IZOLI GROZI SARAJEVO (Mef) Tisti, ki se na bosansko stvarnost spoznajo bolj vsestransko kot politični in vojaški analitiki pravijo, da v primeru vojne v Bosni ni šlo toliko za spopad med nacionalnostmi in religijami kot za vojno različnih kultur. Sarajevo je bilo z vso svojo kulturo in razvitostjo enostavno prevelik tujek v sicer zaostalem muslimanskem, pravoslavnem in katoliškem kulturnem prostoru tistega dela Bosne, ki smo ga nekdanji Jugoslovani bolj slabo poznali. Posledica takšnega medsebojnega nerazumevanja pa je bilo obstreljevanje IC Banka Koper meščanov z okoliških hribov, kjer so desetletja in stoletja z zavistjo in celo sovraštvom opazovali razcet mesta pod njimi V Izoli bi tež ko trdili, da je zaostalost doma na hribu, zato se nam obstreljevanja tam s šavrinskega gričevja ni treba bati. Naše kulturne razlike so doma tukaj, v samem mestu. Kako si drugače razlagati to, da je bila na otvoritvi Gledališko plesnega maratona, ene najpomembnejših, zagotovo pa najbolj množ ične kulturne prireditve v občini, od vseh povabljenih Izolanov prisotna le ž upanja Breda Pečan in če ne bi bilo bivšega ministra Sergeja Peljhana, igralcev gledališke skupine STEPS, nekaj gostov iz sosednje občine in delavcev ZKO-ja bi ž upanja svoj govor lahko povedala le glavni organizatorki, Zvonki Radojevič. 9. april 1998 Adriatic @ VAŠA ZAVAROVALN iBB Na večerni gledališki predstavi PDG iz Nove Gorice in na nastopu izvrstne irske glasbene skupine je bilo le malo bolje."Seveda", boste rekli. "Če bi pripeljali Power Dancers, Tri bote, Simono Weiss ali TV poper bi bila dvorana polna". Res je. In prav zato nas je po malem strah, da bodo iz trdnjav kulturne revščine zdaj zdaj s topovi udarili po kulturnem domu in drugih podobnih prizoriščih, zraven pa kričali: "Zakaj zapravljate občinski denar za kulturo, če bi namesto tega lahko zakrpali luknje na Dantejevi ulici?" Kulturniki, kupite si čelade! rSPLOŠNO GRADBENO P0D)ET|E 0 ii T 0 J 0 l Obala 114, Portorož tel.: 066/770-328,770-728 fax: 066/ 770-329 PTTs NOTDEADje rubrika v kateri odjavljamo nenaročena pisina bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki s o napisana tako, da osebno ne žalijo nikogarin omogočajo pošten terkulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z IzolanL Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini KJE BODO IZOLANI IMELI ČOLNE - 2 ? V Mandraču št. 260 / 2.4. 1998 pogrešam odgovor na zastavljeno vprašanje. Menim, da odgovorne osebe, udeležene v preoblikovanju načrtov berejo Mandrač, zato vprašanja ne bom ponovil. Mogoče pa opozorilo, da naš Mandrač bere veliko število občanov in da so le-ti s svojimi družinskimi člani polnopravni volivci, ki bodo prej ali slej pri oddajanju glasovnice le-te oddali tistemu, ki bo pri zastopanju interesov prebivalcev Izole dejansko kaj naredil. Zaradi predvsem časovno ne določenih rokov za izvedbo komunalnih objektov v sklopu celote se realizacija le-teh še naprej odmika. Dne 30.11.1994 je skupina občanov pismeno opozorila Skupščino občine Izola, da se glede realizacije obljub v zvezi z ureditvijo komunalnih privezov ne dogaja nič, daje delegat Skupščine občine Izola v organu "Marinvesta" le figura in ne zastopnik interesov kraja. Vse kaže, da se zgodovina ponavlja. V izolskem občinskem svetu ni osebe, ki bi se čutila dolžna v tej zadevi skrbeti za interese kraja, občanov. In seveda o tem tudi kdaj pa kdaj poročati. Na sestanku - javni tribuni, dne 12.3.1998, je županja večkrat poudarila, daje ob realizaciji komunalnih privezov potrebno analizirati variante ali koncesija ali komunalno podjetje. Moje mnenje je, daje objekte kot so razdelilni pomol (pomol B) in priveze ob obali za manjše čolne, dolžan zgraditi Marin vest, oziroma njegovi pravni nasledniki kot plačilo kraju za zasedeno vodno površino , kjer je zgrajena marina - komercialni del. Po izgradnji se objekti prenesejo na občino Izola, oziroma na komunalno podjetje. Glede koncesije pa le naslednja misel. Z eno koncesijo imamo nekateri občani Izole še danes grenko izkušnjo. Ali se nam obeta z novo koncesijo še ena ? Že skoraj osem let sem upokojenec, malo se še spominjam nekaterih načel: ekonomičnost, rentabilnost itd. Koncesija na izolski način, kjer ne nudiš nič in samo vzameš, se mi ne zdi v redu. Sem le za (dobro) staro komunalo, ki jo je seveda potrebno nadzirati (stimulirati). Ne morem mimo članka Borisa Šuligoja v Delu, 7.4.1998). Privabil me je naslov "Istrabenz odlaša z Marino", članek sem prečital večkrat in iskreno povedano mi ni nič jasno. Iskreno upam, da v nadzornem svetu Istrabenza sedijo pametnejši od mene, da so jim zadeve jasne. Jutri bom članek prebral še enkrat. Lahko, da se bo tudi meni kaj posvetilo. Občan Izole __________________________________________________________Ivan Pivac dipl, ing, str. MAU OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI • SPALNICO zelo poceni prodam, tel.: 61 -745 • PRODAM AKUSTIMULATOR. skoraj nerabljen za 20.000 SIT, tel.: 62 - 377 • PRODAM 4 GUME MICHELIN 195/70/15 primerne za UDA NIVO (dogovor) tel.: 62 - 377 • ZELO POCENI PRODAM LESENO JADRNICO; dolgo 7,4m; dizel motor 15K5; jambor; jadri, 4 ležišča. Zavarovanje do junija 1998. tel.: 066 - 63 408 • ZASTAVA 128,11986 ugodno prodam ali zamenjam za DIANO ali R4, tel.: 62-814 • PRODAM VLEČNO KLJUKO ZA ŠKODO FAVORIT, MEGLENKE in DALJINSKE MEGLENKE Z RELEJI tel.:. 62 043 in 61 513 Danilo • NUDIM INŠTRUKCIJE, kvalitetne in poceni, za nagleški jezik za osnovne in srednje šole Pokličite še danes na 528-016. • PRODAM multiefekt BOSS ME-X. Samo resni interesenti pokličite popoldan na 528-016. • RAČUNALNIKI za začetnike in zahtevnejše, novi in rabljeni, z garancijo, brezplačna dostava, montaža, inštrukcije, programi, igre, staro za novo, od 18.000 SIT dalje. Tel. 066/645-818. • PRODAM Renault 11, rdeče barve 1.87, z dodatno opremo v brezhibnem stanju. Cena .>800 DEM. Info 61-743. • PRODAMO polovico hiše v Hrvatinih. Edini stanovalci, mirna lokacija. Tel.: 528-016 od 12. do 17.ure. • V NAJEM DAJEM frizerski salon na Ribiški 1. Javite se na tel.62-385 ali 62-380 od 20.ure dalje. • PRODAM dve zimski pnevmatiki z obroči vred za ŠKODO (155/14). Tel.: 64-62 -76 • KUPIMO stanovanje v Izoli do 65.000 DEM. Tel.: 63-241 *NUDIM varstvo za otroke v Izoli ali v Kopru, tel. 066 65-818 ali 282-074_________ _M/H¥ 1 izoiam Naskv mitgl, 6310 Izda, tel 066/600-010, fare 6004)15 Glavni in odg. ircciik: Drago Mslej / Oechsfva D. Mslej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K Bučar / Tehnični Ltedik Davorin Marc Tecftk izhaja v naklad2000izvodov, cena 100 Sit Zakžik/elektronskiprelom: GRAFRTUNE, doolzda leč.:600 - 010 / 5AM/LMANDRAC @ S-NET. NET * 51430 - 603 - 32431 / Trsk GRAHKA Glavna, Gažm NAPLAHTANI IZOLANI Izolska marina bržčas prihaja v roke Istrabenzu. Veliki boss je omagal. Danes se mnogim, ki so bili zaslepljeni, kažejo stvari v pravi luči. Pred leti, ko je podjetje Galeb, ki mu je poveljeval g. Orel, metalo lažno bleščavo in slepilo vse naokrog, so se obljube cedile kot med: "Zgradili bomo šolo, napravili bomo kanalizacijo, odprli bomo 600 delovnih mestiufL-Lzolani so bili prepričani, da se jim bliža zlata doba. Danes nekateri občani, še vedno na nekaj upajoči, sprašujejo (kot je to bilo na okrogli mizi o privezih) gospoda Kosmino, ki prevzema marino v svoje roke, če jim bo izpolnil tiste velike obljube, ki jim jih je dajal Galeb pred leti. Seveda, Istrabenz nima s temi obljubami nobene povezave in Izolani lahko samo požirjo zajetne knedeljne ob krepkem brisanju pod nosom. Za te prevarane občane javno sprašujem, z zahtevo po javnem odgovoru, sledeče: KAKO JE PRIŠLO OBČINSKO ZEMLJIŠČE NA OBMOČJU MARINE V PRIVATNO LAST, tisto zemljišče, ki gaje v devetdesetih letih g. Branko Mahne, kot predsednik občinskega IS, nezakonito prenesel v uporabo na Marinvest. Ter: ZAKAJ NI ŽUPANJA G: PEČANOVA NIČESAR STORILA, KO BI TO LAHKO, IN KO BI TO MORALA, DA BI OBČINA TEH ZEMLJIŠČ NE IZGUBILA. Odgovor bi moral od nekje priti, saj je v to hudodelstvo, poleg omenjene županje, posredno ali neposredno vpletena skoraj polovica sedanjega občinskega sveta. Frane Goljevšček ANTON PUŠČAVNIK SPET PREZRT V mesecu marcu letošnjega leta je občinski svet sprejel Proračun občine Izola za leto 1998. Kot član občinskega sveta sem že tretjo leto zapored predlagal, da se v proračunu občine Izola najdejo tudi sredstva za izolsko podeželje. Menim , da je potrebno kulturne spomenike v občini Izola obravnavati celovito, zato sem dal pobudo, da ta občina nameni sredstva tudi za nujna obnovitvena dela na cerkvi sv. Antona Puščavnika v Kortah, ki je za nas sakralni in kulturni večstoletni spomenik. Vendar tako kot doslej občina in županja nista našla razumevanja za podeželje - ravno nasprotno. Saj je bilo na občinskem svetu dodatno spretjeto, da se cerkvi sv. Marije Alietske že predvidena sredstva črtajo oziroma odvzamejo. Mora nam biti jasno, da država nam daje le toliko sredstev za obnovo prvorazrednih kulturnih spomenikov, kot jih daje sama občina v ta namen. (Kolikor prispeva občina, toliko prispeva država!). Zato menim, da imajo občani pravico izvedeti zakaj niso bila namenjena sredstva za obnovo cerkve sv. Antona Puščavnika. Enako pravico imajo občani izvedeti, komu so bila odobrena sredstva, katera so bila v proračunu namenjena za obnovo cerkve sv. Marije Alietske. Občinski svetnik Dušan Mejak jr K A % PRODAJA IN REZERVACIJA AVIO KART POtUPl 2J - 5 čekov brez obresti turistična TFOPjiBOD® - 7 čekov brez obresti (£)@[p[k ®fflOQO0 (2.maj) agencija trgovina igrač PON-PET is“-ir sob r-ir NOVA tal. ŠTEV. lel.Hai:066 6 46 ■ 747 / delovnibas:POH-PET ^-iFin 17^-iak0/SOB 1(f° - 12“ f pomicuE nina ^ IZOLA Ljubljanska 40, /e/. 