__ a j t rc* izhaja vsaki ek, daliran z dnevom n? slednje nedelje. Naročnina velja za Av-3;r:jo; za celo leio 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo Jeto; za Nemčijo stane ¿a celo leto 6 kron. za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se račun; naročnino 7 ozi-rom na visokost poštnine Naročnino ?e pla UD naprej Posamezne 5tcv.se prodajajo po 8 v Uredništvo n uprav-ništvo se nahajata v Pfuju.. gledališko DO Natisov 15.000. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za Vi strani K 40 — za V« strani K 20 — za Vs strani K 10 — za Vie strani K za Vss strani K za Ve« strani K 5 — 250 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Začetek odločilne bitke okoli Lemberga. — Srbska Timok-divizija uničena. — Nemci zavzeli vse severno-francoske trdnjave in stojijo pred Parizom.' — Povsod zmage. Velikanska bitka, v kateri stoji par milijonov vojakov deloma na ruskem Poljskem, je končala najprve brez prave odločitve. Naši armadi generalov Danki terAuffepberg sta sicer dosegli krasne uspehe in prodrli do ruske trdnjave Lublin. Na drugi strani pa je naša armada zapustila L v o v, kar je ruski poveljnik raztrobil kot velikanski uspeh. Da je pa ta ruska „zmaga" pri Lvovu jalova, dokazujejo ravno zadnje vesti. Pričela seje namreč zopet ta g r o z o v i t a b i t k a ob rusko-gališki meji in sicer se je pričela z našim naskokom. Vsak hip zamore priti odločitev v tej orjaški borbi, v kateri tečejo pravi potoki krvi in vsled katere obdaja vso človeštvo tiha groza. . . Naše polno prepričanje je, da bode večni Bog našemu orožja zmago podelil. Kajti na naši strani je pravičnost, luč in kultura; mi smo zaščita človeške civilizacije, mi smo jez proti azijatskemu divjaštvu. Zato moramo zmagati! — Kar pride o tej velikanski bitki še danes brzojavnih poročil, to objavimo v telegramih. Na vsak način zamoremo dvoje povdarjati: prvič da bode danes ali jatri velikanska odločitev padla, da živimo torej v zgododovinskih časih; drugič pa, da vse kaže, kje bode zmaga: pri n a s, na strani pravice! Srbe je naša armada popolnoma obkolila. Ker so mislili, da smo zaradi orjaških bojev na Raskem srbske meje le slabo zastražili, poskusila je srbska Timok-divizija čez Savo priti in se na Ogrskem vgnezditi. Ali to je bila krvava njena usoda! Vsa Tirno k- divizija je bila do zadnjega moža uničena; 5000 Srbov je padlo, 5000 pa j i h j e bilo vjetih. To je tako grozno svarilo za državo kraljemorilcev, da se pač nikdar več ne bode upala prekoračiti avstro-ogrskih mej. Isto-tako so bili Črnogorci na raznih straneh krvavo tepeni. Na morju se za našo monarhijo doslej ni zgodilo mnogo pomembnega. Zadnjič priplulo je francosko vojno brodovje do P o 1 e in je pričelo nekatere naših zananjih trdnjah obstreljevati. Doseglo pa ni nobenega uspeha. Bojijo se blizu priti! Naša zaveznica Nemčija nadaljuje z občudovanja vrednimi uspehi svojo zmagovalno pot proti Parizu. Na severnem Francoskem so padle že vse francoske trdnjave v nemške roke. Zadnja je bila trdnjava M a u b e u g e, pri kateri so Nemci vjeli 40.000 Francozov in Anglo-žov ter 400 sovražnikovih kationov. Francoska prestolica Pariz je v grozovitem strahu. Vlada je že pobegnila v drugo mesto, Pariz pa se pripravlja na oblegovanje, katero pri velikih nemških topovih seveda ne bode dolgo trajalo. Lahko se trdi, da ležita danes Francoska in Belgija premagani na tleh. Rusa in Angleža pa čaka z božjo pomočjo ista usoda! Auffenbergova zmaga. Šele sedaj je postalo popolnoma jasno, kako velika in pomembna je zmaga, ki jo je izvoje-vala armada generala Auffenberga S to zmago je postalo nemogoče, da bi mogla rnska armada, ki operira od vzhoda in ruska armada, ki stoji na severu pri Holmu, skupno, roko v roki delati To je velikanskega pomena za našo armado in iz tega se šele prav spozna, da opustitev Lvova res nima strategične važnosti, ampak se je le zgodila, da se mesto obvaruje bombardiranja. Pri armadi generala Auffenberga so se posebno odlikovali moravski in češki polki in nižjeavstrijski domobranci, pri armadi generala Boroevida Ogri, pri armadi nadvojvode Josipa Ferdinanda Solnogradčani, Gornjeavstrijci in Ti-rolci. Z odkritosrčnostjo, ki daje vsaki besedi prepričevalen značaj, je bilo z dovoljenjem vojne uprave v soboto razglašeno, da je naša armada zapustila Lvov. Zgodilo se je to iz nagibov, ki jim je samo pritrjevati. Lvov je sicer stolno mesto gališke in duševno in gospodarsko središče zapadnega dela te kronovine, ali v vojaškem oziru nima nobenega pomena. Operacije avstrijske armade proti ruski armadi niso prav nič odvisne od tega, v čigavih rokah je Lvov. Vodstvo naše armade je s to možnostjo sploh računalo in pri tem tudi uvaževalo, da takega mesta kakor je Lvov vendar ne kaže izpostaviti obstreljevanju sovražnih