Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXL, št. 183
Ljubljana, četrtek 8. avgusta 1940 _
Cena 2 Din
Upravm&tvo. ujuDljana, tLnatljeva & — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, riU. 3128.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — Tel 3492 ln 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg •L J. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon tt. 190.
Računi pn pošt. ček zarodih: Ljubljana 4L IT.749.
[zbaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 2S dtn. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor; Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Velesile in Rusija
Govor Molotova, predsednika sovjetske vlade in obenem njenega zunanjega ministra na sedmem zasedanju vrhovnega sovjeta, ki predstavlja narodno predstavništvo Sovjetske zveze, je prinesel dokaj jasnosti v mednarodni položaj, čeprav tako zvane »ruske uganke«, še ni povsem rešil. Odmevi iz prestolnic vseh velesil dokazujejo vnovič, kako se povsod zavedajo prvorazredne vloge, ki jo zopet igra Rusija v svetovni politiki, zlasti po sklenitvi pogodbe o nenapadanju z Nemčijo, ki je sledila njeni manj učinkoviti ženevski politiki. Razumljivo pa je, da ti odmevi, ki so prišli iz vseh središč mednarodne politike, niso enaki in soglasni, temveč pod vplivom različnih interesov. Na kratko bi se dalo reči, da je bil ekspoze Molotova sprejet v Berlinu s posebnim zadovoljstvom, v Rimu z odobravanjem, v Londonu z razočaranjem, v Washingto-nu z nezadovoljstvom, v Tokiu z velikimi upi. Že to pove dosti o trenutnem stališču Sovjetske Rusije napram usodni borbi, ki se vodi v svetu.
Največje zadovoljstvo je vsekakor pokazal nemški tisk, ki smatra, da so sedaj dokončno razočarani oni, ki so še vedno računali na možnost nemško-ru-skega nesporazuma ter na to možnost gradili razne nade glede nadaljnjega razvoja v Evropi. Z Molotovljevimi izjavami so po ugotovitvah nemškega tiska postavljene na laž tudi vedno se ponavljajoče vesti o zbiranju ruske vojske ob meji poljske generalne guber-nije. Listi pravijo dalje, da je Molotov v celoti potrdil besede kancelarja Hitlerja o prijateljskem razmerju obeh velikih sosedov na evropskem vzhodu, katero politiko je dalekovidno nakazal že Bismarck. V enakem smislu poudarjajo izjavo predsednika ljudskih komisarjev, da taka politika odgovarja stalnim skupnim interesom in da ni samo konjunkturna. Moskovska pogodba o nenapadanju je prinesla Rusom ogromnih koristi brez žrtev. Toda kljub temu se Sovjetska zveza drži nevtralno napram velikemu sporu, v katerega je zapletena Nemčija. Samo v eni točki se nemški listi niso strinjali s sovjetskim predsednikom: glede trajanja te vojne, Molotov ne vidi možnosti za skorajšnji zaključek te imperialistične vojne, kakor ji pravijo sovjeti, dočim so Nemci prepričani, da bodo tudi z Anglijo de-finitivno opravili v najkrajšem času.
Italijanski tisk že dolgo ni sprejel govora službenega zastopnika Sovjetske zveze s takim odobravanjem kakor tokrat. Prizadevanje za zboljšanje dokaj ohlajenih odnošajev med Rimom in Moskvo je imelo torej uspeh in so se zla-sta po povratku obeh veleposlanikov ti odnošaji vidno zboljšali. »Giornale d' Italija« je v zvezi s tem poudarjal tudi željo obeh velesil osi Rim-Berlin za mirno ureditev vseh spornih vprašanj na Balkanu na temeljih, ki jih bodo sporazumno določile vse tri totalitarne velesile, ki so vse za ohranitev miru na tem področju. Konec preteklega leta je potekla rusko-italijanska gospodarska pogodba in od tedaj je njuna medsebojna trgovina zelo zastala. Sedaj so v Rimu prepričani, da bo tudi v gospodarskem oziru nastopila nova doba.
Angleški tisk je predvsem odklanjal trditve Molotova, da se Anglija bori za hegemonijo v svetu in da se upira vsaki novi pravičnejši razdelitvi kolonialnih posestev. Moskva noče priznati angleških vojnih ciljev, naglašajo ti komentarji. Najbolj iskren je bil morda »Daily Mail«, ki je razočarano ugotovil, da je treba naposled verjeti Stalinu, da ne bo hodil za druge po kostanj v žerjavico. Stalin skrbi samo zase! Anglija se je močno trudila, da bi dosegla zbližan j a z Rusijo »po končani vojni s Finsko. V ta namen je poslala v Moskvo tudi močno levičarsko orientiranega veleposlanika Crippsa, ki pa očividno ni dosegel pričakovanega uspeha, tako da krožijo po govoru Molotova celo glasovi, da bo odpoklican. Nekateri angleški listi so tudi resignirano ugotovili, da se je Sovjetska zveza jasno postavila ob stran Italije in Nemčije.
Prav tako je tudi ameriški tisk ugotovil, da podpira Rusija vsaj posredno osni velesili in da se hoče celo pobotati z Japonsko. Blokirano zlato baltiških držav, ki ga je omenil Molotov, po mnenju ameriških listov ni vredno razburjenja gospodarjev Kremi j a. Razmeroma na največji odmev pa je naletela njegova izjava, da se vojna lahko razširi tudi na zapadno polkroglo, kar je dobro prišlo v kampanji za splošno vojaško dolžnost. Američani so tudi odklonili obtožbo, da je havanska konferenca pokazala imperialistične apetite.
Nasprotno je v Tokiu Molotov izzval velike upe in je ves japonski tisk izražal pričakovanje, da se bodo ob medsebojnem upoštevanju interesov zboljšali medsebojni odnošaji, kar smatrajo za tem lažje, ker vodi vsa japonska ekspanzija na jug in si zato želi čimprejšnjega sporazuma z Rusijo. Japonci zamerijo Rusiji le podpiranje Cang-kajška, ki po odpovedi francoske in an-
Rumunska pogajanja z Madžarsko
Zastopnik rumunske vlade je prispel v Budimpešto - Odpor v rumunski javnosti
Italijani priporočajo uvidevnost obema stranema
Budimpešta, 7. avg. AA. (Štefani) Pooblaščeni predstavnik rumunske vlade poslanik Bossije je danes popoldne prispel v Budimpešto. Merodajni madžarski krogi so sprejeli prihod Bossija z zadovoljstvom, ker smatrajo, da Bukarešta s tem poudarja željo, da z Madžarsko uredi sporna vprašanja. V Budimpešti pričakujejo, da se bodo pogajanja končala hitro in v prijateljskem duhu.
Bukarešta, 7. avg. p. Reakcija rumunske javnosti proti madžarskim teritorialnim zahtevam postaja dan za dnem jačja. Ves rumunski tisk v prestolnici in v pokrajini ubira zmerom ostrejši ton in se postavlja odločno proti sleherni teritorialni koncesiji v prilog Madžarom, čeprav je snoči odpotoval v Budimpešto rumunski delegat poslanik Bossi, ni nobenega znamenja, da bi mu bilo mogoče doseči kakršnokoli kompromisno rešitev glavnih spornih vprašanj.
Kar se tiče pogajanj z Bolgarijo, se vedno bolj kaže, da je veleposlanik Cadere v resnici že dosegel načelen sporazum. Bolgarija bo dobila južno Dobrudžo z mejami iz leta 1912., toda brez mesta Silistrije.
Bukarešta, 7. avg. AA. (Rador.) Neka visoka osebnost iz Transilvanije je objavila pod psevdonimom v listu »Timpul« članek pod naslovom: »Razmejitev prebivalstva«. članek se končuje: »Za Rumunijo je zelo važno da izloči iz svoje srede vse Madžare in Bolgare in da na mesto teh sprejme one Rumune, ki so ostali izven rumunskih meja. Težko je najti način in mejo, do katere bi se zamenjava sprejela. Rumunija ne daje samo ljudi, ampak jih
tudi sprejema. Rumunija lahko daje samo toliko, v kolikor se s tem ojačuje. Na to opozarjamo obenem naše prijatelje in nasprotnike.«
Rimske sodbe o položaju
Rim, 7. avg. o. Italijanski listi objavljajo danes iz Budimpešte obširna poročila, v katerih podajajo sedanjo fazo ma-džarsko-rumunskega spora. Tako poroča »Piccolo«, da pričakujejo madžarski vladni krogi z velikim zanimanjem rumunske-ga delegata Bossia, ki je medtem danes popoldne že prispel v Budimpešto. Glede na okoliščino, da so bili bolgarsko-rumun-ski sporni problemi načelno že rešeni, tako da bo Bolgarija dobila stare meje iz leta 1912, sodijo madžarski krogi, da se bo tudi madžarsko-rumunski spor uredil brez velikih težav. Rumuni pa bodo morali seveda pristati na večje koncesije v prilog Madžarom, kakor so to doslej pripravljeni. V skrajnem primeru bosta morala Rim in Berlin posredovati po dunajskem vzgledu, ko sta Ciano in Ribbentrop določila nove meje med Slovaško in Madžarsko. Ali bo tako posredovanje osnih velesil potrebno, se bo pokazalo že v početku preliminarnih pogajanj s poslanikom Bos-siem. »Piccolo« pristavlja, da je atmosfera, v kateri so se ta pogajanja pričela, močno napeta. Rumunska vlada kaže sicer dobro voljo, da uredi spor z Madžarsko, toda žal ne uživa za to tudi dovolj avtoritete v svoji lastni državi.
»Rimska Tribuna« prikazuje stališče Madžarov takole: 1. Trianonska pogodba ne more biti osnova za pogajanja iz razloga,
Turčija na pragu
važnih odločitev
Nenaden povratek predsednika republike in članov
vlade v Ankaro
Carigrad, 7. avg. AA. (Štefani) Predsednik republike je nenadno prekinil svoj letni odmor v bližini Carigrada ter se vrnil v Ankaro. Z istim vlakom so se vrnili tudi generalni tajnik zunanjega ministrstva in vsi ministri, ki so bili v Carigradu. V novinarskih in političnih krogih je to izzvalo živahne komentarje. V zvezi s tem, da so se v Ankaro vrnili tudi nekateri inozemski diplomati, ki so bivali v Carigradu, bi se lahko sklepalo, da bo kmalu prišlo do važnih političnih dogodkov.
Carigrad, 7. avg. e Pričakovati je, da se bo po vrnitvi predsednika republike in s sestankom turške skupščine pričela v Ankari živahna diplomatska aktivnost. V političnih krogih so mnenja, da bo morala Turčija korigirati svojo zunanjo politiko in se prilagoditi novemu položaju, posebno v odnosih do Rusije m Nemčije. V bližnji diplomatski aktivnosti v Ankari bo imel važno vlogo nemški veleposlanik Papen, ki se je vrnil iz Nemčije z važnimi navodili. Po željah Nemčije bo Papen skušal doseči preusmeritev turške zunanje politike do Nemčije in Sovjetske zveze, pa tudi glede vseh vprašanja na Bližnjem vzhodu.
V krogih, ki so blizu vlade, smatrajo, da bo Turčija formalno ostala pri dosedanji politiki, a bo storila odločilne korake najprej v Moskvi Po zadnjem govoru komisarja Molotova Tmčija ne more biti več v dvomu glede sovjetskega stališča. Sovjetska zveza se ne bo več zadovoljila samo
s poudarjanjem prijateljstva. Razširile so se tudi vesti o odstopu sedanjega zunanjega ministra, v merodajnih krogih pa pravijo, da sedaj ni pričakovati sprememb v vladi
Berlin, .7. avg. p. Dobro informirani krogi napovedujejo, da bo že jutri padla odločitev o nadaljnji turški zunanji politiki. Kakor znano, so se prezident Ismet Ineni. predsednik vlade dr. Saidam in drugi državniki davi nenadno vrnili iz Carigrada v Ankaro. Popoldne se ie sestala naj prvo parlamentarna frakcija narodne stranke, nato pa poslanska zbornica. Zaenkrat še ni znano, kaj je bilo na teh sejah sklenjeno, berlinski krogi pa opozarjajo na okoliščine, da ie dal pobudo za to politično akcijo nemški poslanik von Papen, ki se ie po svojem oovratku iz Berlina v Carigradu sestal z državnim ood-tajnikom zunanjega ministrstva. Berlinski krogi pričakujejo, da bo turška vlada ubrala nova pota v svoji zunanji politiki
Potresna katastrofa
Ankara, 7. avgusta, s. (DNB). Po uradnih turških podatkih je zahteval potres v Turčiji pretekli teden skupno 234 smrtnih žrtev in 180 težko ranjenih. 924 hiš ie bilo popolnoma porušenih. Število človeških žrtev je še znatno večje, vendar ga v nekaterih pokrajinah še ni bilo mogoče ugotoviti
Zastoj v rusko-angleških trgovinskih pogajanjih?
Odgovor na interpelacije v angleškem parlamentu Anglija bo pokupila ves pridelek bombaža v Egiptu
London, 7. avg. s. (Reuter) V odgovoru na več interpelacij je podal danes podtajnik za zunanje zadeve Butler v spodnji zbornici kratko izjavo o angleško-sovjet-skih trgovinskih pogajanjih. Butler je dejal, da je zunanji minister dal angleškemu veleposlaniku v Moskvi Crippsu in-strukcije, da naj zaprosi za nov razgovor s komisarjem za zunanjo trgovino Miko-janom. Ta je pri zadnjem razgovoru dejal Crippsu, da bo ga čim prej obvestil o stališču sovjetske vlade glede trgovinskih pogajanj. Butler je dalje rekel, da je angleška vlada vedno želela in še želi, da bi angleško-sovjetska trgovinska pogajanja čim hitreje napredovala. Veleposlanik Cripps je točno informiran o obliki trgovinskega sporazuma, ki jo angleška vlada želi. Crippsu je dodeljen tudi poseben trgovinski svetovalec, da ga podpira v pogaja^ njih. Vsekakor je stališče angleške vlade glede pogajanj veleposlaniku Crippsu in sovjetski vladi točno znano.
