Poštn» tettoči rsčun št.   24.   —   Conto corrente   con   la  posfa).
Stev. 11.
V Gorlci v tetrtek 8. februarja 1923.
Pesamezna števtlJta  20  st»tink.
Letnik VI.
(J0R/SK4ITRA1A
Izhaja vsak pondeljrk in četrtek ob 8. uri predpoldne.
Stane za celo Jeto 15 L>., za pol leta 8 L>., za četrt leta 4 L>. Za inozemstvo
cefo fcfe 30 L. — /V* narcčila brez doposlane narodnine se ne o/Jrsmo.
Odgovorni urednik: T[OMAft CEJ.
1923
filefranfrirana toisma se ne sprejemajo   Ogiasi  se plačajo  naprej in stanejo
6 L>. v visočini enega cm. v ene/n sto/pu.
Ms   izdaja konsorcij VGOT{IŠKE ST7jAŽE\ Tisk. S. SPAZZAI, v TfiSTV.
Uprava. ulica Vetturini 9   Ured.: ulica MameJi 5. (pre/ Scuo/e).
Defo za sporazum.
' ffctekli todcn .sinn iiiisluvii.i na g"o-
"8^e Iüilijuno članek, v katorem smo
•llln Povedali svoje ninenje o spora-
j'UrnÄ. Povedali snio Jim odkrito in
>rez ovinkov, da ,je sporazuni moffoč
0 'tied enakopravnimi. Ce bočejo
'^sničon sporazum, uiorajo brezpo^oj-
n°, spoštovati pravico Slovenc.ev do
;Aobodnoga, neoviranega, vse„s"i.rankoffa
"'Pohi^;ra nizvoja. PredvseiTi mora biii
¦¦noÄtüvana na doina-či zemlji tfovorioa
^Sega Ijudstva. To jc najbolj živa.
'Ribolj obcuitljiva, Jia.jbol.j sveUi shari
n(lSto )>ravi<\
v odfi-ovor na našo odkrife in moško
fe«ede so nan) p-ospodje  potom  «dor-
lera (]j   Cjorizia»  odvrnili,   da   je   «v
la|iji svoboda  in  bnitsko So.trlasjc za
iSe> Ki so  poslužujip.jo   svobodo v  do-
T<>bit in velieino skupno domovine.»
^Podje;    Povedati    Vain    moramo.
/Qrx)t odkrito bosedo iz oc.i  v or/i.
V* zabtevato od nas, da izpolnjuje-
!!l° ˇ«* dolžnosii italijsiM.skili dr/a.v-
¦janöT.
'M>ro, «c strinjanio. Toda nikj;>r nn
.^   .?  Iu   d-rzavljanov,  ki   bi   so  zado-1
(U;||JJU   z   dolžnostmi   in   iv?   zabto-vali
'kfiKih pravic. Tu wo priCenja križo-
Vii Pot fioi-jških Slovencev.
fve»* fjo poj-iški Slovenci paimini Iju-
•l°i fle no mo re jo zadovoljiti z lopinii
OiK*iami   o  bratstvu   in   prijateljstvu,
Iriyoč y-u vprašujojo: ali so nain da!i
l^itxibno slovonsko solo? Ali spošiujo-
¦J naä jezik v javnosli? Ali sitio Slo-
isfx*   OIJ(lkopravni    in    spošl.ovani    v
c'*olnij]   in   državnih    uradili   in   na
V()'li^i|,<>
Jeiik tujcev.
\'*&>l   m  C(''no ^'° J1'  prcizkušnja  člo-
tif*kta svobodo in j>ravia>. Vso driiTo
¦() Puld(^ in  pnizno bopodo.   Ako ^kv
^ln|o  na nuš ])o]o2aj   s topra  stališni.
(J' fto-m upim vsa naša n^iranjosl. ]>nr
gnV'6  koni?l'   Preieklo,  odkar  slo  iz-
i'i"k*    Joz'^   našo.nr;i   ljudstva    iz   pro-
va] *     SO(Ir'iJ.  Jczik  doniaCoffn   probi-
'^tva sto proprhisili   z<? jrzik tnjrrv.
|i   n (if>Trui^i zomlji sni« r>ostali iujt-i.
\H            'Stf'   nas  v  ono  vr'sl°  z   ('rki'
J<ji       j in ll()IillK't''i k« .^učajno ]>ofu-
f ^81" sodnija i|,:iHjansko državljano za
,  JCe? Ali sü! no zavodaio. kako nas s
' * Ponižujcio in sranioiib?
i.(,rt stn>0 Ho skliccvati na niodna-
Voano ])i-avOi Kj n;ini tlajo.nndotakl.ji-
:-:()tjrP.r.avi(1'0' <'('i so poslužiijonio n?i
|,()v1iJ.All"syoirflrrt jozika. Pa-č ]>a vas
„ '^"»o, da M! vživi<e v,aj m hi|) v
k«.lo IH)U)ža-!-   Kjli  ki  '-oRIi   vi,   ko  bi
i-.pL,.15 rv/m?; *<»k«> ravnalj? Kaj bi bili
V|   /   Prfl(l   dosofimi   loii,   ko   bi   biln
^pJr4kloni1a' (I;i K0 "• P'1- k'"f<-.ic i«
•s'Xln<l-S n° sin(!i<> poshižovali n?i
bj,j Jl lial'.i'-uisko-a. jozika? Kaj bi
iS°tln'lrC           'U>    '''    innra^    ilali.janski
"om«t  Rnvm>'li   »  ilalijanskimi   kmoii
,;.     Ko ali  slovonsko? Ko bi  bil   ita-
lijjln^'   °«'vi'«.!)ik,    ki    za^ovarja    ila
s(Hinil(°    s|i"<'niko     prorl     iialijiinskim
V('n»K<(?'n'    pi'isiIJ°n'   tla   ff»vori   slo-
Ali vosio, kaj te pomeni, dn niora
ilalijanski kind- povoriii z iialijan-
skiin odvetnikom prcd sodiščom s po-
niočjo ¦slovenskepa tolmača? Žo iniso]
na to fas (lela divje. Ve-s vaš ])onos,
vaš zna-t'a.j, va.ša časl bi vzkipela cd
otforčenja ! Vpili bi, da jo lo nočlt^vc-
.ška surova sila, ki vas ponižujo, si'a-
nioii, zasmehujo. Poskusite sjirenioniii
7. nanii vlo.cro za štirinajst. dni in pi'o-
f)ričani -snio, da preiwenite <lo tal svoje
mnonjo. Ali st« üiko Intro jHjzal)ili.
kako vam so bilo <lragi> vužc ])ravico,
ko so vas druffi zatirali? Ali niniai.L1
ni^- srca v pasih? Nič flovcškega ču1a
v vašib dusab?
Ali mislito, da bosic laJu) doJali spo-
nizum z nami? Propricani bodite, da
sto na slabi poti.
jc bil glavni vzrok nesrečne vojsko. kj
jo razdjala Evtojk). Sveto pisniü pra-
vi : «PraviCnost narodo ixjvzslig-nje,
greh i>a ljudsiva dela nesrcSna.»
Nato navaja nadškos zdravilo zojrt
zlo. «Ako Gospod no zida bist1, se
zastonj. trudijo, kateri jo zidajo». Kaj
ireba storiti, da se rnir zoj)et povrne v
¦»
Cell tloveiEkl druzbi manika mi
«i
Tako ^rovori naš vladika v pisinu
ki f-a jo naslovil na nas vernike po-
fiško nadskofijo. Naj navcdeino n^kaj
slavkov iz znanicnitega pisma. «Vw
(h'zavo niorajo fuiiti nasledkc vojne
in so po.nrpzajo v<h1 no bolj v dol^ovo
Mirovnc pog-odbo so la na paj>irju iü
sirah pml novo vojno vznoniirja swi
Tom zun'anjim sovražnikom so jn-idni
žujojo so notranji prcpiri, ki državo
nc]>ronc'lioma protresajo in .npodko-
pavajo.»
Z žalosi.jo in slraborn inoranio plo-
dafi, kako so zlo poprijomljo koronik
rlovoško družbo in so vrjva colo v svo-
tišt\> družin. Žo prod vojno sfa mo
dorna brozvorska olika in nonravnost
sauvW razjcdati zdravljo in srcčo na
ših družin, vojna pa je to so pospo-
Sila, kor so bili očotjo in otroci odtr
rrnni oil domačc,s:a o^njiš^a in so ži
voli brcz nadzorslva. Colo svciost za
konskc zvezc ae jo mod vojno skru-
nila in so iudi dandamos vo-Ckrat one
čaščujo.
Kodar ]>a je tolo bolno, občuli bole
zcn vsak njecrov nd. Tako jo tudi [>ri
bc-lpzni   floveške  dmžbo:   «posanic/ni
ki. niorajo ž njo irpofi».
«So ono zlo, ki razjeda narodo ii:
jili zavaja v voliko kriviCnost in na-
siljo, nioramo onionjaii, in to jo broz-
rncjni nacionaliz( in. V«ak nanxl bofr
bili prvi in vladati nad <lrugim, po-
s(>bno -Co so inorodci v isli državi v
inanjšini. Svoboda, braistvo, enakosf
la nar.ola so danes lo pidilo srazo. Sa
mo v kid/oliski c-crkvi, ki uči, da srnr
vsi bral-jtV v Krisf.usu, da iniajo tndi
dru^i narodi pra.vjco do obsi,anl\a \v
rozvitka, samo v k'itoliski corkvi s:1
l-a narola nnvsni/;njojo. (.) <la bi si zati
ralci drufrili narodov zaponinili l)oso
do pokojnoicra voliko^a papoža Heno
dikia XV:  Narodi   no  uinrjojo!»
Vladika' naraja. l.udi   vzroko sirasnr
bo'ozni flov:\ško družbo. «Višji vzroki
•lanašnjopa, ssotovnoffa zla in' porja ])'
;r^ iskati  v ioni,  da so Ijudjo odpadli
h\ Boi^ii. Ta odpnd od krš-ransko vor;
•človpško družbo in ila m v bodoče
prppppčjjo vojne in jir^piri? Pravi inir
ririhaja od Krisiusa, ki je ai»os1olom
rekol : Mir vain zapustiin, svoj mir
vam dam, ue kakor svet däje, vam
jaz <JUni. Zažoljoni mir ni mopo^, ako
se vsi ne držo KristuHovt^a iiauka in
njepovib zapovedi.»
Kaj se godi po svetu ?
V   'jiu.ši   državi  ).jo   najv.ažn<'jši    <Jo-
podek  zadnjib   dni   arotacija  inno^ro-
številnib     komiinističnib     voditoljev
Otl  vseb  strani    pribajajo   brzojavko,
kako zapira policija c-elo truino koinu-
ni.stov. V tiBm mostu so jili ]>oza]trli C>0.
v druproin 200, v nokatorih kar po 5(K)
in,    CM).    Moške,    žonsko,    odvotniki1,
poslanco    nradniko,   dolavoe.    vlof-ojo
vklonjono v zapoir. Kaj so jo z^rO(filo'?
Ti'Ctja   intornacionala  jo   izdala    proti
iašisfoni bojni  prof,rlas in pozvala df-
lavsivo vsp^a svetc'i v  boj   ])roii   faSi-
stov.ski  ilržavi   Italije.    Hosodilo   ]>ro-
orlawi  priob-Cujeino  sjx>rlaj   in  priznati
jc trrba, da jo  :¦               hudo.  Fašisti
ŠPvoda   niniajo   i            '    in<^lr.i.f.i    na
\a.ko boj no napoved.