066/646-225 POMLADNA KOLEKCIJA DOMAČE PRESTIŽNE MODNE HIŠE BUNNY ŽE PRI NINI, PO IZJEMNIH CENAH !!! VSE GOTOVINSKE NAKUPE ŠE VEDNO NAGRAJUJEMO Z 20 % POPUSTA ! ^Bodite drugačne, oblačite se pri NINI^ ŠE NEKAJ VPRAŠANJ O ŠOLI Izolani smo bili pred časom priča "dokončanju" nove osnovne šole z italijanskim učnim jezikom "Dante Alighieri" z veličastnim sprejemom dveh predsednikov sosednjih držav. Že nekaj mesecev je preteklo od tedaj, pa razen otvoritve, učenci še vedno obiskujejo staro osnovno šolo. Ali je bila predčasna otvoritev le politična promocija posameznika, ali iskrena želja ,da učenci začnejo s poukom čimprej v novih normalnih pogojih? Če pustimo ob strani stisko teh otrok in dejstvo, da nova šola sameva iz različnih vzrokov? še vedno ostaje odprto vprašanje financiranja tega objekta s strani države oziroma občine. Iz medijev sem izvedel za razne nepravilnosti (prejemanje podkupnine!), ki ga je pooblaščeni delavec Ministrstva za šolstvo in šport sprejemal (zahteval!) od različnih investitorjev in izvajalcev pri gradnji šolskih objektov v Sloveniji. Prav tako je državna Služba za proračunsko inšpekcijo ministrstva za finance ugotovila nepravilnosti pri gradnji OS "Dante Alighieri", ki bistveno kršijo pravice udeležencev na razpisu za izgradnjo te šole. Ob razpisnem projektu je bila storjena kršitev odredbe, v kateri je naročnik dogovarjal ceno po končanem roku za oddajo ponudb in v odnosu do ostalih dveh ponudnikov, ki sta bila v neenakopravnem položaju, dodatno kršil pravila razpisnega postopka. Zato javno sprašujem županjo: - kdo je predsednik gradbenega odbora za izgradnjo OS "Dante Alighieri", - kdo je sprejel sklep o naknadni spremembi (zvišanje) predračunske vrednosti, - ali je županja obravnavala te nepravilnosti in kakšne ukrepe je sprejela proti odgovorni osebi in kdaj bo to poročala občinskemu svetu, - koliko je predračunska vrednost novogradnje, koliko je doslej država poravnala svoje obveznosti, koliko občina, ter koliko neporavnanih obveznosti imata še država in občina, vključno s komunalnim prispevkom. V istem poročilu državne službe je ugotovitev, da Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti ni predložila poročila o porabi proračunskih sredstev ob koncu proračunskega leta. Zato javno sprašujem županjo: - ali je to poročilo obravnavala, - ali so bila proračunska sredstva nenamensko porabljena in za kakšne namene. Na seji občinskega sveta sem kot predsednik Nadzornega odbora poročal o nepravilnostih in nezakonitosti izplačil funkcionarjem. V razpravi, kije sledila, je član občinskega g. G. Siljan imel svoje izvajanje v italijanskem jeziku. Na mojo prošnjo, da se mi njegovo izvajanje prevede v slovenščino, zaradi lažjega razumevanja specifične tematike, sem bil grobo zavrnjen ter do prevoda ni prišlo na seji občinskega sveta niti pozneje. Menim , da je bila kršena moja ustavna pravica do uporabe materinega jezika v državi Sloveniji. Zato javno sprašujem županjo: - kako je zagotovljena enakopravnost obeh uradnih jezikov na dvojezičnem področju občine Izola, - kaj ste storila, da do tovrstnih zapletov ne bo več prišlo na sejah občinskega sveta, ter kdaj bo zagotovljen prevod v slovenščino. S spoštovanjem Marlon Kovačič 6310 Izola. Mislim, daje dovolj jasno navedeno za koga je pošta- seveda le tistim, ki imajo nekaj osnovne kulture in so pismeni. Na naši občini pa očitno delajo tudi taki, ki spadajo v kakšno drugo kategorijo! Ge. Jelki Morato Vatovec pošta namreč ni bila izročena! Pismo je namreč nekdo odprl in ga fotokopiral, saj soji izročili le fotokopije in ne originalov, kar je lepo razvidno iz mojega podpisa na dopisu. Ga. Jelka Morato Vatovec (si upam trditi) bo rade volje pokazala dopis vsem zainteresiranim tako, da se bo lahko vsak prepričal v to, da gre za fotokopijo. Gospo županjo in gospoda predsednika občinskega sveta pa vprašujem, če so te KGB-jevske metode kontroliranja pošte v Izoli redna praksa, gre tokrat za izjemo ali pa velja ta režim le za nekatere "izbrance" ? Z upanjem v to, da se g. Janez Janša še vedno moti, ko govori o udbomafiji vas pozdravljam. Ozvaldo Ivančič P.S. Tistemu, ki sije tako želel mojega originalnega podpisa naj povem, da bi ga lahko dobil tudi tako, da bi me osebno prosil zanj. Zagotavljam mu, da bi mu ga dal, tudi plačati mu ne bi bilo treba nič. SPOŠTOVANI GOSPODJE BORCI Pismo v 259. številki Mandrača ni bilo namenjeno vam. Izrazil sem nestrinjanje z razdelitvijo sredstev iz proračuna, ker menim, da bi občina (predlagatelj proračuna Županija, glede na njeno politično prepričanje), morala poskrbeti, za tiste, kateri so pomoči resnično potrebni - socialno ogrožene. Vaše pismo, pa me je utrdilo v prepričanju, da resnično niste, kot organizacija najbolj potrebni denaraja. Sami pravite, da plačujete dohodnino. Že samo dejstvo, da plačujete dohodnino, dokazuje, da vaši dohodki niso nizki. Ali mogoče veste, koliko Izolanov ne plačuje dohodnino, ker so njihovi dohodki tako nizki, da ne dosegajo praga, nad katerim se dohodnina plača ? Ali si lahko predstavljate, kako ti Izolani živijo ? j Glede na to, daje družba v preteklosti, poskrbela za vas, omogočila vam | je, da nimate stanovanjskih problemov, da ste socialno dobro situirani, menim, da lahko svojci primerno poskrbijo za pogrebe, saj sami v grob ne j boste ničesar s seboj nesli. Toraj naj za to poskrbi tisti, kateri bo v bodočnosti imel koristi - torej dediči. Nihče vam ne oporeka zaslug v času NOB ter se uprli okupatorju. Vsa čast vam. Tudi ime mojega starega očeta je zapisano na enem od spomenikov, ker mu je krogla izstreljena iz puške okupatorskega I (italianskega) vojaka, leta 1942, prekinila življenje. Vendar vseeno mislim, J da je družba za vas v preteklosti ustrezno poskrbela ter sedaj pomoči ne potrebujete, tako kot nekateri drugi Izolani. Sem proti temu, da bi ljudi delili na to, ali so bili borci ali pripadniki kakšne druge ločine, ter jim na podlagi tega dodelili pomoč. Prav tako kot vi med vojno, je tudi mnogo Izolanov izgubilo svoje zdravje za tekočim trakom po vojni v tovarnah (Delamaris, Mehanotehnika, Luka...) ter so odšli v pokoj bolani z nizkimi pokojninami (delo na tekočem traku ter v vodi pač ni bilo cenjeno, ter primerno plačano). Ali ti niso pomoči potrebni ? Kar se pa tiče nastale gospodarske situacije, pa ta ni posledica sedanjih odločitev, temveč zgrešenih odločitev v preteklosti. Posledice zgrešenih odločitev se pač pokažejo šele čez leta in desetletja. Drevo raste tako, kot smo ga posadili. V preteklosti pa ste tudi vi odločali, saj ste bila ena od družbenopolitičnih organizacij, v katerih se je odločalo in ste imeli na "sfere" zelo velik vpliv. Torej ste za nastalo situacijo soodgovorni. Sicer pa boste gesto županije, katera vam je dodelila sredstva itak poplačali ob volitvah ter jo podprli jeseni za županjo. P.S. Vse je le trgovina, daj - dam. Pa brez zamere. A.P. Jagodje ALI KGB ŠE ŽIVI V IZOLSKI OBČINI ? Višek nesramnosti, nevljudnosti, morda pa tudi kakšni elementi kaznivega dejanja. Samo še črne črte prek nezaželenega besedila so manjkale. Verjeli ali ne dragi občani in občanke Izole, dragi volivci in volivke kar bo spodaj napisanega seje res zgodilo leta gospodovega 1998, ko je že skoraj sedem let kar naj bi nekateri sestopili z oblasti. A glej ga zlomka nekaterim te stare vohljaške navade kar ne morejo iz kosti. Vse to si velja zapomniti do jeseni, ko bodo lokalne volitve. Pustimo ob strani politično usmeritev, tuje šlo za osnovne kulturne navade, za zasebnost. In kaj se je zgodilo boste vprašali, kar naj bi opravičevalo mojo jezo do "tistih konkretnih grešnikov" z občine? Zelo preprosto. Gospe Jelki Morato Vatovec sem poslal kratek dopis z nekaj mojimi članki o arhitekturnih ovirah v Izoli in še dva druga članka o okoljevarstvu v Izoli. Vsi ti članki so bili predhodno že objavljeni (Primorskih novicah, Mandrač in Vivi). Naj povem, da gospe Jelke Morato Vatovec pravzaprav ne poznam (če ne štejemo tega, da me je eno leto- v petem razredu osnovne šole- učila slovenščino). K temu, da sem ji poslal to pošto, meje vzpodbudil kratek članek-intervju v Primorskih novicah 10.marca 1998 (št,19/str.6-levo spodaj). Ker njenega naslova ne poznam in ker je šlo za bolj uraden dopis sem ji ga poslal na občino in sicer sem na kuverti navedel takle naslov: Občina Izola/ Občinski svet/ Ga. Morato Vatovec Jelka/ Sončno nabrežje 8/ POJASNILO ZA GOSPO ANGELICO DROLE Glede na to, da ste me obtožili, da sem vam ukradel denar, vam želim še enkrat povedati, da ste lagali. Gospa Drole, ko ste kupovali vaš krzneni plašč niste imeli dovolj denarja za plačilo. Dogovor med vami in lastnico trgovine je bil, da vam gospa naredi uslugo in vam takoj odšteje IVO. To, da niste plačali IVE, je razvidno tudi iz računa in zato vam vam je niso mogli povrniti. Na vaše vztrajanje, da račun ni v redu, je vaša nečakinja z računom odšla v trgovino v kateri ste kupili plašč in po vrnitvi vam je tudi ona razložila, da je račun v najlepšem redu, kar je tudi res. Čakal sem na vaše opravičilo, ker ste me pred tem zelo grdo napadla in tudi obrekovala pred sosedi. Namesto opravičila je sledil še en drzni napad po telefonu. Gospa Angelica, za vaš dolg, za katerega ste izjavili, da ga ne mislite poravnat, pa vam sporočam, da ravnajte po svoji vesti in se spomnite starega pregovora "Kot boš sejal, tako boš žel." Po vsem tem vas sprašujem, gospa Drole, kje je vaš ponos ? Kje je vaše dostojanstvo, da o poštenju niti ne govorimo ? Danilo seja občinskega sveta IZOLA VINSKA OBČINA To, daje izola precej vinska občina smo že velikokrat zapisali, tokrat pa lahko dodamo, da je dočakala tudi formalno potrditev tega spoznanja, čeprav ne v pomenu, ki smo ga navadno uporabljali v Mandraču. Gre namreč za to, da so občinski svetniki podprli predlog o vključitvi občine Izola v združenje občin kjer je razvito vinogradništvo. V združenju so občine z obeh strani meje z Italijo, pobudniki in glavni nosilci akcij pa so Brici oziroma občina Brda in njene sosede z druge strani meje. Če nič drugega sodelovanje v združenju pomeni vsaj prehitevanje ostale Slovenije pri povezovanju z evropo in njenimi lokalnimi skupnostmi, kar seveda zna pomagati pri dokončnem odločanju o vključevanju Slovenije v evropsko skupnost. Sicer pa so bili svetniki pri nadaljevanju 31. in pri 32. redni seji dokaj miroljubni in so brez velikih razprav sprejeli večino predlaganih gradiv. Pri sprejemanju odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je g. Jelka Morato Vatovec vprašala, kako to, da niso bila upoštevana stališča in pripombe z zborov krajanov. Županja je odgovorila, da so krajanom že na zborih razložili bistvo tega nadomestila in da so krajani to razumeli, zato v predlog ni bilo kaj vnašati ali spreminjati. Zanimivo je tudi, da je na vprašanje glede plačevanja nadomestila za objekte na vodi županja na kratko in jasno odgovorila, da se za te površine smatrajo tudi marine, pristanišča in pristaniške naprave, zato bo moral upravljalec marine plačati uporabo stavbnega zemljišča za pomole in druge objekte. Svetniki so v nadaljevanju poslali v 30 dnevno javno razpravo Pravilnik o pogojih in postopku prodaje poslovnih prostorov ter drugih stavb. Svetniki so še pozvali občane, naj se vključijo v to javno razpravo, vsa pojasnila in pripombe pa lahko oddajo na uradu za prostorsko pravne zadeve in splošno problematiko (Postojnska 7.). Občinski svet je brez posebnih ugovorov sprejel predlog pravilnika s katerim se spreminja oziroma dopolnjuje pravilnik o oddajanju poslovnih stavb in prostorov v najem. Bistvo dopolnitev je, da se bodo s to odločitvijo najemnine za poslovne prostore in stavbe znatno znižale (razen v 5. skupini), omogočeno pa bo tudi vračilo vloženih sredstev v ureditev poslovnega prostora pred dosedanjim 3 letnim moratorijem. Nekaj več razprave je bilo pri sklepanju o ukinitvi javnega dobra s katerim naj bi občinsko zemljišče in objekti ob Dvoriščni 20. dobili tudi možnost prodaje. Slišati je bilo svarila, da se lahko zgodi, da bo to vplivalo na prehodnost ulice in odnose med stanovalci, vendar so svetniki predlog le potrdili. Tudi sprejemanje zaključnega računa občine Izola je bilo hitro in razmeroma miroljubno, slišati pa je bilo celo pohvalo poslanke g. Morato Vatovec, kije izrazila zadovoljstvo, daje občina sodelovala pri nakupu bibliobusa, ki knjižnico približuje tudi podeželju. Seveda pa je treba o njenem prihodu krajane bolje obvestiti. V nadaljevanju so svetniki podprli soglasje osnovni šoli Vojke Šmuc za najetje posojila s katerim bodo v celoti obnovili kurilnico, sledila pa so vprašanja in odgovori delegatom. ODPRTO VSAK