Butler je dalje sporočil parlamentu, da se je angleška vlada odločila kupiti celokupni letošnji pridelek bombaža v Egiptu. Usoda bombažnega pridelka je nekaj časa vznemirjala gospodarske kroge v Egiptu,
gleške pomoči računa v glavnem le še na Moskvo in je podpore od tam tudi res še slej ko prej deležen.
ker je zaradi izvoznih težav obstojala nevarnost, da bi ostal bombaž v rokah pro-ducentov, ki ga ine bi mogli prodati Angleška vlada je upoštevala dejstvo, da bi lahko ustavitev izvoza bombaža iz Egipta povzročila velike gospodarske težave in uničila mnogo eksistenčnih možnosti. Za-to je določila posebno komisijo, ki bo poskrbela za nakup celokupne žetve bombaža. Egiptska vlada je bila naprošena, da imenuje svojega zastopnika, ki bo posredoval nakup.
★
Novi petrolejski vrelci v Rusiji
Buguruslan, 7. avg. AA. (Tass) V Bu-guruslanu, »drugem Bakuju«, je iz nekega izvira prodrla nafta s tako silo, da je njen curek švignil 22 m visoko. Moč izvora je 70 ton dnevno, Strokovnjaki so ugotovili, da je nafta izvrstne kakovosti in sega v globino 230 do 300 m.
Sovjetski manevri
na Tihem oceanu
Moskva, 7. avg. s. (Reuter). Moskovski radio je davi javil, da ie pričelo sovjetsko vojno brodovje v Tihem oceanu z velikimi manevri. Manevrov se udeležuje večje število težjih in lažjih vojnih ladij, kakor tudi podmornic in letai
ker enostavno več ne obstoji. 2. Izhodna točka za pogajanja more biti le demar-kacijska črta, določena v pogodbi o premirju, podpisani 13. novembra 1918. Tedaj so se madžarske čete umaknile vzdolž rek Samos in Maros.
»Gazzetta del popolo« beleži, da madžarski krogi naglašajo, da so čakali 20 let na rešitev transilvanskega problema in da lahko čakajo še nekaj časa. Gotovo pa je, da bo to vprašanje rešeno, pa naj bo to pri pogajanjih s katerimkoli predstavnikom Rumunije. Madžarske se rumunski notranji politični položaj nič ne tiče in nobena propaganda ne more izpremeniti dejstva, da živita v Transilvaniji 2 milijona Madžarov.
Nemško stališče
Berlin, 7. avg e Na merodajnih mestih so včeraj spet poudarja.ii. da je Nemčija izrazila svoje pojmovanje glede reševanja vprašanj južnovzhodne Evrope ob raznih prilikah, kaT je znano ne samo zainteresiranim državam v Podunavju in na Balkanu temveč na vsem svetu. Nemčija želi, da se ustvarijo v južnovzhodni Evrop- trajni in trdni odnošaji. Nemčija želi tudi da bi se dosegel sporazum glede vseh spornih vprašanj na tem področju brez mržnje, da ne bi bilo v bodočnosti več razloga za na-sprotstva in napetoeti Nemčija noče enostransko reševati teh vprašanj, ki se morajo rešiti na podlagi pravičnosti in v perspektivi bodočega razvoja Evrope. Defini-tivne sodbe o pričetih akcijah pa Nemčija
ne bo dala, dokler ne bodo doseženi uspehi z neposrednimi pogajanji med prizadetimi državami
Madžarski deimanti
Budimpešta, 7. avg. AA. (MTI). V nekem tujem listu ie bila objavljena vest iz Rima. da sta Nemčija in Italija svetovali Madžarski, naj bo zmerna glede svojih zahtev, ker sicer ne bo mogoče doseči mirne ureditve vprašani med Madžarsko in Rumunijo. V zvezi s tem so izjavili merodajni krogi uredniku madžarske telegrafske agencije, da je ta informacija ten-denciozna in popolnoma izmišljena.
Zaključna pogajanja z Bolgarijo
Bukarešta, 7. avg. br. Agencija Rador poroča, da se bodo v Crajovi sestali rumunski in bolgarski delegati, da se po-gode definitivno o odstopu južne Do-brudže Bolgariji, o izmenjavi rumunskega in bolgarskega prebivalstva v prizadetih krajih in o finančnih problemih, ki so se pojavili v zvezi s to novo ureditvijo odnošajev med obema državama. Rumunski veleposlanik v Beogradu Victor Cadere je pripravil vse potrebno za ta pogajanja.
Sofija, 7. avg. p. Nocoj ob 20.55 je odpotovala v Crajovo bolgarska delegacija pod vodstvom finančnega ministra Boži-lova. Rumunsko delegacijo, s katero se bo tam pogajala, bo vodil veleposlanik Cadere.
Angleško-japonski spor
Protiangleška kampanja na Japonskem se nadaljuje
Tokio, 7. avgusta. AA. (DNB). Britanski veleposlanik Craigie upa. da se bo prijateljsko rešil spor z Japonsko — piše navadno dobro obveščeni list: »Tokio Asahi Simbun« v zvezi z včerajšnjimi razgovori med zunanjim ministrom Matsuokom in angleškim veleposlanikom Craigijem. Britanski veleposlanik je zaprosil japonskega zunanjega ministra, nai bi japonska vlada poskušala poiskati način za rešitev te vohunske afere. Dejal ie tudi. da ie bila aretacija Japoncev od strani britanskih oblasti ukazana v skladu z zakonom o zaščiti države, ter pripomnil, da teh aretacij ni treba smatrati za represaliie. Japonski zunanji minister je zahteval, da se aretirani Japonci takoj izpuste na svobodo ter da angleška vlada da zagotovilo, da se takšni primeri ne bodo več ponovili. Čeprav je japonska vlada že sprejela svoje jasne sklepe glede na zadržanie britanske vlade — ie pripomnil Matsuoka — Japonska kljub temu namerava še dalie mirno spremljati razvoi položaja. Časopisje v svojih komentarjih še vedno zavzema protibritansko stališče ter neprenehoma poudarja zahteve, da je treba zaprte Japonce takoj izpustiti na svobodo. »Miako Šimbun« piše: Jasno ie. da ie namen britanskih represalij težnja da se prepreči nadaljnje sodelovanje Japonske z državama osišča. kar skuša doseči z gospodarskimi grožnjami. Toda list smatra, da trdne politike japonske vlade ne bi mogle omajati niti britanske represaliie.
Tokio. 7. avg. A A. (DNB) Gibanje proti Veliki Britaniji na Japonskem zavzema največji razmah. Za danes so bila napovedana zborovanja v Tokiu, Kobeju, Usaki, Simonosekiju in drugih večjih japonskih mestih. Sprejete so bile izredno ostre resolucije tudi v Hirošimi in Fukuoki. Te re-
solucije najostreje protestirajo proti aretacijam Japoncev v Angliji.
V Hirošimi je bilo danes prirejeno novo zborovanje, ki se ga je udeležilo ogromno ljudi. Posebna zastopstva bodo izročila sprejete resolucije ministrskemu predsedniku, vojnemu ministru, ministru za vojno mornarico in zunanjemu ministru. List »Asahi« poroča, da je britanski častni konzul v Simnosiju ne samo podal ostavko na svoj položaj in prosil britansko veleposlaništvo naj ga zamenja, pač pa da je celo sklenil likvidirati svoje trgovsko podjetje, ki se bavi z uvozom britanskega blaga. V Tokiu je bila ustanovljena protibri-tanska zveza prestolniških državljanov, v katero so se že takoj prvi dan po ustanovitvi vpisali vsi tokijski mestni svetniki Iz vseh krajev države prihajajo v Tokio resolucije, ki v ostrem tonu zahtevajo, da je treba spustiti na svobodo aretirane. Japonce ter preprečiti vsak britanski vpliv na Daljnem vzhodu. Znano nacionalistično združenje Menrinkaj, v katerem so včlanjeni v glavnem bivši častniki, in ki mu predseduje general Tanaka, je sklenilo poslati članom vlade, glavnemu generalšta-bu in admiraliteti resolucijo s konkretnimi predlogi za represalije, s katerimi je treba nastopiti proti Veliki Britaniji.
Ameriška demarša
Tokio, 7. avgusta br. (Štefani). Japonski zunanji minister Matsuoka je imel danes kratek razgovor z ameriškim veleposlanikom v Tokiu. V političnih krogih se je izvedelo, da se je razgovor nanašal na zadnji ameriško-japonski incident. Japonci so namreč zadržali manjšo ameriško trgovinsko ladjo »Eštelo«, ki doslej kljub intervencijam ameriških konzularnih oblasti še ni bila izpuščena.
Borba za Indokino
Vesti o japonskih pripravah za vojaške operacije v tej vzhodnoazijski francoski koloniji
New Y<>rk, 7. avg. s. (Columbia B. C.) Po poročilih iz Hong-konga in šanghaja je odplulo z otoka Formoze včeraj v neznani smeri proti jugu 18 japonskih vojaških transportnih ladij. Istočasno javljajo iz Manile na Filipinih, da je odšlo s Formoze tudi močno japonsko vojno brodovje, isto-tako v južni smeri. Domnevajo, da nameravajo pričeti Japonci z neko akcijo proti francoski Indokini.
Nasprotno zagotavljajo v japonskih krogih, da so vse omenjene ladje na poti proti Karolinom, ki so japonsko mandatno ozemlje.
čungking, 7. avg. o. (U. P.) Francosko-japonska pogajanja, pri katerih zahtevajo Japonci letalska in pomorska oporišča v Indokini, da bi lahko pospešili borbo proti Kitajcem, so izzvala silno vznemirjenje v kitajskih krogih. Vodilni kitajski listi odločno zahtevajo, da čangkajšek prepreči ta japonski manever. Več vojnih strokovnjakov je mnenja, da bi morala Kitajska prehiteti Japonce in okupirati Indokino.
Kitajska vlada je po diplomatski poti obvestila francoske oblasti v Indokini, da ne bo pristala na to, da bi si Japonci uredili oporišča na ozemlju Indokine za borbo proti Kitajcem. Po informacijah iz čunkinga je proti Indokini že na poti večja kitajska vojska, sestavljena iz elitnih divizij.
New Voi*, 7. avg. AA. (Tass) »New York Times« komentira situacijo v Indokini in piše, da Japonska že vrši kontrolo
nad Indokino in da vsak dan bolj stiska obroč. Uradno je sporočeno, da Japonci kontrolirajo Kuakčen. Japonska je od francoske vlade dobila dovoljenje, da smejo japonske čete svobodno iti čez Indokino, kakor tudi pravico, da Japonska izkorišča Haipong in tudi ostala pristanišča kot hi-droavionske baze.
Zaskrbljenost Avstralije
Cavvberra, 7. avg. br. (Štefani) Na snoč-nji seji poslanske zbornice, ki je bila izredno živahna, je zunanji minister Evvans izjavil, da se je vlada Velike Britanije pri izvajanju svoje imperialne politike, posebno, kar se tiče pacifiškega področja, vedno ozirala na potrebe in želje avstralske vlade. Avstralska vlada je poskrbela, da Anglija tudi v bodoče ne bo ničesar ukrenila, kar bi bilo v nasprotju z avstralskimi interesi. Debata se je nanašala na najnovejši angleško-japonski spor. Več poslancev je bilo mnenja, da bi utegnila Anglija s svojo nepopustljivostjo napram Japoncem spraviti Avstralijo v zelo težaven položaj.
Canberra, 7. avg. s. (Reuter). Avstralski zunanji minister Mac Ewan je izjavil danes pred reprezentančno zbornico, da se avstralska vlada glede važnejših vprašanj zunanje politike stalno posvetuje z vladami Anglije in dominionov. Zlasti je avstralska vlada z angleško vlado stalno v stikih glede položaja v Pacifiku.
Italijanska ofenziva
v angleško Somalijo
Težek položaj angleških čet - Oblasti v francoski Somaliji so se uklonile Petainovim ukazom
Obračunavanje v F«ip
Vrhovno sodišče bo zasedalo v Lyonu — Polemika o vojni krivdi — Očitki francoskim novinarjem
Rim, 7. avg. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je opoldne objavilo 59 službeno vojno poročilo, ki pravi: Formacije naših bombnikov so že tretjič bombardirale petrolejski center Haifo. V skladiščih in tankih so nastali požari, zadeti so bili tudi drugi objekti v luki. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Po vesteh iz verodostojnega vira je trajal požar, ki so ga povzročila naša letala ob Tariliki prvega napada na Haifo, več dni. Rafinerija, ki je bila pri drugem napadu uničena, je pripadala družbi Shell.
V	italijanski severni Afriki so naša letala bombardirala taborišča sovražnih čet južno od Solluma ter železniško progo Aleksandrija—Marsa Matruh. Neko naše loVsko letalo je v bližini Tobruka sestrelilo sovražno štirimotorno letalo tipa Sun-derland. Posadka tega letala, ki je štela osem mož, med njimi tri častnike, je bila ujeta.
V	Vzhodni Afriki sta bili uspešno bombardirani pomorski in letalski oporišči v Adenu ter v Eerberi. Neko sovražno letalo je bilo sestreljeno. Kolone naše vojske so na več krajih prekoračile mejo Britanske Somalije.
Kairo, 7. avg. s. (Reuter.) Že snoči je javilo poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu, da so pričeli Italijani preteklo nedeljo prodirati v angleško Somalijo.
Napad italijanske vojske na angleško Somailije se je pričel v treh smereh v širini nekako 100 milj Sedanji letni čas je za vojaške operacije posebno težaven. Stepna pokrajina je sedaj skoro brez vode.
Na drugi strani pa je treba priznati, da je tudi položaj v Angleški Somaliji postal težavnejši zaradi francoske kapitulacije. Angleška Somalija. ki meri 70.000 kv. milj, je sedaj od vseh strani obdana od italijanskega ozemlja.