Noinudoma so začoli lnl.i ]>¦> do-
ma-Clb komunistib. Vdrlj so v njibova
stanovanja in razkrili j>ri iom -zani-
mive roči. Pri oneni so našli i00 tisoč
lir v zlatu, pri dni^cin 200 iisoč v
nji^IeSkili psundib, dru^ri so imoli vo-
liko svotc švicarskib frankov, riašli so
pri njili. tajno pisavo in načrto. Žona
tržaškopra ujjravik'lja «Lavoraiora» jo
imola skrit denar v pcxllopri njcncpa
klobuka. Vso te svote so prišlo baje iz
Rusij'O za />r,q-anizadjo prot.isaši.^ov-
skoR-a ^jbanja v Italiji. Fašjsti ne \*>
slopajo z rokavioami proti svojim so-
vražnikom. Noki anarbistinji so n. pr
o.^lripli do polejra prlavo in ji pobar-
vali obraz z »clcno barvo1. Cola Ifalija
'""lofla z TiaiH'f/Osijo na arotacijo kornu-
nistov in čaka; kaj bo. Nibčo so skim
'io zaninia za so jo. parlainontn, ki so
io to dni otvoril. Saj jo tudi parla-
inent, ]X)s1al prof-ej mrtov, odkar io
prošla vso oblast na via do. Social i
^lioni in komunisti-Cni poslanci si n(
upajo niti črbniti, ker se bojo Musso
linija, Saj jirn je bil prav naravnosl
!>ove<lal, da zatne tudi s silo vsn^
poskus, naporjon jiroti njotrovi vladi
Socialistic ni poslanci so niorali umak
11i 1 i svoje interpelacije, ki so jib bili
^iožili proti vladi. Nikdar ni še dofci
vela ])ar]aniontarna stranka take sra
'n ()<;».
V   kilavi    soji   riniskepra  ]>arlainent;1
io  vzbudil  s>ozornost   samo i,rovor po
-lanoa   Giuntf,   ki   jo   zabioval,   da   S'
tiora Italija pripravljati   na   niir   «fu
'ln-Sinu  Rimljanov», ki  so so oborožo
vali brez' ozirov in «poklonov».
V nove dežele vdirajo.
In l'os je danes vsa Kvrojia oboro
Una do zob. Na Rurskeni valuje s«
V'-dno srdit boj mod sraneoskimi fe
'ami in neolx-rozonim noniškim pro
bivalstvom.
Nevorjetno je sovraštvo, ki po^i
Francoze   napram   Nenifiji.    Nokoliko
je io razumljivo, C« )>ornis]iino na
Kro/na raadejanja, ki so jib narodili
Nemxi med vojno na FrancoKkein.
Časopisji1 poroča, <la so še dunes fra/i.
coski j)reinogovuiki, ki so prišli med
vojno v nemske rokc, jx>lni vodf.
Nom.škj miJikirizem je ob svojem
umiku, dal raztreliti francoske rudo-
kojM* in jib napolniJi z¦ v(.x.lo. Vefkrat
je vodovje brumeJo do 1000 metrov ˇ
globočino. To je globočina ot/jana.
fttiri leta že vle-čejo »e«alke in črpalko
vodo iz zomlje, a je &e danes njso
izvlekle. Meilkirn so .sc^rnilo lesene
ojtore in ise scnlaj podirajo. Rudokopi
se nifiijo. To je bilo grozodejstvo, m
U^a je kriv nemftki militarizcm in ne
nodolžno Jjudstvo, ki jo v vojni le
trpelo in stradalo in mora sodaj zoj>et
trpeti in stradati in se f«jk<jrjti za
<lrupe. Vst> rafune niora pač vselej
in povsod plačati ubog-o ljudstvo.
Framx)zi ne poznajo v svojem mas^če-
vanju nobene mejo. To dni so zopot
zasodli nove neniSko kraje. Vdrli so v
sijajna indusfrijska mesta dožolo Ba-
den, ki slovijo I>o vsem svotu y>o svo-^
jtin leskeiajočem bo^rastvu. Zopet je
zabrumol ]K> vsoj Nemčiji vihar j>ro-
tostov. Proiestirala je badcnska do-
žclna vlada, j)rotestiral pmski dežolni
zbor, na li1""1-"......<> i/brufinilczo-jjot
stavke.
Kornaj nastum* mir v deželi, pa se
ustavijo zoj)et žoleznic^, ti rudokopi,
oni rudokopi, te fovarne, one tovarne
stavkajo. Tako so dvipa in f»affa 1k>j,
valovi se zaženojo v on del dožole,
nai-o pribrumijo v drujri. Sovraštvo
Nomcev je doseplo vrliun'cc. Dan za
dnom y>oročajo •časniki, kako je bil
zaklan ta franroski vojak. u^treljen
dru.iri stražar in tako so vrsti nasilje
za nosiljem. SIisijo se že posamezni
'rlnj^ovi, ki zablevajo, naj sic Nernci
dvV'nejo z orožjom v roki. itog- daj,
da, no pride do tepra.
Razbita konferenca.
Saj g-rozi itak že na jlia:kanu vojna.
Kakor smo bili pisali v prodzadnji
Straži, tako se je zgrodilo. Konserenra
v Lozani je razbita, Turki niso botoli
l>odpi.sati mira in soodftlikljub f>ros
njarn in pri^jvarjanju Francozov in
ItalijaiKJV. Čawjj>isje i»orofa, da je za-
¦lopnik Il-alije veL kakor ono uro
pozno v nO'c prepričeval Izmet pa so,
naj radi evropske^a mini odneba in
dene svoj podpis na lisiino. ki je stala
sued njnn. IzmH paša je za-cel žf ko-
lobati in vsi so mislili. da vzarne f)<"0
y' roke, t^daj ]m se je nenadomn '"¦
¦•el in odkjonil kon^no prulfiis \
Irenotku         '           .,;-,,!'    ;      us(,da
Stran 2
GORISKA   STRA7A
balkanskih narodov. Kajti lzmet paša
se je pred nedavnim izrazil, da .so voj-
na pfoti Grfiji nadaljuje, ako ii€ pride
do miru. Ne verno, -Če se njegova iežka
beseda uresnifif'Toda Bog obvaruj, da
bi Turki zafeli vojno proti Grfiji in
prodrli ptoti jugoslovariski in'bo]gar-
ski meji. Jugoslavia bi niorala scči
po ,orožju in morda bi celo   napove-
dala vojno. Ogrska, ki skripaz zobmi,
bi najbbrž izrabila priliko in najxulla
Jugoslavijo. Brž bi skofili na nogc
Čehi in Romuni, Rusi bi se združili s
Turki in v par dmeh bi zadivjal boj
ix> vsej Evropi. Grozno klarije bi šlo
zopet fez svet. Iz' g]obi no našega srca
se dviga vrofa prošnja. da bi nas Bog
rešil tega bi-ča.
Zakaj so aretirali komuniste?
Straža je poročala, da «o orožniki
aretirali nekaj slovenskih komunistič-
nih ufiteljev, dva urednika «Dela» in
vef urednikov korriuriističnegra dnev-
nika «Lavoratore». Kakor piše italijan-
sko fasopisje, je vlada pozaprla tudi
po drugih deželah države veliko Ste-
vilo komunisti-čnih voditeljev.
Zakaj je fašistovska vladia to sto-
rila? sSaj je komunistifna stranka
vendar dovoljena! Vlada je zaöela z
aretacijami komunistov zato, ker je
izvrttilni odbor HI internacionale v
Moskvi vTgol v svet, prog-las proti i ta-
li janskim fašistom. Progla« je na-
slovljen na delavstvo vsega sveta in jc
pisan 7'j!:> ostro in srdito. Tretja in-
ief na^ionala hoLe namreč spraviti fa-
sistovsko vlado in dtžavo Italije ob
ves ugled in jo zasovraiiti po vsem
svetu. Se vest V Moskvi so zasnovali
in organizirali boj proti fašistovski
vladi in v ta namen ustanovili ix>se-
ben denarni fond. To je jasno pove-
dano v proglasu. o katerem vlada trdi.
da jie bil spisan na predlog laških ko-
munistov, ki so ga potem Sirili po Ita-
liji. Da bi opravifila aretacijo komu-
nisti-čnih voditeljev, jo dala vlada pro-
glas objaviti v celoti po dopisnsm
uradu Stefani, da izzve o njem vsa
država. Proglas je naslovljen na de-
la vce in kniete vseh dežel in se v
glavnem gksi:
«Po dveh letih plenitev, požigov in
umorov so se fašisti polastili državne
oblasti v Italiji. Mof parlamenta je od-
pravljena. svoboda tiska je colö pri
mešfanskih polliberalnili listill zadu-
šena. Vsa zakonodajna, izvrwilna in
«odna ablast je združena v rokah maj-
hne kliko, ki ji nasieljuje Mussolini in
jo podpira pretorijans'ka strati 100 ti-
soč inož. Za Uielavcc in kniete so od-
pravljene vse državljanske pravio«, za
fašiste katerakoli kazen. Zborovalna in
združevalna svoboda je popolnonia u-
kinjena. Vničujejo stanovanja dekv-
cev, i>ažigajo in nasil.no zascdajo po-
slopja njihovih zadrug ter hiše njiho-
vih istrokovnili in pr>litiičn.ili organi-
zacij. Najlx^pi ljudje iz delavskega
stanu se brez kazni pretepajo, zapi-
rajo, niorijo, Tijihove žene so posilju-
jejo, starci in otroci ubijajo.»
Faiizem je mednaroden.
«Današnji položaj v Italiji vam nudi
sliko tega, kar se more zgoditi tudi v
vaši deželi, če no dvignite obrambne-
ga jeza proti poplavi fašizma. Vzroki,
iz katerih je nastal in se razvil faši-
zeni, niso |)osebnosl Italije, temve-Č so
«kupni v\sein državain. V vseh dože-
lah obstaja nialoniescanstvo, ki so ga
posledice vojne razočarale in hudo
udarile in ki pri&ikuje sedaj od fa-
fiizma ureditev in zbolj.^anje «vojih ži-
vljenskih' razmer. Razen tega . pred-
stavlja fašizem' piienapeti nacionali-
zein. Fašizoni množi svojo vojaSke si-
lo, krepi imperialistična stremljenja
in povzroča   povsodi   političn.e   spore.
Imperialisti-čna vojna je ena izmed
poglavitnih točk fafiist.ovskega progra-
ma in zato mora gos-jxxJstvo fašizma
voditi nujno do mesarskega klanja, v
katerem lx) k-azal isto krutost, s kate-
ro vod.i socialni boj. Zc so kažejo fa-
Sistovski pojavi na. Ogrskem, v Ncm-
čiji, na Poljskem in drugod. To do-
kazuje, da jo nevarnost resna in pe-
rp:ča. Zato je [X.trebno, da stopi medna-
rxxlni  proletariat takoj  na plan.«
«Da odvrnemo ta bi-č» — pravi tpro-
glas — «in osvobodimo italijanski pro-
letariat krvavega fasistovskega jar ma,
je potrebno. da organizirate obrambno
akcijo. Vaši vladajoči /->1 o[ji in vaše
vlade so soodgovorne za zločine ita-
li janskega fašizma. Brez njihovega
privoljenja bi se ne bila mogla razvi-
ti in zmagati diktatura fafiistovske tol-
pe. Vi morate združiti vse zdrave ele-
mente, da izvrfiite popolno moralno
znpord i>roti faSistovski It^iliji. Svoji
buržoaziji in svojim vladam morate
)K)kazati svojo nozlornljivo voljo in
stremetj morate z vsemi sredstvi za
tern, da ostane fašistovska država in
vlada osamljena. DokLer se ne l>o ita-
li jansko delavstvo osvoboxlilo samovo-
]je, vandalske blaznosti in zlofinskoga
nasilja najetih morilcov buržoazije,
vse dotiej morajo biti dclavci vseli de-
žel mobilizirani in voditi morajo brez-
obzirno vojno proti vsem, ki so narav-
nost ali posredno odgovor-ni za fafii-
stC'Vsko  razbojništvo.
Mednarodna blagajna.