DAN od 7 -17 SOBOTA 9 -13 TRGOVSKA 4 / OBRTNA CONA / 6310 - IZOLA tel.: 066/ 646 - 608, 645 - 778 / fax: 066/ 645 - 779 AVTODELI - DODATNA OPREMA KAKOVOST IN UGODNA CENA • ZAVORNE ČELJUSTI Z 101 1.575 SIT •DISC PLOŠČICE Z 101 •LAMELASKLOPKE Z 101 •POTISNA PLOŠČA Z 101 •POTISNI LEŽAJ Z 101 •NIHALNA ROKA Z 101 SREČNO VOŽNJO IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE javna razprava o zdravstvu NOV ZDRAVSTVENI DOM a v- | H—' ' ji • -Bfiplf J* ..... tl . j Ali veste, da trenutno poteka javna razprava o strategiji osnovnega zdravstva v občini za naslednje desetletje ali še več? Čeprav je o njej razpravljal občinski svet, je bila na to temo že ena javna obravnava in čeprav so se politične stranke in strokovna javnost kar angažirali pa se vendarle zdi, daje razprava zelo ozko naravnana in skorajda ni slišati tistih, ki so doslej imeli največ povedati o pogojih osnovnega zdravstva v Izoli, to pa so predvsem uporabniki zdravstvenih uslug. Dejstvo je, da javne razprave niso več tisto kar so bile v obdobju krajevne samouprave, tudi udeležba na posvetih je velikokrat skromna, marsikdo ima občutek, da s svojim mnenjem ali stališčem ne more spremeniti ničesar. Pa ni vedno tako in prav priprava te strategije je lahko priložnost, da se v občini zares vsi dogovorimo o tem, kakšne vrste osnovno zdravstvo potrebujemo, kakšno smo pripravljeni vzdrževati in seveda dodatno tudi plačati. Pa tu ne gre le za nujnost gradnje novega zdravstvenega doma, kije menda že gotova stvar, pač pa tudi za organizacijo drugih služb, za preventivo v šolah in vrtcih, za skrb za socialno ogrožene in športnike ter še za marsikaj. V pripravah osnovnega gradiva o strategiji razvoja osnovnega zdravstva je sodelovala posebna komisija, ki jo je imenovala županja, vanjo pa so posamezne stranke imenovale člane, ki so v glavnem iz zdravniških vrst. Županja Breda Pečan je zatrdila, da je vztrajala na takšni, kvalificirani pripravi gradiva in tudi na podaljšanju javne razprave predvsem zato, da ne bi celotna akcija dajala vtisa nekakšnega predvolilnega obnašanja in da si želi, da bi se v reševanje te problematike vključili zares vsi zainteresirani občani. O tem, kako o tej problematiki razmišlja predstojnik Urada za družbene dejavnosti občine Izola, Miran Žlogar, pa si lahko preberete na sosednji strani. FERFOLJA RAZREŠEN - FERFOLJA IMENOVAN Na zadnji seji občinskega sveta smo bili priče nekoliko nenavadnemu glasovanju o razrešitvi direktorja zdravstvenega doma in o imenovanju novega direktorja. Nenavadno je predvsem to, da je šlo obakrat za isto osebo, dr. Marina Ferfoljo, ki tako ostaja na čelu izolskega zdravstvenega doma. Zakaj je prišlo do takšnega zapleta so svetniki izvedeli od strokovnih služb, novinarji pa po svojih kanalih. Doktor Ferfolja je namreč zaradi občutka, da je v iskanjih rešitev za zdravstveni dom dokaj osamljen in zaradi nekaterih težav v kolektivu ponudil odstop in o njem so svetniki seveda morali sklepati. Kasneje pa, ko se je prepričal, da v občini obstaja interes, da se zdravstveni dom, za katerega je v glavnem že pripravil finančne rešitve, zares zgradi in potem, ko se je resno začela pripravljati strategija razvoja osnovnega zdravstva pa seje odločil, da se bo le prijavil na razpis za novega direktorja. Svetniki so menili, daje treba direktorja, ki seje tako angažiral za čimboljše pogoje v zdravstvenem domu in za zagotavljanje denarja za novogradnjo (območje Agrarije in Komunale v soseščini) podpreti in mu omogočiti opravljanje direktorskih funkcij tudi v bodoče. ZDRAVNIK ZA ŠPORTNIKE, ODVISNIKE IN ŠE KAJ... Strategija osnovnega zdravstvenega varstva je te dni v javnem nastajanju. Čeprav so pri njeni pripravi sodelovali v glavnem strokovnjaki z zdravstvenega področja (kar je lahko tudi slabost) je za dokument, ki ga bo končno sprejemal občinski svet na eni od spomladanskih sej. O poteku javne razprave smo se pogovarjali z Miranom Žlogarjem, predstojnikom Uprave za družbene dejavnosti občine Izola. * Zakaj ste za podaljšanje javne razprave? * Predvsem je ta razprava pomembna zato, ker je področje zdravstvenega varstva zelo široko področje, saj gre za cel sistem ukrepov, ki jih moramo speljati v občini za kvaliteto življenja. Ne gre le za to, da bi bila zdravstvena dejavnost prepuščena zgolj zdravstvenim delavcem ampak gre za zdravstveno politiko, ki nam bo vsem življenje dvignila na višjo raven, primerljivo z drugimi državami v svetu. * Katere zdravstvene storitve pravzaprav zajema to osnovno zdravstvo? * Strategijo obravnavamo kot sistem ukrepov, kijih bomo izvajali na lokalni ravni. Gre za vse vrste ukrepov od prostorskega planiranja do komunalnih infrastrukturnih naprav, do cele vrste ukrepov na območju vzgoje za zdravo življenje. Že to pove, da zdravstveni doma, kjer se izvaja del ukrepov osnovnega zdravstva ni edini cilj, ki ga zasledujemo, pač pa gre za celo vrsto ukrepov v katerih sodelujejo tako ustanove kot posamezniki. * Torej ne gre le za splošnega zdravnika kot smo ga bili vajeni doslej? * Seveda. Radi bi naprimer videli, da bi zaživel projekt Zdravo mesto s katerim se začnejo izvajati posamezni programi že pri najmlajših. V vrtcih lahko začnemo z zdravo prehrano in nadaljujemo s projekti, ki pripeljejo do tega, da izvajamo urejeno in sistematično zdravstveno varstvo na šolah, gre za pomoč socialno ogroženim in ostarelim na domu, gre za celo vrsto ukrepov, ki naj bi ustvarili pogoje za udejstvovanje mladih v športu, gre za programe povezane z ustanovami, od osnovnih šol s šolskimi zdravstvenimi šolami do doma zdravja, kjer bi lahko nudili široko paleto najosnovnejših in specialističnih ponudb zdravstvenih storitev. * Nekatere od teh imamo že v izolski bolnišnici, sodijo pa v osnovno zdravstvo. Podvajanje ne bi bilo pametno? * Izola ima srečo bolnišnice, ki sodi na terciarno raven organiziranosti zdravstva v Sloveniji, gre pa tudi za to, da bi nekatere specialistične ambulante le ponudili v zdravstvenem domu. Gre za programe povezane z medicino športa, socialno medicino, področjem odvisnosti itd. Doslej nismo imeli pogojev dela, da bi to razvijali in zato te programe izvajajo v Kopru in Piranu. * Torej, če bi kdo predlagal, da imamo športnega zdravnika, zdravnika za socialno ogrožene, zdravnika za odvisnike ali enoto zdravstvenega doma v Kortah, potem je zdaj čas, da predlaga kaj takega? * Prav takšne pobude, kot jih omenjate, pa naj pridejo od ustanov ali posameznikov bodo dobrodošle pri dopolnjevanju tega dokumenta. Dokument, strategija razvoja, je na voljo vsem občanom, družbenim skupinam in ostalim tukaj na Uradu za družbene dejavnosti, kjer ga lahko dobijo, v miru preštudirajo in če imajo kakršnekoli pobude ali predloge bodo seveda dobrodošli. * Seveda hi takšne novosti občino nekaj stale. Je torej realno pričakovati takšne izboljšave osnovnega zdravstvenega varstva. * Seveda smo zainteresirani da dobimo dokument v katerem bi bile zapisane vse naše potrebe in želje saj je le na ta način mogoče stopiti v kontakt z državno zavarovalnico, ki te stvari financira in vsaj načelno imamo z njihove strani obljubo, da bomo te naše specifike uveljavili. Za tiste programe, ki so za našo majhno občino predragi pa se bomo morali dogovarjati, da bomo nekaj denarja prispevali tudi iz občinskega proračuna. VSI DIREKTORJI MARINVESTA Zadnje dni je dogajanje v zvezi z izolsko marino dobilo "krila", kot radi rečemo v novinarskem žargonu. Začelo se je z informacijo z nadzornega odbora Istrabenza, ki je odložil sklepanje o prevzemu večinskega deleža v Portingu, podjetju, ki je po sklepu občinskega sveta prevzelo upravljalske pravice nad marino od podjetja Marinvest, ki je (mimogrede povedano) bilo blokirano toliko časa, da je bilo treba poskrbeti za normalno poslovanje donosnega dela marine. Pri Istrabenzu so odlog utemeljili z nerazčiščenimi lastninskimi odnosi, le malo kasneje pa se je pokazalo, kaj naj bi to zares pomenilo. Poleg dosedanjega direktorja Marinvesta, Viljema Orla, ki mu je mandat menda iztekel 4. aprila, seje v javnosti in celo na nekaterih ustanovah (APP, banka, pošta) začel pojavljati še en direktor Marinvesta, oborožen z vsemi papirji in potrdilom, da ga je imenovala skupščina Marinvesta. Zadrega je bila najprej velika, potem pa so se začele stvari postavljati na svoje mesto. Direktor Viljem Orel je "novoimenovanega direktorja", Zorana Rogeljo, prijavil tožilstvu in v dogovoru z institucijami uredil, da so ostale pristojnosti v njegovih rokah. Konec tega tedna pa sta se zgodili kar dve skupščini: prva, ki je ponovno imenovala Viljema Orla za direktorja Marinvesta in druga, ki jo je sklical italijanski vlagatelj v podjetje Marina Izola, kjer naj bi bil formalno prisoten s polovičnim deležem, dejansko pa naj bi bil z manjšimi deleži prisoten še v Marinvestu in Ladjedelnici. Vendar v teh dveh primerih njegov delež ni takšen, da bi lahko o čemerkoli odločal brez dogovarjanja, zato v "legalnem" Marinvestu niso posebej zaskrbljeni. Po njihovem mnenju gre za to, da se je italijanski vlagatelj zbal tega, da bo z vstopom Istrabenza izgubil svoj položaj in vpliv v izolski marini, zato zdaj z različnimi oblikami pritiska skuša zase iztržiti čim višjo ceno za poplačilo njegovega vložka. Kako se bo ta manever končal bo seveda precej odvisno od sklepanja v nadzornem odboru Istrabenza, kjer so menda odločeni vztrajati pri sklepu o vstopu v projekt izolske marine. Natančnejša pojasnila pa bomo dobili od direktorja Marinvesta Viljema Orla ob koncu meseca, ko bomo z njim pripravili tudi daljši pogovor. IZJAVA ZA JAVNOST V zadevi ni bistvenih novosti. Projekt je dobil na zadnji seji nadzornega sveta Istrabenz d.d. pozitivno oceno. Zaradi zapletov, ki jih povzroča tuji partner, tudi z nelegalnimi prijemi, pa je treba za nekatera sporna vprašanja porabiti pač nekaj več časa. O teh zapletih se z Istrabenzom medsebojno obveščamo in se trudimo čimprej zaključiti medsebojna pogodbena razmerja. Vsa vprašanja povezana s prenosom upravljanja nad namensko luko med Marinvestom in Portingom, vključno z lastninskimi, so dokončno pogodbeno urejena, neodvisno od dogajanja na drugih ravneh in ni nobene ovire da bi Porting ne mogel čimprej na ustrezen način zaključiti tudi razmerja do občine Izola (sklenitev koncesijske pogodbe). Branko Mahne, direktor Najdete nas v prostorih ob Ladjedelnici, CANKARJEV DREVORED 23, kjer imamo na voljo pisano paleto barv in lakov. VSEM STRANKAM V ZADOVOLJSTVO, dostava na dom URNIK tel. 066/ 647 437 0d 7.00 - 13.00 in od 16.00 -19.00 GSM: 041/662 195 sobota 7.00 -13.00 ŠOLA - TUJEK V OKOLJU NAJMANJŠI ISO 9001 Da so še nekateri, ki se včasih ozrejo naokoli in jim ni vseeno v kakšnem okolju živimo dokazuje tudi tale prispevek, ki nam ga je poslala Petra iz Livad. V roke je vzela fotoaparat in posnela nekaj fotografij, ki dokazujejo, da bi z malo več korektnosti in dobre volje lahko naša okolica kazala bolj urejeno podobo. "Upam, da sem vsaj delno dopolnila vaš prispevek o Acquamegalomandiji v smeri od šole proti Jagodju," je na koncu zapisala Petra. r= i. » &-j i j ffc - Sr n " * ' Izvajalci del so čisto slučajno pod betonsko tribuno "pozabili" kraško jamo. Verjetno so upoštevali, daje