Kakor znano, francoske oblasti v Francoski Somaliji dailj časa niso sprejele pogojev kapitulacije vlade v Vichyju, toda sedaj prihajajo tudi iz Džibutija poročila, da je prevzel tam poveljstvo že novi fran-voski poveljnik, ki ga ie imenovala vlada v Vichvju. Dosedanji francoski poveljnik, ki je bil Angležem naklonjen, je skupno z dosedanjim guvernerjem pretekli petek odpotoval. Verjetno so fraficoske oblasti v Somaliji dosegle že popoln sporazum z Italijani.
Kairo, 7. avg. s. (Reuter) Uradno javljajo nocoj, da so italijanske čete v ponedeljek zasedle mesto Zeilo v angleški Somaliji.
London, 7. avgusta, s. (Reuter). V nekem govoru v Londonu je poudaril danes mornariški minister AIexander da je Anglija za primer nemškega ndpada na Anglijo v vsakem oziru pripravljena, ter da bo znala uporabiti obrambne metode za vsako vrsto napada. AlexandeT je dejal, da je v tednih po zlomu Francije Anglija izredno izpopolnila svojo obrambo. Rezultati, ki so biili v teh šestih tednih doseženi, dajejo vse razloge za optimizem in pomenijo pravo revolucijo v angleških obrambnih ukrepih. Anglija razpolaga sedaj z novimi metodami in novo taktiko, da se zaščiti pred napadi in da zavaruje konvoje svojih trgovinskih ladij.
V primeru nemškega napada — je nadaljeval Alexander — pa mora Anglija pričakovati vsekakor težkih udarcev in velikih preizkušenj. Zato so tudi še za naprej budno na straži.
Omenjajoč koncem govora voine cilje Anglije, je dejal Alexander, da mora biti eden izmed ciljev pač tak. da mu noben Anglež ne bo nasprotovali. Možje in žene namreč, ki so se v polni meri oa/vali pozivu za sodelovanje pri vojnih naporih, se morajo zavedati, da bo njihovo plačilo po vojni ustvaritev nove Anglije, ki ne bo v mirnem času nikdar več dopustila brezposeln ost L
Nemško vojno poročilo
Boi lin, 7. avg. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je opoldne objavilo naslednje službeno vojno poročilo:
Neka nemška vojna ladja je na svoji plovbi po Oceanu potopila več sovražnih trgovinskih ladij s skupno 30.000 tonami. Nemška bojna letala so napadla letališči pri Tytmemouttou in Senathanu, kakor tudi tovarno letal Vickers-Armstrong v Chestru ter objekte oboroževalne industrije v S\van-seu.
Britanska letala, ki jih je nekaj vdrlo nad Nizozemsko in zapadno Nemčijo v noči na 7. avgust, so na raznih krajih spustila bombe, ne da bi povzročila kakšno omembe vredno škodo.
Nove napovedi o Skorajšnjem napadu
London, 7. avg. s. (Reuter) Nove angleške informacije zopet izjavljajo o nemških pripravah za napad na Anglijo. Tako poročajo, da so sedaj vse železnice in ceste v severni Franciji rezervirane izključno za vojaštvo.
Tudi nemško časopisje, ki omenja vrnitev kancelarja Hitlerja v Berlin, ugodno vreme zadnjih dni in izredne priprave nemškega letalstva in mornarice, splošno govori o bližnjem napadu na Anglijo.
Lizbona, 7. avg. (Štefani) Ko angleški Esti razpravljajo o položaju poudarjajo da je skoraj na vidiku nemški napad na Anglijo.
»Admiral blokada"
Berlin, 7. avg. AA. Današnji Volkischer Beobachter piše med drugim: Za nas ni toliko važna ogromna številka dozdaj potopljenih sovražnih ladij, kakor dejstvo, da število potopljene tonaže še vedno raste iz meseca v mesec. V resnici so zdaj razmere za Anglijo neprimerno bolj črne in hude, kakor pa so se zdele za časa največjih nemških uspehov v svetovni vojni. Namesto »generala lakote«, ki naj bi po zamislih Londona moral premagati evropski kontinent, zdaj pritiska na Anglijo
Včeraj je bilo zasedeno mesto Odvena, kamor je prodrl oddelek 2000 italijanskih vojakov. Nadalje so dospeli Italijani do mesta Halgeta na proti proti Berberi.
Bombardiranje Haife
Kairo, 7. avg. s. (Reuter) Davi so italijanski bombniki zopet napadli pristanišče Haifo v Palestini. Napad je povzročil nekaj škode in tudi nekaj žrtev. To je tretji napad italijanskih letal na Haifo. Ker je Haifa končna točka petrolejskega daljnovoda iz Mosula, posvečajo Italijani tej luki očiviuno posebno pozornost.
Poškodovala
angleška oklopnica
Algeciras, 7. avgusta, br. (Štefani). Angleška oklopnica »Resofiution« je še zmerom zasidrana v Gibraltarju čeprav je ostalo brodovje luke znova zapustilo. To dokazuje, da je bila ladja ob priliki zadnjega spopada z italijanskimi letali južno Balearov v resnici zelo poškodovana.
Gibraltar
Madrid, 7. avg. AA. (DNB) List »Infor-mationes« objavlja pismo »simboličnega« španskega predsednika občine Gibraltar, ki je bilo poslano generalu Francu. Pred-sedništvo občine Gibraltar obstoji v San Rocqueu v bližini Gibraltarja od 4. avgusta 1704, ko so Angleži zavzeli to nekdanjo špansko trdnjavo. Pismo pravi dalje, da simbolično zastopstvo občine Gibraltar naj-budneje spremlja sedanje dogodke, ki bodo uresničili stoletno narodno željo, da Gibraltar spet pripade Španiji. Nadejamo se, da ni daleč tisti čas, pravi pismo, ko bo simbolično predsedstvo Gibraltarja v resnici postalo pravo predsedstvo občine.
Algeciras, 7. avg. AA. (DNB) Včeraj ob 21.20 sta leteli nad Gibraltarjem dve tuji letali, ki pa nista metali bomb. Angleška protiletalska artilerija je začela na letali močno streljati. Letali sta nato odleteli v smeri proti Sredozemskemu morju..
Rim, 7. avg. AA. (DNB) »Lavoro fasci-sta« poroča, da so italijanska letala sinoči zopet bombardirala Gibraltar. Bombe so padle na skladišče municije in škoda je velika.
Lizbona, 7. avg. AA. (Štefani) List »Voz« pravi, da na Sredozemskem morju prevladuje italijansko letalstvo, kar Italiji omogoča, da vzdržuje svoje prometne zveze in da še naprej trguje.
»admiral blokada«, ki je nastopil proti lastnemu gospodarju in ki zdaj britanskemu otočju pripravlja usodo, ki je bila namenjena nam. Besede vodilnih osebnosti Velike Britanije, s katerimi njihovi avtorji žele zbuditi v svetu vtis premoči, so v resnici priznanje poloma, ki preti Angliji.
Kanadsko žito za Anglijo
London, 7. avg. AA. (Reuter). V zvezi z nedavnimi vestmi o nakupu velikih količin žita v Kanadi za račun britanske vlade, se je zvedelo, da ie bila kupčija sklenjena na podlagi kanadskega dolarja. Do-znava se. da si kanadske oblasti prizadevajo, kako bi čim hitreie poslale naročene količine žita v Veliko Britanijo.
Nemška letala nad škotsko
London, 7. avgusta. AA. (Reuter). Ministrstvo za javno varnost poroča, da ie nocoj osem sovražnih letal metalo zažigalne bombe v dveh krajih Škotske. Po drugih krajih so sovražna letala metala letake.
Žrtve na morju
London, 7 avgusta, s. (Reuter). Pred nekaj dnevi je nemška podmornica ob zapa-dnoirski obali s torpedom potopila angleški 9000-tonski potniški parnik »Astar«, ki je plul v konvoju. 35 oseb, med njimi 8 potnikov, pogrešajo. Ostalih 450 članov posadke in potnikov se je rešilo na neko motorno Hadjo. ki jih je prepeljala v Anglijo.
London.7. avgusta, s. (Reuter). Admirali-teta javlja, da se je potopila stražna ladja vojne mornarice »River Clyde«, ker je zadela na sovražno mino. Svojci žrtev so bili obveščeni.
Rio de Janeiro, 7. avg. s. (DNB.) Že 14 dni pogrešajo 14.000 tonski angleški trgovinski parnik »Highland Brigade«, bi bi bil moral dospeti v tukajšnjo luko. Domnevajo, da je parnik prestregia ista nemška pomožna vojna ladja, ki se ie nedavno zapletla v borbo z angleško pomožno križar-ko »Alcantara«.
Nova naročila v Ameriki
Washington, 7. avg. s. (Reuter) Po uradnih informacijah bo angleška vlada naročila v Zedinjenih državah sedaj za več sto milijonov tankov, topov in drugega vojnega materiala. Vsa ta naročila bodo v nasprotju z dosedanjimi naročia dolgoročna. Doslej je Anglija naročala vojni material v Zedinjenih državah samo za kratke roke.
Rooseveltov opazovalec
New York, 7. avg. s. (Columbia B. C.) Današnji newyorški listi poročajo, da je na angleškem potniškem letalu »Clair«, ki je pred nevi priletelo iz Anglije v New York, dospel tudi ameriški polkovnik Do-negan, ki je bil sedaj sprejet pri predsedniku Rooseveltu. Donegan je imel v Londonu razgovore s kraljem Jurijem, ministrskim predsednikom Churchillom ter ministri Edenom, Alexandrom in Bevinom. Sestal se je tudi z vrhovnim poveljnikom angleške vojske ter si je ogledal več važnejših angleških tovarn orožja in municije.
Vročinski val v Španiji
Madrid, 7. avg. AA. (DNB) Včeraj je bil v Španiji najbolj vroč dan v tem letu. V Cordobi, Sevilli in Granadi je bilo 40 sto-i pitij v senci.
Bern, 7. avg. AA. (DNB) Po vesteh iz Vichyja bo pravosodni minister Alber govoril pri otvoritvi zasedanja francoskega vrhovnega sodišča. V svojem govoru bo Alber orisal cilje tega sodišča, da namreč sodišče ne bo sodilo samo odgovorne osebnosti za vojno, ampak da bo to ustanova, ki bo delala na tem, da se spoštujejo in uvažujejo najvišji državni interesi. Prva seja tega sodišča bo verjetno v začetku septembra. Sodišče bo zasedalo v Lyonu, kjer že preurejajo v ta namen tamkajšnje gledališče.
Rim, 7. avg. AA. (Štefani) Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Francoska vlada je začela s preiskavo proti političnim in vojaškim osebam, ki so odgovorne za vojno. Francoska vlada se istočasno trudi, da vprašanje odgovornosti zvali samo na gotove osebe, z drugo besedo, Francija teži za tem, da svetu prikaže, da ona kot taka ni odgovorna za vojno, ampak samo nekatere osebe. Jasno je, da ta proces ni popolnoma francoski, ampak je postal mednaroden. Francoski vladi ne gre v račun, da bo to tako, pa hoče ustvariti vprašanje odgovornosti, da bi zmanjšala mero poraza in tako premamila svet o porazu.
ženeva, 7. aVg. AA. (DNB) Novinska agencija »Centre France«, ki ima dobre zveze s francosko vlado, prinaša poročilo o delu ge. Tabouis in Pertinaxa, Emila Bi-reaua in Kerillisa, od katerih je sedaj eden v Angliji, drugi v Zedinjenih državah. Agencija piše med ostalim sledeče:
Pertinax je vsak dan v raznih časopisih in v poslednjem času v listu »Ordre« branil teorijo »nedeljivega mira«, ki je v stvari teorija vojne, pa naj bo za kakršnokoli ceno že. Pertinax je izkoristil vsako mednarodno napetost in diplomatske spore, da bi iz njih naredil eksplozivni material. V trenutku nevarnosti je ta podpihovalec vojne odpotoval v Anglijo, nato pa v Zedinjene države, kjer ga Anglija še nadalje plačuje, da bi vodil kampanjo proti Franciji. Bireau je šel po isti poti. Služil je vsemu, samo Franciji ne. Končno so ga prijeli tam, kjer ima svoje interese. Francoska javnost mora zvedeti, da je ta človek korupcionist. Ga. Tabouis je Francijo rinila v vojno. Ona je vsak večer telefonsko sporočala v razna mesta vse mogoče prepire, ki bi utegnili zaostriti odnose Francije z njenimi sosedi, da bi tako pospešila začetek vojne. Kerillis je vsak dan napadel v listu »Epo-
Bratislava, 7. avgusta. AA. Širši glavni odbor slovaške ljudske stranke ie imel sejo pod predsedništvom predsednika republike dr. Tisa kot strankinega voditelja. Predsednik dr. Tiso je imel na tem sestanku govor, v katerem je poudaril strankina prizadevanja za ohranitev narodnih in socialnih pridobitev slovaškega naroda. Po težkih bojih je stranka doživela znamenite dni oktobra 1938 in marca 1939. Bili smo istočasno nacionalisti in socialisti in takšni hočemo ostati tudi v bodočnosti, ker želimo socialno slovaško državo. v kateri bomo izravnali vse stanovske razlike. Hočemo se ravnati po besedah, sv. pisma, ki pravijo, da nai tisti, kdor ne dela. tudi ne je. V duhu sv. pisma želimo odstraniti brezbožni lik zlatega teleta. Vsako delo hočemo pravično ocenjevati. Zato naj se nihče ne čudi. če se bomo v tem
Politika švedske
Stockholm, 7. avg. AA. (DNB) Zunanji minister Hanson je izjavil danes v parlamentu, da med vlado in parlamentom nI nobenega nasprotja. Kar se tiče vprašanja tranzitnega prometa, je rekel Hanson, da se razvija v okviru sporazuma in se vodi od strani vlade stroga kontrola. Nič takega se ni zgodilo, kar bi moglo škoditi kakšni drugi državi ali svobodi in samostojnosti švedske. Nemčija sporazuma tako rekoč ni popolnoma iskoristila. Glede odnosa švedske do drugih sil je Hanson izjavil, da za švedsko ni nobenega razloga, da bi se vznemirjala. Toda dokler bo vojna, vse dotlej bo nevarnost in je zato dolžnost švedske, da je pripravljena. Kar se tiče preskrbe naroda, ni razloga da bi preveč pesimistično gledali v bodočnost. Vendar pa je švedska pred izredno težkimi nalogami. Pri bodočih volitvah, je rekel Hanson. mora ves narod pokazati, da Soglaša s tem, da ostane švedska izven vojne.