«V v«eh državab, V m'estili in' 11 a dc-
želi je treba organizirati vclike ma-
nifestcije, li kalertm : se vabijo vsi
delavoi in vsi kmetje brez razlike. Ino-
zemski žastopniki italij an ske i'asisto'v-
ske države morajo -čutiti koliko ogor^e-
nja in sovraStva gojijo <lielavske mmo-
žice zoper' krvnike njihovih bratov.
Komunistična intornacionala in in-
ternacionala rudečih strokbvnih zvi'z
sta sklenili dati'svojo polno oporo tej
akciji   svetovnicga' jjrolcUirlata.»
"V ta namen se je že u'^tanovil med-
narcxlni fond'za'boj j>rotil fašizmu in
osnovali so se 'potrebni organi, ki naj
vodijo borbo. Toda potrebno je, da se
vse politične, strokovne in zadružne
organizacije, skratka ve« isvetovni j>ro-
letariat dvigne in posluži priniernih
sredstov, da zmaga.»
«Delavci Franicije, Nem-Cije, Angli-
je, Amerike in vseli drugih držav ! Če
se borite proti fagizmu, se borite za
liastno svobodo in dokažcte svojim vla-
dajočim slojem, da ne boste nikdar do-
volili, da se razširi po drugih deželah
goispodstvo samovolje in ubojstva ka-
kor v Italiji. Živeli junafiki dielavci
Italije! Živela vzajemnost delavoev
vseh dezel! Doli « fafiisknrskim1 krv-
niki !» Podpisan jo izvrfiilni odbor ko-
mun.istične  i nternaicionale.
Kam drvi Europa?
Sviearski časopis «Revue de Gene-
ve» je naslovil na mnogoštevilne ev-
ropske mislece vpra&inje, kakšna lx>
po njihovem mnenju bodočnost raz-
ruvanega in bičanoga evropskega <Clo-
vofitva. Doslej so odgovorili že različni
imenitni možje. Zanimivo je n. pr.
mnonje velikega francoskega katolifi-
kega pisatelja Androe Gide-a. Gide pri-
občuje pogovor med Evopcjcem in Ki-
tajcem, ki se mo2no čudi razliki med
EvroiX) in Kitajsko. Kitajci živio v mi-
ru in pokoju, ki je naravnost nepre-
mičen, dočim se Evropa trudi. muči-
in napenja na vse na-čine, le da na-
preduje. Ta mrzlična gonja zaciviliza-
oijo vničujo polagoma Evropo, obenem
pa načela najbolj razširjone 'evrof>ske
vpre: krščanstva. Krščanslvo uči, da
je treba sovražiti takolaži civilizacijo,
dočim žrlvujiejo Evropejri zanjo vse.
Gide napoveduje kon&c, dana.šnji kul-
turi, pa ne jwve, kakšna bo nova.
Rektor univerze v Salamanki je
mnenja, da more le preporod vere in
preporod krS<v:anstva no.šiti zapadno
kulfuro!
Sirite
tt
Naročajte
Berite
Goriško Stražo.4'
Zanimiv nanek Lloyd tap.
Bivši inogooni .minister Anglije je
poslal liytu «Neue'.Züricher Zeitung»
M'z Španije1, kjer se se^aj' nahaja, ^10-
riek o rlolg-ovin AnglijV^o1 !ZdruÄenih
držav Amerike. iz ^lanka t&' prav le-
po zrcali zna^aj 'Anglezcv in aak) na-
vrdemo v Straži pur značilnih od;-*tav-
kov. Llyod George piše:
«Vslod vojhie je postal naš »ai'od
upnik dvöli niilj^jrd pfund šterlingov,
dolguje pa priI)IiJ?no poloviob to «vote.
Angleški davkoplaCevalci se prav Oo-
bro zawdajo, da so se obremenili «to
težko butaro d'olgov v prvi vrsti zato-
da so se plačale ined vojno amerikan-
ske (lobave na «naše zaveznike». Mi
bi bili lahko i)laCali vse dobave, ka-
te re smo sami potnebovali, iz lastnegü
žepa. ne da bi se narn bilo ti^eba 1&-
te-Ci k amerikanski vladi po posojilo.».
Šedaj pa j*o prišel fas plačil«., An-
glija mora vrniti <lolgove Amteriki, za-
veznik.orn se pa nič ne mudi, da bi
vrnili denar Angliji.
«Poravnava ra-Trunov» — jiravi LJoyfl
George —- «je vselcj n>eprijiotna reč, po-
sebno ined prijatelji. Nihfo ne opozori
rad prijatelja po sklejm kii[>čije, pri
kateri sta bila oba v sr-Cnem prijafelj-
stvu vdeležcna, da je treba plačatj SP
«rnajhno diferenoo». Od leta do lota
odlašaš, jtredno ga opomnifi na to ne-
j>rijetno reč.. In glej, prijatejj te prc-
v;iri v tvojem pričakovanju. Niti naj-
bolj rahlega migljaja ni od njogove
strani, da w nekaj dolguje. Kmalu &
zdi tako, kakor bi bila vsa stvar do-
c-la pozabljeiia. Tvoj prijatelj iztir-
juje sicer od drugih nepla-čano raču-
ne z najhujšim poudarkom (glej Fran-
<--oze ;iia Rurskom !) in w-rako zavlb-
Cevanje pla-Cila ga hudo jezi. Toda
njegova vest je slepa za dolgove, ki bi
jih moral .saw. plačati. To je jzkuatvo,
ki   ga doživljamo  žalibog  dandanes»
Vendar stoji na splošno začeslenje
«Anglija kljub vsemu k;nm na f.ta-
lišču», — pravi Uoyd George — «d»
ima moralno dolžnost ponivnati s\'O'
je inozemvske obveznosti. Dolgovi do
tujili dežcl so morajo pla-T:ati. Nobena
stranka se doslej še ni torn 11 uprla in
se tudi težko 11 fire- v b(xk>r-e. Anglij»
ima namen plačati zjidnji vinar«vojil^
dolgov brez mrrnranja. Nihčo naj ne
trpi skod'e radi tega, ker jo zaupal v
kirp^iji na angleško i>ofitenost. lie ^
podlagi zau'panja .cv>cf,e kredit. Ko hi
to ziiupanje zginilo, bi moral i angle-
ški trgovri in zato tudi angleski kon-
sumenti plwCcvati žito, rneso, bombo*
in  volno dražje, kakor plafujejo.«
«Amerika ima pravico do ckvnarj»-'
mi pa pravieo. d;i šrilimn l\\*\ n;».šof'a
f>odpi«i.«
Tako sinančno moralo hi si \u\\k°
vzele vse ostalo vlade za zgled.
JULES VERNE:
ČRNA INDIJA
ROMAN.
Prosto poslovenil Z. Z.
«In jaz se tudi spominjam živahne-
ga fanta od takrat, ki je vedno tako
veselo prepeval.
Kajj)ak ye od tedaj poteklo že deset
let. sinko moj. Toda saj si bil to ti.
kajno?»
«Kot stojim tu pred vami, gospod
Starr. Čoprav sem zamenjal svoj stan,
scm pa le Se ohranil svojo veselost. Ej,
smell in potje je pa le več vredno kot
solze in vzdihi !»
«Gotovo, Jack Ryan — no, kaj pa jt1
zdaj s talxi. odkar ni vef dein v rud-
niku?»
«Delam na pristavi v Melrosu, v bli-
žini Irvine, grofija Ronfeew, kakih
žtirideset milj odtod. Scveda jo bilo tu
lepSe. Bolj mi je sei kramp od rok kot
motika in brana. In poleg tega je bil v
rovu tako k*.p odmev. da so se pesrni
vse drugaČL1 glasilo kot tani zgoraj :
Hofote obiskati stari rudnik, GosjkkI
Starr?)»
«Da, Jack», je potrdil inzcner.
«Vas pa ne bom zadrževal...»
«Tofla yxjvej mi, Jack», je vprašal
Harry, «kaj pa te je ipripeljalo danes k
nam ?»
a Hotel sen 1 to obiskati«, je odvrnil
Jack Ryan, «da te povabim na veseli-
co v Irvinu. Saj veš. da sem tu za god-
ca. In peli in plcsali homo, da bo ve-
selje !»
«Hvala li. .lack, toda nc bom uteg-
nil !»
«No ?»
Ves. morda se obisk gospoda Starra
zavieče in jaz moram potem gospoda
vendar spivmiti do GallandraM.
«No, Harry, naša veselica se bo vr-
šila šele fez osem dni. Tako dolgo pa
menda ne bo gospod pri vas«.
»T>e obljubi. da ])rides, Harry)), je
dejal   inzenei-.
«No, dobro. pridom. Jack», je orlvr-
nil Harry, «torej fez osem dni se vi-
diva na veselici v Irvjnu«.
«Pa  ne pozabim'jc odgovoril   Jack
Ryan. «No, zbogom, Harry, zbogoin.
gospod Starr. 1'ako zelo sem vesel, da
sf.'in. vas «ipet videl in da more.m svo-
jim itrijaboljem kaj povedati o vas.
Nikdo vas ni še ]K>zabil, gcxspod inžo-
ner.
«In jaz imam tudi še. vse v živem
spominu», je j)ris(avil James Starr.
«Qstani mi zdrav, Jack» se je po-
slovil Harry in še enkrnt porlal pri-
jatelju  roko.
Jack Ryan je knialu izginil. vcscln
prcifievaje v visini rova.
('A'ivl ure kasneje sta stopala Stan
in Harry srefno po zadnjih deščicah
lestve nizdolu in stopi la na i.lak naj-
nižje I'avni. ki tvori temelj yarovv-ja-
me.
V toll galerijah je vladala zdaj ne-
prodirna toma, ki so jo vßasih razsvel-
Ijevale lu.či rudarjev ali pa električno
zaniice, ki so jih zafeli ujx^rabljaii v
zadnjih letih. Toda zdaj je bilo tu glu-
ho kot v rogu in o prejSnjem šumncni
življonju ni bilo niti sledu.
«Ali se hofoie odpofiti, gospod
Starr?»* je vpi-a?al  mladenif.
«Ne, sinko moj», je odvrnil inžoner.
«rad bi bil že na domu siarega Sim^"
na».
«Pojdite za niano. gowjxjd SUirr, P0'
Ijal vas bom jaz, so prav mi slim, da bi
tudi brez lufi našli jM>t |>o tern ieW
nom zavitem  luxlniku».
«0, gotovo, saj iina.ni vcs na-frt ru(''
nika še v gJavi».
Harry je šel naprej in držal svotiU'
ko visoko, da bi bolje svetil inženorjvi;
Visoki rov je skoro nalikoval strand1
ladji mogofne cerkve. Potnika «ta. 1'%
dovala so na jiroge pri trafnicah, ^1
so oatalc še iz onih časov, ko je bil°
obral.ovanje v pol nom k'ku.
Komaj sta sla. kakih potdcsot. k«^'
kov, kar je j)adcl lik i>rvd inženorj11
velik kamen.
«Pazile se, gospod Stan* !» jo vzkl''%''
nil H-ir-jy in prijol gospoda za roko.
«Saj je bil xamo kamen, ki se je ov'
l.i-fi-u.1, Harry. Ti atari zumeljski skl«(l1
nad Tiama pac ]X)pušfajo...«
«(jospod Sta.TT», je skofil Harry 'n'
zonei-ju v be sod o, «meni pa s». jc 7j[V
zdolo, kot da je ta kamen nek do vr'
gel... neka cloveška roka...
onmSKA strata
St ran S
DNEVNE   VESTI.
Davek na slovenke in nemške
napise?
^'a prod log- sinanene^ui. luiniMi.i. jo
Jninistrski svetsklenil, da so naioži po-
seben davck na napisc v tujerodnem
i<-7,iku. Ako smatra vlada tudi sloven-
ski jezik za tuj jezik, bodo morali Slo-
vene! plačevali davek za vsak napis v
m-aterinem joziku.
Zaroka kraljičlne Jolande.