topov, ko posest tega mesta ni strategične važnosti. Sklep vodstva naše armade, zapustiti Lvov, je s človekoljubnega stališča vse hvale vreden, zlasti ker so zmagovite operacije generala Auffenberga pokazale, da gre vojna v popolnoma drugi smeri. Odkar je namreč zmagala armada generala Auffenberga, je položaj tak, da prihaja jjrbet ruske armade čedalje bolj v nevarnost, čim bolj ee ruska armada bliža Lvovu. Uspeh Ruaov pod Lvovom je samo navidezen, jo samo delen, zakaj na vseh drugih koncih bojišča je bila ruska armada tako poražena, da se tudi pri Lvovu ne bo mogla držati. Zmagovalec pri Zamostju. Armadni nadzornik general pehote, Moric vitez pl. Auffenberg, ki je slavno pri Zamostja Ruse premagal in ki prodira v Rusijo ob Reki Bug, je bil rojen leta 1850. v Opavi. Njegov oče je bil predsednik deželnega sodišča. Vojaške študije je dovršil na vojaški akademiji v Dunajskem Novem Mestu. Za poročnika je bil imenovan ko je bil 19 let star. Pridelili so ga 28. peš-' polku. Nadarjeni častnik je izdelal vojno šolo in so ga nato majnika leta 1877 pridelili generalnemu štabu. Mladi častnik generalnega štaba se je udeležil leta 1878 okupacije v Bosni in Hercegovini. Od meseca majnika leta 1880. naprej je služil Auffenberg v generalnem štaba. Oktobra leta 1890 je bil imenovan za načelnika generalnega štaba 28. pehotno divizije. Podpolkovnik je postal majnik$ leta 1891; majnika leta 1894 pa polkovnik pešpolka št. 96. Za poveljnika pešpolka št. 23. je bil imenovan aprila leta 1895, julija 1895. so ga premestili kot poveljnika k pešpolku št. 78. General je postal Auffenberg majnika 1900, ko je bil imenovan za poveljnika 65. pehotne brigade. Podmaršal je postal naš junak 1. majnika 1905 in je kot tak postal poveljnik 36. pehotne divizije v Za- Btrasohill'ova grenčioa is zelenjavo je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenjav in najbolj uspešnih korenin. 8trasohilTov& grenčioa is selenjav vsled tega priznano najboljši ielodeo okrepčaj oči prebavni liker. 414 grebu. Aoffenberg je dne 1. oktobra 1907 postal generalni nadzornik zbornih častniških šol, a leta 1909 je bil imenovan za poveljnika 15. armad-nega zbora v Sarajevu. Ko je vojni minister, general pehote, baron Schönaich odstopil, je postal Auffenberg vojni minister, kjer se je zelo odločno zavzemal za potrebe armade. Ko je odstopil, je bil imenovan za armadnega nadzornika. Zaupanje, ki ga ima armada v njega, je Auffenberg upravičil v krvavih, a slavnih bitkah pri Bugu. Njegovo ime ostane nepozabljeno v povestnici naše hrabre in slavne armade. Francoska bojna mornarica na delu. — Francoska mornarica brezuspešno bombadirala Kotor. Dunaj, 3. septembra. Uradno se razglaša: Dne 1. septembra ob 9. uri zjutraj se je pojavilo na veliki daljavi pred vhodom v kotorsko luko francosko sredozemsko morsko brodovje, obstoječe iz 16 velikih enot (oklopnic in križaric) in velikega števila torpedovk. Francosko bojno brodovje je oddalo 40 strelov močnega kalibra na zastareli fort na vrhu d'Ostro, ne da bi ondotne utrdbe kaj poškodovalo. Od posadke so bili trije možje lahko ranjeni. Nato je plulo francosko brodovje nekaj časa v severnozahodni smeri in se je nato obrnilo proti jugu, navidezno kakor bi Adrijo zopet zapustilo. Gre se torej očividno za brezuspešno demonstracijo francoskih bojnih moči na naši južni obali. Uničenje srbske Timok-divizije. — 5000 Srbov padlih, 5000 pa vjetih. Kakor smo že poročali, bila je srbska armada v okolišču M i t r o v i c e grozovito poražena. Zdaj prihajajo o tej zadevi podrobnosti v javnost. Srbi so menda mislili, da je Avstrija vse svoje vojaštvo na rusko bojišče poslala. Zato so sklenili, da gredo čez Savo in se v gnezdijo na Ogrskem. To nalogo je prevzela T i m o k-divizija, ki jo smatrajo za najboljšo cele srbske armade. In res, — ponosna Timok-divi-zija prišla je pri M i t r o v i c i čez Savo; ali niti eden mož iz njenih vrst se ni vrnil več na srbsko obrežje; k večjem da so valovi kakšnega mrliča na srbsko obal vrgli. Naši vojaki pustili so Srbe se mirno izkrcati; mirno so jih pustili tudi čisto blizu k sebi priti. Srbi so prišli ponoči in so menda upali, da bodejo naši vojaki spali. Ali zmotili so se grozovito. Ko so prišli blizo, sprejel jih je morilni ogenj. Padali so kakor snopi; obenem pa so jih naši vojaki že obšli. Kar ni bilo ustreljeno, to je v begu vSavi utonilo ali pa v j e t o bilo. Niti en član tega srbskega napada ni ušel svoji usodi. Vjetih je bilo okroglo 5000 Srbov. Ravno toliko pajih je izgubilo svoje življenje. S tem so Srbi prvi svoj večji poskus, priti čez mejo, krvavo plačali. Videli so, da je naša meja izborno zastražena in da se bodejo morali prej ali slej vdati! Žalostne razmere v srbski armadi. K. B. Budimpešta, 9. septembra. — Danes prišlo je skozi Budimpešto okoli 5000 srbskih vojnih jetnikov od Timok-divizije. Obdržalo se jih bode v bližini Grana. Jetniki pripovedujejo o grozovitih razmerah v srbski armadi. Pravijo, da je hrana izredno slaba. Cele dneve dolgo ne dobijo nič druzega nego suhi kruh in morali so mnogo trpeti. Tudi plačo 6e jim daje neredno. Rezerva in landšturm sploh ne dobiva plače. Med vojaštvom vlada seveda velika nezadovoljnost, ker je to že tretja vojna v kratkem času. Med vojaštvom se pojavlja tudi že u p o r. Tudi se vojaki vsled bede nasprotniku prav hitro udajo. Zmagovita bitka pri Komarowu. Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad). Bitke, ki so se razvile na ruskih bojiščih iz naše ofenzive, še niso donesle odločitve v vojni. Na za-padnem krilu na sovražnikovo ozemlje prodirajoč, na vzhodu Galicije braneč korak za korakom domača tla proti močnejšemu sovražniku, so naše čete povsod upravičile stari sloves svoje hrabrosti in zro z zaupanjem na resne boje, ki so še na pragu. Opis krvavih bitk preteklega tedna naj ostane prihranjen zgodovini. Sedaj se da potek dogodkov orisati samo v velikih potezah. Vzhodno od Danklove armade, zmagovite po tridnevni bitki pri Krasniku, je pričela dne 25. avgusta tudi med Huczwo in Wieprzom dirigirana Auftenbergova armada z napadom na sovražne čete, ki so v okolici Cholma prodrle proti jugu. Iz tega se je razvila bitka pri Koma-rowu. Dne 28. avgusta smo začutili, da je posegla vmes preko Belca in Dhnova dirigirana armada nadvojvode Josipa Ferdinanda. Ker so nam na cesti Zamošč-Krasnostaw stale nasproti razmeroma samo slabe sile, so se dne 29. avgusta lahko znatni armadni deli okrenili iz okolice pri Zamošču proti vzhodu ter prodrli do Czesnikov. Temu nasproti je sovražnik, ki se je povsodi boril z največjo hrabrostjo in trdovrat-nostjo, osredotočil najljutejše svoje napade na prostor pri Komarowu, pač z očividnim namenom, na tem mestu prebiti bojno črto. Zvečer je stala armada na črti Przevodcu-Grodek Czesniki-Vielacza, pri čemur sta Grodek in Czesniki tvorila nekako prelomno točko cele fronte. Na ruski strani so posegle v boj nove čete, ki so prispele iz smeri Krylowa in Gru-bieszowa. Drugi dan je Auffenbergova armada nadaljevala započete svoje obkoljevalne operacije, sovražnik pa je ponovil svoj poskus, fronto prebiti. Pri tem je svojo lastno fronto nazaj za-pognil do Laponie-Tarnawatke. Med tem se je mogla armada nadvojvode Josipa Ferdinanda dokopati v splošnem tik do vozne poti Telatyn-Rachanie. Dne 31. avgusta je akcija, da se sovražnika obkoli, med najljutejšimi boji znatno napredovala, to tem bolj, ker smo se tudi s severa okrenili proti Komaro\vu. Rusi, pri Koma-rowu že skrajno ugroženi, so se jeli umikati v smeri proti Krylowu in Grubieszowu; grozečemu obkoljevanju so se pa ubranili z ofenzivnimi sunki na vse strani, zlasti pa proti armadi nadvojvode Josipa Ferdinjaada. Končno v popoldanskih urah 1. septembra je postalo gotovo, daje končno zmagala Auffenbergova armada, v kateri so se z izredno vztrajnostjo in bravuro borile tudi dunajske čete in skupina, ki jo je vodil general pehote Borvid Osvojili smo Komarovv in vse višine južno do Tyszowcza. Nadvojvoda je prodrl proti Staremu Sjelu. Množice vjetnikov, številni vojni materijal, 200 topov in številne strojne puške so padle v naše roke. Med temi borbami Auffenbergove armade je Danklova armada dne 27. avgusta bila drugo bitko pri Niedrzvvici duži in je pritegnila dele naših doslej na zapadnem bregu Visle prodira-jočih vojev preko reke Nase. Ves ta armadni oddelek je drogi dan obkoljevalno prodrl do Lublina. Istočasno s temi pravkar opisanimi dogodki so se vršili težki boji tudi v vzhodni Galiciji. Dne 27. avgusta so zadele naše čete, določene, da odbijejo tamkajšnji sovražni vpad, izvršen od mnogo jačih vojev, v črti Dunajow-Busk na sovražnika. Vkljub uspehu naših kolon, ki so prodirajoč od Dunajovva osvojili višine vzhodno od Pomerzanov, niso mogli naši armadni voji, prodirajoči ob obeh straneh Loczovv-ske petlice, prodreti proti sovražniku, ki je bil zlasti, kar se tiče artiljerije mnogo močnejši. Dne 28. avgusta so Rusi nadaljevali z napadom tudi na armadne voje, boreče se vzhodno od Lvova. Popoldne se nismo mogli več izogniti, da bi se ne umaknili za Gnielo lipo in v ožji prostor vzhodno in severno od Lvova, to tem manj, ker je bilo ugroženo tudi naše južno krilo iz smeri Rrzezany. Umikovalna akcija se je izvršila v polnem redu, ne da bi posebno pritiskal za nami sovražnik, ki je očividno takisto mnogo trpel. Dne 29. avgusta so Rusi na celi fronti znova napadli in so pomaknili svoje čete se-vernovzhodno od Lvova proti jugu. Drugi dan so pomnožili te napade z največjo ljutostjo; sovražnik je zlasti od Przemyslanov in od Firie-jeva sem lahko pošiljal vedno nove čete v