LISTEK Knjige ,,Slovenske Šolske Matice" za I. 1908. »Slovenska Šolska Matica" je ravnokar razposlala svojim članom knjige za 1. 1908. Oglejmo si jih po vrsti! I. Pedagoški Letopls. Uredila H. Schreiner in dr. Jos. Tominšek. Natisnila •nUMteljska tiskarna" v Ljubljani. Na uvodnem mestu je priobčen spis BOb 60 letnici Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I." Spisala A. Š tu p e a. Spis poveličuje osebne iu vladarske vrline našega cesarja. Za Pedagoški Letopis bi bila umestnejša slika kulturnega zlasti šolskega razvoja in napredka v Avstriji sploh ia v slovenskih deželah posebe pod vlado visokega jubilarja. V članku ,Prirodoslovje" govori prof. Fran Hauptmann o načelib, ki se uvažujejo v metodiki prirodopisnega pouka. Ta načela so: 1. načelo nazorDOsti, 2. načelo koncentracije, 3. načelo praktičnosti. Nadalje govori članek o tem, kako se je gojila zadnji čas prirodoslovna veda in nje pouk na Slovenskem. Tu je zaznamovati le skromen napredek. — V III. delu govori pisatelj o prirodoslovnem slovstvu v čeških šolah, odkoder dohajajo pač veselejša poročila. Eončno poroča pisatelj o W. Weilerja prirodoslovni knjigi z barvastimi slikami. — V celoti je Hauptmannov spis informativnega značaja. Eudolfo Franjin Magjer objavlja nPrijegled h r v a t s k i h pedagoških časopisa za god. 1908." — Po kratkem uvodu prihaja pisatelj do navajanja teh časopisov. Pri vsakem omenja urednike in glarae sotrudnike ter smeri ia načela, ki jih zastopa dotični list. Hrvaško učiteljstvo ima 10 takih listov. Ta dva članka sodita pod poglavje nPedagoško slovstvo. V razpredelku nEazprave" čitamo poročilo nPrvi avstrijski shod za otroško varstvo," napisal Frane M i 15 i n 8 k i. — Ta shod, čigar glavne misli so očrtane v tem spisu, pomeDJa važno postojanko v stremljenju za otroškim varstvom. Hvaležni smo pisatelju, da nas je seznanil s tem. Srednješolsko učiteljstvo bo zanimal spis prof. dr. Jos. Tominška: ^Preosnova a v s t r i j s k i h s r e d n j i h š o 1." Ob zaključku spojega poročila o veliki avstrijski šolski reformi postavlja pisatelj iz lastnega preprižanja meje in smotre, preko katerih ne bo uspešno prišla nobena reforma. »Hrvatski narodni v e z o v i" se imenuje razprava, ki jo je napisala odlična hryaška strokovnjakinja Jelica B e 1 o v i c Bernadzikowska. Spis, ki ga pojasnjujejo ilustraeije, naj pazno čitajo učiteljice ženskih ročnih del. Pa tudi sicer je za vsakogar zanimiv, ker je pisan — kako bi rekli? — z idealnim umevanjem umetniškega ženskega ročnega dela. Na tretjem mestu tega razpredelka so priobčene teme in teze poročil pri društvenih in okrajnih učiteljskih skupščinah leta 1908., ki jih je z znano spretnostjo in natančnostjo sestavil Jakob Dimnik. — 21 strani je napolnjenih z drobnim tiskom — dovolj glasna priča duševega dela slovenskega učiteljstva t enem letu! V Letopisu pogrešamo biografijo pok. tov. Vekoslava S t r m š k a , ki je bil odbornik in ustanovnik ter sploh velik propagator BSlov. Šolske Matice". Društveni tajnik Fr. G a b r š e k objavIja poročilo o delovanju ,,Slovenske Šolske Matice" leta 1908. ter imenik društvenikov, ki jih je bilo 1561, za 33 manj nego 1. 