Najslaro.jsa hči it;ilijanske#a kralja
Pi'incosinja Jolaiida se je zaračila z ne-
kim grosom iz Torina, ki so imonuje
("alvi in jo znan kot zclo dober jahač.
V'sfik jo pričiikoval, da so lepa kra-
i.licina Jolanda g-otovo zaroči s kakim
Piincoin, pa se je zaljubila v profa.
Oalvi jc stotnik pri konjeniei in se
vdcležujo vsoh .volikih .konjskili dirk.
^stko jo bii lansko leto v Londonu,
kjei1 so je vršila velikanska dirka v
Pričujočnosti angleSkoga in italijan-
s^ega kral.ja. Med gledalei jo sedela
tutli Jolanda in se zavorovala v spret-
n°ffa italijanskega jezdeca. S foni je
h'la stvar zapeeatena. Stotnik Calvi jc
°tlnosol žo nmogo prvih daril, toda to
(torilo jc bilo najboljše. Preliekli pon-
'taljek so ,je 'praznovala zai'oka. Kralj
>n kraljiea sta povabila grofa Goutija
n& kosilo in ko je zvedol Mussolini o
^oki, jo prihitel tudi on in čestilal
Jolandi in njonomu zaročenou. Popol-
rtno ob \. uri so imeli nudieo in plcsa-
^ v kraijevi palači. Navzoči so bili
v'si dvo'rni dost</janstveniki, kraijevi
sorodniki in najviSj« plcmstvo.
Grof Calvi jo star 30 lot, in so jo v
VoJni odlikoval. Bil jo tudi ranjen.
Princiesinja Jolanda ima 21 let in 7
llps'socev, ker je" rojena I. juni.jn  1W)1.
Aretaclje po vsej državi
v'esli iz vseh mest. poročajo o are-
^eijah komuriist-oiv. «Piocolol» fpravi.
sta so v Anconi areUrali 7i0 oseb, nino.
Ko v Fircnzi, v Gcnovi, Turiiui. «La-
vora1orc» poroča o aretacijah v Livor-
.nui Pisi, Sarzani, Neajx>lju, Bolonji,
Iß&ri, Vidmu, Paviji in v neSietih
^ oslili
240.000 Iir.
y Hiniu so aretirali komunisia Bor-
^o, ki so mu našli v žepu 2W tisoc
nr. Pravijo, da jo bil to predujem iz
^öskovskeßa zaloga v svrho, da so
y^diffne rovoluoija proii fa.šisiovski dr-
fcivi
Zdi
Davek proti jetikl.
se, da namornva vlada    pritisniti    na
Pano, da si osnnjejo kousorcije proti jetiki.
1 konsorciji bi sd  financirali  takole:  občina
al bi začetkomn  dale konsorciju po  15 alo-
ük na osebo, nekaj nai \>i prispevala deže-
h stekaj dižava. Mi pa pravimo:  prepovejte
plesov, pijančevanje zabranite,    pa na bo
troba konsorcija.
gleäkem? Ne morem živeti brez italijanskegn
solnca!» Caz nekoliko tednov ji je draga
prijaleljica namignila vest o morebitni poro-
ki s tnjim princem, in Jolanda jc odvruila:
«Jaz sem Italijanka in hočem Italijana po-
dočiti.» Vse časopisje zelo laskavo omenja
te besode in mi se mn pridrnžnjemo. Naj bi
kraljičina na&la posnemalke pri vseh na-
rodih, tndi pzi naiih deidctih!
Delo, komunistl in aretaclje.
V zadnji številki snio sporočili, da
sla bila <>J) proiskavi proslorov cliu'v-
nika «11 Lavoratoro» zaprta oba nrod-
nika «Dcla», g. Josip Pertot in pa sve-
toivanski dijak Vladimir Martolanc.
Na kvesturi so ju z drupimi izprašo-
vali in v torek so ju odpeljali v ztiporo
via Goronoo, kjcr se naliajaia vsak \
]>osobni coliri. Da se ia, arotäcija ra-
zunie, jo trcba lo prccitati inanifcsi
ti'ctjo internacionale, ki gn i)rio])rujc-
nio na prvi sirani. Pole? splošnega
manifesta so slov. komunisti baje iz-
dali &e proben oklic, ki da se pri-
čenja z besedo «Brat.je». Čini bomo iz-
vedeli kaj ])odrobnojšopu, boi;io fi-
iatoljc obvostili.
Juraga in Berce.
Pi'vi je komunistični občinski svc-
tovalee v Trstu, drugi vodiielj komu-
nistične ndadino na Primorskom. Oba
je policija zaprla.
Kaj je z aretiranlmi
komunističniml učiteljl ?
Poročali .snu> žo, da je j)oza])j-la vJa-
ila ui-iteljo IlreSčaka, Paliorja in Ma-
lalana. Kakoi- Cujumo, so lo dni prc-
pcljali orožniki učilelja llrcščaka in
Pahorja iz komonskib, ¦ozirorna sežan-
skih zfiporov v Trst. Ui-iielja Malala-
Jia so bnjii izpustili na svobodo. Ne ve-
nio siocr, česa sta učitolja HreSČak in
Palioj- obdolžena, toliko pa vemo, d»
jo vlada obema ustavila s 1. fabruar-
jcrn pla-Co. Ali sl> res siihd ustavtti iici-
ielju plaCa na podlagi pole aretiu-ije
in brez disciplinarne jjreiskave?
Komunlstlčn   kongres v Pragl.
Ceškcslovaški komunisti imajo kongres.
Letos je organiziranih 132 tisoč, lani jih ja
bilo 254 lisoč. Kongres je izrekei Bimpatije
za ruske sovjete, za rursko delstvstvo, ki
je6< v francoskih krempjjih. Brzojavke so
piöjeli zborovalci od avstrijskUi, iJalijanakih
in norveških komnniBtov.
NateCaj za sUkarje.
Ustanova  «Opera  di  soccorso  per k  Chia-
rcvinate dalla  ouerra», ki ima svoj urad
B'-t!fitkak, Palazzo Patiiaicaln, je r,uinsala
eč^j za oltarsko liko krščaiibKcna iiesnika,
Je'ega Vcnenzia Fortunal.1,  ki sß postavi  v
ev   v   občini   Valdobbiadene   pri   Trevisu.
0»macije in razglas natečaja     daje   mon3.
v*»nni  Costantini,  ravnatelj  ustanove.  SU
•    l mn bo prvenstvo     pripoznano,     dobi
da°rado 20.000 Iir. Takoj drugi za njim dobi
a* 2°00 Iir. Načrt je vloŽiti do 31. raarca.
Kraljičlna Jolanda
k_ Poroči majnika, tako pisejo rimski dnevni-
.     e'°  *ni*i  o  silni  ljubezni  krnljičine  do
neL1Csifl nar°da in jezika. Prod meseci ji je
a dvorska  dama pokazala    fiasopis, ki je
kj     al °  morebitni zaroki    kraljičine t ne-
Vo . aaOleSkim princem. Krnljičina je odgo-
1  **ako bi mogla jaz živeti    n«    An-
Krajevna imena na Primorskem
Kraljeva kovalnica v Rim a je dobila na-
log, da čimprej izknje pečale, da bo razdelijo
msd poštne urade novih pokrajin. Radovedni
smo, kako se bodo uradno glasila imena
naših slovanskih krajev.
Da se razbije naša enotnost.
Advokat dr. Pisenti v Vidmu je cderf" izmed
fasistovskih   komisarjev.   Mussolini   je     ime
noval za vsako deželo enega. Ti komisarji so
nekaki   zaupniki   prvega  ministra  in   mu  od
čata  do  časa  poročajo   s  položnju  v   dolični
dežcli.  Tako poročilo bo je  vrsilo pred krat
kim v  Rimu. Di Pisenti jo povedal, da pri
stopnjo Slovenci v fašiste in da se na ta na-
tin   razbije  Blovanska  enotnost     na  vzhodni
meji.
Novodobna doslojnost.
V soboto ob 10. nri zvečer je v S. Michele
Agliana vdrlo 20 mladeničev v župnišče in
siliio žnpnika, da gro ven. Ker je to cdkonil,
so znhterali, naj pije oljo. Tudi to je odločno
odklonil. Kor so bili odlotili, da mora piti,
a je župnik sklonil nasproluo, jo priilo do
tcpeža, mcd katerim so je polilo olja na oble-
ke mladeničev. Nalto so imeli sejo in so skle-
nili, da žnpnika ne ubijejo, ampak da ga na-
tcpejo. To so izvajnli loliko časa, dokler se
župnik ni zgradil in obležal na tlah.
Vlzum se odpravi
za potovanja na P.eko. Tako je sklenjeno mod
Rimom in Reko. To velja za tja ali nazaj.
Seveda pa treba na zahtevo varnostnih or-
ganov pokazati kljub temn kak potni list
ali dokument, da se istovetnost osebe dokaže.
Kdaj se nrcdi tako tudi potovanje v Av-
strijo in Jugoslavijo?
Papež predvideva vojno.
(Rim,  (i. stihruiu-)
Anplcski zasUvpnik pri Vatikami je izro-
ril sv. oCetu poverilno pismo in ob loj
l>ri 1 iki ;je papež, povoresi o nevarnem polo-
žiiju Kvropo, rekel ludi tole: «Ako je žo
nova vojna nei/OKibnu. naj države gleda-
jo nato, da se groXodejstva zadnje vojne
l>.ropreCijo in da w vrši vojna le mod vo-
jaki ter se ne raztegne na oslalo prrbi-
val.stvo.»
Ob smrtni postelji.
nlinistrstva z« nove i>okr»jino siojn
ininistrslvo je imelo erlavno aalo^o  ol.ni'
vjti" poruSene dežele.
Društvo videmskih trgovcev
se je .si'htalo (;. t. m. in ji- (i}> u-j priliki
jMxslalo poriökeinu društvu bratske poz-
dravf •«¦'¦ ¦!¦ ¦¦ ¦¦'¦ ''; •• hraUiki jjozdravi kh-
nili V
Osem milijonov Hr
si« iii i jji¦.-.ü p(jvi.ski poštnjh j»ns1ojbjn v
¦dižavno blegajno. Toko je »pon>čil pofttui
minister.
Obvezno zavarovanje.
Minj&ter Cavazzonj je izdejal zakxjj.sM
naört po katerern bodo poljski delQvci
obvezairi, da se xavamjejo i»roti ner^odajri
pri   delu.
Kako ščiti najemnik svoje praviee?
Povodali smo že v StraŽi, da inora
liiiSni post'stnik naznanili jrismcno
najemniku, so liočo odpoyodati stano-
vanje, oziroma zvisati najemnino.
Naj'Omnik ima pa, kakor sine že rekli
zadnjič, \\ dni časa, da vloži pritožbo
proii gospodarju pri razsudišču.
Kako naj vloži najeninik ]>ritožlx)?
Zelo enostavno. Podaš so na sodnijo
in lam dobiJS list, podpisan od sodne-
ga uradnika. Nanj napišeš inie in
priimok in riaslov sUinovanja hišmeffa
poscstnika. Nato napišeš na list vrok
priiozbe : «Sem protiven odpovedi.»
ali pa: «Ne sprejmem ])revisoke
najemnine.ii Končno napišeš na list so
.svoje ime, svoj priirnek in svofe sta-
novanje ter datum.
S tern jo stvar končana. Prownjo ko-
lekujeä ,s  kolkom   10  vinarjov.
Pristojbina za postopanje pred
razsodiščem.
Če pla^uješ manj kakor 100 Iir rniv-
sefne najemnine, (Mlšieješ na sodniji
0 li)1. Za najemnino, ki znaša 1(K) do
250 Iir na inesec, plaCaš 12 Iir. V vseh
drugiJi sluCajih moraH odšteti 24 Iir.