boj, pred katerimi so se morali naši voji po brezuspešnih poskusih, da bi razbremenili vsled ofenzivnih sunkov znova v okolici Rohatyna zbrane armadne dele, umakniti proti Lvovu in Nikolajowu. V vseh teh bojih so pretrpele naše vrle čete, v prvi vrsti vsled številnejše, tudi iz modernih težkih topov streljajoče sovražne artiljerije velike izgube. V obče lahko rečemo, da smo se doslej borili proti 40. ruskim pehotnim in 11. konjeniškim divizijam in ba smo najmanj polovico teh sovražnih sil, zadajajoč jim velike izgube, odbili. Lvov. Kakor je Varšava glavno mesto Ruske Poljske, tako je Lvov glavno mesto avstrijske Galicije. Varšava šteje 800.000, Lvov pa nekaj nad 200.000 prebivalcev, med katerimi je velik del judov. Mesto leži v kotlu, v dolini, ki se odpira proti severu. V mestu je nastanjeno ga-liško namestništvo, nadalje poveljstvo 11. armadnega zbora. V Lvovu rezidirajo rimsko katoliški, grško katoliški in rumunski nadškof. Sjredmiescie, notranje mesto, tvori središče štirih predmestij, ki so: na severu Sredmiescieja Zolkie\vdki, na zahodu Krakowskie, na vzhodu Svyzakowskie in na jugu Halickie predmestje. Notranje mesto omejuje proti zahodu Waly gu-bernatorskie, zahodno pa Waly hetmanskie po hetmanu Jablonekem, ki je branil svoj čas mesto proti Turkom in mu je postavljen tudi spomenik. Na glavnem trgu stoji sredi starih hiš in modernih monumentalnih vodnjakov mestna hiša, ki so jo zgradili pred sto leti. Iz 65 metrov visokega stolpa je lep razgled na mesto in okolico. Tudi z Unionskega griča, ki leži izven mesta in s Franc Jožefove gore se nudi lep razgled. V Lvovu je veliko starih biš in muzejev. V Kaminenici Krolewski, zgrajeni leta 1850., kjer je Sobieski v svojih časih bival, je zdaj mestni muzej, severno zahodno od trga leži Dzieduszyckijev deželni muzej z zbirkami iz nekdanje kraljevine Poljske. Tudi obrtni muzej je vreden, da se ogleda. Stauropigianski muzej obsega zbirke rusinske cerkvene umetnosti. Tudi v cerkvah je veliko dragocenosti. V Krakovskem predmestju leži gališko deželno poslopje, ki ga je zgradil Hochberger. V zborovalnici se nahaja Matejkova zgodovinska slika. . V krakovskem predmestju leži tudi mestni park. V Oaolinskijevem narodnem muzeju je nastanjena bogata knjižnica, ki obsega 300.000 tiskanih del, 4881 zvezkov rokopisov, redke bakroreze in denar, orožje in stare slike. Ko je cesarica Marija Terezija zasedla Lvov, je storila vse, da je pod vlado zadnjih poljskih kraljev zelo zanemarjeno mesto dvignila. Uredila je davke in leta 1773 je v Lvovu že apelacijsko sodišče poslovalo. Najpočasneje je napredovalo šolstvo. Sedanje mesto z vzornim vseučiliščem je dobilo šele leta 18 75 prvo ljudsko šolo. Kje pade zmaga. Danes na to vprašanje seveda nikdo ne more odgovoriti. Graška „Tagespost" prinaša danes (četrtek) sledeče poročilo svojega vojnega poročevalca: „Po komaj 8dnevnem operacijskem odmoru vnel se je v vzhodni Galiciji zopet nov veliki boj; nova bitka je v polnem teku. Dne 31. avgusta so v prostoru Lem-berg-Dnjestr naši vojaki linijo Lemberg-Miko-lajev v njim predpisanem defenzivnem (odpornem) namenu zavzeli. Dne 1. septembra so med Bugom in Wieprzom napredujočih sedem ruskih armadnih korov konečno in pod težkimi izgubami nazaj vrgli. Dne 2. septembra izpraznili so naši vojaki mesto Lemberg, da se v neki zahodno ležeči ugodnejši poziciji združijo in za nove odločilne boje pripravijo. Dne 3. septembra obstreljevali so Rusi v drugem okrožju Lemberga ležeče utrdbe in so dva dni pozneje prišli v Lemberg. Dneve med 4. in 8. septembrom porabili so Rusi za izboljšanje svojih hudo poslabljenih moči. Naše vodstvo pa jim daljšega odmora ni pustilo, ker bi drugače Rusi v notranjem svoje države zbrane pomožne moči poklicali. Več dnevni odmor porabili so naši za posebne zadeve, ki bodejo pri zdaj pri-čenši novi bitki močno vplivale. V 9dnevni bitki porabljeni material se je nadomestil; pomanjkanje moštva, ki se je tu in tam pojavilo, se je odpravilo Prehranjevanje je urejeno, duh naših vojakov je izboren. Oficirji in vojaki imajo voljo, da zdaj bližajočo odločitev spre- menijo v zmago avstro-ogrskega orožja. Na južnem bojišču se je uničilo Timok-divizijo; upati je, da se je ta srbski napad v okvirju velike akcije izvršil, o katere polomu je pričakovati nadaljna poročila. Galiski vohuni in izdajalci. Roda Roda, vojni poročevalec „N. Fr. Presse", brzojavlja: Naše čete so opazile, da se na bojišču večkrat krave pojavijo. Kmalu na to, ko so se pokazale krave, je rediio sledila toča ruskih šrapnelov, kar je vzbudilo pozornost, ker so naše težko vidne sive uniforme že postale zemlji podobne. Rasofilskim kmetom so Rusi naročili, da naj označijo naše strelske čete, osobito tiste, ki so dobro krite, s čredami goveje živine. Ruski topničarji so nekaj časa