrtnice in ki jih igra- opazovali dogajanje in po potrebi koordinirali pogo- jo deklice danes. Posebno zanimivo se je deklicam vore. Imeli sva zelo malo dela, saj so se udeleženci zdelo, kako včasih otroci niso smeli ostajati zvečer takoj povezali med sabo in pogovor je hitro stekel. zunaj kar vsak dan in brez omejitev. Starejši so se ob spominih na šolska leta vidno ra- znežili, čeprav takrat ni bilo vedno vse lepo. Otroci Na naših srečanjih velikokrat beremo. Tako smo se v pa so bili presenečeni, ko so izvedeli, v kakšnih raz- novembru 2022 udeležile čajanke v Ljudski knjižnici merah so včasih učenci hodili v šolo. Najbolj so jih Žiri. Pogovarjale smo se o knjigah, ki smo jih pred presunile izjave o vojnih časih, poslušali so, kako so srečanjem prebrale. Na izbiro smo imele knjigo otroci hodili v nemško in kasneje v partizansko šolo, Mihe Mazzinija Zvezde vabijo in Pravljico o črnem kako so jih čuvali vojaki, kakšna revščina je bila v de- šejku z rdečo rožo Vitomila Zupana. Knjižničarka je želi po vojni, da so otroci poleti hodili bosi, pozimi pripravila par odlomkov iz knjig, v katerih Mazzini pa so z brati in sestrami menjavali čevlje ter hodi- piše o Žireh. Na koncu smo na roko napisale par li v šolo vsak dan po eden. Tudi urnik je bil precej odlomkov iz prebranih knjig in nekaj rekov v zvezi drugačen kot danes, imeli so nekaj osnovnih pred- z branjem, ki so jih potem v knjižnici spremenili v metov, nobene telovadnice in knjižnice, in če so bili kazalke, kar se nam je vsem zdelo zelo imenitno. poredni, so jih dobili s palico, še posebej so se je bali Odlomke iz knjig smo si lahko ogledale na mini raz- pri učenju lepopisa. Kljub vsemu so v šolo radi hodili stavi v šoli, druge ob obisku šolske knjižnice. in so se trudili ugajati učitelju, radi so se učili in delali nalogo. Oboji pa so se strinjali, da je potek ure vedno Marca 2023 smo čajanko priredile v knjižnici Osnov- odvisen od strogosti učitelja, ki jo vodi. Vsi starejši so ne šole Žiri. Posvetile smo jo stoletnici smrti Ivana morali v mladih letih veliko delati doma, na polju, Tavčarja. Knjižničarka je pripravila podatke o njego- v hlevu in v gozdu, o čemer so naši otroci poslušali vem življenju in delu, z dekleti smo brale njegovo z odprtimi usti. Najbolj pa so se razgovorili o igrah. črtico Tržačan in pripravile okvirna vprašanja, da je Včasih so se igrali s tistim, kar so imeli na voljo, na- pogovor hitreje stekel. Vse nas je presenetila krutost risali so si ristanc, se skrivali za senenimi kopicami do posvojenega dečka in pogovor se nam je hitro in bosi tekali naokoli, žogo pa so jim mame sešile iz preusmeril s Tavčarja na sodobne primere nasilja, odpadnega blaga. Starejši pa se niso mogli načudi- tudi tistega v šoli in družbi. ti množici iger, med katerimi lahko danes izbirajo mladi, in količini njihovih šolskih pripomočkov. Januarja 2023 smo brale tudi na srečanju skupine. Z dekleti iz šole smo se pogovorile o različnih vidikih Obiski pri skupini Žirovske vrtnice branja: kaj nam branje pomeni; ali raje beremo iz Prvo srečanje smo izvedle v juniju 2021 v šolskem knjige ali z zaslona; kaj menimo o poslušanju knjig; parku. Tema so bila mlada leta obojih. Podobno kot katera je naša najljubša knjiga, kateri žanri nas vle- 26 Didakta čejo; kakšnih knjig ne maramo brati in zakaj; o pri- kot se za prvo srečanje spodobi. Ena od varovank je hodnosti knjig in podobno. Vnaprej smo se dogo- s sabo v dom pripeljala psa, imajo tudi mačko. Oba vorile, da vsaka, ki želi, pripravi odlomek iz knjige, jim priskrbita veliko lepih trenutkov in tudi otroci so časopisa, revije ali pesem, ki se je je dotaknila. Izbra- ju bili zelo veseli. Med pogovorom sta se domska no smo potem prebrale in razpravljale o življenjsko ljubljenčka prosto sprehajala naokoli in na koncu pomembnih temah, kot so ljubezen, bolezen, smrt, zaspala pri nogah varovancev. Vsi smo se imeli zelo prijateljstvo. Ugotovile smo, da se pri teh osnovnih lepo in poslovili smo se zadovoljni