T<> svot^ jnora jilacaii najemnik vna-
prej, ko vloži ])ritožbo. Kupiti rnora
kolke in jih prilepili na vlopo. Na
sodniji uradnik kolke vniči, s tern da
se munj-" ¦ w.ri•»;^.. in .,.•;.¦!:.x-i ,i.,,.v^0
(datum;.
Ko izcia j az^oiij.-.Ci' kojn'.no j-azoodbo.
dolo-öi obenem, kdo naj plač-u prjpfoj-
bino in vse drupe sodne stroftka. Ce
zinag-a najcTimik, mora plačati seveda
KOspodar stroske in vrnili najemniku
(lenar za kolke.
Kako se vm postopanje?
(jospodar . in najemnik se morale
/.gliisiti osehiid pred razsodiščem. Le
v sluCaju opravičenepa zadržka. jq
sine zasioi>ati oseba, ki je v 1^> opra-
viCena in ima redno pooblastilo.
Oospodar ^" n" ""¦•— pismeno zago-
varjati.
¦Sodba lazs^dišča. je kon-Cno veljav-
na. Proti njcj se ne mores priiožifi
nikamor.
Razsodisc'-c ni(;j-a noionii, w so
imeli gosjiodarji jtrav, da so iiajemn^-
ku odpovedali stanovanje ali zvisali
najemnino. Vpoštevali mora pri tern
položaj obeh strank in imeti ozir na
krajevne slanovanjske razmere.
Kedaj mora stranka zapustiti stanovanje?
i.) 'JY'daj, ko liisni pose.stnik doka-
že, da potrebuje stanovanje zase, /a
svojo družino ali za sorodnike do dru-
pc-ga kolena. Ce gm za poslopja, ki so
jih zidala pod j el j a za svoje ushižben-
<-'(' (delavco ali uradnikiO. sc sfeiojo
uslužbenci k družini.
2.) do najemnik ne vpojaJjlja hiše
/-a stanovnnji\ iemvef v.w knke druge
narnene.
«>.j J\aii<ii (Jim j ki n 11! 1111\ \ wjii iiii
kako dm go stanovanje. Načelo je sle-
d( ('V : nihee no Fine imeli v isti oWini
dvo slfliiovanjL
¦i.)   Kadar    najemnik             /,adosti
svojim dolžnoslim : bodj.si da no pla-
fuje najemnine pravo-Caisno ali pa v
istem znesku, kakor je bilo dogovo-
rjeno, bodisi da vporablja stanovanje
drug-ace, kakor j*e je bil zrnenil z
g-ospodarjem.;
5.) Kadar najemnik ne prebr.a n
stanovanju ali g-a je dal v podnajem.
Izvzeti so slučaji, ko je najemnik le
zrt ra'si io odsoten.
Hazsodišče mc^re tudi 'dovoliti, da
oslanejo v sianovanju poxinaj-emniki,
ako jim najemnik i>repusti pohifitvo.
RazsodiŠČe določi lahko tudi znesek
najomnine za podnajemnika.
V vseh omienjenih petih slu-Cajih
svetujemo najemnikom, da ne vložijo
tožbe proti gospodarju. Kajti pre<l
razsodiščem gotovo propadejo. To naj
si bralci Stra&e. zapomnijo, Kla ne bo
lo irneli jiepotrebnih stroškov.
Prosvetna zveza
Drušlva In pevskl zborl ptzir!
«Prosvetna Zvoza» y wircia. iadajati \n<U
sv<ije jiuJjlJkacijr. K<t jc sc-ckij /,;j rmše prin;-
(Jüve jiosfhno opažali ]>osnarijkanje kuplelw,
jc swlnj izdala prvo scrijo kup,l?lov. Slodile
\todn šc dnige scrije. Scdaj no 7ia prcxlaj v
Knjigarni K. T. D. iledeCi knpleti:
1.   Vinko   Vodopivce:   SVARJENJE.
Saljiva pesonx za Irctglasni   ženski   /.}>w.
2.   Vinko Vodopivec: VINO INOJ VODA.
Kupk-t /a dvoglasen zlx>r in <]\'a   sr»-.»lnja
-..glasova.
3.   • • • ZLATI CAS.
Kupk't. /.a en   glas n klavniciii.
VFI TRUE KUPLETI V EMEM ZYEZKU
STANEJO   1.50 L.
1.    Vinko     Vodopivec :     OOSPODlCNE     IN
DEKLETA.
Kupk-t za ž-tmski  sbor.
STANE 70. VINARJEV.
VKDOR   NAROCl   VSE   SKUPAJ   PLAsiA
SAMO 2 LIRI.
n#%«^»l Uprava ,,Oorl-
rWülS ske Strafe- se
nahaja od torka (6. t. m.) na-
dalje v via Ha moll (prej via
Scieole) St. 5, I. nadstropltt.
Ali se še spominjate. kje je bila
vcflsih trgovina Hediet ft KOrlt*
IlINT    Ali   veste,    kje   je   tajništvo
„Edinostl",  „Kmetko delav-
Skih zvezM! Tumi, v isti hiši je
tudi uprava našega lista. Le dobro
si zapoinnite ulico in številko, pa
takoj še eitkrat W%0%W fW I
zgoraj preberite!    ™    \ßm\J%   m
St ran 4
GOmšKA   3THÄZA
Kaj je novega na dežeti
. itandrei.
Dragi  gospod  urediuk:
Pri nas hočejobiti vsi humoristi in ("iiR
na palici iina posebno predalo za štan-
drež. To je odveč. Občinstvo se kar boji
kaj napraviti, kor se vse vprek-kritizira.
Humoristični list no sme sprejemati dopi-
sov od vsakega lenulia. priieponc:), am-
pak rešetati dopise.
Dve nesreči sta se prinotili pvi na» V
soboto zvečer 10 t. m. je 70 letna slara Te-
rezija Nanut šla iz kuhinje v prvo nad-
stropje, da bi legla spat. Mesto vrat v
spalnico, je odprla po pomotl vrata na
hodnik, ki pa Se ni narejen. Padla je na-
ravnost na kamen in je še tisto noč umrla
v goriški bolnišnici. Kakor da bi slutita
smrt, je tisto jutro prejela sv. zakiamente.
Bila jo vzorna žena. Naj v miru počiva!
Dne 21) t. ni. jo ob 9.30 zveoer zprorela
baraka in vse orodje in preoej izpotovlje-
nega pohištva, ki je bilo last mizarskega
mojstra Ludvika Brajnika. Škode je 30.00Ü
lir, za katere je bil lastnik z.ivavovan.
trnlte.
Mari mislite, da spimo? Kaj se! 31-X1I
1922 smo obnovili S. K. I. društvo, ki je
bilo ustanovljeno že-osmepa leta. Sedaj
živo deluje. Uredils si je društvoni dom.
ki je pogoj za živo društveno delo.
Kamn|e.
Pretresljivo vest vam sporočamo iz Skri
lj. 40 letni Alojzij Bratinn se je hudo opo
kel in je po kratkih, a-hud in mukah umrl.
Vzrok je bil najbrže nesrečni alkohol.
Ljudstvo, spreglej • vendarenkrat in spo-
znaj v alkoholu svojega največjega so-
vražnika, ki zahtteva to'liko iiloveških
žrtev l
Pri nas tarnamo venomer, kam bomo v
vinoin. Ne vsak zase, ampak složimo "se.
skupno storimo kakšen koi'ak. Zadru?.ni-
štvo naj se obudi pri nas!
V  dru.štvu smo ustanovili telovadno sku-
pino,  za katero  se  fantje  zelo    zanimajo.
Rojaki!  V  zdru/Hvi   je moč.  Kulturno  se
združimo  izobr.   društvu,   pospodarsko   v
zadrugalr,   strokovno   in   M.-mnvsko    pn   v
Kmetsko delavski zvezi!
Steverjan.
Pust no življenje je pri nas jako veselo.
Popevajo tuje pesmi, plešejo tango po -ce-
le noči. Ziosti se to spodobi ti.stim dekio.-
tom, ki se znajo lepo zvijati, kakor se
njih družine doma zvijajo od mizerije
Po plesih in drugih zabavah no manikaju
klosute.  Ziveli  starSi!
Prosvetno druitvo
v števerjanu čuii dolžnost, da so najpVi-
srčnejše zahvali mizarjem stavbne zadruge
v Steverjanu, in posebe g. Boštjanu Hie-
deju, Ivanu Rožiču, Juretiču za darovane
mizarske irdelke.
Odbor  Prosvetnega  društva.
Kojsko.
V   nedeljo,  dne  28.  prosinca  se  je
vršila  pod vodstvom  g.  šolskega vo-
ditelja šolska veselica v prid ubogim
Sol. otrokom. Pričctek je bil ob clveh
in pol. Šolska soba je bila dobro obis-
kana.  Vse je z-^velikim  veseljem  ča-
kalo  na  mlade  igralce.  Reči  moram.
da se je Sol. mladina izkazala že pri
prvi točki. Ko je pa prebila strah, so
igrali vsi izvrstno. Več točk je mora-
la mladina    ponavljati.    Gledalci    so
im-eli tudi pri enodejanki  «Kaznovani
saljivec» mnogo zabave. Z uspehi na-
Se dece smo torej zelo zadovoljni. Sta-
riši otrok pa niso pokazali velikega za-
nimanja, ker se jim je zdelo, da bo
šlo vse le «otročjim potom». Toda kar
je naša deca pokazala   v   nedeljo.   je
bilo nekaj  zelo resnega.  Izražamo  go
šol. voditelju, soirudniku in deci naj-
toplejšo pohvalo. V sluCaju slične pri-
reditvo upam, da se gotovo vsi odzo-
vete in pokažete zanimanje za to kul-
iurno delo.
Kojščan.-
Iz Štanjela.
Društveno življenje pri na.-, >,i- že
delj Casa ne giblje. Oblasli nam ne
dovoljujejo nikake 'prireditvc. Zato
imajo druStveniki zelo malo \esr3lja
do ¦druStva. Edino, kar deluje, jc na-
ša mala knjižnioa. Manjka nam pa
pravega voditelja. Žal. ko imarnotako
lepe prostoj'e za zimske in leine pri-
reditve. Želimo, da bi se s •ča.som ure-
sničil pregovor našega narodnega bo-
ritelja, ki nam je nekoč rekel: Šta-
njel biser glasa, Šianjel bisor Krasa !
Z vinyko kupöijo gre tudi pri nas
počasi. Vina imamo v Štanjclu še
dosti. Torej kupci, vipavsko vino pr-
ve vrste!
V  Solskem oziru tudi pri nas nni)i'o-
dujemo.   Imamo   namneč   dvoježično
slovensko-italijansko  šolo.   Če  bo  šlo
tako naprej, ne boclo otroci, ko zapu-
stijo Solo,  znali  ne  slovensko  ne  iia-
lijansko. Kam priclemo po   tej   poti ?
Zadružništvo bi mogli pri nas pre-
cej oživiti. To pa edino le potom or-
ganizacije Kmet.-delavske zveze. V
gospodarskem öziru bo za nas in okö
lico velike koristi nova žaga na mo-
tor, ki jo je napravil gosp. Jakomin.
Celimo, da bi nam po možnosti na-
pravil električno razsvetljavo, kot je
to napravil gosp. župan Zigon v Ko-
mnu.
Našega gosp. brigadirja zelo bode
slovenski napis na kapeliri presv. Sr-
";a Jezusovega. Že ve&krat se je zelo
jezil in zahteval, da se mora napis na-
rlomestiti z italijanskim. Ne vemo, ka-
ko bo to on napravil. Tudi s fanti ze-
lo grdo/ postopa. PoCasi go.spcd bri-
radir! Nafio ljudstvo jc mirno. ted a
kakor vi z nami tako mi z Vami.
Iz Svetega pri Komnu.