pustili svojim zaupnikom, da so se umaknili, nakar so obsipavali naše čete z dežjem krogelj. Kadar korakajo naše patrulje skozi ruske vasi, morajo zelo paziti na visoka drevesa, ker sedi na njih gotovo kak opazovalec, ki daje Rusom znamenja. Seveda ga takoj naši ustrele. Rezervni četovodja Gott, ki leži ranjen v Penzingu, pripoveduje, da je bila v neki visoki hruški skrita ruska strojna puška. V grmu skrit Rus je z vrvjo vodil streljanje strojne puške. Rusa so naši prijeli in vzeli strojno puško. Neki častnik bosanskega pešpolka št. 2 tudi pripoveduje, kako da so ruski ogleduhi v Galiciji dajali z dimom in s kresovi^ znamenja sovražniku Kozaki se boja na nož izogibajo, a iz zasede tem rajši napadajo in more tudi ranjence. V lastni koristi nedejanskih vojakov kakor tudi osobja od vojaštva kupljenih ali najetih voz, nosilnih živalij itd. je ležeče, nastopiti vojaško službo s parom močnih, dobro priležnih, ohlapnih čevljev (škornjev, opank), potem s pripravnim telovnikom z rokavi iz ovčje volne (volnena jopica, sweater) kakor tudi s toplimi volnenimi nogavicami, volnenimi rokavicami, s snežno oglavnico in s toplo ne več kakor Vit kile težko volneno odejo (kocem). V posestvu nedejanskih vojakov in črno-vojnikov in pehote se nahajajoče snežne čevlje (skije) s palico in snežnimi obroči vred je isto-tako s seboj prinesti. Ti opravni in opremljevalni predmeti ostanejo lastnina moštva in se jih — v kolikor so porabni za vojsko — pripusti za vojaško opravo. Za obuvala, ki se skažejo najmanj ednako vredna eraričnim čevljem, se plača polna cena para eraričnih čevljev, oziroma škornjev v gotovini. Druge za vojsko porabne zgoraj omenjene opravne in opremljevalne predmete se povrača na podlagi navadnih cen pocenitvi prave vrednosti v gotovini. Nedejanske gažiste se istotako poživlja, prinesti s seboj primerno zimsko opremo (pri pehoti tudi snežne čevlje in snežne obroče) kakor tudi nahrbtnike. O maksimalnem tarifu. C. kr. namestnija je dne 12. avgusta izdan maksimalni tarif vnovič spremenila. Za predmete otrobi, ržena moka v Zgornje Štajerski, laneno olje, iižol in za zavoj (seženj) drv se do nadaljnega ne določijo cene v maksimalnem tarifu. Cena se je zvišala v maksimalnem tarifu edinole pri koruzi (turšici). Nasproti temu se je zamoglo znižati cene pri: ječmenu, ovsu, koruzni moki, krompiiju, čebuli, svinjskem mesu, suhem špehu (za Srednje in Spodnje Štajersko), pri svinjski masti, mleku, jajcih, senu (mrvi) in slami. Pogosto je razširjeno mnenje, da je dovoljena prodaja po cenah, navedenih v maksimalnem tarifu, pod vsakimi okoliščinami, tako, da bi bilo v takih slučajih vsako kazensko zasledovanje izključeno. Ta nazor ne velja. Prodaja po v maksimalnem tarifu ugotovljenih najvišjih por škarjami. Nato naj se grozd ne od reže s trte kakor navadno marveč s koščekom lesa vred. Grozdje naj se pobira o lepem, suhem vremenu m opoldanskem času, da ne bo na njem nič mokrote. Pobrano grozdje naj se obesi ali priveže v kakem suhem, hladnem prostoru na dobro napeto žico ali vrvico tako drugo poleg drugega, da se grozd grozda ne dotika. Prostor za hranjenje grozdja mora biti brez vsega duha in hladen ter zavarovan pred mrazom. Tako spravljeno grozdje naj se od časa do časa natančno pregleda in plcsnive jagode takoj otrebijo. Če grozdje uvene, to nič ne de, sicer pa je najbolje, da se ga uporabi preden uvene. Da se ti maslo čimprej vrnete, treba je pred vsem primerne topline. Ce hočeš vmesti sladko smetano poleti, poskrbi da bo imela 11 do 13, pozimi sladka in kisela smetana 15—17, a kislo mleko pa 17—19 stopinj Celzija. Ako je toplina višja od prejnavedene, vrnete se maslo sicer hitre^, to maslo pa je mehkeje in ker ostane v njem mnogo mleka, se ne da zlepa ohraniti zdravo. Pri nizki toplini vrnete se maslo sicer bolj po časi in dobi se ga tudi manj, to maslo pa je bolj trdo in se ne da vdelati zlepa. Paradižnike za zimsko uporabo shrani tako-le: Razkroji popolnoma zrele paradižnike, ter jih vrži v kotel, v katerem se nahaja nekoliko vode. Nato kuhaj jih tako dolgo, da nastane nekak močnik iz njih, ali da se popolnoma razkuhajo. Razkuhane paradižnike potem precedi (pasiraj) skozi primerno gosto žičnato sito tako, da ločiš od mesa lupine in seme. Dobljeni redek močnik kuhaj dolgo, da postane tako gost, da ti vanj vtaknjena žlica stoji skoraj pokonci. Med kuhanjem ta močnik tudi osoli in ga ves čas pridno mešaj. Dodobra vkuhani paradižnikov močnik pusti ohladiti, nakar ga spravi v steklenice, katere neprodušno zapri z zamaškom in za-maške nato še z vrvico trdno priveži. Vkuha ne bo tako zlepa splesnela in se pokvarila, če naliješ vrh nje v steklenico nekoliko finega olja. Rožni volirovt je zeljnica, katera se šele v jeseni popolnoma razvije, namreč takrat ko nastopijo hladnejši