Detnobilizacija
švedske vojske
Stockholm, 7. avgusta. AA. (DNB) Minister za državno obrambo Skiold je podal v poslanski zbornici izjavo, v kateri je med drugim dejal, da se zdaj vojaški obvezniki, poklicani na orožne vaje, odpuščajo domov. Omenil je, da bodo v prvi vrsti odpuščeni domov tisti vojaški obvezniki, ki so bili poklicani na orožne vaje še pred 9. aprilom. Iz izjave švedskega ministra za državno obrambo se vidi, da je švedska v aprilu in maju t. 1. izvedla splošno mobilizacijo in da je vpoklicala razen obveznikov operativne vojske tudi še šest sedmin ostalih obveznikov.
Izgredi v Helsinkih
Helsinki, 7. avg. s. (Tass.) Z dovoljenjem oblasti je bilo sinoči sklicano v Helsinkih javno zborovanje Društva prijateljev Sovjetske zveze. Zborovanje bi se moralo vršiti na javnem trgu v delavskem delu mesta. Nenadoma pa so naknadno finske oblasti zborovanje prepovedale. Za prepoved je bilo že prepozno in tako se je vendarle ob 22. sinoči zbralo na trgu več tisoč ljudi. Policijske oblasti so masi sporočile prepoved zborovanja. Manifestanti so nato pričeli prepevati internacionalo. Tedaj sta intervenirali policija in požarna bramba. Slednja je pričela maso polivati z vodo. Nastopila je tudi policija na konjih. Današnji finski listi objavljajo kratko uradno vest, da je morala požarna bramba nastopiti sinoči proti razgrajačem.
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
• que« tisto majhno število francoskih politikov, .ki so poskušali preprečiti vojn' Danes se ve, da ima Kerillis v neki angleški banki tekoč račun in da je te dni dob'1 odobren je, da se račun prenese na nek ameriško banko.
Seja vlade
ženeva. 7. avg. A A. (DNB) Včeraj jc bila v Vichyju seja francoskega ministi-skega sveta. Vlada je med drugim sprejela potrebne sklepe v interesu zagotovitve letošnje žetve. Zatem je ministrski svet prerešetaval nekatera zunanjepolitična vprašanja. Vzel je na znanje nekaj poročil o delu odbora za premirje, nakar je odobril celo vrsto postavitev in premestitev.
Podaljšanje delovnega časa
ženeva* 7. avg. AA. (DNB) Francoski minister za delo in industrijo je izdal ukaz. da je treba v vseh tovarnah obvezno delati po 41 ur na teden namesto 48 ur. kakor je bilo dozdaj v navadi. Ni pa še rešeno vprašanje, ali bo prekinitev dela za čas kosila trajala dve uri, ali pa Jo bodo kakor v večini industrijskih držav zmanjšali na 30 ali 45 minut.
Demobifizacija končana
New York. 7. avgusta. AA. (Tass). Po vesteh iz Vichyja bo demobilizaci ja francoske vojske končana 9 avgusta. Dopisnik Newyork Tč mesa poroča, da vlada v Franciji velika brezposelnost.
Pomanjkanje v Maroku
Tanger. 7. avg. A A. (DNB) Tukajšnji list »Esroana« objavlja poročilo iz francoskega Maroka, da je gospodarski položaj tega francoskega protektorata vsak dan težji. To pa zaradi tega, ker je angleška blokada končno zadušila zunanjo trgovino francoskega Maroka. Poročilo pravi, da so zaloge uvoženega blaga vedno manjše. Poleg tega se čuti tudi veliko pomanjkanje denarja. Zelo nevarno je, da bo kmalu postal položaj v protektoratu kritičen. Posebno se čuti pomanjkanje sladkorja in volnenega blaga. Z druge strani pa ni nobene možnosti, da bi se prodali domači pridelki, to je žito, živina, zelenjava, sadje in vino.
duhu pojavili z novimi načrti in smernicami. ki bodo vedno odeovariale našemu staremu krščanskosocialnemu duhu. Tako bomo n. pr. pri nas izdali ukrepe, s katerimi bomo zagotovili zdravo razdelitev koristi od kapitala, vloženega v industriji in trgovini. Ta kapital sme v bodoče donaša-ti lastniku podjetja največ 10n/o dobička. Potem bomo storili vse potrebno, da vse ustvarjalne sile v državi čim bolje združimo z gospodarstvom in proizvodnjo. Storili bomo vse potrebno, da se končno odstrani brezposelnost in zagotove dostojne mezde. Pred nami pa ie tudi še važna naloga. da očistimo državo Zidov. Glavni cilj slovaškega socializma, čigar pobornik ie Hlinkova ljudska stranka, se more izraziti z besedami: Varnost, skrb za vsakega posameznika ter pripravljenost na žrtve.
Hitler v Essenu
Essen, 7. avg. br. (DNB) Iz Berlina je prispel danes v Essen kancelar Hitler. Glavni lastnik Kruppovih tovarn Krupp von Bohlen je danes praznoval 701etnico. Hitler ga je s svojim spremstvom obiskal in mu čestital k rojstnemu dnevu, obenem pa ga je odlikoval z zlatim znakom narod-no-socialistične stranke za priznanje njegovih zaslug za narod in državo. Kruppu sta čestitala tudi gospodarski minister Funk v imenu vlade in državni podtajnik za tisk dr. Dietrich v imenu nemškega tiska. Hitler se je nato ogledal velike tovarne. Povsod so mu prirejali manifestacije, ki so dosegle vrhunec, ko je popoldne zapustil mesto.
Italijanski Hrt
o Du£S Coopru
Livorno, 7. avg. AA. (Štefani). »Telegraf o« prinaša članek direktorja Ansalda, ki piše o delavnosti in karieri angleškega ministra Duffa Cooperja. List pravi da je Duff Cooper podedoval po svojem očetu težke milijone, po svoji materi pa aristokratsko sorodstvo. List pravi dalje, da je Duff Cooper začel svojo kariero v prepričanju, da bo postal ambasador, minister ali pa morda celo predsednik vlade. Kot poslanec v spodnjem domu je pokazal mnogo imperialističnega duha. Nato je zavzel sovražno zadržanje do totalitarnih držav. Najprej je bil imenovan za ministra mornarice 1937, a potem leta 1940 za ministra za informacije. List pravi da je Duff Cooper postal politik iz domišljavosti in družabne tradicije.
Uvoz nemškega premoga v Italijo
Rim, 7. avg. br. (Štefani) Službeno je bilo danes objavljeno, da je prometni minister predložil ministrskemu predsedniku poročilo v uvozu premoga iz Nemčije po kopnem v zadnjem mescu. V juliju je znašal uvoz premoga 1,087.000 ton. V zadnjih štirih mescih od aprila do julija je bilo uvoženega v Italijo 4,145.000 ton nemškega premoga
V Italiji se začne šolsko leto 15* oktobra
Rim, 7. avgusta. AA. (Štefani) Prosvetni minister je sporočil, da se bo letos začel pouk na srednjih in ljudskih šolah 16. oktobra. Z letošnjim šolskim letom se uveljavlja tudi nova uredba o srednjih šolah.
Merico, 7. avg. AA. (DNB) Parlament je odobril zakon o uvedbi splošne vojne obveze. Zaradi tega je bil tudi v državnih šolah uveden vojni pouk.
Grčija in Jugoslavija
Atene, 7. avgusta. AA. Vsi grški časopisi prinašajo na vidnem mestu besedilo čestitke, ki jo je predsednik jugo&lovenske vlade Dragiša Cvetkovič poslal grškemu ministrskemu predsedniku Metaxasu o prvaki proslave štiriletnice njegove vlade. Listi objavljajo tudi Metaxasov odgovor na to čestitko. Istočasno prinašajo listi odlomke člankov, objavljenih v jugosilovenskem tisku o priliki proslave 4. avgusta. Velika naklonjenost jugoslovenskega časopisja do Grčije je naletela v vseh tukajšnjih krogih na izredno tope! sprejem Grška javnost pojmuje pisanje jugoslovenskega tiska kot nov dokaz jugoslovensko-grškega prijateljstva ter v njem vidi možnost za nadaljno zboljšanje jugosiovensko-grskega sodelovanja na vseh področjih.
Prvi ruski športniki v Sofiji
Sofija, 7. avg. p. Športno življenje v Sofiji se je te dni silno razgibalo. Povod za to sta dali dve enajstorici moskovskega nogometnega kluba Spartak, ki sta prišli včeraj v Sofijo ter bosta v nedeljo in prihodnjo sredo odigrali dve tekmi s sofijsko Slavijo ter reprezentanco sofijskih klubov. Sprejem, ki je bil ruskim nogometašem prirejen v Sofiji, je bil vse več kakor im-pozanten. Nad 100.000 ljudi, med njimi tisoči, ki nikoli niso videli žoge, se je trlo po sofijskih ulicah, da so pozdravili sovjetske športnike, ki so prvič prišli med Bolgare.
Iz Moskve se je davi z letalom pripeljalo 22 nogometašev, njihov trener ter zdravnik, že na letališču je bilo polno ljudi. Ko so gosti izstopili iz letal, jih je množica obkolila, tako da jih zlepa niso mogli pozdraviti niti diplomatski in športni zastopniki, ki so prišli k sprejemu. Policija je imela mnogo opravka, da je sovjetskim športnikom napravila gaz skozi množico občinstva do avtomobilov, s katerimi so se nato odpeljali v mesto.
Tudi v mestu so bile ulice, po katerih so se Moskovčani peljali do svojega hotela, nabito polni ljudi, ki so ruske športnike navdušeno pozdravljali ter jih obmetavali s cvetjem. K sprejemu na letališču sta poleg zastopnikov bolgarskih oblasti in športnih funkcionarjev prišla tudi ruski poslanik v Sofiji Lavriščev in jugoslovenski poslanik Milanovič.
Rusi so danes pričeli s treningom. Za obe tekmi so že vse vstopnice razprodane.
Gospedarskl dogovor med USA in SŠSE
Wash\ngton, 7. avgusta. AA. (DNB). Gospodarski sporazum med Zedinjenimi državami in Sovjetsko unijo, ki je bil podaljšan za leto dni. vsebuje, kakor poroča pristojno ministrstvo, tudi pogojno klavzulo, da bodo Zedinjene države izvozile v sovjetsko Rusiio za 40 milijonov dolarjev blaga. V primeru, če bi Zedinjene države prepovedale ali otežkočile izvoz gotovega blaga, ki bi ga Sovjetska unija želela nabaviti, si sovjetska vlada pridržuje pravico, da po lastnem preudarku omeji svoj uvoz ameriškega blaga. Kakor je znano, je sovjetska vlada protestirala proti prepovedi izvoza gotovih proizvodov iz Amerike. Za to prepoved so se Zedi-riene ameriške države odločile zaradi tega. ker so jim te stvari potrebne za lastno oborožitev.
Premalo pšemes v Evropi
Washington, 7. avgusta, .s. (Reuter). Ameriško kmetijsko ministrstvo je objavilo poročilo o gospodarskem položaju v Evropi. Poročilo pravi, da bi zlasti v večjih mestih v kratkem utegnilo nastopiti pomanjkanje. Letošnja letina pšenice jc v Evropi za 15% pod normalo.
Pogreb senatorja dr. Kostiča
Beograd, 7. avg. p. V prisotnosti mnogo spoštovalcev in prijateljev so danes v Zemunu pokopali dr. Milana Kostiča. senatorja in podpredsednika SDS. Poleg velike množice naroda so se pogreba udeležili zastopniki JNS. SDS. HSS. demokratske, radikalne in zemljoradniške stranke. Pri pogrebu je bil tudi trgovinski minister dr. Andres.
Akcija za sanacijo bolnic
Beograd, 7 avgusta. AA. V ministrstvu za socialno politiko so končana proučevanja za ureditev in olajšanje stanja po bolnišnicah, za zgraditev novih bolnišnic, za izpopolnitev higienske službe in drugo. Vsa ta vprašanja so bila predmet številnih konferenc, ki jih je sklicalo ministrstvo za socialno politiko. Vsi tovrstni elaborati bodo v kratkem končani. Treba je samo še denarnih sredstev, da bi se vsa ta dela mogla izvesti.
Iz državne službe
Beograd, 7. avg. p. V železniški službi so bili premeščeni višji kontrolorji Mihael Vrabec z ljubljanske železniške postaje, Srečko Razpotnik z Zidanega mostu in Franc Cekal s postaje Ljubljana — Šiška k prometno komercialnemu oddelku železniške direkcije Ljubljane, enako tudi kontrolor Josip Delkin z ljubljanske železniške postaje, nadalje višji kontrolorji Karel Lapa j ne iz Maribora v Novo mesto. Jožef Božič iz Novega mesta v Maribor. Albert Brumen iz Bohinjske Bistrice v Maribor ter kontrolorja Janez Marež z Brezovice v Št. Vid-Vižmarje ter Vladimir Medvešček iz Maribora v Ljubljano. Premeščen je bil tudi inšpektor Ivan Bre-gant od zastopstva jugoslovenskih državnih železnic v Postojni na železniško postajo v Ljubljani.