V  naši vasi imamo, čeravno se ma-
lo oglasamo, vedno kaj  novega. Pred
nedavnim   časom    smo   dobili    novc
zvonove, ki pa niso še na novem po-
pravijenem  stx)lpu.   Lansko   leto   smo
ustanovili  tudi   zavarovalnico   za   go-
vejo  živino,  ki  je  po enem  lctu   ob-
^tanka imela že nekaj  prihranka.  To
Tospodarsko društvo je bilo potrebno.
ker so se dogajale vedno nesreče, kaj-
ti  vojna  je   pustila   mnogo   ieleznih
drobcev   po pašnikili.   Želimo,   da  bi
'udi   v   čitalnici    ali    društvu   .sliSali
kakšno  predavanje    ali    kaj    lepega.
Imamo  tudi   novo  godbo,  ki   hü  je  v
kratkem Casu zelo razvila in že lahko
nastopa.  Želimo,  da   bi    nam   vedno
služila le v korist in zabavo.
Smrti že dolgo časa nismo imoli no-
bene. Hvala JBogu, da smo tako tr-
rlni. Naš cerkveni zavetnik sv. Tilih
nam je letošnji pust prinescl malo
novega. Upamo, da nam v bodože kaj
vef.
Tolmln.
•
Fašisti so to dni Ijudi ustavljali, prei-
skovali kakor smancar kontrobiiii^irjii.
Iskali so bloke «-Solskega druStva-v,. ki si-
jih baje prinesli srednješolci iz Idrije in
iz Jugoslavije. Kakor da bi ne imeli rlovo-
lj orožnikov. Ali vlada zakon v drž.ivi ali
samovolja privatnikov? Slednjir so ]>ok]i-
cali k sebi g. Gabrsi'oka in g. Batistutija.
ki so ju po neporrebnem zadržav.ih ku
imata itak dovolj dc-la. G. Batistuti je go-
spodom pokozal IMussolinijevo glasilo
«II Popolo d'ltalia», ki je pisal, da nabi
l'anje za «•Šolsko dnistvo» je stvar dobrn
dt-lnosti in da tore'} ni v teni ni("; prfitidi--
žnvnoga. R tern je bila Bosna nilrni
Poljublnj.
Gibanio se,  da  jo  kar veselje.
Naša nrilekariiü delujn jio obnovitxi. Tu-
di društvo dekijt1. I'stanovili zmo kujižni-
co, ki inia 100 knjipr. <':it-alnira inia Stražo.
Edinost, Slovenca, Mladiko. Pri duo l^ro
fantje in dekletn. Nas član Ivan Hejc se
jo poročil / Mari jo Komki. Bilo sref-no!!
Volte.
V  torek o0. Jan. jc pri.šol  v  na.s<;  drušiv«.
predsodnik  <Pr.  Zv>  in  nas  je v  svojeni
govoru navduäil  za resno prosvetno delo.
Nas predsednik g. Manlreda nam jo pe-
dal nekoliko koristnih inigljajev o vojni
od^kodnini.
seia.
Tudi naSa Danica se je zopet prikazala
v sredo dne 31 jan. Skoraj vsa JuVuliiin •>¦
jo zbrala in poslusala z zanimanjoni \,vi'
davanje preds. «pr. Zv.» in izvajtdi.'-i .¦/.
Kodennaca o vojni odskodnini. Po dolgem
ča«u smo zopot enkrat zapeli s celini
sreetn narodno pesem. Og(!nj, ki grc po
de/.eli, bo tudi naše dru.štvono dolo obu-
dil  in nas vsesfransko povzdignil.
Z Loma.
Tudi pri na« dclaino na kuliurnoin in
gospcxlarskem poljii, Na novo ustanovljo,-
na mlfikarska zadruga prid no deluje. Po-
Ija .so poveCini popravljona, knialu bodo
tudi biše. Izobraževalno di'ustvo je pri re-
dilo nekyj veaelic U'.v na,m jo ot.vorilu či;
talnioo in knaji/.nico. To jo tiho delo, ki pa
gotovo rodi. sadove ob svojeni ca.su. ¦'/. vo.-
seljem pozdravljamo vsak pojav resno
izobrazbe. Zeleti bi bilo, da bi se tudi pvi
nas ustansvila kmetsko delAvska zvcza,
ki edina more kaj storiti, zakaj samo v
složnein delu moremo kaj doseči. «V nas
samih je rešitev», to velja danes, ne išči-
mn je od zunaj. Delajmo /a kulfmni in
gospodai*ski. naprodek!
Iz Cerkna.
Kaj je novega pri nas ? Pust je prinesel
par potok in drngega veaelja na izbiro. Ta-
ko tudi veselico našega izobražsvalnega
društva.
Na svečnico smo ustanovili «Pevsko in
glasbeno drnštvo». Za predsednika je izvo-
Ijen g. Vaclav Tužar. Našcmu g. kaplanu A.
Kiapežu je umrl oče. Težak udarec za bla-
gega gospoda. V pondeljck jc obiskala smer
eno izmed najbolj znanih ccrkljanskih dru
žin. Po dolgi bolezni je umrla žena g. Augu-
ština Bieliha, enega najstarej&ib. Cerkljanov
in daleč okrog poznanega strojarskega moj-
stra in poseslnika. Drugače ni posebnih
novic.
Iz OtaleSa.
V   nedeljo   dne  4.  februarja   smo  imeli pii
nas  gledališko   predstavo  s  predavanjem  od-
poslanca   «Prosvetne  Zveze»   iz   Gorice.  Igrali
smo   Mcdvedovo   igro   «Stati   in  mladiu.  Pre-
davatelj  je govoril  0  kulturnih nalogah dru-
žine   in   društva.   Dvorana   je   bila  nallačena
poslušavcev,  ki   so   sledili  z  vidnim   zadovo-
l)8tvom predavatelju in igravcem. Bil    je    to
res lep dan za Otalež    posebno    pa    še    za
drušlvo. Pri sročkanju je     marsikdo     sprejel
svoj dobitek.
Iz Planlne pri Cerknem.
Sploäeu glas, ki ga uživajo naši igravci, 0
svojih igvalskih smožnostih je dne 4. iebrua-
rja dobil novo podlago. Imeli smo predpu-
stno veselico in šaljivo svečkanje, ki je pri.
vabila vse polno gostov, ki so preživeli lep
popoldne  sredi naše  vasi.
Iz Sentvlikogorske planote.
Vsled dopisa «Iz šentviškogorske planjtc,
kateri je bil priobčeu v Vnšem listn dne 25.
1 t. i. (št. 8.) sumničijo poštni uslužbenci
na Slapu, da smo podpisani poslali inveno-
vani dopis. Ker pa to nikakor ni resnica, pro-
aimo, da priobčite erjavo, da podpisani nis
mo poslali gori inunovanega dopisa.
*l. Viška gora, dne 5-2-1923.
Erna   Prvanje  •   Ciril     Drekonja
Feltrin Janez
Sv. Piiž — Vistuvsko. K. S. I. D. Sv. Kri/.
priredi okrog velike nori Finžgaj-jevcga
Divjcga lovca>-,
Društvoni povski zl)or jo pod jievovod-
jom g. Cigojem prvifl nastopil s pets> .sv.
ina.so na svečnico dve 2. 'l. t. 1. —- v farni
cerkvi. Pevci in povko Ic tako korajžno
po zafeti pot i I   ;
Sv. Krii — Yipasko. Dne »'8 januar 1. 1.
je po kratkl mucnl bolezni preminula Ka-
rolina Fokus, mati petih ml. otrok — od
pogrešanega očeta. Tskrenn sožaljo druziiu
Iz Kmefsko-delavske zveze.
Socialnega tečaja K. D. Z. v (iorici
se je vdeležilo nad 00 fantov iz dožele.
Vztrajnosfci in ljubozni naSih fantov
se morarno cuditi.
Na podlagi strokovnih produviinj so
so sklenile slwleCe resolueije:
t.)  K. I). Z. naj poskrbi. da so naši
živinorejci    organizirajo   v   živinorej-
skih   zadrugah.   K.   D.   Z.   naj   sestavi f
pravila za le z-adruge.
2.) Ustanovi naj se v (iorjoi vnncr-
valnioa za Živino.
'S.) Stopiti moramo tozadevno \- rio-
govoi* z Zadružno zvezo v (jorici.
Namen živinorejskib ziuirug nai bi
bil:
n,) vnovrcva.ti živino in njen, ,,¦¦
dukte;
b.) orgajuzacija skupne. past' na )ila-
ninah, da se olajša posestnikom delo
in omogoCi oenejfie-vzdrževan jc /jviiu1
tor se oll ran i istn bolj ždrava.
(¦.) voditi rodovnik, s kateri m se
spodbujajo živinorejci, da gojijo vzot-
na plemena tor so povzdigno kupöijfl
zivile za rejo.
'd.) otvoritev mlekarcn v okoliäu za-
druge. da se omogo-či zbiranje mlekct
in  izdelovanje dobrega nilcka in sira.
e.) zavarovanjo Xivine pröti nezgo-
dam in poginu.
'1.) K. I). Z. naj dolujö na to, da st'
v vseh slovenskih obfinali usl.anovijo
posrodova.ini uradi, ki jim jo mimen,
izstrebiti ali vsaj omtejiti pravdarstvo
med našim ljudstvom.
5.) K. D. Z. naj posredujo pri nierO-
dajnih organizacijali, da se priredijo
in izdajo slovenski provodi občinske-
ia ter dezeinega italijanskega zakonsti
kakor tudi drugih zakonov in naredbi
ki  sü nanašajo  na občinsko irpravo.
().) K. D. Z. naj skliče v Gorico Čim
I)ioj gospodarsko (snket/O, ki naj bi
])rouf,ila organizaeijo nakujVa in pro-
da je v naši deželi.
7.) V vseh obCinah naj so uslano-
vijo propaganrlni odbori za naft ti.sk-
Podpisano tajnifitvo .se na tem mestu
Zahvaljuje vdeležoncem, da so vztraj-
no in z največjo pazljivostjo obiskova-
U te-Caj. Pozivlja jih, da mu v tektf
enoga meseca pošljejo- poročilo o so-
rrialnem tečaju K. D. Z. pod naslovoiH'-
«Kaj sem se n'aucil na socialnem te*
iaju K. D. Z. v Gorici ?» NajboljSe
poročilo se objavi v listih. VdeložoiieC,
ki naj)ravi najboljše poročilo, dobi v
nagrado lepo, strokovno knjigo.
VdeležeiK1« tečaja pozivlja mo >ia
tern mestu Se enkrat, da ustanovijo v
svojih  ob^inah    nenmdoma    skupi'10
K.   D.   Z.     affri   šc   ni   du   riaivi^   ik|.:i nOV'
Ijena.
TajnisLvo K. D. Z. se najtiljinJiicJ'
šo zahvaljuje v.sem predavatcljeni &a
njihov trud in požrtvovalnost. Napro^
jili tudi za sodelovanje pri tcčajih, ^1
ae bodo priredili po različnih okrajÜ1'
Skupini K. D. Z. v Bovcu: Vaše P'*
smo smo projeli dne 30. januar ja. Od-
govor dobitc v kratkem.
Tajnifitvo K. D. Z. pozivlja vse sk""
pine, da mu pošljcjo sezname odbor"
in flanov, da bo izpolnilo za -Clane >z'
kaznice. Opozarjamo vse Clane K. $•
Z., da že deluje njen pravni oddolc';
vsak Cetrtok od one in  pol do 3. "rC
popoldne   in   VsaUs»   iTfdolin   ru]    10   d°
12 ure dopoldnt
TajniStvo K.  D. Z. v  (loric-i.
V vsako slovensko hiJ^
„Gorlška Strata14
UOHlSKA    STRA7.A
St ran   if
MESTNE NOVICE.
GOSPODARSTVO
Odprava našega jezika
na sodniji.
¦¦^a deželnem sodišču je otlvetniik Ton-
kü zagovarjal štlri sloverLske obtožence.