dnevi in do'ge noči. Rožnati vohrovt raste še v novembru in še celo skozi celo z mo, ako je ta mila. Ce se pri eni ali drugi sadiki glavičice še niso povoljno razvile, naj se taki sadiki vrhnja glavica oziroma glava proti koncu meseca septembra odščipne. To naj se izvede v prvi vrsti pri takih sadikah, katerih glavičice so komaj debele kot lešniki. Ako se vrhnja glavica prezgodaj odstrani, posebno pa pri takih sadikah, ki sploh še niso nastavile glavic po steblu, potem vdarijo iz za-kotji listov namesto glavic špičasti izrastki, ki se več ne zaprejo, marveč ostanejo odprti, naj si bo vreme za rožni vohrovt še tako ugodno. Sajenice rožnega vohrovta, zaostale v razvoju, naj se zalije vsak teden po enkrat z gnojnico, ker jim to jako ugaja, nasprotno pa se ne sme zalivati z gnojnico takih sadik, ki so že nastavile glavice. Letni in živinski sejmi na štajerskem. Sejmi brez zvezdice bo letni in kramarski sejmi; »ejmi, zaznamo-ram z zvezdico (*)ao živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (♦♦) pomenijo letne in živinske sejme)- Dne 11. septembra na Brega pri Ptuja*; v Hirschegg- Reinu**, okr. Voitsberg; v Rogatca (sejem s ščetinarji); v Gradca (z zaklano klavno živino); r Feldbachu*. Dne 12. septembra v Brežicah (svinjski sejem); v Mauternu**; v Cerkenjaku**, okr. Sv. Lenart v Slov. Gor. Dne 13. septembra v Glashiitte**, okr. Deutschiandsberg. Dne 14. septembra v Dobovi* okraj Brežice; pri Sv. Janžu pri Spodnjem Dravogradu**, okr. Slovenji Gradec; v Golobinjaku**, okr. Kozje; v Ivnici**; v Jadenbarga (sejem z žrebeti); v Gaalu**, okr. Knittelfeld; pri Št. Štefanu**, okr. Leoben; pri Sv. Ani na Krem-bergu**, okr. Cmurek; v Rogatcu**; v Petrov-čah*, okr. Celje; v Vitanju*, okr. Konjice; v Gasenu**, okr. Birkfeld ; v Weizu**; v Spitalu na Semmeringu**, okr. Miirzzuschlag; vStamzu*; v Gnasu**, okr. Feldbach; v Ilzu (sejem z hmeljem), okr. Fiirstenfeld; v Waldn**, okr. Mau-tern; pri Sv. Marjeti na Dravskem polju**, okr. Sv. Lenart v Slov. Gor.; v Krakaohintermiihlen*, okr. Muraa; v Braslovčah**, okr. Vransko; v Šmarja pri Jelšah**; v Mozirju**, okr. Gornji-grad; v Loki*, okr. Laško. Dne 15. septembra v Zdolah**, okraj Brežice; pri St. Vidu na Vogau**, okr. Lipnica; pri Št. Mihaelu nad Leobnom (sejem z žrebeti) ; pri Sv. Jakobu*, okr. Brnck; v Arvežu (sejem z drobnico); v Ljutomeru**; v Radgoni*; v Ormožu (sejem s ščetiuarji); v Gradcu (sejem z rabno živino); v Ptnju (sejem s konji in govedom). Dne 16. septembra v Imenem (sejem s ščetinarji, okr. Kozje; v Ptnju (svinjski sejem). Dne 17 septembra v Kapelah**, okr. Brežice; v Šmarju pri Jelšah**; t Unterdorf-Stanzu*, okr. Kindberg; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Dobrni, okr. Celje; v Gradca (sejem s klavno živino). Dne 18. septembra v Rogatca (sejem s ščetinarji); v Gradcu (sejem z zaklano klavno živino). Dne 19. septembra v Oblarnu*, okraj Grobming; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 20. septembra pri Sv. Erhardu, okr. Bruck. Dne 21. septembra v Lienzu (sejem s konji in žrebeti); v Angerju**, okr. Birkfeld; v Gleisdorfu**; v Podsredi**, okr. Kozje; v Ilzu**, okr. Fiirstenfeld; v Fehringu**; v Hartbergu na Lebing**, okr. Hartberg; v Weisskirkchenu**, okr. Judenburg; v Oberzeiringu**; v Lučanah**, okr. Ar vež; pri Sv. Jurju na Stiefing**, okraj Wildon; v Framu**, okr. Maribor; v Ormožu**; v Ligistu**, okr. Voitsberg; v Murau**; v Laškem**; v Langenwangu*, okr. Miirzzuschlag; pri Sv. Florijanu**, okr. Deutschiandsberg. Dne 22. septembrav Miirzzuschlagu**; v Triebenn*, okr. Rottenmann; v Deutschfei-stritzu*, okr. Frohnleiten; v Frojachu*, okraj Murau; v Marijinem Celja*; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (sejem z rabno živino). Dne 23. s e p t e m b r a v Lassing*, okraj Rottenmann; v Imenem (svinjski sejem, okraj Kozje; v Mariboru*; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 24. septembra v Remšniku**, okr. Marenberk ; v Feldbachu**; v Ernovžu**, okraj Lipnica; pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v SI. Gor.; v Slovenski Bistrici**; v Modriachu** okr. Voitsberg; v Oberwolzu**; v Stanzu*, okr. Kindberg; v Trofaiachu**, * okr. Leoben; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s klavno živino) Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Belgija pod vodo. K.-B. Kopenhagen, 10. septembra. — Belgijci hočejo vso svojo deželo južno od Ant-werpena pod vodo postaviti, da zabra-nijo Nemcem vhod. Vjet knezoškof. K.