V finančni službi ie bil premeščen dav-kar Franc Kavčič iz Krškega v Dravograd.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Po vsej državi po večini jasno, razen na severozahodu in zahodu, kjer utegne prevladovati večja oblačnost. V popoldanskih urah so možne krajevne nevihte z nalivi. Topleje.
me priprave Anglije
Eodrilen govor mornariškega ministra Alexandra
Slovaški socialni program
Programski govor predsednika republike dr. Tisa Omejitev dobička podjetij in izgon Židov
Naši kraji in ljudje
Kulturni festival železarskih Jesenic
s športnimi igrami KID bo ena največjih letošnjih prireditev v Jugoslaviji. — Pri festivalu bo sodelovalo 895 oseb, v razpisnih lahkoatletskih panogah pa bo nastopilo nad 900 tekmovalcev in tekmovalk
Jesenice, 7. avgusta.
Kjer se krešeta dva trda kamna, tam nastajajo iskre. Ta stari pregovor prihaja posebno močno do veljave pri jeseniškem prosvetnem in telesno vzgomem delu. Se močneje pa bo prišel do izraza pri kulturnem festivalu železarskih Jesenic in pri II. športnih igrah KID. ki bodo v dneh cd 10. in 11. ter 17. in 18. avgusta na športnem stadionu KID na Jesenicah.
Prosvetno in telesno vzgojno delo ie na Jesenicah na Slovenskem Javorniku in na Koroški Beli doseglo tako stopnjo razvoja, kakor v malokaterem drugem podeželskem mestu v državi. Pevska, glasbena in gledališka umetnost se ie v revirju začela gojiti pred dobrimi 50 leti. ko se je skoraj vsa gorenjska železarska industrija osredotočila na Jesenicah. Pred 36 leti se je ustanovilo Sokolsko društvo Jesenice. 3 leta kasneje Orel. leta 1922. pa »Svoboda«, ki je tudi gojila telesne vaie. Kmalu po prevratu se ie ustanovil T. K. Skala, kasneje pa S. K. Bratstvo. Alp. S. K. Gorenjec in S. K. Kovina. Skala zelo uspešno in z veliko vnemo goji alpinizem in širi med mladino ljubezen do naših gora. S. K. Bratstvo in Gorenjec smotrno gojita vse panoge sodobnega športa. S. K. Kovina pa v prvi vrsti goji zimski šport in nogomet. Uspehi jeseniških in javorniških telovadcev. smučarjev, lahkcatletov in alpinistov so znani po vsei državi in še daleč preko njenih meja. V zadnjih letih pa zelo uspešno deluje tudi Aeroklub »Naša krila«. ki ie eden najmočnejših v državi.
Na Jesenicah so trije veliki orosvetni domovi in sicer Sokolski dom Krekov prosvetni dom in Delavski dom. Vsi trije dajejo streha številnim telesno vzgojnim, prosvetnim stanovskim, gospodarskim in političnim društvom in organizacijam. Ti domovi so žarišče jeseniškega prosvetnega
dela in telesne vzgoje, to so močne nacionalne. kulturne, gospodarske in politične trdnjave. Na Jesenicah je nadalie veliko sokolsko letno telovadišče in tri velika, lepo urejena športna igrišča. Na Jeseniških planinah imata Skala in Gorenjec lepo opremljeni smučarski zavetišči, dočim je smučarski dom S. K. Bratstva pred dvema letoma pogorel.
Čeprav jeseniške prosvetne, telovadne, športne, gospodarske in politične organizacije izpovedujejo različen svetovni nazor, ni bilo med njimi nikoli tako hudih nasprotstev in dejanj, da bi resno ovirala delovanje in uspehe ene ali druge. Nasprotno, vse delo se je ravno zaradi tekmovanja še lepše razvijalo in stopnjevalo.
Kulturni festival železarskih Je~enic in športne igre KID bodo velika revija vsestranskega prosvetnega in telesnovzeoine-ga dela. ki sega nazaj v desetletia. Vsa društva in organizacije. i>ri katerih sodelujejo nameščenci in de'avci KID. bodo nastopile popolnoma po svobodni volii. Kranjska industrijska družba hoče s to veliko prosvetno in športno prired:tvijo dati skupen ckvir. v katerem se bo pokazalo delo sodelujočih društev in poedincev v teku dolgih let. Vodstvo podjetja hcča v okviru te velike prireditve vršiti propagando za prosvetno in telesno vzgojo med najširšimi plastmi delavcev in nameščencev in njihovih svojcev, ki nai pri teh nastopih kot sodelavci, prijatelji in tovariši v medsebojni plemeniti borbi merijo svoje sposobnosti.
Na kulturnem festivalu bo sodelovalo skupno 895 pevcev, godbenikov in igralcev. Pri telovadnih nastopih bo sodelovalo 75 izbranih telovadcev in telovadk pri tekmah . v predoisanih lahkoatletskih panogah pa bo nastopilo nad 900 tekmovalcev in tekmovalk.
. bivšega društva »Deutsches Studenten-
| helrn«. Pritožbo prinaša nemško časopisje.
iakj n. pr. zagrebške »Deutsche Nacnrich-j ten« z dne 27. julija na skora; celi strani.
Kočevski Nemci menijo, da je njihovo ! premoženje protizakonito prešlo v roke \ slovenskega društva in zato vlagajo Pritožbo proti dražbi. Zahtevajo, da se jim vrne vse premoženje z inventarjem vred, kakor iim je bilo odvzeto v letu 1919.
»Gottseheer Zeitung« nam še v dveh ' številkah očita napačno informiranje iav-. nosti. in to brez povoda. Nikjer nismo tr--i dlli. da so Nemci sokrivi propada Dija-! škefra doma. in tudi tega namena nismo j imeli. Kar se pa zadolžitve nemškega »Studentenheima« tiče. jo GZ sama pri-
znava. Bila ie sicer neznatna, bila ie oa le! V zadnji številki GZ omenjena denarna sredstva so vsaj v precejšnji meri dvomljive vrednosti (Kriegsanleihe). Znano je. da stavba doma samega, zlasti oa gospodarska poslopja, ob predaji niso bila v zavidljivem stanju. Bila so potrebna nujna popravila. Ce vse to vpoštevamo. morajo očitki GZ nujno "^sti tia nazaj, odkoder so prišli. Vsakdo z zdravimi možgani bo to razumel. Kar se pr:pada občinskega gospodarstva tiče bi GZ vprašali. če tudi tu kočevski Nemci niso prav nič sokrivi? Vsi seveda niso. saj tudi vsi Slovenci niso. Ne bodimo no tako nedolžna jagnjeta!
V zadnjih letih se pri nas mnogo razpravlja o raznih r.krivdah«. Če bi hoteli razpravljati o vzrokih pronada Dij?škega doma. bi lahko napisali celo razpravo. Samo eno: Krivi niso le tisti Slovenci, ki so slabo gospodarili, temveč tudi tisti, ki so prekrižanih rok gledali, zabavljali in ničesar ukrenili!
Za &$lfše zveze Hrvatske s Slovemjo
Posvetovanje pri železniškem ravnateljstvu v Zagreta
Us&da Dijaškega doma v Kočevju
D?3Žs?a z Efne 2. avgusta preložena — Kako je bilo v preteklosti — Pritožba Nemcev proti prodaji
Kočevje. 6. avgusta.
Javna dražba nepremičnin Dijaškega doma, ki bi se imela vršiti v petek dopoldne, ie bila že pred dnevi iz formalnih razlogov preložena na 20. avgust. Ob priliki te dražbe bodo marsikoga zanimali podatki iz preteklosti društva in doma v zgodnjem času.
Kočevski Nemci so si bili že pred svetovno vojno ustanovili svoj dijaški dom. Da ie mogla nemška klasična gimnazija, ustanovljena 1. 1875.. uspešno vršiti svoje poslanstvo, ii je stalo ob strani društvo »Deutsches Studentenheim Gottschee«. Njegova pravila ie potrdilo oziroma društvenega delovanja na podlagi predlože-r: h pravil ni prepovedalo deželno predsedstvo z odlokom z dne 20. decembra 1904. Društvo ie uspešno delovalo in si je že po nekaj letih uredilo v enonadstrop-r em pc looju dijaški dom za dijake kočevske gimnazije. Kupilo si ie tudi lepe parcele sveta za lastno gospodarstvo. Poleg so imeli kočevski Nemci še druga di-irška podporna društva in več mecenov, med kr\ter:m ie bil zlasti znan J. Stampfl s svoio ustanovo.
Po prevratu je bil jeseni 1919 odprt prvi slovenski realnogimnazijski razred. V istem letu je prišlo tudi do ustanovitve č uštva »Kočev ki dijaški dom«, katerega pravila ie potrdila Deželna vlada za Slo-venijo dne 1. oktobra 1919. Društvo je imelo ro svoiih opravilih namen ustanoviti diia;ki dem. ga trajno vzdrževati, omogočati cbi.-k gimnaziie revnim in vrednim dijakom, iim prispevati za stanovanie in hrano, če ne bi stanovali v domu, ter iim nuditi zdravniško pomoč. Ker še ni bilo doma za diiake. so ti stanovali v gimnazijskem pcslopju. hrano pa so dobivali iz Marijinega doma. To so prvi skromni po-četki slovenskega dijaškega doma. ki je štel takrat 19 goiencev. Premoženje nemškega »Studentenheima« je prišlo v marcu 1919 na podlagi odredbe podpredsed-stva deželne vlade za Sloveniio pod nadzorstvo. V novembru istega leta ie sledila prepoved zunanjega in notranjega delovanja društva »Studentenheim«. premeženie pa ie bilo že prej zaplenieno. V februarju 1920 ie bila med »Studentenheimom«. ki ga ie zastopal državni nadzornik in upra-
vitelj, ter med »Oblastno državno zaščito dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani« sklenjena zakupna pogodba, po kateri ie prišlo društveno premoženie za 20 let v zakup »Oblastne zaščite« v svrho ustanovitve vzgaiališča za zanemarjeno mladino. V jeseni 1919 je Deželna vlada večkrat poskusila kupiti imetje društva »Studentenheim«. a se ii to ni posrečilo. Juliia 1921 je bilo društvo oblastno razpuščeno. Premoženie ie prišlo po zaplembi v last slovenskega društva »Kočevski Dijaški dom«, kar pa se ie zgodilo že prej.
Preden ie prišlo do vselitve dijakov v prevzeti dom, ie bilo treba še marsikaj pripraviti. Odbor ie sklenil enonadstrop-nemu poslopju dozidati še eno. popravil ie gospodarska poslopia in nabavil potrebni inventar. Dom ie imel svoie lastno gospodarstvo z obdelanimi polji in živino. Dijaki so imeli v njem vso oskrbo in pedagoško nadzorstvo aktivnih profesorjev. Da je moglo društvo »Kočevski Dijaški dom« vse urediti, ie najelo pri Mestni hranilnici kočevski več posojil, tako n. pr. v letu 1922. dvakrat po 500.000 K. v naslednjem letu 200.000 din. 1. 1926. pa je prevzelo dolg po nakupu posestva Juliia pl. Wenu-scha. Ker so se prijave diiakov množile, ie sklenilo društvo povečati dom. za kar ie vporabilo na novo kuplieno dvonadstropno poslooie blizu prvega. Društvo se je tudi pozneje še zadolžilo. Diiaški dom ie mnogo let dobro uspeval in tudi odplačeval dolgove Imel ie v posameznih šolskih letih do 100 goiencev. ki so plačevali dokai visoke mesečne prispevke. O nadaljnjem razvoju in prepadu Dijaškega doma. deloma tudi o vzrokih njegove katastrofe. smo v našem listu že ponovno pisali. Povdarjali smo velik p'men doma na Kočevskem in neprecenljivo škodo, ki jo prinaša njegov propad.
Proti prodaji večjega dela nepremičnin »Dijaškega doma« so vložili kočevski Nemci pritožbo. Gre za vse premoženje, ki je po prevratu prešlo iz rok »Studentenheima« v roke »Dijaškega doma«. Nemci so vlagali pritožbe že v letih po prevratu in tudi pozneje, a brez uspeha. Sedai vlagata pritožbo proti prodaji prokurist J. Scho-ber »als Gottseheer Volksgruppenfiihrer« | in zdravnik dr. E. Rothel kot predsednik i
Zagreb, 7. avgusta
Na železniškem ravnateljstvu v Zagrebu je bila včeraj dopoldne konferenca o zimskem voznem redu Predsedoval je ravnatelj inž. Terček, ki je uvodoma govoril o glavnih prometnih problemih dočim so načelnik prometnega oddelka Josnp Horvat in njegovi referenti poročali predstavnikom zbornic gospodarskih organizacij in turističnih ustanov predlog novega voznega reda.
Zaradi vojnih razmer ne bo v mednarodnem železniškem prometu nobenih izpre-memb in zato pa tudi v našem domačem prometu, ki je več ali manj vezan na mednarodnega, ne bo večjih izprememb. Edina važna izprememba bo v zvezah s Slovenijo. Dobili bomo boljše zveze Čakovca s slovenskimi mesti, zlasti z Mariborom. Skušali bodo tudi dobiti direktne garniture iz Maribora v Osijek Zaradi pomanjkanja lokomotiv in vagonov ne bo mogoče dobiti
novih vlakov na zagorsk: progi.
Predstavniki turističnih ustanov so bili s predlogi zadovoljni Uvideli so upravičenost razlogov, zaradi Icaterb so večja izboljšanja nemogoča Potrebna je štednja s premogom, razen tega je zde povečan tovorni promet Že sam Zagreb sprejema in odpošilja oko!' 60 tovorn.h vlakov več, kakor prenese maksimclii' promet zato ni nič čudnega, da nastajajo tako velike zamude. Gospodarstven-ki in predstavniki turističnih ustanov sc nadalje predlagali, da se preskrbimo z zadostnim številom vagonov in naj bodo vagon1 potniških in brzih vlakov čim udobnejš1.
Direktor zagrebškega »Putnika« g. Dra-'gomanovič je predlagal naj večerni brzi vlak za Beograd ostane tudi preko zime, ne samo zdaj v sezoni ker so brzi vlaki Zagreb—Beograd vedno prepolni potujočega občinstva. V letni sezoni pa naj bi se uvedei lokalni vlak oci Zagreba do Brežic.