okolica šole učno okolje. Trava in dobro rastoča robida nista šolski, parkirišče tudi ne, šolski so samo otroci Prijazni krajani so namesto golov na igrišče postavili kar svoje kovinske ljubljenčke Varna pešpot otrok do šole Ob drevesu je od prometnega znaka ostal le drog Pretekli teden je Jože Lorbek iz izolskega podjetja Anthron, ki je zaenkrat najmanjše podjetje v Sloveniji, ki je pridobilo certifikat ISO 9001, novinarjem predstavil lastne izdelke podjetja, ki izvozi okoli 90 odstotkov svoje proizvodnje. Se posebej vrvno zavoro DSD-25, ki jo je že patentiral v Evropi, v kratkem pa tudi v ZDA. Njihovi izdelki so prisotni v specializiranih nemških in francoskih katalogih jamarske in alpinistične opreme, uporabljata pa jih tudi nemška in švedska vojska, prizadeva pa si, da bi jih uporabljala tudi slovenska vojska, ki te izdelke le testira in jih nabavlja od tujih proizvajalcev, (kb) KDO |E OLEPŠAL OMARICE? Že pred časom so se tudi na izolskih ulicah pojavili preprosti plakati, ki so vzbudili pozornost mimoidočih z ponavadi iskrivimi, bistroumnimi, včasih pikrimi in ironičnimi gesli. Po mestu so malomarno polepljeni, na vsakem pa je podpis "Loesje". Marsikdo se je najbrž vprašal, kaj za vraga je ta reč in se nasmehnil ob kakšni duhoviti domislici. Četudi morda zgleda, da gre za kakšno podtalno organizacijo temu ni tako, saj je zadeva kar obsežno zastopana na straneh svetovnega spleta. Svoj home page imajo Loesje podružnice iz osemnajstih evropskih držav, med njimi pa seveda tudi slovenska. Najbolj množično pa so na internetovskih straneh zastopani Skandinvci, kjer je to gibanje izredno močno. Na slovenski strani pa najdemo na vprašanje kdo in kaj je Loesje takšen odgovor:" Beseda Loesje ( beri Lušje) je holandsko žensko ime (pri nas Lučka-'klik7), ki ima v Evropi že določen sloves pametne in razgledane deklice, ki piše zanimive misli in izreke in jih objavlja na plakatih. Tej deklici pa pomagajo številni prijatelji na razne načine, eden izmed načinov je tudi metoda pisanja izrekov, ki so nalašč napisani tako, da nas silijo v razmišljanje in nam vzbujajo pozornost s svojim pogledom na svet okrog nas." Omenjena metoda pisanja izrekov je podobna tisti družabni igrici, ko vsak od sodelujočih na list napiše eno besedo, potem se listi izmenjajo in vsakdo doda svojo besedo. Na koncu se lahko iz tega izcimi kaj zanimivega ali pa ne. Tu gre za zapisovanje misli udeležencev, ki se jim porodijo na osnovi nekaj naključnih asociacij, princip pa je zelo podoben prej opisanemu. Cilji Loesje Slovenija, ki ima svojo spletno stran na internetovskem naslovu ljubljanske univerze, pa so predvsem najti pri vsakem od nas čimveč pozitivne energije in jo usmeriti v ustvarjalnost, ki bo tudi drugim nekaj pozitivnega in zanimivega dala. Loesje zase pravi, da je zelo težaven otrok. Dvomi v kar vsi verjamejo, zanika splošno sprejete resnice, upira se avtoriteti, ne razume nasilja in ima rada vse, ki imajo koga radi. Tipična najstnica? No, ja, ne čisto, kajne. Če si šelite zadevo ogledati bolj od blizu pa skočite na naslov http:// kiss.uni-lj.si/k4fm0029/loesje/index.html. (kb) |NEWS Računovodske Storitve^ PAPIRNICA Zanesljivo, kakovostno in po ugodnih cenah vodimo knjige za S.P. in podjetja ‘fotokopiranje* MOROVA 25/D 6310 IZOLA, SIMONOV ZALIV, TEL / FAX 648 254> ■=»35* OOMMNVTUimi Istrska vrata 7, Izola, tel./fax: 066/ 646 553 ODDAJANJE PROSTOROV V NAJEM OBČINA IZOLA - Občinski svet Številka: 36345/95 Datum: 02.04.1998 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (UL RS, št. 72/93, 6/94 - Odločba US, 45/94 -Odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - Odločba US, 9/96 - Odločba US, 44/96 - Odločba US, 26/97, 70/97, 10/98) in 22. člena Statuta Občine Izola (Uradne objave št. 8/95) je Občinski svet Občine Izola, na svoji seji dne 02. aprila 1998 sprejel naslednji SKLEP L Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in prostorov v najem se bo na občinskem svetu obravnaval in sprejemal v dvofaznem postopku. Občinski svet je sprejel osnutek pravilnika iz 1. točke tega sklepa. Osnutek se predloži v 30 dnevno javno obravnavo. 3. Pozivamo zainteresirane občane, da se vključijo v javno obravnavo osnutka pravilnika. Pripombe ter predloge za dopolnitev ali spremembo pravilnika se dostavijo v roku iz 2. točke tega sklepa Uradu za premoženjsko pravne in splošne zadeve Občine Izola, Postojnska ulica št. 3. 4. Ta sklep velja takoj. Predsednik: Davorin Adler OSNUTEK Na podlagi 1. in 10. člena Zakona o poslovnih prostorih (Uradni list SRS, 18/74 in 34/88), 29.člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93,57/94,14/95 in 20/95 - odločba US, 9/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97, 10/98) ter 22. in 29. člena Statuta občine Izola (Uradne objave, št. 8/95), je Občinski svet na svoji seji dne______sprejel naslednji PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O ODDAJANJU POSLOVNIH STAVB IN POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM 1. člen 34. člen Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave, št. 13/95) se spremeni in pravilno glasi: " Občinski svet Občine Izola pooblasti župana-jo Občine Izola, da na predlog koncesionarja, izjemoma odda poslovni prostor v najem brez javnega razpisa, v naslednjih primerih: - če se mora dosedanji najemnik poslovnega prostora izseliti iz poslovnega prostora zaradi rušenja ali drugih urbanističnih razlogov; - če gre za začasno preselitev najemnika zaradi prenove ali rekonstrukcije; - če najemnik v stavbi, kjer že ima v najemu poslovni prostor, pridobi dodatne prostore, ki niso bili samostojna enota in samostojno tudi ne morejo funkcionirati; - če najemnik želi zamenjati prostor z drugim najemnikom; - če nadaljujejo z dejavnostjo najemnika ožji družinski člani; - če nadaljujejo z dejavnostjo najemnika delavci, ki so bili pri njem zaposleni vsaj dve leti nepretrgoma; - če poslovni prostor po dveh javnih natečajih ni bil oddan v najem; - če se oddaja poslovni prostor izvajalcem na področju družbenih dejavnosti." 2. člen Spremeni se 46. člen zgoraj citiranega pravilnika in se pravilno glasi: ” Pri določanju vrednosti poslovnega prostora se upoštevajo dodatne točke glede na namembnost poslovnega prostora določene pri oddaji oziroma sklepanju pogodbe. 1. skupina 5 točk 2. skupina 20 točk 3. skupina 40 točk 4. skupina 60 točk 5. skupina 100 točk Skupine namembnosti so naslednje: L SKUPINA - zdravstveno varstvo, javne službe in koncesionirana dejavnost - socialno varstvo - deficitarne dejavnosti (čevljarstvo, dežnikarstvo, domača in umetna obrt, urarstvo, dimnikarstvo in podobno) - neprofitne dejavnosti na področju kulture, izobraževanja in športa - organizacije, ki se financirajo iz proračuna občine Izola - garaže 2. SKUPINA - trgovine z neživilskimi in živilskimi proizvodi na drobno in za obrt, razen trgovin na podeželju, ki se uvrščajo v 1. skupino s 5 točkami - krojaštvo, - pralnice in likalnice, - skladišča, - pletilstvo, - frizerski saloni, - kozmetični saloni, -fitnes centri, - kemične čistilnice, - ključavničarstvo, - zlatarstvo, - mizarstvo, - tapetništvo, -kleparstvo, - steklarstvo, - elektro in vodoinštalaterstvo, - montiranje centralnega ogrevanja, -izdelovanje sobnega in stavbnega pohištva, - druge storitvene dejavnosti, ki niso naštete v 2,skupini 3. SKUPINA - proizvodne dejavnosti vseh vrst 4. SKUPINA - zdravstvo, kar ni dano v koncesijo - lekarne, kar ni dano v koncesijo - zobozdravstvo, kar ni dano v koncesijo 5. SKUPINA - gostinstvo, - kava bari, - kavarne, - banke, - zavarovalnice, - agencije, - slaščičarne, -okrepčevalnice, - predstavništva vseh vrst, 3. člen Zadnji stavek 4. odstavka 45. člena se dopolni tako, da se glasi: "Letno stopnjo najemnine, kije lahko diferencirana v razponu od 7,00 “o do 13,00 °o, odvisno od skupine namembnosti, določa upravljalec na podlagi sklepa župana-je. Župan-ja izda sklep na zahtevo najemnika, ki velja od njegove izdaje dalje." 4. člen Za tretjim odstavkom 53. člena pravilnika se doda nov stavek, ki se glasi: " Izjemoma sc lahko, na zahtevo najemnika, investicijski vložek, najemniku vrne pred iztekom triletnega moratorija, ki je določen za vračilo, če Odbor za okolje in prostor na predlog župana-je po proučitvi ugotovi, da je vračilo nujno potrebno zaradi gospodarskega in finančnega stanja najemnika." 5. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: Datum: Predsednik OS Davorin ADLER COMUNE Dl 1SOLA - Consiglio Numero: 363-45/95 Data: 02.04.1998 Visti 1'articolo 29 della Legge sulle autonomie locali (GU RS, nn. 72/93. 6/94 - Delibera CC, 45/94 - Delibera CC, 57/94, 14/95,20/95 - Delibera CC, 9/96 - Delibera CC, 44/96 - Delibera CC, 26/97, 70/97 e 10/98) e l'articolo 22 dello Statuta del Comune di Isola (FAU, n. 8/95), nella seduta del 2 aprile 1998 il Consiglio del Comune di Isola ha approvato la seguente DELIBERA 1 II Consiglio comunale vagliera e deliberera il Regolamento di modifica e integrazione al Regolamento sulfassegnazione in locazione di edifici e locali d'esercizio con 1'applicazione del procedimento bifase. 2 Il Consiglio comunale ha approvato la bozza del Regolamento di cui al punta 1 della presente Delibera. La bozza viene messa a pubblico dibattito per il periodo di 30 giomi. 3 I cittadini interessati sono chiamati a partecipare al pubblico dibattito della bozza di Regolamento. Le osservazioni e le proposte di integrazione o modificazione del Regolamento vanno inviate, entro il termine di cui al punta 2 della presente, allUfficio per gli affari giuridico - patrimoniali e generali del Comune di Isola, via Postumia n. 3. 4 La presente Delibera ha effetto immediato. Il Presidente Davorin Adler BOZZA Visti gli articoli 1 e 10 della Legge sugli edifici ed i locali d'esercizio (GU RSS, nn. 18/84 e 34/88), l'articolo 29 della Legge sulle autonomie locali (GU RS, nn. 72/93, 57/94, 14/95,20/95 -Delibera CC, 9/96 - Delibera CC, 44/96 - Delibera CC, 26/97,70/97 e 10/98) e gli articoli 22 e 29 dello Statuta del Comune di Isola (FAU, n. 8/95), nella sua seduta del___________il Consiglio del Comune di Isola ha approvato il seguente REGOLAMENTO DI MODIFICA E INTEGRAZIONE AL REGOLAMENTO SULLASSEGNAZIONE IN LOCAZIONE DI EDIFICI E LOCALI D ESERCIZIO Art. 1 L'articolo 34 del Regolamento sulfassegnazione in locazione di edifici e locali d'esercizio (Annunci Ufficiali, n. 13/95) e modificato e recita come segue: »Il Consiglio comunale autorizza il Sindaco del Comune di Isola ad assegnare, su proposta del concessionario, eccezionalmente il locale d'esercizio in locazione senza concorso pubblico, e precisamente nei seguenti časi: * se 1'attuale locatario deve sloggiare perche il locale e destinato a demolizione o per altri motivi di carattere urbanistico; * se si tratta di trasferimento temporaneo delfattivita dovuta al rinnovo o alla ristrutturazione del locale d'esercizio; * se 1'attuale locatario ottiene, nello stesso edificio, locali addizionali che non fungono e non potrebbero fungere da unita autonoma; * se il locatario desidera scambiare il locale con il locatario di un altro locale; * se 1’attivita delfattuale locatario viene intrapresa da un suo familiare; * se fattivita viene intrapresa dai dipendenti che siano stati impiegati presso il locatario per almeno due anni consecutivi; * se il locale viene assegnato in locazione agli esercenti di attivita sociali.