-B. Dunaj. Rusi so vjeli lvovskega nadškofa grofa Andreja Szeptycki. Uničenje Timok-divizije. Budimpešta, 10. septembra. — Zdaj se šele izvč, da so Srbi prekoračili naše meje istočasno na štirih krajih i. s. pri Mitrovici, pri Rači, Klenaku in Kupinovem. Povsod so jib pustili naši vojaki mirno čezSavo priti. Šele tedaj so jih sprejeli z morilnim ognjem ; končno jih je še napadla infanterija. Na ta način je bila vsa Timok-divizija obenem na štirih-krajih uničena. Velika bitka pri Lvovu. Velikanska bitka zahodno od Lvova se je včeraj na celi črti pričela. Naglašati je, da je pričela z avstrijsko ofenzivo. Kakor že povdarjano, je to ena odločilnih borb za vso vojno. V trenutku, ko zaključujemo uredništvo' lista, že ni došlo nobenega poročila, ki bi označil napredovanje v tej bitki. Ali splošno se sodi da mora končati ta orjaška borba z našo zmago. S to zmago pa bi bila tudi polovica vojne odločena. Boji okoli Pariza. Pariz, 10. septembra. — Okoli Pariza, vnela se je zopetna grozovita bitka med vso francosko in napredajočo nemško armado. Francoske armade so dospele od severne meje in napadle nemške predstraže. Manjši nemški oddelki so morali v prostoru Pariz-Meaux-Montmeral dva dni strastne napade francoske večine vzdržati. Ko so dospele še večje francoske kolone, vzelo je nemško vodstvo svoje vzhodno krilo-nazaj, da ne bi je obšli. Zdaj šele se je pričela velikanska borba, ki bode na Francoskem zadnjo odločitev prinesla. Ako Nemci-zdaj zmagajo — in to je skoraj brezdvomno — potem je Francoska na tleh in se mora kmalu podati. Po^or! K okrajnemu načelniku v Ptuju g. 0 r n i g;u in tudi v naše uredništvo prihaja jako veliko žena, katerih možje so morali v vojsko in katere bi rade tozadevno postavno pomoč dobile. Mi v mestu seveda temu ne moremo pomagati. Vsakdo, ki ima v zmislu postave zahtevati podporo za kako pod orožje poklicano osebo, na} se zglasi pri svojemu občinskemu predstojniku. Ta ima dolžnost, da ukrene vse potrebno! Pravo domačeplaino^chteHai!sleinwand) BratasiaSitscii r Ptuj! - T Cenjeni prijatelji! Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice. „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej: 1. „Stajerčev" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, t o b a-karnah, kavarnah in brivnicah „Štajerca." 3. Agitiral za „Štajerca." ffiHt* Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! Vsi na delo za naš list! Prvorazredna kolesa! Najnovejši modeli 1914/15. Mn\ Trajna! Lahko tekala! Kotelj za žganje 8 kačo za hlajenje, vsebina 240 litrov se proda pri llans Wenk, Poličane (Pöltachaeh). 661 Vila 6[iet pismene reelne garancije! Krasna priznanja iz vseh krogov. St 13/2. Leitner-kolo znamka nB. L." z najboljSim lorpedo-freilaufom, doppelglockenlager, gorskim mantcljuom, deiav-okira orožjem, zvoncem, ace-tylen-svctilko, nožno purapo, varstvom proti blatu, skupaj K 120 —. Posamezni deli po najnižjih cenah. Ceniki gratis in franko I Največja fabričua zaloga koles Bruder Leitner, St. Veit a./d. Glan št 23. 389 Fino odpadlo milo pri Stancanju lahko poškodovano, v raznih dišavah k. rože, vijolice itd., primerno tudi za nadaljno prodajo, v 5 kilskem poštnem zavoju. Čistn lina kakovost ca. 60 do 70 kosov K 7 50 po povzetju. Seifea-Versandhans „Merkur", Wien - Nenler-ehenfeld 48. 608 V, ure od Ptuja oddaljena, novo zidana, 4 sobe, kuhinja, klet in 2 orala zemljišča, zlasti primerna za penzijonista ali krčmarja, se takoj proda. Natančni naslov pove uprava tega lista. 659 ^ Učenec iz boljše hiše se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom llans Toplak, Jnršince pri Ptnjn. 659 Učenec močan in priden se proti mesečni plači in polni oskrbi takoj sprejme v umetnem in valčnem mlinu Šteian LeSnik, Fram (Franheim). 658 Franz ScMnlieb, tovarna orožja in izdeloval-nica flaih pušk, Borovje na Koroškem. Direktni nakupni vir za mod. lovske puške Reparature, pre-naredbe, strokovnjaSko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. — llustrovani cenik brez troškov. 657 Lepa vila v neposredni bližini Ptuja se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več pove Jo8ef Wesiak, Pantigamer Bierdepot, Mar-bnrg, Mtihlgasse. 601 Sodar. Za kletarstvo, zvest in zanesljiv se takoj sprejme. — Plača po dogovoru. — Ponudbe na 1. S. 50 poste restante Ljutomer. 669 Ameriko od s*6 Antwerpen z 12.000 do 19.000 toni velikimi parniki z dvojnimi iravbami Red Star Line Prvorazredni paniki. Zmerne oeae. Izbama oskrba. Odpoto-vanje vsak teden v soboto v Novi York, vaakib U dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Unle, Antwerpen, Dnnaj IV. Wiedeuergürtel 80, Julius Popper, Innsbruck Südbahnstnuse 2, Fraao Dsleno, Ljubljana, kolodvorska ulica 41. Leopold Franki, Oradec, Joanneumrmg 1ft Gospodar ali šafe r išče službo, razume vsa vinogradniška dela. Nov nasad s 3 delavskimi močmi. Vstop takoj. — Natančnejši naslov pove nprava tega Usta. 668 Viničar 67o priden, ki se dobro razume v amerikanskih nasadih, se pod ugodnimi pogoji do 1. novembra t. 1. sprejme. Kje? pove uprava tega lista. Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20'— K 25-- K 30 — 3 m 3'/, 4 m dolge Wasserdichte Pferdedecken — V0Ü0dr2nß konjske Odeje rujave 1-90 m dolge po JO, 12, 16 kron, priporočata Slawitsoh in Heller v Ptuju trgovina z blagom. 243 Karl Kasper trgovin« m ■•Janina blagom in zaloga smodnika IT PTUJ *3BN priporoča svojo bogato zalego 867 špecerijskega blaga, zukovih polen za kurjavo, nadalje smodnika ha lov m razstrolbe, cindžnore, dinamit t«r predmete monicijo m Iot kakor patrone, kapici jne, šrot itd., nadafyo glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinogrado i. s. Tomažovo moko, kajnlt, kalijevo sol itd. po najnižjih ranah. Mestsi nmMm (loinang- and Dianstimttag) službe, učence, stanovanja in posestva ▼ Ptuju ixrrSuje i rate p&sredevaaja najhitreje. in pojasnila v moitfti Stražnioi (reteri^. Oklic. »afno bi kadilno prodnato. Raza« stvari Iz iokla apr. bostek, žlic. note za top ta pravo Solinger britve Itd. Blagt Iz ooluMda la roga, kako tadi plotarsko blagi npr. korbo za patovanjo vook ▼nt. Razno blato Iz itetia la porcelana, talarte, plikro, oklodi, iaio, olate la drago t to atroko »padajočo reči. Bazarnl oddoMc *o od M vin. napr«g. Pooobno lopo roti pa »a M i» R |-2t. Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši Izvrstne „S tajorčevi" • u ž i g a I i c e. V velikem •e jih naroči naravnost pri „Länderbank", Dunaj I., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalegah. Prosimo najvljudneje vse svoje cenjene odjemalce v njih lastnem interesu, da svojo eventualno potrebo na Lvsoiorm desinfekcijskem sredstvu nam ako mogoče takoj naznanijo, ker se naročila po vrsti uresničijo in ker se razumljivo po tem priznano izbornem desinfekcijskem sredstvu mnogo povprašuje. Pri naročilih, ki so določeDa za bolnice ali «a Rdeči t prosimo gospode lekarnarje in drožiste, priložiti tozadevno uradno potrdilo, ker s to lahko pospešimo železniško ekspedicijo. Vsled spremenjenih denarnih razmer kupujemo zdaj Lysoform le proti gotovemu plačilu ali povzetju, upamo pa, da ta odredba ne bode dolgo trpela. — Mi imamo na Dunaju večje zaloge. — Eks-pedicija je nemotena. Lysoform tvornice Ujpest Dr. Keleti & Muranyi, kemična fabrika. Otročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbira se dobiva y veliki trgovini Johann Eoss CELJE na kolodver&kem prostora. (ZaMevajte cenik), *si Peter Mli mM (i ini stavnem trpi zraven apateka priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, roonih mi usnatega blaga kakor kafro, taiko za Mi, m nakupovanje in za denar, toaletno ro£, pi- Šolsko leto 1914/15 prične dne 16. septembra 1914. Vpisovanje novo vstopivših otrok zgodi se v sredo, dne 16. septembra od 8. do 10 ure dopoldne v tozadevnih pisarnah šolskih vodstev. V četrtek, dne 17. septembra vršijo se sprejemne izkušnje. V petek, dne 18. septembra vrši se šolska Božja služba. V soboto, dne 19. septembra pričae ob 8. uri zjutraj redni poduk. Šolarji, ki stanujejo izven mestnega okrožja, morajo pred vpisovanjem v mestnem uradu 20 kron kot donesek k podučnim sredstvom plačati in tozadevno potrdilo šolskemu vodstvu pri vpisovanju predložiti. Župan : ee? Jos. Ornig; 1. r. Gospodarstvo blizo Maribora z okroglo 6 orali i. s. orala gozda, deloma za podirati, ostalo polja, travniki in sadonosnik, stanovalna hiSa s »falcziglom« krita, novo urejena, dve sobi in kuhinja ter predhiša, gospodarsko poslopje: vel-bani hlev za govedo, mlatilnica, svinjak, se zaradi starosti lastnika za 13.000 K proti polovičnem naplačku proda. Več pove iz prijaznosti gospod Gusell, Pobresge pri Mariboru. €62 Warleiz & Pečnik trgovina z lesom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in i rezanega lesa po najcenejših cenah. Skladišča t.ik Sflvfl Ljudska kopelj mestnega j kopališča y Ptuju Na novem l«ntntra trgu (Undplatz) V Ptuju arav« klalniö* fe jiixuurskt hite po«taT|im> parna tag» vakamof Tiakomur m l^JSiL^S^iahi^i ioiuf rwia«®.. Yi»W« pa «M iadi sam oblati, vrtati, »pahaü i. 4. 4. Čas za kopanje i ob delavnikih od 12. Hk ure do 2. ure popoldn« (blagajna je od 12. do 1. ure xaprla): ob nedeljah in« praznikih od 11. do 11 ure dopoldne, g z vročim zrakom, paro „Brauiebad" z rjuho K -'70 Občinska I HRANILNICA I i \ (šparkasa) KARL REXG0 „Aumiihle"1 (preje mlin g. F. C. Schwab) v Ptuju kupuje vsako množino pšenice in rži; plačam za jako lepo pšon:co 28 do 29 K za 100 kg, za rž K 20 — do 22 —. 632 Sadenlci, zmožni nemščine in slovenščine, ki iščejo _____ mm prostore, tako pri rokodelskih mojstrih (obrtnikih), kaker pri trgovcih, oglasijo naj se pii sledečih načelnikih podružnic „Deutscher Lehr-herrenbund': 1,45 za Ptuj pri g. Konrad Nekola; za Maribor pri g. Emst Eylert; zaCelje pri g. Kari MOrtl; za Ormož pri g. Štefan Brodar. I w Ormožu. | T Mehanska parna žaga. ra ... <• i i. in in II»!, pnitxft liiniiilnirfl rt JI l!