Žalosten konec križarjenja po Jadranu
Podrobnosti o smrtni nesreči Gregorja Jagra
Split, 7. avgusta
Tragedija Gregorja Jagra, o katerem je »Jutro« poročalo, da ga je ugrabilo morje v Ubižini Omiša, je vzbuila posebno pozornost, ko so se zvedele podrobnosti, kako je Gregor Jager križaril po Jadranu in kako je naposled moral svojo odisejado plačati z življenjem. Splitska »Nova Doba« objavlja o tem naslednje poročilo:
Nedavne noči je zaradi močne burje prišlo na morju nedaleč od Rogoznice pri Omi-šu do hude nesreče, v kateri je našel smrt Gregor Jager, upokojeni višji revizor, star 63 let, po rodu iz Rojana pri Trstu, a naš državljan. Jager je živel v Splitu v Vrhov-ski ulici 20 s 351etno Mileno Avguštinovo iz Ljubljane. Že pred mesecem se je podal Jager v Mileninem spremstvu s svojo majhno jadrnico na križarjenje vzdolž jadranske obale. Na ladjici sta imela ribiški pribor in najpotrebnejše za življenje. Križa-rila sta, lovila ribe in se ustavljala po raznih lukah bližnjih otokov. Dva dni pred nesrečo sta prijadrala v Omis. Od tod sta krenila proti Makarski. Zvečer je naenkrat začela razsajati močna buja in je morje pobesnelo. Močni valovi so butali ob majhno jadrnico, ki jo je, kakor vse kaže, pre-
cej nespretno vodil pokojni Jager. V temni noči je voda zalila jadrnico, ki se je prevrnila na odprtem morju nedaleč od Rogoznice. Jager se je krepko oprijel prevr-njene jadrnice, z drugo roko pa je čvrsto držal Mileno, ki ni znala plavati. Vso noč sta se borila z valovi. Šele zjutraj po 5. uri so ju opazili kmetje v predelu Staničih pri Ruskamenu. Kmetje so takoj pohiteli s čolni brodolomcema na pomoč. Ko so dospeli v bližino jadrnice, ki je bila od obale oddaljena kakih 300 metrov, se je onemogla Milena spustila v morje in se pričela potapljati. V poslednjem trenutku so jo rešili in jo potegnili v čoln. Jager pa je bil že mrtev, vendar se je še krčevito oklepal svoje ladjice.
Kmetje so spravili truplo ponesrečenega Jagra v jadrnico in Mileno na kopno ter obvestili orožnike, ki so raziskali podrobnosti nesreče. V predalcu prevrnjene ladjice so našli dnevnik, ki ga je vodil Jager od pričetka svoje letošnje odisejade po morju pa vse do usodne noči, ko se je njegova jadrnica prevrnila in ga je besno morje ugonobilo. Mileno so kmetje obudili k zavesti in jo prenesli na orožniško stanico, kjer bo izpovedala natančno vse podrobnosti o tej hudi nesreči na morju.
žrtve prometa na naših cestah
Hud karambol s srečnim koncem sredi Ljubljane Smrten padec s kolesa blizu Stične
Ljubljana, 7. avgusta
Ob 11. je bila množica občinstva, ki neprenehoma vre s kolodvora in na kolodvor. na vogalu Masarykove in Miklošičeve ceste priča razburljivemu karamoclu, ki samo po srečnem naključju ni zahteval smrtne žrtve. Pred kolodvorom pravkar grade podzemsko stranišče in material ki ga uporabljajo pri gradnji, je zavzel tudi dobršen del vozišča na cesti, tako da je promet do neke mere utesnjen. Po Miklošičevi cesti je pri vozil neki motociklist. prav tedaj pa je v smeri od Bavarskega dvora prihitel tramvaj. Ali je bil motociklist premalo pozoren, da prihajajočega tramvaja ni opazil, ali pa je vozil s preveliko brzino, da vozila ni mogel zaustaviti — na križišču s tramvajsko progo, prav tam kjer se začne otok za čakaioče
tramvajske potnike, ga je voz cestne železnice zadel, ga v velikem loku prevrnil in ga z njegovim vozilom vred še nekaj časa vlekel za seboj. Tramvajski voznik ie sicer z vso silo skušal svoi voz zavreti, vendar ga je mogel ustaviti šele v bližini električne ure. Ljudje, ki so bili priče prizora, so v grozni paniki zagnali vik in krik, a na veliko začudenje vseh se je motociklist na lepem pobral in otepel prah s komolcev in kolen. Potrgalo mu ie samo nekaj obleke in dobil ie manjše poškodbe na nogi. nekai več škode oa ie na moto-ciklu. Na krai nesreče je prišel stražnik, da ugotovi krivdo.
Stična, 7. avgusta V nedeljo je »Jutro« poročalo o nesreči, ki je zadela sredi klanca Peščenika živinskega gonjača Lojzeta Ovna. Povozil in
hudo poškodoval ga je neki avto, ko je Oven STedi klanca počival. Čigav je avto, še niso dognali Danes pa poročajo o drugi nesreči, ki se je primerila v višenjskem okolišu. Franc Žitnik, posestnik iz Spodnje Drage, se je vozili v družbi prijatelja Os-valda Šlajpaha Žitnik se je peljal na izposojenem ženskem kolesu. Šlajpah pa na svojem. Cesta je bila po zadnjem deževju močno blatna in spolzka in to je bilo Žitniku v nesrečo
Moža sta vozila že proti Mleščevem in sta sc bližala samostanskemu marofu, ko je Žitniku nenadno spodrsnilo in je odle-tel s kolesom vred v jarek. Šlajpah je nesrečo takoj opazil, pa ie meril, da se ni Francetu zgodilo nič hudega Ker pa France ni takoj vstal in ga Šlainan ni mogel priklicati, se je obrnil in stopil k prijatelju. Ta je ležal negiben Videč, da se je France hudo ponesrečil . ga je Šlajpah skušal dvigniti in obuditi k zavesti, vendar je bilo vsako njegovo prizadevanje zaman.
Preplašen je stekel Šlaipah do prve hiše in priklicali ljudi, nate pa je odhitel po ba-novinskega zdravnika dr Fedrana. Zdravnik na žalost ponesrečenemu Žitniku ni mogel več pomagati Paricc s kolesa je bil tako usoden, da si je Žitnik prebi1 sence in zlomil tilnik Obleža' je na mestu mrtev.
O nesreči so takoj obvestili Žitnikovo ženo, ki jo je novica o moževi nenadni smrti silno potrla. France Žitnik je bil v višenjskem koncu ugleden mož in mu je bilo komaj 44 let. Nesreča spet svari prav vse kolesarje brez izjeme, naj bodo pri vožnji čim bolj previdni
Deset let Sokola na Lavrici
Prijazna Lavrica, bližnja soseda naše bele metropole, praznuje letos velik praznik. Deset let je poteklo, odkar so idealni in neustrašeni borci ustanovili Sokola. Ni jih bilo mnogo, a bili so prešinjeni z neupogljivo voljo do dela za blagor naroda in domovine. Pod okriljem požrtvovalnega in nesebičnega br. staroste Ogrina se je četa razvijala do sedanjega razmaha. Ravno br. Ogrinu, ki je vseh deset let njen vzorni starosta, se ima četa največ zahvaliti, da stoji danes na tako zavidljivi višini, število članstva se je od leta do leta večalo in četa danes lahko s ponosom gleda na svoje vrste. Ta mladi in krepki rod je ves prežet sokolskega duha. Z mladostnim zanosom je zanesel sokolsko miselnost tudi v okoliške vasi in pridobil tu novih borcev za sokolsko ideologijo.
V	okviru Petrove petletke je lavriška Sokolska četa izvršila postavljeno si nalogo in uredila lepo letno telovadišče, kjer si njeni člani v poletnih mescih krepijo mišice in urijo duha. To je bila za malo podeželsko četo teška naloga, a z vztrajno voljo do napredka jo je strumno izvedla. Danes ima Sokol na Lavrici krasno letno telovadišče, ki mu je v veselje in v ponos.
V	nedeljo, 11. avgusta, bodo polagali Sokoli na Lavrici obračun svojega desetletnega delovanja. Popoldne ob treh bo na letnem telovadišču telovadni nastop, nato pa v Idiličnem parku br. staroste vrtna veselica. Vabimo vsa okoliška bratska društva, da se našega nastopa v čim večjem številu udeleže in nas podprejo v našem nesebičnem delu. Sokolska edinent, sokolska medsebojna povezanost naj se spet izkaže. Naj vam, dragi sokolski bratje in sestre, vsi njegovi prijatelji in pobemiki sokolske miselnosti, te dni neprestono zveni v ušesih glas: »V nedeljo na Lavrico, na Lavrico na Lavrico!« Zdravo!
Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjen ie črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Za smeh in kratek čas
»Ali je res, da so tatovi obiskali tvoje stanovanje?«
»Res je. In predstavljaj si: odnesli so varnostno ključavnico, svarilni zvonec in psa čuvaja!«
f©gled
Kmpge Mladinske matice
Mladinska matica ostaja zvesta svojemu programu: iz leta v leto si prizadeva za izboljšanje mladinske knjige. O tem naj-bolje pričajo njene vsakoletne knjižne nagrade. ki jih razpisuje za tri naiboliše knjige, namenjene mladini. V 13. letih svojega obsto.ia ie izplačala kot nagrade že blizu 100.000 dinarjev!
Z »Našim redom«, ki izhaia v povprečni nakladi 21.500 izvodov, nudi Mladinska matica svojim malim čitateljem vsebinsko in oblikovno prvovrstno mladinsko reviio. V razmeroma kratkem času svojega obstoja ie izdala poleg 11 letnikov »Našega roda« še 47 knj:g rednih in 13 knjig izrednih izdai v skupni nakladi, ki presega že 1,300.000 izvodov. To so številke, ki dovolj zgt vorno pričajo o delu Mladinske matice za populariziranje dcb.ega mladinskega čt:va.
Tudi letos ie Matica razcoslala svoiim malim čitateliem tri skrbno izbrane knji-žice: najmlajšim ie posvetil znani mladinski pisateli JosipRibičič slikovito po-vestico o upornih čebelicah. »Uporni-c e «. ie naslov knjižici, ki bo naim.laišim nazorno gcverila o življenju čebel, o njihovem skupnem delu. ko nabiraio med. da bedo imele oo zimi hrano in iim ne bo treba umreti od lakote. Le nekai mladic se brani delati, upreio se in naženeio matico in ni ene zveste delavke, same pa se gostij.- 7 medico, ki so io druge nabrale. A pr" 1 dnn k-> i« me -ice zmanik^o in prlšc' : • tli"	o ur orni ce izpre-
videle, kai so zagrešile in sklenile so. da i se bodo poboljšale. Spoznale so. da brez dela res ni iela in so prosile staro matico, nai se zopet vrne k njim in tudi same so začele pridno nabirati med... Knjižico je ilustrirala Mariia Trčkova tako, da slike lepo dopolnjujeio tekst.
Starejšim je namenjena povest Arno-šta Adamiča »Ludje v viharju«. To ie povest iz konca svetovne vojne in se dogaja na Primorskem, v kraiih. kier je še divjala vojna, čeprav se ie že bližal dan. ko bo sklenjen mir. Vsi so čutih, da se »nekai dogaja«, napovedujejo se veliki dogodki in posebno slovenski vojaki, ki so se morali boriti na strani Avstrije, so prisluškovali proti Ljubliani. kier se ie odločevalo tudi o niih usodi. Potihem najprej, potem vedno boli glasno so upali na svobodno domovino, na Jugoslavijo.
Poleg leposlovja za najmanjše in večje nudi Matica vsako leto svoiim čitateliem tudi nekai pouka. Letos bodo z največjim zanimanjem čitali reportaže Pavla Kuna v e r j a »Zakladi sveta«. Tu je na prijeten, preprost in vendar dovoli poučen način popisano pridobivanje nekaterih dobrin, ki uspevajo samo v daljnih krajih, v Ameriki. Afriki. Aziji in ki jih vendar zelo dobro poznamo tudi mi in se iih poslužujemo v našem vsakdanjem življenju. Bombaž, gumij. čai. datelini. riž, oranže, kitaiski fižol-soia in drugo, vse to co dobrine, ki iih miliioni in milijoni rok po vsem svetu predelavajo v predmete,
brez katerih si ne moremo zamisliti današnjega življenja. Otroci bodo v teh sestavkih našli marsikakšno dragoceno zrno in bodo z navdušenjem sledili pisateliu po krajih, ki leže daleč onstran morij.
Vse tri knjižice so izbrane z dobrim preudarkom, z namenom, nai bi nudile mladini to. kar ji ie danes še posebno potrebno: dolžnost do dela. narodna zavest in — pouk.	S.
Svcbodna ali vezana umetnost ?
V času \l5like razstave najnovejše nemške umetnosti v Monakovu je zanimivo izvedeti kaj več o idejnih silah, ki gibljejo sodobno nemško likovno umetnost. »Hrvatska revija« je nedavno objavila besedilo predavanja, ki ga je imel v Zagrebu eden izmed tolmačev današnjih umetnostnih stremljenj v Nemčiji dr. Gustav Schra-d e. Njegova izvajanja so značilna zaradi tega, ker skuša utemeljiti »umetnost naloge«; ki naj nadomesti dosedanjo svobodo umetnostnega stvarjanja. »Umetnost naloge« spominja na »umetnost socialnega naročila« v sovjetski Rusiji in kaže, kakšen naj bi bil položaj umetnika in njegove umetnosti v novi družbi. Problem je daljnosežen, in nas mora zanimati teoretično in konkretno; predvsem pa je potrebna informacija o teh novih nazorih. Pokazalo se bo, da tudi ti nazori niso novi, marveč samo obnavljajo nekatere ideje, ki jih kultura našega časa ni priznavala.