« Art. 2 L’articolo 46 del Regolamento succitato e modificato e recita cosi come segue: »La determinazione del valore del locale d'esercizio procede in considerazione dei punti addizionali, relativi alla destinazione d'uso del locale d'esercizio stabilita al momenta di locazione ovvero della stipula del contratto. Gruppo I - 5 punti Gruppo II - 20 punti Gruppo III - 40 punti Gruppo IV - 60 punti Gruppo V -100 pinti I gruppi di destinazione d'uso dei locali d'esercizio sono i seguenti: GRUPPO I: * assistenza sanitaria - servizi pubblici e concessionati, * assistenza sociale, * attivita deficitarie (calzolai, riparazione di ombreili, artigianato locale e artistico, orologiai, spazzacamini e sim.), * attivita infruttifere nei settori della cultura, delfistruzione e dello šport, * organizzazioni fmanziate dal bilancio comunale, * autorimesse GRUPPO II: * vendita al dettaglio di articoli non alimentari e alimentari, artigianato - ad eccezione dei negozi ubicati nelle zone rurali, classificati nei gruppo I con 5 punti * sartorie, * lavanderie e stirerie, * magazzini, * fabbricazione di indumenti a maglia, * parrucchieri, * istituti di bellezza, * istituti per la cura del corpo (fitness), * pulitura a secco, * fabbri di banco, * orefici, * falegnami, * tappezzi, * lamieristi, * vetrai, * elettricisti e idraulici, * montaggio di sistemi di riscaldamento centrale, * fabbricazione di mobili e serramenti, * altre prestazioni non elencate nei gruppo II GRUPPO III: * tutti i tipi di attivita di produzione GRUPPO IV: * assistenza sanitaria - non concessionati, * farmacie - non concessionate, * studi odontoiatrici -non concessionati, GRUPPO V: * ristoranti, * bar, * caffe, * banche, * compagnie di assicurazioni, * agenzie, * pasticcerie, * tavole calde, * uffici di rappresentanza.« Art. 3 Uultima frasc del quarto comma delfarticolo 45 del Regolamento in oggetto e modificata e recita cosi come segue: »In base alfapposita delibera del Sindaco 1'amministratore del locale d’esercizio determina il tasso annuo del canone, il qualc puo variare, a seconda del gruppo di destinazione d'uso del locale, dal 7 % al 13 %. Il Sindaco rilascia la delibera su richiesta del locatario; il tasso commisurato vige a decorrere dal rilascio della delibera.« Art 4 Alla fine del terzo comma del 1’articolo 53 del Regolamento viene aggiunto il seguente testo: »Eccezionalmente fapporto degli investimenti puo essere restituito al locatario prima della seadenza della moratoria di tre anni; cio e possibile qualora, su proposta del Sindaco, il Comitato per i beni ambientali abbia esaminato il singolo caso e accertato che la restituzione e indispensabile a causa della situazione economica e fmanziaria del locatario.« Art. 5 II presente Regolamento entra in vigore 1'ottavo giomo successivo alla sua pubblicazione nei bollettino ufficiale. Numero: Data: Il Presidente Davorin Adler ODBOJKA Hoteli Simonov zaliv Izola Termo Lubnik 1:3 (-5,-13,11,-13) V zadnji tekmi rednega dela prvenstva v l.B ligi so maloštevilni gledalci videli nepričakovan poraz izolskih odbojkarjev, ki so tudi tokrat zaigrali oslabljeni, zaradi poškodbe ni igral Luka Slabe. Izolani so tekmo začeli slabo in nezbrano kar so gostje izkoristili in takoj prevzeli pobudo ter povedli 2:0 v nizih. V tretjem nizu so se Izolani nekoliko zbrali in uspel jim je preobrat. Niz so dobili, lepo pa je kazalo tudi naslednje nizu, saj so Izolani vodili že s 13:8 nato pa nepričakovano popustili in pustili Škofjeločanom, da so zbrali 7 točk zapored in nepričakovano osvojili niz in zasluženo zmagali v Izoli. Pri Izdanih je dobro zaigral Gasparini, zadnjič pa se pred izolskim občinstvo prdstavil trener in podajalec Oleg Pavljuk, ki se je vrnil domov. Odbojkarji Simonovega zaliva so z 12 doseženimi točkami končali na četrtem mestu, kar jim zagotavlja nastop v kvalifikacijah za enotno prvo ligo. O ocenah in možnostih v izolski odbojki si lahko nekaj več preberete na naslednji strani v kratkem pogovoru s predsednikom OK Hoteli Simonov zaliv, z Boškin Edvinom. ženske ŽOK Radio Morje : Bled II. 3:0 (3,5,9) SLOVO UKRAJINCA (9) Mateja Mekandel in Švara Manca. Tudi pogoji za delo so dokaj solidni, potrebovali bi le več terminov za treninge." ROKOMET Trebnje : Delmar 26:20 (13:9) odločilno kolo bo šele v soboto 19. aprila, v Izolo prihaja Gorenje, zmaga pa mora ostati v doma. Mlajše deklice prvakinje B državne V finalu državnega prvenstva v kategoriji mlajših deklic B so Izolanke z dvema zmagama prepričljivo osvojile naslov državnih prvakinj. Izolanke so na poti do finala najprej v predtekmovanju premagale vse primorske ekipe (Piran, Škofije, Mlinotest, N. Gorico). V polfinalu so na treh turnirjih z petimi zmagami in enim porazom izločile ekipi Kočevja in Žalca. V finalu sta najprej odigrali tekmo ekipi Celja in Seširja iz Škofje Loke. V zadnji tekmi, kije odločala o naslovu državnih prvakinj so se Izolanke pomerile z domačinkami iz Celja. Srečanje je bilo zelo napeto in negotovo, Izolanke pa so bile le boljše in zasluženo zjnagale. Dušanka Čuk je tako osvojila še en naslov državnih prvakinj. Organizator Športna šola Celje je nagradila tudi najboljše. Najboljša vratarka je bila vratarka Celja, najboljša strelka je bila Škofjeločanka, na-jbolša igralka finala pa je bila Izolanka Manuela Hrnjič. Za Izolovso naslov osvojile: Emili Grižon, Mateja Šviligoj, Manuela Hrnjič, Luana Poljšak, Ivana Posavac, Erika Skrlič, Neža Mitruševska, Danijela Ristič, Luana Grbec trener prof. Dušanka Čuk V lepi tekmi so bile Izoanke prepričljivo boljše in so z lahkoto ugnale nasprotno ekipo z Bleda. V tretjem nizu so priložnost v ekipi dobile tudi mlajše igralke, ki niso razočarale trenerja. Izolske odbojkarice so po končanem prvenstvu v tretji ligi zbrale 18 točk, kar jih uvršča na četrto oziroma peto mesto. To so bila tudi približna pričakovanja trenerja Gorana Jovičiča, ki je še dodal: "Zadovoljen sem z doseženim rezultatom, predvsem pa me veseli, da so punce igralsko napredovale.Pohvalil bi rad tri najbolj prizadevne odbojkarice, to so Raspor Sara, Trebanjci Izolanom niso dovolili nobenega presenečenja. V pravi prvenstveni tekmi so takoj povedli in vodili skozi vse srečanje. Izolani so odigrali povprečno tekmo, v kateri je bil še najboljši Mičovič z 8 zadetki. Tokrat je nekoliko manj golov prispeval Radosavljevič, ki je zadel le dvakrat. Pri Trebanjcih se je zelo izkazal vratar Torlo, ki je nanizal vrsto lepih obramb, med drugim je obranil tudi dve sedemmetrovki. Naslednje Pgl ni Prvenstva je skoraj konec, toda zadnji rezultati zopet pogrevajo misli o čudnem zaključku. Na lestvici res brez sprememb, (ali lahko Škofljica presenti Prevent ?) Toda Izolanom v Trebnjem ni uspelo. Kastelic je z ekipo (zopet premalo Izolanov) nezadovoljen. Preveč problemov, ki žal niso domena trenerja se nabira. Škoda bi bilo zapraviti in pretrgati ogoden niz. Ali so Radosavljeviča že prečitali, Glavač daleč od golov, Mičoviču se odpre vsako drugo tekmo. Vunjak in Vučinič nekje standardna, stali pa žal samo včasih, kar je vsekakor premalo. Če so heroji že utrujeni, bo do konca res vroče. Kratka prekinitev bo vsekakor dobrodošla. Prazniki naj bi prinesli tisto bistrost in zbranost, ki jo ekipa potrebuje v finišu. Tudi ves ostali "moving" je potreben, saj je včasih še bolj pomembno tisto kar se ne vidi. Časa ostaja malo, konec meseca bo vse na dlani, torej biti ali ne biti v 1. ligi. Dekleta so to rešila, toda razigravanju se žal ne morejo izogniti. Prvenstvo bi bilo neregularno pravijo "ta višji". Nekaj pa je le uspelo, odigrala se bosta dva turnirja (Maribor Kočevje) in vsaj nekaj denarja bo prihranjenega. Zopet bi lahko potarnali o premalo sredstvih, toda saj vemo, kdor z malim ni zadovoljen... Bolj moti in bega, da je še nekaj prvenstev za dokončati. Vse mlajše selekcije morajo odigrati zaključne turnirje. Z enim državnim naslovom, pa se lahko že pohvalimo. Mlajše deklice B so ga osvojile v Celju in napovedalo dobro žetev tudi letos, (nekoč bo potrebno spregovoriti tudi o tem kam gredo ta dekleta) Mlajše deklice B je sprejela Županja in ji čestitala k naslovu. Lepo bi bilo, da pride to kar v navado - tako klubu kot županji. Tako, Slovenija kar zavidaj nam. POD BELVEDERJEM NAMIZNI TENIS V petek, soboto in nedeljo je potekalo v Radencih 6. Mednarodno prvenstvo Republike Slovenije. V konkurenci devetih evropskih držav je za reprezentanco nastopila tudi Erika Jauševac in sicer v ekipnem delu za tretjo slovensko ekipo. Ekipa se je uvrstila od 9-12 mesta. V posameznem delu pa sta poleg Erike nastopila še Jana Ludvik in Iztok Jerman. To so bili tudi najmlajši udeleženci prvenstva, ki so prikazali zadovoljivo igro, kaj več pa trenutno ni bilo za pričakovati. NOGOMET Adria Fermaval: Avtoplus Korte 0:2 Kortežani so iz Mirna odšli kot zmagovalci. Po en gol v vsakem polčasu je bilo dovolj za zanesljivo zmago in nadaljevanje poti v tretjo ligo. Strelca za Korte sta bila Hajdin v 33. minuti in Skropeta v 70. minuti. V naslednjem kolu prihaja v Korte ekipa Rakeka, ki bi morala biti lahek plen za izkušene Kortežane. mladinci NK Korte : Jadran Dekani 0:0 Obe ekipi sta prikazali dobro igro v kateri so kljub vsem naporom manjkali le zadetki. Čeprav je bilo na obeh straneh nekaj možnosti za zadetek, se mreža le ni zatresla. Točka pomeni za mladince iz Kort izenačenje z z drugouvrščeno ekipo Ilirske Bistrice, kar je za kortežanske mladince velik uspeh. MNK Izola : Sava Šenčur 5:1 kadeti MNK Izola : Sava Šenčur 1:0 st. dečki MNK Izola : NK Koper 3:0 ml. dečki Tabor S: MNK Izola 0:0 cicibani MNK Izola : Ankaran 0:6 MNK Izola : Divača 2:0 Sežana : MNK Izola 4:1 KICKBOXING Dne 4.4. je v Ormožu potekal 1. turnir v light kontaktu za člane, katerega se v konkurenci 12 klubov udeležil tudi izolski klub KBV TAE KWON DO IZOLA. V kategoriji nad 89 kg sta izolske barve zastopala Lucijan Jurman in Aleš Loredan. Pri tem je bil Jurman uspešnejši in je osvojil 3. mesto, Loredan pa seje uvrstil takoj za njim. V kategorji do 63 kg je nastopal veteran Dalibor Malič , ki je klonil šele v polfinalu, na koncu pa je zasedel 3. mesto. Mladinec Miroslav Čančar je tokrat klonil že v prvem kolu, kar gre pripisati tudi nedavni poškodbi. Bolje je nastopil mladinec Bojan Homovec, ki je nastopil v kategoriji do 79 kg. Spet pa je najbolje nastopil Kristjan Tomšič tudi mladinec, kije v članski konkurenci do 69 kg. nizal zamago za zmago, ustavil ga je šele nasprotnik v finalu, tako daje Kristjan osvojil drugo mesto. AVTOMOBILIZEM Andrej Jereb drugi Andrej Jereb se je svojo novo Ibizo dobro odrezal na prvi dirki za državno prvenstvo. Zasedel je namreč skupno tretje mesto v točkovanju za državno prvestvo, v formuli dva pa je bil drugi. Andrej je letos menjal avto, moštvo - tekmuje za Petrol Racing Team, in sovoznika, sedaj je to Vinko Polončič. Nad svojimi odločitvami je zelo zadovoljen le avto oziroma avtomobilsko podvozje bo potrebno določenih prilagoditev, pravi