Syetnak Vinci je prepoved&l rabo sloven-
«kega jezika. Na protest <irja Tnklija se
le Bodni dvor posvetoval in « odred.il», da
Je. T v, oddelku dopuistnia raba siinio ita-
lijanskeffa jezika. NaS jezik so oznaeili za
tui je^ik na tej zemlji.
Prtpominjaino, da je to kulturen skan-
<Jal« ki vpije do neba. To je tudi sodelo-
v*üje, o katerom Kovorjo! Kako bo to
«odredbo», branila «Nova doba». ki je do-
y'S<jdaj §e hvalilase, kar .se jc proti naSe-
ro« ljudstvu storilo?
Kraljeva komisija
za novo Furlanijo.
V«ak hip bo razpuščen videniski dežel-
*ii abor. sj kraljevim dekretom bo imeno-
V(UK» komisija, ki bo vodila posle do red-
^ volitev, ki bi se fflasom postave mora-
le Tršiti v teka 90 dneb. Glasilo ljudovcev.
1 Friuli» piSe, da bo komisija obstojala
*K Petih članov: 4 za Videmsko, 1 za Gori-
»ko. Predsednik bo baje videmski prefekt
'¦^P«, ki mu bostia pridelje-nu lašista dr.
pifienti, zaiezniöar Ravazzolo, a>grar©o
Hrol. Tullio in s<>n..-i<<>r Mi.ii.iiji.- nii yjtez
P''nsoo] i.
Odprto pismo na goriškega
^krajnega glavarja  Piomärta
^- ttaslovii v vsiernjšnjemu «Corriere di
^rizia» brezposelni Homolo Arnaldi. I'i-
Bnao s{. ti{;0 piesa in Rospodic'en uradnic.
AniaULi trdi, da mnopre uradnice neu-
Bn*iljeno zapravljajo demar za razkošne
°oleke, ki jih rabijo na plesih. Zato pra-
Vl: te Kospodičnt! zapravljajo denar, ki so
1 La prislu/.ile od erarja, dosihn so mno-
^ mofcki brezposelnd in bi potrebovali isti
<ienar za vzdržavanje svojih družin. Ar-
^Aldi žel.i, da se oh rani jo v slu/.bi le tiste
'•^nske, ki uporabljajo donar v dru/.i ask i'
Potrebe,  a se odslovijo vse, ki  deiuir tra-
Jio; na mesto teh naj se postavijo brez
r°s<-ini osip.tje. Pravi konečno, da je takili
Kospodičen nešteto pri hipotečnem zavo-
du", pri davčnem in carinskein uradii in
pri   župaaslvu  1er na  glavarstvu.
„II Corriere di Gorizia"
od toxka piše, da bo-do Slovend uživali
vse pravice, ko bwlo zares odkriti patrio-
tje. Naj bo «Corriere» odkrit in naj odpo-
vori na vprasanje: zakaj je bilo v Isiri za
tvorje.niih nad st-o slovenskih Ijudskih
šol? Zakaj bi ne imel slovenski kmet pra-
vice, da bi se na sodiftftu v svojem jeziku
razgovarjal s slovenskini sodnikom brez
tolmata, kakor to izrecno zahteva Corrie-
re od pondeljka. Povejte enkrat jaano in
brez ovinkov, kakšnt^ jezikovn« pravice
nam priznate?
Klofutanje slovenske
dijakinje v Gorki.
V torek dopoldnc so se u-Silie tri slo-
venske dijakinje Irgovsko sole v Go-
rici v ljudskem \Ttü. K njim je pristo-
pil C mladi pospodič italijanskepu ro-
pil mladi gosyxxlic italijanskepa ro-
ljudski vrt počivai ? «Da, ^o-KfKKl» mu
je ena odgovorila. Nalo se je jxxlal
mla<li gospod k spomeniku Petra Zo-
rutlija. Kmalu se je vrnil k slow di-
jakinjuiT) in eno začel nagovarjati. Di-
jakinja pa je zavrnila: Ne poznam Vas
in Vas prosim, da mepustite pri mir.u.
Gospodi-C se je razkačil terjozačel pre-
iepati po obrazu, glavi in hrbtu. Slov.
dijakinja mu jo rekln: «Do danes van
nisein poznala in vas nisern niogla
iinenovati neumnoga. Stxlaj pa imam
vso pravico izjaviti, da ste nenmen in
surov, ker s1,e se s pretep&njem spra-
vili mi gospodično, ki vas niti no po-
zna. Gospodič se je So bolj vznemiril
in začcl zmerjati slovensk'e dijakinje:
«Gorjanke, «achiave», v Solo pojdibe,
da se naU'cite olike.»
Vos prizor se je vrSil v naj 1 opšem
goriškein sol neu in prod mnogoÄtevil-
nim občinstvom. Do danes smo mi-
slili, da so v nevarnosti samo slovenski
možje in fanije. V bodočnosti se bodo
morale varovali prod pretepanj^m iu-
di   in lade sloMenske gospodične.
DELAVSKIVESTNIK
Kaj pravi komisar železnic
^i^oki   komisar  za  žck>znice   posla-
«ec. Torre je imel   te   dni sestanek s
^niknrji   in jim   jc   pri   tej   priliki
•tssloži 1 pn;^ninii ki Lra jH>^3 izvesti na
^oznicali.  «Prvii resniCno neodložlji-
** dolžnast, je bila, poklicati  železni-
^<u'j(! k   disciplini.   Železniška  služba
j*° !<¦¦ znatno zbolj.šala. Tudi obsiinstvo
1   Ko opaža. Železnke prihiajajo točno
^0 vsvojih ciljlßV. Talvino so .se znumj-
e J» tnlno  upam,   da   iziivhini   to
^<l0 nistlino.   Odslovili   wioramo  vse
ir    Jt-' kl Jtk nczmožno. Pri odstavlja-
Ju   žeioznisiarjov   homo   postopali    z
|oup(Wijivo enor^jjo   UxUl fu(ii y  ne_
J'tfninko    pravi^nost,jo.    Mul    Ur«d.
7d°^(' V/> nosumljivili «si'.l), ki m> ne
<ijaj<) nobunp,,,,, vplivu  in  nobenim
* lsk°m,  bo  proiičil   vse  predloge o
^ustiivi  osobja, i in  sicer najnižjcpu
^ T>'i.ivigjoffa   in   bo  [KM-oCal  o  vsem
vet"^11"'11' FaSisi(}Vska vlada 1)O vr^"
\U.   Klabei   i0&'1   '^1'1''1"   »iHMH'in    lIol)JT.
^ UI'iti   moraino nesposobnežio   in   lu-
,        •     udi na moralmt nesi)Crs-obno se
•     ° ozii-aij    Moraino nespowbni  «o
,)c^Uni  in Prevratni  elementi,   ki   so
^ Piruli   stavke   in   izpodkopavali   s
«V>H    |       ni    Hrcefo   di.sf-iplino   železni-
r'Sw! (|nržjne.)»  To so «aveda — po
misli   Torreja  —-   vsi   sorialisti    in  ko-
nmnisti.
Na vse nučine boino skrbeli, da dobi
vsak sfrojevodja lastno lokomotivo.
Stari žeioznitarji so ljubili in nego-
vali svojo lokomoiivo k;ikor svojo
lastnino.
Pri novi ureditvi bodo imoli pred-
nost bivSi bojevniki. Kaj se bo pa zgo-
dilo v novili pokrajinah, kjer ni bil
skoro nih^e mod vojno v italijanski
armadi? Ali naj se kaznujejo vsi ti
možJG? Mi ni dovolj, da je železničar
sj!osoben, jiriden, zanesljiv? Vsak pa-
lnoten človek \e, da je za urfdilcv /.c
leznic to edino merodajno.
Daveh na delavske place.
Vlada j(! uvedla kakor znano jx;se-
bem davek tudi na delavske place.
Davek se pobira })o navadi tako, do
odšteje podjetnik pri izjtlačevanju
mezde davek in si ga pridrži za finan-
co. Nasfal pa jo mod dekivci in delo-
dajalci ptwiekod spor, ali naj se za-
račuui in odtrga davek od oelotne
place ali naj se pa otlšk\iejo prej
prisevki za boiniško blagajno, nezgod-
Tio zavaroviinje itd. in zaračuni davek
šele od U'ga, kar po tern osiane od
pIa-T:e. Samo ta zadnji način je pra-
vičen in odgovarja zakonu. Pazite
zatcj delavci, <la vas gospodflrji nc
nainažojo.
Sicer bodo podjohiiki ])lara.li miinjši
odsto1,ek za bolniško blagajno kakoi1
dosedaj in se IvmIo z vasim davkom
saini  okoristili.
Mm vinogradnikov v not
pokrajinah.
.lužno Tirolsko .s© nabaja glede
vinske krize v sličnem jx>ložaju kakor
Primorsko. Zato bo gotovo naše vino-
grad n ike zanimalo, kaj misli jo Tren-
tinci o vinski krizi. V liberalnem
dnevniku «lia Liberia», ki se tiska v
Trentu, je |priobčil y inedeljor vino-
gradnik dr. Parisi uvodnik, ki ga
hočemo v izvieiku priobčiti za naše
vinogradiiik. «Malo pa nog narodnega
gospodarstva» — pravi Parisi — «je
občutilo tako hudo škodljive yxjsledi-
oe povojn© krize kakor vinski pride-
lek. Prvi vzrok je slaba valuta vočine
dežel, ki uvaJtajo vino, tako da so mo-
rule skrč;ti užitek vina, ki j*e 'postalo
zanje nezno«na [>otrata. Drugi vzrok
je vinska proizvodnja Španije, ki je
med vojno izpodrinila v Švici ita-
lijanska vina. Vinsko krizo so po-
slab.šali tudi visoki davki, ki jih je
naložila Italija na vinski pridelek
Nov udarec je prine-sel zadnji poviSok
pristojbin na alkohol»
»Na Trentinskom (isto velja za Pri-
morsko! Uredništvo) je, kakor vsi ve-
mo, kriza &e bolj ostra zato, kerprid>e-
lamo mnogo grozdja in vina, ki se je
fired vojno prav lahko razpe-čavalo na
sever, modtem ko sedaj na zmagnjemo
konkunence drugih pokrajin Italije.
Avtrija je posj>esevala vinogTadniStvo
na Trentjnskom zato, da si skuje
orožje proti iredentizmu. V avstro-
ogrski monarhiji (isto velja za Pri-
morsko! Uredništvo)1 j^e bila nasa. po-
krajina ena najbolj južnih dežel drža-
ve, dočim spada sedaj mod najbolj se-
verne jx>krajine Italije.
Mi smo zahievali, naj vlada naloži
sosednim državam dolžnost, da nam
dovolijo za dobo 5 do 10 let izjemno
uvozno carino za vino. V torn času bi
se morala na Trentiskem skrčiti pro-
dukcija vina in uvesti bi moral) novo
panoge poljcyldstva. (Mi Pri more i so
za našo kraje ne strinjamo ])oj)olnoma
z zadnjim predlogom. Uredništvo.)
Tako je z našim vinogradništvom.
še hujŠH bo kriza, ko se uvede tudi v
novih pokrajin;)]] dr/;ivni diivck 10 lir
zii bektolitier.
Tisti, ki je v i>vveiu easu nosil po-
sUnJioe krize, je bil radi valutnih sko-
kov večkrat bolj trgovoc kakor vino-
gradnik. Pogostoma jo moral    prodati
vino bolj |K> ceni, kakor in bil plaLal
grozdje.
Trgovci so se postavili v bran in so
posku&ili prevaliti vso skodo, ki je
naslala iz novega j>oložaja, n<a vino-
gradnike. Tako so ü'govci in vinski
obrtniki 31. januarja v minisierialhj
komisiji za prfurodbo davka na vino
prodrli z zabtovo, da se rnora pla-
čaii davek brž pri i)rvj prodaji, to ee
jjravi že tedaj, ko je vino v rokati
kmeta. In vendar trdi jo f>ri tern, da
greza davek na konsum! Jasno je, da
pade tako vsa prisiojbina naravnost in
izključno na vinogradnika. ki yyrejme
za svoj prklelek tolikanj nmnjfto ceno,
kolikor znaS«. davek.