Navedeni nemški teoretik izhaja s svojega področja: iz umetnostne zgodovine. Prvo, kar nam postavlja pred duha, je vprašanje umetnosti srednjega veka. Od renesanse dalje je veljala sodba, da je srednjeveška umetnost zaostala, barbarska,
bizarna in da je vse prej kakor ideal umetnosti. Šele romant iki so začeli i obračati poglede v srednji vek in odkrivati oporišča za razumevanje njegove umetnosti. Kdor pa pozna vsaj do neke mere danes skoraj že nepregledno veliko literaturo o srednjeveški umetnosti, ve, da je v nji bolj beseda o vezanosti umetnosti nego o nje svobodi. Tako pravi Schrade in pristavlja, da te vezanosti ne smatramo za nekaj, kar bi nasprotovalo umetnosti, marveč vidimo v nji silo, na kateri slonita moč in veličina srednjeveške umetnosti.
Dr. Schrade gre odtod korak dallje in pravi, da je sodobno zanimanje za srednjeveško umetnost značilno za tendenco našega razdobja, in ta tendenca izvira iz tega, da ljudje niso zadovoljni z moderno umetniško svobodo. Stoletje, ki je stalo v njenem znamenju, ni moglo ustvariti stila, ki bi zaobsegel vsa življenjska področja in ki bi preživel posameznega genialnega umetnika. Barok je bili po SchTadejevem mnenju zadnji resnični stil. Devetnajsto stoletje si je moralo mnogo izposojevati iz preteklosti. Posnemalo je romanski stili, gotiko, barok, antiko, bizantinsko in renesančno umetnost ter posegalo celo za Egiptom in Babilonom. Vse to se je dogajalo v okviru arhitekture, ki o nji po pravici pravijo, da je mati vseh umetnosti in ustvarjalka stilov.
To stanje pa ni vplivalo ugodno na odnos umetnikov in občinstva. Po Schradeju ni bilo od baroka dalje velikega umetnika, ki bi ga občinstvo takoj razumelo m sprejelo. To je motilo tudii same umetnike, ki j so prihajali do prepričanja, da kaže občinstvo razumevanje zgolj za povprečnost J in za tisto lažnivo umetnost, ki ji pravijo Nemci »kič«. Zaradi tega se je čedalje
bc^j utrjevalo prepričanje, da je umetnost samo področje umetnikov in peščice tistih ljudi, ki imajo zanjo razumevanje.
Schrade izvaja, da se je Nemčija po letu 1933 tudi na področju umetnosti obrnila v drugo smer. Po številnih izjavah o bankrotu umetnosti je bilo treba najprej obnoviti vero, da umetnost ni prazen luksuz, zgolj dekoracija, marveč življenjska sila. Umetnost absorbira bistvene strani življenja in ga stori večnega; ona posega v življenje in ga po svoje oblikuje. Umetnost izhaja iz vere v svetost in dostojanstvo življenja. Posmatrati jo moramo s stališča življenja, ne smemo videti v nji golih, abstraktnih form, marveč življenje v vsej njegovi sili, ki mu jo dajejo umetnostne forme. Umetnost mora postati nujna. Če pa je zvezana z življenjem in njegova nujna zahteva, tedaj mora sprejeti od življenja neke naloge in biti vezana. Tu se stremljenja umetnostnega življenja v današnji Nemčiji srečujejo z načeM srednjeveške umetnosti. Schrade piše: »Bližje nam je verovanje, da umetnik more in sme ubogati samo inspiracije svojega nebrzdanega genija V prejšnjih razdobjih pa tega ni bilo. Vedno so se umetnikom postavljale naloge. To je povečevalo njihovo moč in jih osrečevalo, tako da so lahko izpolnjevali svoje naloge. Šele 19. stoletje je uničilo smisel za te dolžnosti. In ta epoha je docela odrekla, ko je bila postavljena pred velike arhitektonske naloge, pri čemer mislim na tragedijo sodobne mestne arhitekture . ..« Nemški umetnostni zgodovinar navaja za dokaz današnjega stilnega razvoja niirnberške zgradbe kot največje arhitektonsko delo v sedanji razvojni fazi narodnega socializma. V njih je bil zopet nasproti tako zvani »Zweckarchitektur« 19.
domače vesti
Cerkev z ognjiščem
Iz Leskovca v Srbiji čitamo v »Politiki« naslednji zanimivi dopis: Eden izmed najzanimivejših dogodkov v zgodovini Leskov-ca je nedvomno bilo zidanje stare leskov-ške cerkve pred 150 leti. Cerkev še danes stoji, toda služba božja se v njej ne vrši, ker je poleg stare cerkve nedavno zrasla nova. Stara cerkev je nizka, široka zgradba, skoraj vsa pogreznjena v zemljo.
Leskovčani so pod Turki živeli slabo, kakor pač vsa raja. Posebno hudo jim je bilo, ker niso imeli svoje cerkve, marveč »o morali v okoliške vasi k službi božji. Lepega dne se dogovori, zberd denar in zaprosijo sultana za dovoljenje, da zgradijo cerkev. Toda nasilni leskovški Turki so izjavili, da ne priznajo nikakega odloka, niti od strani samega samega sultana, marveč da bodo takoj začeli klati Srbe, če bodo le skušali Kidati cerkev. Naposled je tudi sam leskov-ški paša skomignil z rameni in rekel, da ne more razseliti Leskovca zavoljo pravoslavne cerkve, zato naj Srbi molijo tam, kjer so molili doslej.
Zdaj so Leskovčani skušali doseči naklonjenost na drug način. Obrnili so se do paševe najlepše žene, ki je bila pokrščena Srbkinja. Toda tudi ona jih je odbila. »Nisem zato sprejela turške vere«, je rekla, »da bi podpirala kaursko!«
Vztrajni Leskovčani niso klonili. Zbrali so se in razglasili, da hočejo zgraditi hišo svojemu popu. Hiša mora seveda biti precejšnja, da bodo lahko v njej posedli vsi verniki, kadar pridejo na obisk k svojemu popu. Da bi se pa lahko vsakdo na lastne

Preproge Zavese Tapetno blago
OLE J
MANDFAKTURA
F. K S.
SOUVAN
LJUBLJANA, MESTNI TRG 24
» * N<>vi grobovi. V Proseku je umrla ga.
Fani Dolenčeva, po rodu Nabergojeva. Pokopali so jo včeraj na proseškem pokopališču. Za blago ženo in materjo žalujejo številni sorodniki v Proseku m Trstu, kakor tudi v Ljubljani in Mostarju. — V ljubljanski bolnišnici je umrl višji policijski stražnik g. Jože Jazbec. Bil je v Ljubljani splošno znan in priljubljen. Zapustil je vdovo in dve hčerki. Bolehal je le kratko časa, zato je njegova smrt osupnila vse tovariše in prijatelje. — Kakor smo včeraj poročali, se je v Ptuju smrtno ponesrečil g. Avgust M 1 a k e r, posestnik, mesarski mojster in gostilničar iz šoštanja. Zapustil je vdovo, tri sine in hčerko. Pokopali ga bodo v Šoštanju danes ob 17. — V Ljubljani je umrl g. Alojzij Kosič, stražnik v pokoju. Pogreb bo jutri ob pol 15. na Viču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!

m
APARATI
VSEH SVETOVNIH ZNAMK
NAJNIŽJE CENE! CENIKI GRATIS! DROGE RIUA iioovs|{Aou
► LJUBLJANA MARIBOR

oči prepričal, da je to zgolj popova hiša in nič drugega, so postavili v njej ognjišče z dimnikom. Turki so seveda zavohali, da tu rekaj ne more biti v redu. Sam leskovški paša je šel pogledat. Ko pa je ugledal ognjišče in dimnik, se je mirno vrnil domov in pomiril tudi ostale Turke... Skoraj 150 let je služila ta skromna molilnica svojemu namenu, a ognjišče in dimnik stojita še danes za dokaz hudih časov, v katerih je biia ta edinstvena cerkev zgrajena.
Tako je to bilo v suženjstvu. In nikdar ln nikjer ni v suženjstvu drugače. Oblike nasilja se spreminjajo, toda suženjstvo ostane vendarle suženjstvo. Samo v svobodni državi lahko svobodno govoriš bratu in bogu v tistem jeziku, ki te ga je naučila mati. Nekdaj zatirani Leskova« je v Jugoslaviji tako napredoval, da ga imenujejo zaradi odlično razvite industrije: srbski M:\r.chester.
Mačet kis za vlaganje sočivja priznano dober liter Din 4.— prodaja drogerija Kane,
Ljubljana, židovska ul.
*	Službeni list dravske banovine objavlja v 63. številki od 7. avgusta: uredbo o izredni dckladi državnih uslužbencev in upokojencev; uredbo v plačilni dospelosti prvega obroka zemljarine za leto 1940.; odločbo o novem naselju Goreljku; razglas o razdelitvi Drave od državne meje navzdol do Ptuja s stranskimi vodami na ribarske okraje; odločbo o gospodarskih pasmah kuncev in razne objave iz Službenih novin.
*	Novo naselje Goreljek. Predsednik ministrskega sveta je s svojo odločbo z dne 25. julija 1940 odredil, da se novo sezida-nemu naselju na območju Srednja vas v Bohinju, radovljiški srez. kot novo naseljenemu kraju da ime Goreljek.
Ako sonce te boli — uporabljaj Tschamba Fii! Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
* Nenadna smrt dveh žena. Iz Gradca pri Litiji nam pišejo o usodnem naključju Kristanove in Reboljeve mame, Kristanova Marija je pred dnevi še opravljala vsa domača dela. Pa se je prehladila pri pranju na Savi in je hudo zbolela. Domači so storili vse, da bi komaj 46 letno mater ohranili Reševalni avto je mater odpeljal v bolnišnico. Ze med prevozom v bližini Dolskega pa je umrla. Avto so okrenili in so truplo Kristanove mame odpeljali nazaj domov. Prihajali so jo kropit številni znanci in prijatelji Med drugimi je prišla tudi 64-letna gospa Reboljeva Jožefa prav tako iz Gradca. Pri Reboljevih so imeli ta dan precej posla, spravil jasli so pšenico. Med ža-njice je šla popoldne pogledat in pomagat gospodinja. Pa ji je na polju nenadno po-zlilo in se je zgrudila. Ko je prišla k sebd, se je vrnila domov. Kratko nato se ji je napad ponovil in blaga žena je preminila. Tako sta v enem dnevu umrli dve graški ženi, starejša je prišla celo mllajšo kropit, nekaj ur kasneje pa je ona počivalla na mrtvaškem odru. Kakor ju je smrt zatekla isti dan, tako sta bili tudi obe isto popoldne pokopani. Pogreba obeh sta dokazala, da sta bili obe spoštovani kot vrli ženi in dobri gospodinja. Prizadetima družinama tudi naše iskreno sočutje.
Ruse v steklenicah
raznih velikosti, odlične kakovosti, kakor tudi vse ostale ribje proizvode: Ostseeheringe, Rollmopse m polno-mastne slanike dobavlja: Proizvodi »NAŠA RIBA — SPLIT.
Dopisovanje na prodajni urad:
L BOGDANOVIČ — ZAGREB, Vlaška 101, tel. 64-85.
* Lep je poklic otroške sestre-negoval-
ke. Šolanje otrok je v današnjih časih za starše večkrat zelo težko, izbira poklica pa je zlasti za dekleta po končani ljudski oziroma meščanski šoli težavna. Tako stoje dekleta po končani šoli brez vsakega sveta, kam bi se obrnila. Kamorkoli prosijo za službo, povsod se zahteva strokovno izobrazbo. Dosedaj je prav primanjkovalo poklica, ki bi po kratki strokovni izobrazbi omogočil dekletu samostojno vzdrževanje, posebno pa poklicev, ki bi odgovarjali ženski naravi. Eden takih poklicev, ki pripelje dekle že po enoletnem šolanju do primernega kruha, ie poklic otroške sestre-negovalke. ki se izobražujejo v enoletni strokovni šoli za otroške sestre negovalke. V naši državi imamo samo dve šoli te vrste, ena je v Beograda druga v Ljubljani v sestavu Higienskega zavoda, oddelka za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok. Lipičeva ulica (Dečji dom kraljice Marije), ki ravno ta mesec razpisuje natečaj za sprejem gojenk. (Po-
goje za sprejemi glej v »Službenem listu dravske banovine« štev. 60 z dne 27. VII. 1940). Pogoji za sprejem v to šolo so zelo ugodni ker se zahteva v glavnem dovršena ljudska šola. eventualno meščanska ali nižja srednja šola. Poklic sam ie zelo lep. saj ima sestra, kakor pravi že naslov, ves čas opraviti samo z otroki. Ljubezen do tega posla je prirojena skoraj vsaki ženi in tako najde večina v niem zadovoljstvo. Razen prijetnosti dela ima sestra, ki dovrši to šolo. materialno primerno dobro stališče. Absolventka ima možnost namestitve v zasebnih rodbinah kot vzgojiteljica. prosto hrano in stanovanje s stalnimi prejemki tako. da stoji bolje kakor uradnice. ki si morajo oskrbeti s svojo skromno plačo, hrano in stanovanie. Pravico ima biti nameščena v raznih domovih za dojence. v otroških zavetiščih in podobnem torej v državni ali banovinski službi. Rok za vlaganje prošenj roteče 25. avgusta t. L — Nasloviti ie prošnje na: Higienski zavod — oddelek za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok v Ljubljani Lipičeva ulica.
*	Gibanje bosanskih rudarjev za izboljšanje življenjskih razmer. V Bosni terja okoli 8.000 rudarjev boljše življenjske pogoje. V ponedeljek so se v'Sarajevu začela pogajanja s predstavniki državnih rudarskih podjetij. Rudarji želijo izpremembo dosedanje kolektivne pogodbe, povišanje plač. družinske doklade za ženo po 50 din in za vsakega otroka po 30 din mesečno ter povišanje stanarine za 25%. stanarino pa nai prejemajo vsi delavci, zaposleni ra področju rudnika Nadalje želiio rudarji, ki so pri svojem delu izpostavljeni dežju, vetru, vodi ali drugim nezsodam. zaščitno obleko. Iz dosedanje kolektivne no^odbe naj se črtajo vse določbe z besedo »lahko«, ki so se doslej izvajale vedno le v škodo delavca.