Andrej, ki bo v letošnji sezoni bil trd boj Darkom Peljhanom. VLB ligi so prišli na konec s tekmovanjem v letošnji sezoni. No, konca ravno še ni, saj so se najboljši štirje v ligi uvrstili v kvalifikacije za l.A, po novem za enotno prvo ligo. To je uspelo tudi Izolanom, kar je dovoljšen razlog za pogovor s predsednikom OK Hoteli Simonov zaliv, z Boškin Edvinom. Zdaj je že čas za prve ocene sezone... Pred pričetkom sezone smo si zadali cilj, da se uvrstimo v prvo ligo, od koder smo lani izpadli. Vmes je prišlo do reorganizacije tekmovalnega sistema, cilj pa je ostal podoben - uvrstitev na mesto , ki vodi v razigravanje za vstop v enotno prvo ligo. Skozi vso prvenstvo smo igrali z zelo mlado ekipo, povrh vsega pa se nam je v sezoni kar trikrat poškodoval ključni igralec - Luka Slabe. No, kljub vsemu nam je uvrstitev na kvalifikacisjko mesto le uspela. Ob tem so igralsko napredovali mladi igralci: Gasparini, Toth, CeroicL Prav tile igralci pa bodo nosili glavno breme izolske odbojke v prihodnje. Zelo zadovoljni smo v klubu tudi z delom trenerja in podajalca Olega Pavljuka, ki je odigral pozitivno vlogo v mladem moštvu, poleg tega pa še izpolnil pričakovnja kluba. Možnosti v kvalifikacijah ? Nespametno je govoriti vnaprej, vendar v klubu ocenjujemo, da imamo brez Pavljuka in Slabeta precej manj možnosti za uvrstitev v enotno prvo ligo, saj je le treba priznati, da so ekipe v Sloveniji kar izenačene in precej močne. Borili se bomo po svojih močeh, obenem pa bo to zelo dobra šola za izolske mlade igralce. Tudi morebiten neuspeh v kvalifikacijah za nas ne bo tragičen, bomo pač sodelovali v drugo odbojkarski ligi in pripravljali ekipo za naslednje sezone. V klubu smo mnenja, da se na silo nič ne izplača. Kako ste v klubu zadovoljni z denarjem ? Zadovoljni smo z našim sponzorje, saj če ne bi bilo njega, bi bila tudi odbojka v Izoli na čisto drugem nivoju, morda je sploh ne bi bilo. V veliko pomoč pa so nam tudi nekateri manjši sponzorji kot so A banka, Slovenica, Cestno podjetje Koper, Uniem, Luka Koper in ostali. Kaj pa sredstva za delo z mlajšimi kategorijami ? Za delo z mladinskimi selekcijami skrbi država, ki pa namenja le toliko denarja, da z njim pokrijemo stroške najema telovadnice nekaj pa ostane še za skromno nadomestilo trenerju, ki se z mladimi ukvarja. Sistem ni ravno najbolj ustrezen, spominja pa bolj na financiranje kake rekreativne dejavnosti kot pa mlad. športa. Nov zakon o športu je le malo boljši, saj uspešnejšim klubom namenja nekaj več sredstev. Uspehov pa nam ne manjka, vzgojili smo najboljšega odbojkaša v Sloveniji (Čuturič), pa tudi sedaj imamo v klubu nekaj zelo nadarjenih fantov. priče umiranju centra za šport in rojevanju Centra za Kulturo, šport in prireditve. Na koga se odbojkarji obračate ? Kar se tiče članske ekipe se vse dogovarjamo s sponzorjem, kar se tiče mladinskega športa pa se še vedno pogovarjamo s Centrom za šport. Sicer pa je nesmiselno, da se moraš pri nekem zavodu boriti za tisto kar ti pripada. Najboljši je tisti zavod, ki ti da čimveč, ne glede nat kako je organiziran. Kakšne so perspektive izolske odbojke ? V klubu smo predlani in lani doživeli nek delni vrh, zato bi bilo razumljivo pričakovati kakšno navidezen padec v uspehih. Vendar je to varljivo na prvi pogled. Že sedaj namreč imamo zelo dobre mladince rase generacija kadetov, ki veliko obeta, tudi zanimanje za odbojko se povečuje, delati pa bomo pričeli že z 10 letnimi dečki kot po drugih klubih. Trener Drago Klepač dela samo z mladimi in to bo nedvomno obrodilo sadove. In to že kmalu čez leto ali dve. Kako je z lastništvom oziroma z uporabo prostorov ? Za nas je to vprašanje pomebno z vidika prostih terminov za trening v telovadnici v Livadah. Lastništvo teh objektov bi moralo biti od nekega cetralnega telesa, ki bi skrbelo za športne objekte. Na začetku je bil ZTKD, nato se je zgodil Center za šport, ZTKD je izumrl, rodila se je športna zveza, pravkar pa smo MARATONCI TEČEJO PRVI KROG tom>GXDj)3 Gledališko plesni maraton se je priče! s pogovorom z Sergejem Peljlt a no m, direktorjem PD G iz Nove Gorice in bivšim ministrom za kulturo. V pogovoru o delovanju gledališča, ki ga vodi ni pozabil omeniti, da so korenine tega gledališča pravzaprav v Slovenski Istri, saj je po razpadu prof esionalnega gledališča, ki je v petdesetih letih delovalo v ffimrPmJUt Kopru veliko igralcev in drugih gledališčnikov odšlo v Novo Gorico iQn Primorsko dramsko gledališče se je predstavilo tudi s pregledno razstavo fotografij, kostumov, skic in maket. Od blizu so samo predmeti, v soju gledaliških luči in v rokah igralcev pa oživijo in nas očarajo in začarajo. VABILO i «« isOtOjGjgs^nislMsod PRIMORSKI UTRIP, časopis za slovensko Obalo in zamejstvo in i7rfkndMhzr?f!rtr7rfLPrii^Tn^ Revija 2000, Ljubljana - VABITA na predstavitev knjige MEJNIKI SLOVENSKE ZGODOVINE, avtorja in zgodovinarja VLADA HABJANA ter POSVET O OBMEJNIH IN LASTNIŠKIH VPRAŠANJIH S HRVAŠKO V SLOVENSKI ISTRI, MATIČNA KNJIZNICAMZOLA jižnicTiz URA PRAVLJIC ki bo 15.aprila ob 17.00 uri v večnamenski dvorani pri osnovni šoli v Sečovljah 14.APRIL Linda NVOLFSGRUBER: TRIJE MAČKI IN MIŠEK Mejniki slovenske zgodovine so zgodovinski esej, ki želi pretehtati in prevrednotiti dosedanje poglede na slovensko zgodovino kot kavzalno nepovezan tok. To je prvo delo, ki ni napisano pod vplivom avstrijske ali drugih podobnih imperialistično tendencioznih šol, ki zanikajo obstoj avtonomnih ter podomačenih elmentov v našem prostoru, ki so tu imeli svojo identiteto in so delovali iz tega - in za ta življenski prostor. Od znamenite javne opredelitve Slovenije o priznavanju mej do tretjih držav nekdanje naše skupne domovine in meje med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo po stanju na dan 25.junija 1991, bo letos minilo že sedem let. Pogovori o obmejnih vprašanjih potekajo na diplomatski ravni, morda nekoliko predaleč od nas, ki tukaj živimo in delamo, zato bi radi slišali kakšne so uradne zahteve Slovenije, kaj bo z našimi zaselki ob Dragonji, kako bo z nekdanjo posestjo piranske občine na Savudrijskem polotoku, kako bomo ohranili celovitost Piranskega zaliva, da bi si zagotovili prost prehod na odprto morje. Vse to še pred vstopom v Evropsko unijo. V Sečovlje, ki so tako blizu in hkrati tako daleč od za zdaj še (ne)določene meje, smo povabili tudi predstavnike vlade, zunanjega ministrstva in diplomatske komisije za meje. Besedo o življenju ob meji, sožitju in čisto administrativnih težavah boste imeli tudi domačini zato še posebej vabljeni. Primorski utrip glavni in odgovorni urednik Franc Kranjc Urednik Revije 2000 Peter Kovačič Peršin /prevod iz italijanščine/ Pripoveduje Špela Pahor Vabimo Vas v času Velikonočnih praznikov z izbrano ponudbo pristnih primorskih jedi FUŽI Z DIVJAČINO, N|OKI Z IANČKOM, KONJSKI GOLAŽ, ŠUNKA V TESTU S HRENOM, ŽOLCA in še mnogo dobrot Dobrodoiši v izolski PARANGAL Sončno nabrežje 18,6310 Izola, tel.: 066/646 603 sreda, 8 aprila, ob 11.00 na OŠ Korte: LUTKOVNA PREDSTAVA Iz Pirana prihaja Društvo LUTKA s predstavo Pravljica o polomljeni lutki ki jo je zrežirala Mimica Emeršič. Mladi lutkarji že drugo leto zapored sodelujejo na Maratonu, zato se skupaj z njimi veselimo ponovnega srečanja. petek, lO. aprila, •b 20.00 KD IZOLA: GLEDALIŠKA PREDSTAVA Teater Gromki iz Ljubljane se na festivalu predstavlja s predstavo JE V GLAVI, v kateri igrajo Andrej MOROVIČ, Jana MENGER Rosana HRIBAR in Ivan PETERNELJ. Teater Gromki je mobilna gledališka skupina , ki goji občinstvu prijazen odrski eksperiment. Predstava JE V GLAVI skozi popolno odsotnost ustaljenih obnašalnih vzorcev duhovito reflektira določene, zelo konkretne aspekte medčloveških odnosov. Vstopnina: 800 Sit •b 21.00 : KLUBSKI VEČER Ponujamo vam glasbeno doživetje z rusko skupino IRA ROMA, ki jo sestavljata Irina in Aleksander Guščin Oba sta z vsem srcem zapisana glasbi, ruskim in ciganskim Teater Gromki: *jE V GLAVI >*, IIIIBIIMt,: *I,*M Bi!«, ... narodnim Guštinova iz ruske mesta s prebivalci, prej Kujbušev. Aleksander pesmim, prihajata Samare, 400.000 ki se je imenoval igra violino, Irina pa kitaro. V okviru večera bomo predstavili vsestranskega ustvarjalca Andreja Moroviča. Vstopnina:600 Sit. Obiskovalci gledališke predstave "Je v glavi" imajo brezplačen vstop sobota, 11. aprila, ob 11.00 SEMINAR Koreograf in plesni pedagog Corrado CANULLI iz Italije bo vodil seminar za plesalce. Od 11.00 do 11.45 bo seminar namenjen mlajšim plesalkam, od 11.45 do 13.00 pa starejšim. Vstopnina: 1.000 Sit, udeleženci Maratona 300 Sit. torek, 14. aprila, ob 10.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA Gledališka skupina BLEFERJI, Osnovne šole Lucija, gostuje na Osnovni šoli Piran s predstavo VIDEO KLUB. Mentor skupine je Manja Kubik, za režijo je poskrbel Primož Grešaka. petek, 17. aprila, ob 9.50, II JO in 12.15 GLED. PREDSTAVA Gledališka skupina NASA KABINET iz Ljubljane gostuje na Maratonu s predstavo ROCK & ROLL KASKADER. Avtor besedila in režiserje Matjaž Javšnik. Komedija Rock'n'roll kaskader govori o dvojniku resnične rock'n'roll zvezde, ki namesto nje opravlja najbolj umazana in kočljiva dela. Medtem, ko se pravi zvednik sonči na Sejšelih, se kaskader poti v fitnesu, zagovarja na sodišču.... Vstopnina: 350 Sit ob 19.00 GIEIIAL1ŠKA PREDSTAVA Mestni oder, ki deluje v okviru ZKD MO Koper, se na festivalu predstavlja s predstavo Arthurja Schnitzlerja VRTILJAK Predstava ponuja v desetih slikah variacije srečanja med moškim in žensko Tekst je priredil in zrežiral Primož Bebler. Vstopnina: 500 Sit potek, 1 7. uprilu ob 21 JO Vlaona - PREDSTAVA & KONCERT Gledališka skupina KUD France Prešeren iz Ljubljane se predstavlja s predstavo ZID, ki vsakič znova nastaja po principu avtoimprovizacije. Posamezne situacije narekuje literarna predloga Jamesa Saundersa THE VVALL, ki sporoča, da je človek ujet v vzorce obnapanja, ki mu jih narekuje družba, zato so medčloveški odnosi vse bolj Gledališče STEPS, ki bo prihodnje leto praznovalo svojo petnajstletnico delovanja,se z gledališčem spoznava preko improvizacij. Njihova predloga je scenarij, ki ga režiserka Zvonka Radojevič napiše za vsak nastop, igralci pa se potem v improvizaciji poigravajo z liki, odnosi, situacijami.. Značilnost Gledališča STEPS je, da na zabaven način govori o zelo resnih stvareh. Po predstavah bo nastopila glasbena skupina BEAT LESS. ki igra rythm & blues. Vstopnina 1.000 Sit soboto, 18. aprila, •h II.