URN_NBN_SI_DOC-ZZEHGLBV

O B R A N JU — OD TR U B A R JA DO K REFTA Jaro Dolar 471 let od T ru b a rje v eg a ro jstv a sicer ni zaokrožen ju b ilej, zato se to k ra t ne bomo posebej spom injali sam o velikega d ejan ja, ki nam je u stv arilo slovensko književnost, am pak si bomo skušali poklicati v zavest, da nas je p ra v on nau čil b ra ti in da nam je p ra v on odprl d u ri v široki vse obsegajoči sv et knjige. Spoznal in obžaloval je bedo in b arb arstv o svoje dom ovine te r se odločil, da svoje sile in sile svo jih to v arišev združi zato, d a bi se njegovi »lubi Slovenci« dvign ili m ed k u ltu rn e narode. Z godovina slovenskega b ra n ja še ni napisana, m orda p a ni odveč, če se ob n e k a te rih p o stajah dolge poti, ki je vodila od T ru b a rja do danes, ustavim o vsaj za hip. T akole je zapisal leta 1562: Te knjige bero, hvala Bogu, tudi slovenski k m e tje in otroci dobro in gladko. K ako zelo se je zavedal pom ena, ki ga im a izobraževanje, p ri­ čajo m isli, ki jih je zapisal leta 1564 v C erkovni ordningi: Obena dežela, ne m e jsto ne gm ajna ne mogo prez šul, prez šularjev in prez vučen ih ludi biti, ne deželskih, ne d u h o v sk ih riči prov rovnati ne obdržati. T u vsa ki zastopni človik more la h k u za- stopiti. O btu n ek a r le samuč, ti verni božji ludi, te m u č tudi ti modri ajdi, so povsod v nih m e jstih inu deželah m ale inu velik e šule inu v tih istih vu čen e m odre ludi držali. Ze le ta 1567 je v posvetilu h knjigi S vetiga P a v la listu v i poro ­ čal o p ra v ih b ra ln ih krožkih. S lovenščina pa je dobila svojo ceno tu d i m ed tujci: V isokorodne in blagorodne, čednostne in bogaboječe gospe, v d o ­ ve in m la d e n k e ste iz posebnega nagiba in m ilosti svetega Duha