in izpolnjeni. življenjskih vprašanjih naše razlike v letih skrijejo, saj smo imele o vseh temah precej podobne predsta- Obiskale smo jih še parkrat, zadnji obisk smo po- ve in mnenja. Kot vedno se je pogovor zasukal čisto svetile ljubezni. Pripravile smo kratek nastop, kjer drugače, kot bi bilo pričakovati. Posebej zanimivo smo prebivalce doma poučile o zgodovini valen- se mi je zdelo, da imajo otroci, ki veliko berejo, iz- tinovega in gregorjevega na naših tleh. Recitirale redno sposobnost empatije. Ta se je pokazala tako smo Minattijeve, Pavčkove in Möderndorferjeve pri interpretiranju odlomkov kot tudi pri pogovoru pesmi o ljubezni, skupaj smo zapeli Dan ljubezni, o temah, ki so se nam ob tem ponudile. Domov pripravile smo tudi glasbeno in plesno točko. Sledil smo odšle bogatejše za kopico bralnih predlogov je pogovor o ljubezni, zaljubljenosti in prijateljstvu. za v bodoče. Zelo prijetno je bilo opazovati, kako so Srečni obrazi stanovalcev in otrok so povedali vse. učenke in upokojene učiteljice sproščeno klepetale in si izmenjevale bralne izkušnje. Z obiski v domu starejših smo zelo zadovoljne. Z njimi želimo nadaljevati tudi v prihodnje. S prosto- Lani maja smo se družile v šolskem vrtu. Temo, voljkami smo letos uvedle tudi dnevnik, kamor za- glasba in film, so izbrale deklice in zanjo tudi sesta- pisujemo vsa dobra dela, ki jih brez pričakovanja na- vile vprašanja, ki so jih zastavile Vrtnicam. Nekatera grade storimo za druge. Tja beležimo tudi naša sre- vprašanja so šla bolj na hitro mimo nas, druga so nas čanja s starejšimi. Vsakič, ko jih obiščemo, jim tudi bolj navdušila in zaposlila. Bilo je zelo lepo srečanje, kaj napišemo, narišemo, nakvačkamo in podobno. polno pozitivnih plati: sproščeno smo se zabavale in Občutek je dober, upam, da nam uspe vse, kar smo na koncu celo spontano skupaj zapele; izmenjale si zastavile, in še kaj. Veselimo se naših bodočih sre- smo si naslove najljubših filmov, nadaljevank, se- čanj, saj bogatijo tako starejše kot nas. rij, glasbe in pesmi; ugotovile smo, da imamo zelo različne okuse in da velikokrat knjig in filmov, ki so nam ljubi, nasprotna stran sploh ne pozna. To smo izkoristile za podrobno predstavitev svojih zanimanj ostalim. Edina slaba stran druženja je bila v tem, da nas je bilo preveč, bilo je trinajst deklic in pet upoko- jenih učiteljic, in ker vse zelo rade govorimo, je bilo potrebno ogromno energije, da je pogovor stekel v pravo smer in da smo se organizirale na način, da je vsaka prišla na vrsto in da nismo govorile ena čez drugo. Z dekleti se po srečanjih vedno pogovorimo o vsem, kar se je dogajalo. Vedno znova ugotavljamo, da so naša druženja pomagala pri razumevanju drugih ljudi, da smo srečne in zadovoljne, ker smo svoj čas delile s starejšimi in naredile nekaj dobrega zanje. Vedno tudi ocenimo naše obnašanje in oblikujemo predloge za prihodnja srečanja. Načrti za naprej Lansko jesen smo našo aktivnost razširile. Začele smo obiskovati stanovalce doma starejših v Žireh. Na prvem obisku smo se predvsem spoznavali. Vsak je o sebi povedal nekaj stavkov, kdo je, od kod Viri in literatura prihaja in kaj ga veseli. Ko smo prebili led, smo z de- Gladek, N. A. (2015): ABC prostovoljstva v šolah: priročnik za mentorje in koordinatorje prostovoljcev v šolah. Ljubljana: Slo- klicami prebrale eno od Tavčarjevih črtic, za katero venska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva. smo vnaprej pripravile vprašanja. Po branju smo se Macuh, B. (2019): Medgeneracijsko sodelovanje: potreba in zah- teva časa. Maribor: Kulturni center. razdelili v skupine, ki so imele od tri do pet članov. Mikuš Kos, A. (1998): Prostovoljno delo v šolstvu. Ljubljana: Zdru- Osnova je bil pogovor o Tavčarju in njegovi črtici, se- ženje slovenska filantropija. Vir 1: Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije (2023): veda pa so se udeleženci pogovarjali še o marsičem, Uvodna stran. Dostopno na https://www.skupine.si/, 8.10.2023. 27 Didakta