(Min ob 11.0(1 SEMINAR Gledališki igralec, režiser, tekstopisec Andrej Rozman ROZA bo vodil seminar o gledališki improvizaciji od 11.00 do 13.00. Dramaturg Miha Trefalt pa bo od 14.00 do 17.00 predstavil osnove dramaturgije. Seminarja sta namenjena igralcem, mentorjem in režiserjem. «b 17.00 LUTKOVNA PREDSTAVA Naše najmlajše bo razveselilo Lutkovno gledališče Maribor, ki bo uprizorilo pravljico PEPELKA. Resnica, dobrosrčnost, prijaznost, ljubezen do staršev, narave in živali so vrednote, ki v pravljici zlahka obračunajo z lažjo, hinavščino, izkoriščanjem, podcenjevanjem, pohlepom in z vsemi drugimi grdobijami. Tako je v pravljicah vedno bilo in je zato tudi v Pepelki. Vstopnina: 400 Sit nedelja, 19. aprila, ob 18.00 KD Korte GLEDALIŠKA PREDSTAVA Iz Kanade prihaja gledališka skupina Slovenskega narodnega doma LIPA PARK ki bo zaigrala veseloigro NAROČENA ZMEŠNJAVA Člani dramske skupine so prišli v Kanado pred več kot tridesetmi leti. Z gledališčem se ukvarjajo zato, da ohranjajo slovenski jezik in s tem slovensko kulturo.Na Maratonu bodo predstavili veseloigro Noročena zmešnjava. Prost vstop, ob 20.00 KD Izola: GLEDALIŠKA PREDSTAVA Tržaško gledališče SIPARIO APERTO se predstavlja s komedijo SOVRAŽNIK ŽENSK, ki jo je zrežiral Silvio Petean.Briljantna komedija, ki na ironičen in humorističen način predstavi odnose med žensko in moškim. Predstavo je na Maraton pripeljala Skupnost Italijanov Izola. Vstopnina: 600 Sit. ponocteljek, 20. storila, ob I I .OO KD Izida: GLEDALIŠKA PREDSTAVA Gledališka skuupina Bleferji OŠ Lucija bo za učence OŠ Livade odigrala predstavo VIDEO KLUB. Mladi igralci so na posrečen način in izredno igralsko kreativnostjo postavili na oder sodoben tekst mladega avtorja, Gorana Gluviča. Vstopnina 200 Sit. torek, 21 .aprila , ob 9JO KD Izola; GLEDALIŠKA PREDSTAArA Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo uprizorilo gledališko predstavo PETER IN VOLK, ki je nastala po glasbenem. V predstavi igra Franko Korošec in najpogumnejši gledalci. Vstopnina 300 Sit. ob I8J0 GLEDALIŠKA PREDSTAVA Srednješolska skupina GIMPY iz Pirana bo uprizorila tekst Gorana Gluviča VIDEO KLUB. Skupino vodi Lada Tancer. Igra Video klub je kritika sodobne civilizacije, ki z negiranjem enega sporočilnega medija in totalno uporabo drugega, vodi v absurd. Zato lahko rečemo, da je predstava gledališka metafora za n§š tukaj in zdaj. ob 20JO GLEDALIŠKA PREDSTAVA Gledališče LABIRINT iz Ljubljane nam bo s senčnimi lutkami odigralo predstavo MINOTAVER, ki jo je zrežiral Saša Jovanovič. Zgodbo o Minotavru, ki očara s prelestnim glasom Atenskega dekleta, vodi žrtve skozi labirint na prostos. Vstopnina:500 Sit sreda,22. aprila, ob ISJO KD Izola: BALETNA PREDSTAVA Baletna šola Pirouette iz Izole bo pod koreografskim vodstvom Višnje Toškan premierno odplesala baletno predstavo z naslovom PARADA MASK V predstavi pleše 30 baletk, ki bodo v zanimivih kostumih pričarale pravo četrtek, 23. aprila, oK 18.00 KD Izola: PESNIŠKI VEEER.RAN knjige: Gledališče STEPS bo predstavilo pesmi iz nove pesniške zbirke z naslovom VMES in avtorico Ines Cergol Bavčar. Prost vstop Svetloba podobe/ Gledam rdeče / ko zavesa pade teater prestopa / lastne meje / kot vesoljsko dihanje v večnih menjavah / z odra stopi / igralec / v praznino gledalec / v ničti čas / odhaja / gledam rdeče / vse dlje si svetloba / ki uhaja četrtek, 23. aprila ob 20.00 KD Izola: GLEDALIŠKA PREDSTAVA Mladinsko gledališče iz Ljubljane bo uprizorilo predstavo BUTTERENDFLY, ki jo je zrežiral Matjaž Pograjc. Vstopnina: 1.500 Sit redna prodaja, 1.300 Sit predprodaja petek, 21. aprila, ob) U 1.00 OŠ Dušam Bordon: GLEDALIŠKE V ŠOLI Gledališka skupina Faloti Osnovne šole Dušan Bordon iz Kopra bo na šoli premierno uprizorilo predstavo FESTIVAL ROPOTULJ, LONCEV IN ZVONCEV Mentoija : Primož Grešak in Vesna Jugovac. ob 20.00 KIL Izola: PLESNA PREDSTAVA Letošnji festival bomo zaokrožili s plesnim večerom na katerem bodo nastopili plesalci Plesne Šole URŠKA iz Kopra, ki delujejo pod koreografskim vodstvom Siniše Bukinca. Iz Italije prihaja Plesna skupina ARTEFFETTO s plesno predstavo Memorie aggredite.Iz Ljubljane pa prihaja Plesni studio INTAKT, ki bo predstavil Faričevo koreografijo ANGELI IN KOKOŠI, Mia Keinanen pa ČUDNO PESEM Ob tej priložnosti bo predstavljen tudi video NOSOROG V KATEDRALI, ki ga je zrežiral Simon Obleščak, za koreografijo je poskrbela Tanja Skok, glasbo pa je prispevala skupina Terra mistica. Vstopnina: 500 Sit soboto, 25. aprila, ob 18.00 KD) Korte:: GLEDALIŠKA PREDSTAVA Igralska skupina Drežnica se predstavlja z veseloigro ZAKONCI STAVKAJO.Zgodba se plete okrog nove natakarice Hance, ki prepeva brezbožne pesmi in zapeljuje poročene moške. Igro zaplete gospa županja. Privoščite si popoldan z nasmehom in oglejte si predstavo. Prost vstop. SMMMS IMSMiM marve:e V četrtek, 16. aprila ob 17.00 in 18.30 v Kulturnem domu Izola SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV. RAZSTAVE GALERIJA ALGA IZOLA slike razstavlja Eda BIRSA Galerija je odprta vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. V nedeljo je galerija zaprta, v soboto pa je odprta od 10.00 do 12.00. Tel. 648 439. mediteran festival ASH PLANT POGLED NAZAJ S petkovim koncertom irsko danske skupine Ash plant se je končala zimska sezona Mediteran festivala, ki je postregla z nekaj izvrstnimi nastopi. V prijetnem ambientu Pod Belvederjem in v izolskem kulturnem domu smo videli in slišali izvrstno romsko pevko DŽANSEVER, neverjetne Švede Hoven Droven, presenetljive madžarske bluesmane MOODY SHOES, šansonjerskega Muharema Serbezovskega in končno Ash Plant, irsko dansko skupino, ki je dan kasneje napolnila ljubljanski Cankarjev dom, pri nas pa je šla "skozi" s kakšnimi petdesetimi poslušalci. Skupaj smo naredili za kakšnih 2.000 DEM izgube, drugače pa smo še živi. Hvala tistim brez katerih bi nas pobralo že prej: SEVER MUZIKALIJE, Gostilna RIBIČ, POD BELVEDERJEM, Hotel MARINA in še kdo. ki ga ne smemo imenovati. POGLED NAPREJ Pripravljen je okvirni program poletnega Mediterana, ki se bo letos še dogajal na Manziolijevem trgu. Ponudba je še bogatejša od lanske in zato tudi toliko "težja". Iz turistične takse je predvidenega nekaj občinskega denarja, organizatorji pa čakamo na odgovor direktorja Droge, g. Čačoviča, ki je dobil ponudbo za sponzoriranje prireditve, saj bi na ta način Droga lahko veliko bolj prijazno prišla v našo občino. Sicer pa se bo začelo 26. junija z nenavadnim triom iz Blorusije, ki se imenuje TROICA, že naslednji dan pridejo glasni Irci K-pasa. potem pa sledi najtežji udarec z ekstravagantnim Mehičanom iz Los Angelesa, ki se imenuje EL - Vez, skupaj s skupino pa igrajo glasbo, da ti hlače pobere. In že naslednji dan najboljša Madžarska romska skupina Ando Drom. Potem se bo do konca avgusta zvrstilo še 16 nastopov o katerih bomo podrobneje zapisali v naslednjih številkah, zaenkrat pa naj izdamo le nekaj atraktivnih imen: N'JAVA (Madagaskar), Laiko Felix (Vojvodina), SKA GROOVE itd. galerija INSULA SILVESTER PLOTAJS SICO GALERIJA INSULA je odprt od 9. do 14. In od 17. do irta lo 19. ure ob >oboUh od 10. do 13. ure ob nedeljah in ponedeljkih je galerija uprta KONCERTI V ITALIJI ROTOTOM ZOPPOLA Dl PORDENONE Tel. 0434 56 12 86, Fax.: 56 12 89 Nedelja 19.4. OZRIC TENTACLES (GB) Četrtek. 23.4. ELIO E LE STORIE TEŠE Nedelja 10. 5. MASSIVE ATTACK Petek, 15.5JSIARTIN BARRE(Jethro Tuli) Sobota 23.5. Sud Sound System (GB) VELVET ROCK KLUB Caias di Aviano S Četrtek, 23.4. MURPHVS LAW MAONA Sobota, 11. aprila ob 21. 00 VLADO KRESLIN & HANS THEESINK za soboto 18.aprila napovedujemo skupino IDOLI IT ERVISIRANJE IN POPRAVILO. UPLINJAČEV TER DOBAVA IN MONTAŽA ATESTIRANIH VLEČNIH KLJUK ZA VSE VRSTE OSERNIH IN KOMBINIRANIH VOZIL OGLASITE SE NA PREMRLOVI 8 V IZOLI, tel. 066/ 645 707 KRIMINALIJE Pomlad je zdaj tudi koledarsko dobro potrjena in počasi odvijajo dobre stare nasade tistih manj redoljubnih občanov in tujcev. In keot da pomlad ni dovolj je tukaj a nov pokojninski zakon, čudno financiranje SLS, ki bi mu skoraj nasedla tudi izolska občina, pa ozonska luknja nad Evropo in a kaj. a sreča, da ni bilo polne lune, ker potem res ne bi bilo za vzdr at. ČUDNO NENAVADNE NESREČE Moški je prišel na policijsko postajo prijaviti poškodbo svojega vozila, ki naj bi ga neznanec poškodoval na parkirišču. Dečki so si stvar pobliže ogledali in ugotovili, da je zgodba malo za lase privlečena, kasneje pa so ugotovili, da je možakar povzročil prometno nesrečo med Šaredom in Izolo in ter pobegnil z mesta nesreča. Scenarij niti ni bil slab, le zaključek bo v režiji sodnika za prekrške. Poleg še štirih lažjih in ene težje nesreče so dečki ta teden obravnavali še nesrečo s traktorjem. Voznik je namreč nenamerno zapeljal pod cesto. Njega so oddali v oskrbo izolski bolnišnici, traktor pa sorodnikom. RAD IMA ZGOŠČENKE Kot so dečki zapisali v svojem poročilu je ne neznanec izkoristil rekreacijo voznice in iz avtomobila ukradel avtoradijo in predvajalnih zgoščenk (po slovensko: CD player). Seveda ga policaji vztrajno iščejo (čisto nič rekreacijsko). ŠLO JE KOT PO OLJU Očitno je imel blažen mir neznanec, ki je pred stanovanjsko hišo ukradel večjo kamnito posodo, kakršne so nekoč uporabljali za hranjenje olja. Glede na to, da je takšen predmed običajno zelo težek in neroden za prevažanje se je neznani zbiratelj na podvig očitno dobro pripravil. TRI INFORMACIJE ENA VSEBINA Dečki so prejeli tri obvestila: A. Moški leži v parkiranem avtomobilu in kaže na bolezen. B. Moški visi iz vozila in kaže na slabost. C. Kolesar hodi po cesti in potiska kolo v CIK - CAK verziji. In kaj imajo obvestila skupnega? Vsi trije so bili močno alkoholizirani, pomagala pa jim je domača oskrba in takoimenovana »kisla župa«. MI GA PA ŽINGAMO Izolski jezdeci apokalipse so pripravili fešto na domu enega od njih in se tako veseljaško sprli, daje prišel sosed, potem so prišli policaji, nadaljevanja informacije pa nimamo. Tudi v gostilnah je precej veselo in dečki imajo polno beležnico imen, ki jih bo kmalu prejel tudi sodnik za prekrške. NEMEC SE JE IZGUBIL Pravzaprav gre za zelo lepega in prestrašenega nemškega ovčarja, ki se je izgubil v Cetorah. Ce ga pogrešate pokličite na telefon 68 - 532. LIVADERING ODPRT Znana južna obvoznica, cesta ki povezuje Jagodje in Livade je že dokončana, izvajalci morajo opraviti le še nekatera urejevalna dela in seveda dobiti vsa potrebna dovoljenja, potem pa se dirkalna sezona lahko začne. Tako se vsaj zdi glede na to, daje že zdaj, ko cesta še ni odprta, pravi raj za tiste, ki radi pritisnejo na plin. Cesta očitno ne bo le avtodrom, saj si jo že zdaj enakopravno delijo avtomobilisti, motoristi, skuteristi, mopedisti in celo rolkarji in skejterji, kar bi bilo še najmanj nevarno, če na cesti ne bi bili vsi naenkrat. Upravljalec ceste bo seveda poskrbel za ustrezne omejitve hitrosti, vendar je že zdaj bolj ali manj jasno, da brez dokaj redne kontrole ne bo šlo. Seveda pa je na tako ravnem in preglednem odseku izvajanje kontrole zelo otežkočeno, saj bo prisotnost policajev opazna že na daleč. Pa menda ja ne bo treba že ob otvoritvi razmišljati o postavitvi hitrostnih ovir? NOVE KAZNI VELJAJO Novi Zakon o varnosti cestnega prometa , ki so na v četrtek Ž.aprila sprejeli poslanci DZ prinaša bistveno ostrejše kazni in kazenske ukrepe, kot smo jih bili vajeni doslej. Kakšen bo njegov učinek na prometno varnost pri nas bo pokazal čas, dejstvo pa je, da bo odslej vsak prekršek kršilecem krepko stanjšal denarnico. Hkrati pa novi zakon uvaja sistem kazenskih točk, ki ga nekatere države, kot so denimo skandinavske države ali Avstalija, že poznajo. Voznik, ki bo v dveh letih nabral 18 kazenskih točk ali storil izrazito težak prekršek, bo moral znova opravljati vozniški izpit. Po tem bo imel dve leti status voznika začetnika, za katerega veljajo posebne določbe. Tako naprimer za začetnika zadostuje le 7 