1907. Najve6 članov šteje Štajersko (565). potem pride Eranjsko (544), potem Goriško (313), Trst z okolieo (63), Istra (35), Eoroško (34) in razni kraji (7). Nekateri okraji imajo neverjetno malo članov. V splošnem je VIII. Pedagoški Letopis lepa, zanimiva knjiga, zrcalo resnega stremljenja ,,Slovenske Šolske Matice". — BUčitelj- ska tiskarna" je dala knjigi solidno in elegantno zunanjo opremo, tako da tudi to delo hvali svojega mojstra. n. Sola in dom s posebnlm ozirom na roditeljske Tečere. Napisal Dragotin Pribil, e. kr. vadniiki ueitelj in šolski nadzornik v Erku (Iatra). — Uredil dr. Fran Ilešiž. — Natisnila nUeiteljska tiskarna" v Ljubljani. Ta kojiga je nadaljevanje Iani izdanega Pfibilovega dela, in sicer je to praktični del, obsegajoč 86 strani. Na naslovni strani ni prav točno oznaženo, kako je nastala ta knjiga. V resniei je le zbirka raznih, deloma že objavljenih predavanj pri roditeljskih večerih, ki jih tovariši in tovarišice prirejajo s hvalevredno požrtvovalnostjo. Taka predavanja dosezajo svoj pravi namen na dva načina, in sicer svoj ožji namen tako, da jih pri roditeljskem večeru poslušajo in si jih zapomnijo dotičniki, tamkaj zbrani starši, svoj širji Damen pa tako, da objavlja predavanja BDomače ognjišče", ki ga bero starši in vzgojevalci slorenske mladine širom slovenske zemlje. Predavanja, zbrana in objavljena v tej knjigi, morejo imeti — ker jih čita samo odbran krog — nameu, da podajajo nekake vzorne slike, oziroma v z o r e takih poljudno-vzgojenih in poljudno-znanstvenih razprav, ki naj služijo prirediteljem in prirediteljicam roditeljskih večerov (sestankov) kot podlaga za predavanje, primerno dotičnemu kraju in dotiČDim razmeram. V ta praktični del Pfibilovega dela nas uvaja predavanje sodnega tajnika Frana M i Ičinskega: »Društvo za otroško varstvo, njega pomen, namen in ustroj". — Izza preteklega leta so ustanovili po slovenskih krajih že vse polno tacih društev; skoro ni sodnega okraja brez svojega društva. Prav je tako! Zanemarjene, propadle mladine je dosti, preveč. Taka društva jo rešujejo dovajajo na prava pota. S svojimi sredstvi in s svojo Ijudomilostjo opravljajo delo, ki je pravzaprav d o 1 ž n o s t d r ž a v e. Mnogo je staršev, ki imajo 8 svojimi otroci dela in stroškov nad svoje moči, pa še žrtvujejo določene zneske, da pomagajo zapuščeni mladini zagotoviti življenje in eksistenco, vredno človeka. To bi bilo — kakor rečeno — dolžnost države. Zakaj ako hoče država imeti zdravo, krepko in zadovoljno ljudstvo, mora mu dad pogoje, da se razvije in napreduje v gmotnem in kulturnem pogledu. Država pa vali vso skrb na rame državljanov, da žanje potem sama, kar sejejo drugi. Eaka je skrb države, za ubožno in trpeče Ijudstvo za oairotelo mladino, naj kaže samo en primer. V Idriji, kjer je vse polno bednega ljudstva, so hoteli ustanoviti ljudsko in dijaško kuhinjo, ki bi bila za rudarsko mesto prava dobrota. A zaman so trkali pri državi za pomoč, notabene pri državi, ki ima od idrijskega rudnika m i 1 i j o n e dobička. Ona ista država pa je takoj dala lani ljubljanskim bogatirn uršu- linkam 26.000 E, da si ustanove v Idriji svoj klošter! Taka je torej vladna skrb! Ce bi se ravnali po njenem zgledu, bi ne imeli enega društva za otroško varstvo in mladinsko skrb. Tako jih pa imamo že lepo število, ker nas vodijo človekoljubni nagibi in nam pretresa srca beda, ki tišči k tlom ubogo človeštvo! Ostali del Pfibilove knjige so napolnili s svojimi doneski Janko L e v s t i k , Andrej E a p e , Ljudevit S t i a s n y . Janko L i k a r , dr. Janko B e z j a k , Earel H u m e k in zobozdravnik dr. E. Bret 1. Objadjen je tudi govor rajne gospe Olge Eobauove o dekliški vzgoji. Tako je r,Slovenska Šolska Matica1* tej vzorni koleginji in pospeševalki stika med domom in šolo postavila spomenik v svoji publikaciji. Tudi to knjigo je natisnila nUčiteljska tiskarna s splošno priznaniin okusom. (Konee.)