Spričo tega sklepa je predsednik i-
menovano ministierialne komiaije go-
spod Bernaschi koi zas1,opnik vino-
gradnikov (xlstopil in sklic-al za ^12.
februarja sestanek j)riza<letil) vino-
gradnikov v Rim.»
Tako pi.še «I>a Liberia». Stvar je
volikanske važnosii tudi za prirnorske
vinogradniko. TcxJa mi Slovenci in
llrvati nimamo v komisiji nti enega
zastopnika. Kdo bo torej zastoi>al ko-
risti nafiih vinogxadnikov? Kdo se bo
vdeležil 12. februarja vsaj sestanka
udarjenih vinograudnikov v irnenu
Slovenc-ev jn ifrvatov?
Zlata lira.
Od 1. do 15. februarja bo treba pla-
ititi  za  100 zlatih   lir 401   papirnatih.
VALUTA.
Na triaiki borzi «i knpil ali pi odal 7. t. m.
za  100 frfancoakih frankov  130.25  do  130.7ft
lii.
za 100 ivicarskih frankov 388 do 392 lir.
za 100 nemSkih mark 5 do 6 vinarjev.
za  100 nemšk. avstr. kron 2 do 3 vinarje.
za 100 čeikih kron 61 do  61.50 lir.
za  100 jngoslov.  dinarjev  18.80  do   19.10 lir.
za  1   amerikanBki  dolar 20.50 do  20.70 lir.
Trine cene v Gorici«
Dne G. februarja so bil'P dm gori&kem
trgu Kledeie cene
Krompir 75 do mi vmarjcv za kg.
navadni fizol 2 do 2.40 lir; kok 2.H0 do
3.20 lir; kurfijo] 0.80 do 1.20; Celmla
0.HO do 1 IJro kg.; sla<ika repa 40 do
50 vinarjev; kisla re pa 1 lira; rudeči
radič 2 &j 3.00 lir; fipjnaCe l/iO do
1.00 lir; vržol<e 50 do 00; vin. jabolke
1.20 do 2 Jii-i; «uhe čfšpljo 'AM) do 4
lir; sveže maslo 15 do 10 lir kg.; mle-
ko 1.30 do 1.50 lir; jajca 45 do 55 kos.
Vsak zaveden goriški Slovenec mora biti na-
ročnik ,,Goriske Straže"* Ne sine biti slovenske hiše
na Goriskem, kjer ni na mizi „Goriska Straža". Go-
riska Straža je najbolj poučen in domač list na Pri-
morskem. Slovenski kmet, delavec, obrtnik, učitelj,
trgovec, župan, občinski tajnik izzve v „Goriški Straži"
v«e, kar potrebuje za svoj «tan. Dakoplačevalci, voj-
noškodovanci, najemniki naročite se na Goriiko Stražo,
da boste pravočasno poučeni v vseh stvareb, ki vas
zadevajo. ,,Goriška Straža" piše jasno, domače, vsem
razumljivo. Majhna naročnina ,,Gori»ke Straže*' se ti
večkrat poplača v teku v enega leta. Kdor gleda na
svojo korist, se naroči na  „Goriško Stražo".
Uprava ima fe nekaj pratik, ki jih dobiš, če se
brž naročiš.
Stra» 0
GORISKA  STRAZA
NaSi fantie-voiaki.
Vidimo, da prinaša l.juba «Goriška
Straža» vedno novice in pozdrave
sloTenskih fantov-vojakov in upamo.
d« tudi nani m> odreče tc prijaznosti.
katero je vedno upodila vscm, I1' "
se do njo obrnili.
Smo slovenski planinci v Susi, lam
da|lec ha. liancoski meji in odtod
pozdravljamo domačijo. iskrenb že-
leC, da bi kaj knialu prišli naza.j v
naSo revno.   lepo  in  milo domovino
Poeebne iskrene pozdraw pošiljanio
našim kulturnim drušlvom, v prvi
vrsti «Brain emu društvu» na Črncrn
vrhu  Tiad   Idri.jo.    ki    nam    dostavl.ja
'asnike
"Živio domovinai
Maks-Berginc, Srpcnioa. Viktor To-
minee, Lome had Idrijo. M^ks Tomi-
nec, idem. Viktor Car, Idrija. Miha
Leban. Tolmin. Jßizjak Alois, Bajnši-
ca. Taliat Jožef, Sv. Lucija ob BaCi.
Kovačič Alois, idem. Anton Jurca, Go-
renje pri Poslojni. Podgornik Ivan.
Cepovan. Sajn Alois, Jur&če. St. Peter
n. K. Ivan Kemperle. Podbrdo-Kal.
Družina Franc, Kozjane. Baričič Ivan.
Podgraje Ilir. JBisterea. Kaluža Franc.
Nerin. Anton Zadel, Drskovče. Skabnr
Alois. Vei. Hei)en.
DMROVI.
Za «Alojzijevišče» so darovali:
SI. Hranilnica in posojilnica v Sempetn:
pri Goiici 100.— L; qq. mons. Berlot, mons
Valentinčič, dr. Brajša A. Rutar, D. Doktoric
inž. Mazzinghi-vsak po 5.— L; mens. dr
Ličan 20.— L; g. S. Jamžek 2.20 L; g. D
Doktorič 1 trgovsko knjigo. Vsem: Bor
poplačaj!
LISTNICA U^EDNIŠTVA
6. P. Vašega članka žal ne moremo
priobčiti, ker smo sklenili, da načeloma n
bomo vodili nobenih polemik, ker se ne ma
ramo spnščati v politične iu strankarsk
ipor9, katerih je ljndstvo sito. To bodi en
krat za vsel:j  povedano. Brez  zamerel
Ivan Cotič
Kamnoseški mojster
SOVODNIJE pri GORICI
se priporoča cenj.' občinstvu za
izdelavo nagrobnih spomenikov in
drugih v to stroko spadajočih del.
Dobro v peljano trgovino;;,,;:,:',;;:':
no do 400.000 lir prometa) na najpromenejši
cesti oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Nasluv
pri upravi Straže.
V 45 vrstah
(vflCII iliirnSI zmo^na s'°v- in ital. iczika
vU0|J ->U1I«UI1   v grOVOru jn pisavi, ki je že
službovala, isče mesta kot blagajniLarkat
prodajalka ali nagraje v pisarni pri kakem
podjetju. Naslov pove uprava.                 *
se izdelnjejo testenine PEKATETE. Nekate
rim ngajajo debeli, drngim drobni makaroni,
tem vrvice, onim polži i. \. d. vse pa so točns
redilne in tako oknsne, da jih vsepovsod
hvalijo.
DEKLE SREDNJE STAROSTI, dobrih hl-
rišev, ki je obiskovala enoleto gospodinjskc
šolo, išče slnžbe za vsa bisna dela, najraj
še pri boljši drnžini brez otrok. Naslov pov:
uprava «Straže».
I. KUMAR
TOLMIN
Prodajalna  mitvaških    predmetov.     Velik:
zaloga kinča za rakve vsake vrste.
Lastna delavnica     za     rakve   in vence i
snhih  cvetlic,  obleke  za  mrtve,     vsakovrstni
žalni predmeti,    sveče     iz     pravega     voskr
Pajčolani, venci in šopki    za    neveste,   bir-
mancc in za prvo sveto  obhajilo.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIII
flDRIfl [EifLJI
Milik ,.!nlM! ladraee) Ki
Lastne   prodajalne:
GORICAt   Corso   Verdi   22.
TR ST, Via dei Rettori   1.
IlllllllllllllllllilillllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllll
Restavrant Europa
Josip Culot
Piazza ddlia Vittoria (Travnik 16)
Goriška kuhinja z gorkimi
in mrzlimi jedili ob vseh
••—••            urah            "—•*
Domača briška, vipavska in
••—••    furlanska vina.    ••—'"
Dvoriščezakro Ijanje in kegljišče.
Trte cepljene!
2-3 letne 1-3 met. visoke. Velika
zalo&a najlepših cepljenk   pri
-  IVAN   FORČIČ  -
trtnica Freserje p. Komen (Comeno)
Razpis siužbe.
Razpisnje se služba organista v
Vipolžah. Nastop takoj - ptača po
dogovoru.
SKOLARIS - VIPOUŽE.
!»¦¦¦•
Zadružna zveza
vpisar.a  zadruga  z   omojertj  zavczc-
v Gorici, Corso Gius. Verdi st. 32, I. nadstr.
uraduje ob delavnikih od 8. do 12.        c
Zveza zastcpa in varuje koiisli priclruzenih zadrug, izvišuje nnd njimi po zakenn
revizijo, dr.je nasvele in navodila pii nstax. avljanju novih zadrng, akrbi za de-
narno izravnavo, to je sprejema od zadrng vlog3 in jÄn daje pcscjila, posreduje
po mcžncsU pri nakupovanjn blaga (umetai h OTicj'il, modre gi'i. cc, 2vcp:a i. t. f1.)
in pri prodaji pridelkov, uporablja vsa poslavna sredslva v pospcčevarj^ zadmž-
niälva   in  v  pavzdigo  kmetijsta  in  domače   obrti.
ZAHVALA.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam   bili   ob smrti
našega ubljenega sokojnika, moza in očeta
ANTONA FEGICA
v tolazco in pomoč in ga spremili   k   večnemu   počitku.   Po-
sebno se zahvaljujemo častiti duhovščinl in pevskemu zboru.
ŠTUR.JE, 22 januarja 1923.
Žaiujoči ostali.
OBJAVA.
Tovarne piva C. Maskoswki iz Florence z
10.000.000 lir polns) vplačanega akcijskega kapi-
ta]a je opremiJa svoje podjetjo z najnovejsirai in
najbolJHimi strpji. ter je radi tega v položajn. do-
l>Mviti prvovrstno pivo, ki je na vsak nacin naj-
boljso med vserai tuzemskimi proizvodi.
V interesu konsumentov hoče gorKja tovarna
posiljati pivo v posebnih ledenih vagonih, da- se
olirani sveže in dohro. Nadalje je razdelila gornja
tovarna svoj delokr*og v okraje tev je imenovala
g. Cav. Giuseppe Ridomi iz Vidna generalnirn
agentom za Benecijo, Juiijsko Krajino in Tri-
dent in sko.
Ako lioce interesent zastopati gornjo tovarno
v kakem okraju, naj se obrne direktno na tvordko :
Giuseppe Ridomi, lldino,- Via Marsala (>.
fr
TEOD. HRIBAR <«, - GORICA
-             Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.)-------=
Velika   zalo^a  čcškega   platna iz znanc  tovarne
Reg^nchart & Rymann, vsckovrstno
blago   za   poročence   kakor   tudi   velika   izbira
moškega in ženskega sukna.
Blago solidno!                           Cene zmerne!
1 llOIti KAIIitl 1IIID» DRUŠIVA
¦              —  GORICA   =—
g Via Carducci, 2 ===== Montova hiSa
^   se priporoča slavnim županstvom, župnim  unuloni,   šolskini
g   vodstvom in slavuemu občinstvu.
H         m Velika Zaloga slovenskih, nemSkih in  italijanskih
p   knjig, tiskOVin ^ županstva in ccrkvenc nradc, silk
f=i   z ukvirji   in   biez  okvirjev   in  d8VOcijOlialij   VS6h
a  vrst.
m        Velika zaloga papirja in pisarnükih potre-
m   bscin.
m        Zastopsfvo in zaloga nnjboijkga cigaret-
g  nega pap»rja MOLLESCHAU*'.
m                ZALOGA VOSČčNIH SVEČ
s           mzlicmh  vrsi,   kacHIa   in  voščcnih   vži-alnikov.
R5