kazenskih točk v dveh letih, da mora ponovno opravljati vozniški izpit. Kazenske točke so predvidene za hujše prekrške kot so prekoračitev hitrosti za več kot 30 km/h v naselju oziroma za več kot 40 km/h zunaj naselja, prehitevanje v škarje, v predorih ali na prehodih za pešce, hujše kršitve pravil vožnje v križiščih, vožnja čez železniške tire ob spuščanju zapornic, neprimerna vožnja mimo ustavljenih vozil za prevoz otrok, neupoštevanje posebnih svetlobnih znakov, pobegi s kraja prometne nesreče ter prisotnost mamil oziroma prekomerna prisotnost alkohola v krvi voznika. Se nekaj primerov kazni: - vožnja brez prižganih zasenčenih luči podnevi 10.000 SIT; - varnostni pas (obvezno je pripenjanje na vseh sedežih) 10.000 SIT - prekoračitev hitrosti do 10 km /h v naselju in do 20 km/h izven naselja 5.000 tolarjev, - prekoračitev hitrosti za več kot 30 km7h v naselju in za več kot 40 km/h izven naselja najmanj 45.000 SIT in 3 do 5 kazenskih točk - do 0,5 g alkohola na kg krvi, če voznik kaže znake nezanesljivega ravnanja najmanj 20.000 tolarjev in 1 do 2 kazenski točki; □ od 0,51 do 1,1 g alkohola na kg najmanj 35.000 tolarjev in 2 do 5 kazenskih točk; □ nad 1,11 g alkohola na kg krvi najmanj 90.000 tolarjev in 5 do 7 kazenskih točk ali kazen zapora in 5 do 7 kazenskih točk; □ vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo najmanj 90.000 tolarjev in 5 do 7 kazenskih točk ali kazen zapora in 5 do 7 kazenskih točk. Ob tem velja povedati, da se ob plačilu kazni na kraju prekrška ali v roku, predvidenem za ugovor, plača le polovico izrečene denarne kazni. Zakon predvideva še nekaj drugih sprememb o katerih bomo še pisali. NEPRIJAZNI PLOČNIK Pred dnevi nas je nek Izolan opozoril na tale pločnik pri izhodu s parkirišča nasproti izolskega stadiona. Povedal je, da se tod ponavadi sprehaja z otroškim vozičkom (pa ne le on) in če želi na pločnik mora z vozičkom na cesto, kar seveda ni ravno varno. Pločnik je namreč dvignjen ob prehodu za pešče, znižan pa s cestne strani. Kot pa je verjetno marsikomu, ki hodi tam mimo, znano, stvar ni od včeraj. Takole je že kar nekaj let. "Pločnik je bil na ta način urejen ob gradnji stadiona, saj je bilo mišljeno, da bo tam prehod proti stadionu. Potem se je to spremenilo, vendar je ta rampa ostala. Sicer pa je znano, da je v Izoli podobnih situacij kar precej, vendar poskušamo to popravljati. Tudi ta del pločnika pred stadionom sem si že ogledoval, vendar zaenkrat še ni prišel na vrsto. Sicer pa vsako leto postavimo vsaj dvajset novih ramp, torej znižamo robove pločnikov.To ponavadi naredimo, ko se izvajajo kakšna cestna gradbena dela," nam je povedal Martin Podbreznik, predstojnik Urada za komunalni razvoj Občine Izola, ki nam je tudi zatrdil, da bodo poskušali čimprej urediti tudi ta pločnik, tako, da bo sprehajalcem prijazen.(kb) IZ fiMBCJLfiNTE PREDSTAVITEV FIZIOTERAPEVTSKE AMBULANTE V ZDRAVSTVENEM DOMU IZOLA Zaradi vse večje potrebe po fizioterapevtskih storitvah, so se v vodstvu Zdravstvenega doma Izola pred leti odločili, da ponudijo zavarovancem tudi to dejavnost. Do takrat so za tovrstno terapijo pacienti morali v bolnišnico, v zdravilišča na obali, omejeno število ur pa sta bili na razpolago fizioterapevtki v Domu upokojencev. Danes imamo v Zdravstvenem domu dve fizioterapevtki, ki vsak dan sprejemata paciente. Fizioterapevtska služba je za to dejavnost dobro opremljena, saj ima vse potrebne aparature in pripomočke. Tako poskrbimo za paciente, ki so bili poškodovani in potrebujejo najrazličnejše vrste razgibavanj. Izvajamo protibolečinsko terapijo, terapijo z ultrazvokom, laserjem, trakcijo hrbtenice v vratnem in krifnem delu, elektrostimulacijo, krio terapijo (ohlajevanje) ter obsevanje z ultraviolično in infrardečo lučjo. Imamo še inhalacijsko terapijo z dihalnimi vajami in vibracijsko masažo prsnega koša. V zadnjem času se pojavlja povečana potreba po učenju vaj za preprečevanje ali izboljšanje grde in nepravilne drže. Paciente, ki jih potrebujejo, učimo vaje individualno, če tako predpiše osebni zdravnik (največkrat pediater). Veliko časa porabimo za individualne vaje pri degenerativnih spremembah lokomotornega aparata pri odraslih, saj ti predstavljajo kar 65% vseh pacientov, ki prihajajo k nam. Za vse vrste terapij mora osebni zdravnik ali spacialist pacientu napisati napotnico, s katero se oglasi osebno ali po telefonu, da lahko dobi datum in uro terapije. BOLNIK JE ČLOVEK Gospa Anita Ipsa iz Kumarjeve ulice je prišla v uredništvo navsezgodaj in zelo zaskrbljenega obraza. Prikrevsljala je opiraje se ne palico, ki jo spremlja skozi življenje že kar nekaj časa in prosila za pomoč. Tako-le je povedala: "Moža so mi operirali na kolku v bolnišnici v Valdoltri in nimam kaj pripomniti, bili so zelo korektni. Potem pa so ugotavljali, da nič ne je, kar ga muči že kar nekaj časa in da bi si hitreje opomogel so ga poslali v izolsko bolnišnico na infuzijo in pregled želodca in prebavnih organov, saj mož Umberto že nekaj časa zelo slabo je. V bolnišnici so ga pregledali in ga poslali domov z napotnico naj se vme 14. aprila. Zdaj ga imam doma, nepokretnega, tudi jaz težko hodim, da bi ga kam nosila ali oskrbovala pa sploh ni mogoče. Povrhu vsega ne je ničesar in bojim se, da mi bo umrl doma med čakanjem na bolnišnico. Trideset let je garal na ribiški barki, zdaj pa doživlja to-le." Poklicali smo izolsko bolnišnico in dr. Kinkela se je o primeru pozanimal, poklicala nas je tudi glavna sestra in obljubila, da bodo preverili kaj se je pravzaprav dogajalo iz pogovora pa smo nekako razbrali, daje težava v tem, da bi za pacienta lahko poskrbela bolnišnica kjer so opravili operativni poseg, saj imajo tudi oni ustrezne pripomočke. Za dogodek je izvedela tudi županja Breda Pečan in spomnila na to, da bi za pacienta v teh pogojih lahko poskrbeli tudi v domu upokojencev. Medtem je do pacienta prišel tudi njegov zdravnik dr. Pešič in napisal napotnico za takojšen sprejem v bolnišnico, tako da se je celoten zaplet nekako le razrešil v dobro človeka. Naj končam to kratko predstavitev z opozorilom, da je naš največji problem dostop, saj morajo pacienti, ki so težje gibljivi, premagati več arhitektonskih ovir, predno pridejo do nas. Tisti, ki so te ovire že premagovali, vedo, da to ni preprosto. Želimo si, da bi ta problem rešili, vendar kljub najboljši volji, tega v obstoječi stavbi Zdravstvenega doma ne moremo. Vanda ZAJC Vodja fizioterapevtske službe Izola ZAHVALA OB DOBRODELNEM VELIKONOČNEM SREČOLOVU ZA POPRAVILO ŽUPNIJSKE CERKVE Ob voščilih za velikonočne praznike bi se rad prisrčno zahvalil vsem, ki ste na različne načine pripomogli k uspehu dobrodelnega velikonočnega srečolova, ki smo ga namenili kritju stroškov popravila župnijske cerkve sv. Mavra v Izoli. Zbrali smo okrog 1300 dobitkov, ki smo jih tudi kar hitro razdelili. Tako smo dolg zmanjšali za 400.000 SIT, pokazali pa smo tudi, da moremo s skupnimi močmi in povezani ter odgovorni drug za drugega še veliko storiti. Iskreno se tudi zahvaljujemo vsem našim »sponzorjem« - tudi tistim, ki ne želijo biti imenovani. Kdor pa hoče, pa lahko med vrsticami najde tudi tiste, ki se še niso odločili, da bi s svojim, čeprav skromnim prispevkom, pomagali obnavljati kulturne spomenike. Vsem voščim blagoslovljene velikonočne praznike, ki nas vsako leto navdajajo z upanjem in optimizmom. Tudi velik odziv in uspešno izpeljani srečolov je znamenje, da medsebojno povezani zmoremo veliko. Andrej Sedej župnik Iskrena hvala naslednjim ustanovam, organizacijam in podjetjem: AB Market, Kosovelova 32 AMB Samotorčan Art foto Atelje Judit Arto Jereb, Polje 21 Banka Koper Bingo Bongo, Smrekarjeva 3 Birograftka Bori, Levstikova 1 Brivnica, Cankarjev drevored 2 Canova Verdi Cvetličarna Mimi, Dr 1. maja-l GostilnaDoro Gostilna na Lonki Helios Domžale Ikor Kanava, d o.o n Zlatarstvo Kolatahi Komunala Izola Krekova banka, Koper Kuhanovič Laserski center Izola (LCI) Livc, d.o.o, Mchano, Izola Mandrač, Veliki trg Mercator Dcgro Midcm, Sončna pot 15 Občina Izola Ognjišče, Koper Panda Pcravto, Perič Ncvija, s.p. Pizzcrija Marina, Koper Pizzcrija Stavbenik Radio Ognjišče, Koper, Ljubljana Ribištvo in prevozi potnikov Radolovič Robert, s p. Salon lepote in zdravja, Nazotj. Servis kon. in gal. Katica, Gregor. 29 Šiviljstvo Mojca Šiviljstvo, Smaregliiva Šiviljstvo, Trinkova 8 Tccom, d.o.o. Trgovina Ban Trgovina Fines Zlatarstvo Beli, Pristaniška 2, Koper Zamin, Izola PAPIRNICA IN KNJIGARNA NAUTILUS POSTOJNSKA 5 IZOLA - tel./fax: 646 - 694 PAPIRNICA IN KNJIGARNA NAUTILUS VAS PONOVNO VABI V POSTOJNSKO ULICO ! Papirnica in knjigarna NAUTILUS v Postojnski ulici v Izoli vam nudi veliko izbiro šolskih in pisarniških potrebščin. Pri nas dobite vse, od radirke do PC-ja ! Vmes pa še: obrazci, šolske in leposlovne knjige, dnevni časopisi, revije, fotokopije in celo koleke ter znamke. Nautilus, vaša papirnica in knjigarna je odprta vsak dan od 7.30 do 12.00 ure in od 16.30 do 19.00 ure, ob sobotah pa od 8.00 do 13.00 ure NAUTILUS VAM OB NAKUPU NAD 5.000 TOLARJEV PODARI SREBRNO ZAPESTNICO ! NAGRADNA GOJKARCA NOV IZZIV VAS ČAKA. DVE ULICI V IZOLI SO POIMENOVANI PO DVEH ZNAMENITIH LJUDEH PRAVILNO REŠENA GESLA NAM POŠLJITE, DO 14. 4. 1998, NA TEDNIK > MANDRAČ < VELIKI TRG L IZOLA SREČA JE TOKRAT OBISKALA BLAŽA OBLAKA, KI PREJME ŠPORTNO TORBO. NAGRADA JE V UREDNIŠTVU ! VODORAVNO 1.GESLO. OSEBNOST, IME IN PRIIMEK, UL. V ISOLI-15. GOSPODARSTVENIK-! 6. PRIPRAVA ZAROČNO ALI STROJNO TKANJE-18. VRSTA SINTETIČNE SMOLE-19. PLIN V STRANIŠČIH-20. POMIRJEVALNO IN USPAVALNO SREDSTVO-21. ŠVICARSKI SLIKAR, IZ BESEDE, TETIN-23. TOMAŽ OGRIS-24. ENOTA ZA MERJENJE-25. OSTANEK DELJENJA KART-26. EKIPA, MOŠTVO 27. ELVEDIN MUŠIČ-28. REKA V ZAMBIJI, IZ BESEDE, ALUNE-30. AGNESE CORADIN-31. KRATICA ZA > ROKOMETNI KLUB POSTOJNA-32. KI JE NAREJEN IZ R1PSA-35. KRALJ MOJCA 36. SLIKAR, MEŠKO-37,.REDKA ŽIRAFA V KONGU-38. RUMIN N1KA-40. SLO. PEVKA, HELENA- 42 OGNJENIK NA ISTOIMENSKEN OTOKU-46. ARKTIČNI JELEN-47. EDI TORKAR-49.POŠEVNI TRAM . POVEZJA, OPORNIK-50. OTOK V INDONEZIJ1-51. NEKDANJA DRŽAVA SLOVENCEV-55. OMOT-56. GESLO. OSEBNOST. IME IN PRIIMEK, UL. V IZOLI-57. GORJUP ALFONZ. NAVPIČNO 1 .NASLOV ZBIRKE 100 NOVEL, BOCCACIO-2. ČLAN AKADEMIJE-3. DRŽAVNI PRAVNIK.POOBLAŠČENEC-4. KLADA ZA SEKANJE-5. BOGOVI VETRA-6. DERIVAT AMON1AKA-7.MOŠKO IME, IZ BESEDE, NIL-8. IVAN STARIČ-9. GODEC TADEJ-10. ANTIGONOVA SESTRA, IZ BESEDE,MESINA-1 L NAJBOLJ ZNAN ANGLEŠKI KOLEDŽ-12. ZGODNJI, JUTRANJI-13.TOGOŽANSKO BOŽANSTVO MESECA-14.MANJŠEVANJE TLAKA-17. POZNAVALEC VATIKANSKE POLITIKE-19. ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV-21. PISATELJ FLEMING-22. PRIT1SK25.EMBALAŽA ZA TEKOČINE-26. NAŠ NAJVIŠJI VRH-28. NESTROKOVNJAK-29. UGRIN SUZANA-33. PISNO STROKOVNO MNENJE-34. SABRINA POROPAT-36. KRT ALEŠ-39. KAMERUNSKI NOGOMETNI VRATAR, IZ ČRK, KNNOO-40. BARE AŠČIČ-41. LAJOVIC UROŠ 43. TISKARSKI PAPIR- 44. SOLUNSKI KOŠARKAŠKI KLUB-45. NAJDALJŠA REKA NA PIRINEJSKEM POLOTOKU-48. DRUGO VRATNO VRETENO-50. MESTO NA OTOKU BRAČU-5L KRŠUL SANDI-52. AN-DREJA RENER-53. NEDA KOCJANČIČ-54. ANDREJ VIDIC. KUPON št. 13 k zavrzite jih, raje jim pomagajte! fctoqpMtaMO Ljubljanska 24, Izola tel.: (066) 64« 216