Pri zaprtju In motnjah v prebavi vzemite zjutraj na nrazen želodec kozarec navadne Frane Jožefove grenčlce.
*	AsanacUska dela v Zagrebu. Velik del zagrebške periferije je še vedno brez vodovoda in tu so vsako leto gnezda nalezljivih bolezni. Zdaj ie mestna občina sklenila zgraditi po predmestnih ulicah do 2.000 metrov nove vodovodne proge, za katero bo porabila okoli 1,200.00 din. Iz te vsote in redne subvencije za asanacijska dela bo mestni zdravstveni odsek izpopolnil tudi svoj program in zgradil do predmestjih najpotrebnejše zdravstvene ustanove.
*	Nov prilog pobijanju nepismenosti med Hrvati. Po vseh krajih hrvatske banovine, kjer doslej ni bilo šol. bo banska oblast ustanovila pomožne ljudske šole. v katerih se bo deca učila pisati, čitati in računati ter verouka. Šolanje bo trajalo dve šolski leti po šest mesecev. Take pomožne šole bodo, kakor upajo, zelo pripomogle k pobijanju nepismenosti, ki i e do nekaterih hrvatskih predelih še zelo občutna.
*	Kriza v ladjedelnicah. V ladjedelnicah v Splitu in Kraljeviči so bile že dvakrat redukcije delavstva zaradi pomanjkanja dela. S 15. t m. je v Kraljeviči odpovedano delo vsemu delavstvu. Do nadaljnjega bo ta ladjedelnica, ki je zaposlovala 250 delavcev. zaprta. Njena usoda bo. kakor se kaže, kmalu zadela tudi ladjedelnico v Splitu, kjer je v dobrih časih delalo do 1.200 delavcev.
*	V Blatu na KorJhill Je zgorelo 15 ha borovega gozda. V ponedeljek pozno zvečer je nastal požar v občinskem gozdu v Blatu na Korčuli. Ogenj se ie naglo širil in kmalu zajel velik del gozda. Ves napor ljudi, da bi oožar omejili, je ostal brezuspešen. V kratkem času ie pogorelo okoli 15 ha lepega borovega gozda, kar ie za otok, kjer se vrši pogozdovanie z veliko vnemo, velika škoda.
*	Neznana ženska Je odgriznila delavki nos. Ko so v ponedeljek zvečer začeli prihajati delavci iz tovarne na Cerjanski ulici v Zagrebu, se je tu odigral žalosten prizor. Milko Lončarjevo. 231etno delavko, ie napadla neznana ženska in ji očitala, da ji hoče prevzeti njenega fanta. Takoj ie med obema ženskama Dri šlo do pretepa. Naenkrat se ie zaslišal obuoen krik in ljudje. ki so stali okoli obeh žensk, so zagledali Milko vso krvavo v obraz. Da brez
. , «	| • a KINO UNION,
Ljubezenska romanca L]UO€Z€ll H€ ZSTjAvl • teL 82-21
Roman žene, ki je v svojem osemnajstetn letu poklonila srce mlademu Študentu, od katerega jo je usoda ločila, po desetih letih je pa sprevidela, da pripada le samo njemu. — V glavnih vlogah: Joan Bennett, Henry Fonda, Alan Marshal in drugi! Blagajna odprta od 15. ure dalje.	Predstave ob 16., 19. in 21. uri!
NOVO!
OD NAMVIKA DO PARIZA
NOVO!
Filmska reportaža zadnjih vojnih dogodkov, posnetih po vojakih P.K. odredov iz prvih in najopasnejših položajev. Predprodaja vstopnic dnevno od 11.—12. in od 15. dalje. KINO SLOGA, tel. 27-30. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri
nosa. Neznana ženska ji ga je odgriznila in potem v gneči srečno odnesla pete. Nesrečno Milko so pa nemudoma poslali na kliniko, kjer so ji pri operaciji nadeli »plastični« nos in ne bo njena lepota nič prehudo prizadeta.
* Zaradi enega dinarja je šla v smrt 15-letna hčerka Danila Zupana iz Sente. Mati jo je bila poslala po list »Radio Beograd« in ji dala tri dinarje. Ker Da list stane samo dva dinarja in ii hčerka preostalega dinarja ni vrnila, ii ie mati to očitala. Dekle je bilo tako občutljivo, da je steklo na železniško Drogo in se vrglo ood subotiški vlak. ki ji je odrezal obe nogi.
Iz Lfubljane
u— Svečano odkritje spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani. Ljubljana in z njo vsa Slovenija se pripravljata na veliko svečanost, na odkritje veličastnega spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Svečano odkritje spomenika bo na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra n. 6 septembra dopoldne po službi božji v stolnici. Spored svečanosti je že določen in bo v kratkem objavljen. Obenem bo objavljen poziv vsem Slovencem, naj prihite na kraljev rojstni dan v Ljubljano, da prisostvujejo odkritju spomenika kralju mučeniku. Generalna direkcija državnih železnic je naprošena, da dovoli udeležencem te velike narodne svečanosti četrtinsko voznino. Delovni odbor odbora za postavitev spomenika bo odslej posloval vsak dan v svoji pisarni v Kazini, kjer bodo poslovne ure od 8. do 12. in od 15. do 19. Vsakodnevno poslovanje delovnega odbora se prične v kratkem in bomo o tem javnost še posebej obvestili.
u— Krstna slava velocipedskesa bataljona. Naš Drvi velocipedski bataljon bo praznoval svojo letošnjo krstno slavo 15. t. m.. v spomin na dan. ko je blagopokojni Viteški kralj leta 1926 odločil, da se v naši vojski ustanovi velocipedski bataljon. Slovesno opravilo z rezanjem kolača bo ob 10. dopoldne v vojašnici kralja Petra I. Popoldne bo vojaška zabava. Domačin krstne slave ie major Ferdo Muslovič.
u— Poročila sta »e v nedeljo v frančiškanski cerkvi g. Janez Košir, banovinski uradnik v Šmarju pri Jelšah, in gdč. Jelka Dornikova, učiteljica pri Sv. Štefanu. Mlademu paru iskreno čestitamo!
u— Ob proslavi 401etnice Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani je vodstvo tega zavoda izreklo vdanost in hvaležnost Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku in vsej kraljevski hiši. Minister dvora je nato dostavil Vzajemni zavarovalnici sledeče pismo: »Po najvišjem naročilu mi je čast izreči zahvalo za lepe želje in izraze vdanosti Nj. Vel. kralju. Nj. Vis. knezu namestniku in kraljevski hiši, izražene na proslavi 401etnice poslovanja vaše ustanove. Minister dvora: Milan Antič.«
u— Znaten korak k razširitvi Kolodvorske ulice. Te dni so pričeli podirati staro Hudovernigovo hišo na vogalu Kolodvorske ulice štev. 23 in Tavčarjeve ulice štev. 17. Najprej so porušili vse srednje in stranske prostore, ki so včasih služili raznim gospodarskim svrham. zadnja desetletja v časih stanovanjske krize pa so tam imeli različni obrtniki svoje delavnice. Nazadnje se bodo lotili precejšnje enonad-stropne hiše in jo podrli do tal. Ves ta obsežni kompleks je kupljen za tako imenovani Slovenski dom. v katerem bodo društveni lokali Prosvetne zveze in podobnih organizacij. V njem bodo tudi prostori za ljubljansko radijsko postajo. Celotna stavba se bo morala umakniti spričo regulacijske črte skoro za pet metrov in bo sta-
AVTOBUSNA PROGA
LJUBLJANA —KOČEVJE —SUŠ AK
odhod dnevno: hotel Slon ob 5.50, hotel Union ob 5.55 in hotel Metropol ob 6.05 uri. Prihod na Sušak ob 11.50 uri. — Odhod s šušaka ob 14., prihod v Ljubljano ob 19.45.
»JADRAN«, avtobusno podjetje d. d., Ljubljana, Masarykova 20/1 — telefon 47-50.
stol. postavljen simbolični značaj, v katerega da prehaja samo življenje skozi umetnostne forme.
★
To je v glavnem vsebina Schradejevih izvajanj. Če nasproti njegovi zahtevi po vezani umetnosti po umetnosti, ki izvršuje naloge v duhu vladajoče družbe, postavimo načelo svobodne umetnosti, vidimo, da gre za dvoje različnih svetovnonazorskih pogledov na samo umetnost.
Umetnost je potemtakem tudi zadeva svetovnega nazora, ne le estetske tvornosti odnosno pasivne sprejemljivosti posameznika. V njeni usodi se sekajo linije celotnega družbenega in kulturnega razvoja, zato ima tudi socialno vellik pomen. Iz tega pa izhaja njena socialna odgovornost.
Ni dvoma, da srednjeveška umetnost ni nastajala iz občutja umetnostne svobode, marveč iz bolj prostovoljne kakor prisiljene vezanosti na srednjeveško družbo in na cerkvena svetovnonazorska, moralna in estetska načela, če današnji družbeni razvoj zopet stremi po življenjskem stilu, ki je podobnejši srednjeveški družbi nego družbi po francoski revoluciji lleta 1789, tedaj bi se zdelo, da je bil tudi zakon svobode umetnostnega stvarjanja samo produkt liberalne ere. Pristaši novih stroj skušajo prav s to časovno vezanostjo, s to relativistično znamko vzeti spllošno veljavnost idejam, k' so v zvezi s tisto »religione della liberU«, ki je po Benedettu Croceju največja značilnost 19. stoletja. Brž ko preidejo politika, gospodarstvo, sociallno življenje v strogo vezane forme, kakor so bile v dobi srednjeveške cerkvene nadvlade, preneha nujno tudi veljava umetnostne svobode. Umetnik ne sme več ubogati samo svojega tvornega gemja, ne sme imeti svojih posebnih nalog, marveč mora ustvarjati v duhu vezanega vrednotenja, po nalogah, ki mu jih daje družba.	4
Tudi na umetnostnem področju vidimo potem takem nastajanje skupnostne umetnosti zoper individualno svobodo stvarjanja. Vezanost umetnosti postaja prav tako nujna posledica splošnega stanja družbe, kakor je bila v naličnem srednjem veku. Z njo nastopa za umetnika nov položaj, kakšni pa bodo rezultati kako pojmovanje umetnosti o tem bo lahko sodila bodočnost
Zapiski
HRVATSKA ŠTUDIJA O POEZIJI IGA GRUDNA
V pravkar izišlem 8. zvezku »Hrvatske revije« je objavil znani hrvatski pesnik in pripovednik Ivo K o z a r č a n i n, ki je že ponovno s članki m študijami izpričal svoje simpatije do slovenske književnosti, literarno študijo »O poeziji Iga Grudna«. Pisec prikazuje Grudnov pesniški razvoj od erotične poezije, kakor se je zgostila v knjigo »Narcis«, preko »Primorskih pesmi« do »Dvanajste ure«, zbirke, ki razodeva »pesnikovo zorenje m čedalje globlje, lucidnejše prodiranje v življenje, v njegove skrivnosti in strahote, ter dokončno oblikovanje njegovega stvarjalnega obličja«, zaradi česar je ta knjiga »načela novo poglavje, nova obzorja in perspektive«. »Dvanajsta ura« je »v najboljšem smislu besede poezija naših dni, ne glede na stare motive, ki se oglašajo v nji Z njo je Gruden stopil v prve vrste sodobne slovenske lirike, ki je pri nas Hrvatih tako malo znana«.
Nato označuje KozarCanin posamezne motivične skupine Grudnove zbirke in značilnejše pesmi v njih samih. »Mučeni-štvo sodobnega človeka«, sodi hrvatski kritik, »je dano v črnih in težkih podobah, ki imajo tudi formalno v sebi nekaj bolnega, temačnega, a morda nekoliko preveč patosa in so podobne pesmim o smrti. Ljubezenska lirika toži, resignira, manj obtožuje, a bolj doumeva, kako nemočno
in zaman je vse prizadevanje v sedanjem času.« Kozarčanin hvali prav posebno »Grlice«, ki so sploh ena najlepših Grudnovih pesmi. Najmočnejša in najgloblja pesem v tej knjigi pa je po Kozarčaninovi sodbi »Balada naših dni«. V nji je Gruden najbolj polno izrazil sebe in z največjo grozljivostjo občutil strah in trepet intelektualca, pripadnika malega naroda v sodobni evropski blaznid in klavnici. »Celotna zbirka predstavlja določen, zaokrožen pogled na svet, obračun s časom, hrabro in pošteno analizo samega sebe. V nji je zelo mnogo obupa, brezupa, alkohola, smrti, bede, življenjskih izkušenj, spoznanja družbenih krivic in zla, a še več vere v dobrega človeka in ljubezni do njega.«
Tako sodi o »Dvanajsti uri«, zbirki, ki je bila ob podelitvi mestne nagrade tarča tolikih napadov, odlični zastopnik mlade hrvatske poezije in književne kritike.
Dr. Ljubomir živanovič je izdal v založbi »Hrvatske naklade« (Zagreb) že nekaj časa napovedovano knjigo »Nauka o postanku čovjeka«. Razprava je spisana z zrelišča zgodovinskega materializma in je izhodišče biološko-sociološko mišljenje Fr. Engelsa.
Trije stari hrvatski pesniki. Jugosloven-ska akademija v Zagrebu je izdala kot 26. knjigo svoje zbirke »Stari pisci hrvatski« v priredbi z uvodom ln komentarjem T. Matiča pesmi Antuna Kanižliča, Antu-na Ivanošiča in Matije Petra Katančiča (344 str.). Kanižlič se je rodil 1. 1700 v Požegi in je umrl kot bivši pater jezuitskega reda L 1777 v Požegi. Antun Iva-nošič se je rodil 1. 1748 v Osijeku, bil duhovnik in je umrl 1. 1800. Tudi tretji pesnik, Matija Peter Katančič, je po rodu iz Slavonije (roj. L 1750) v Valpovu, je pripadal frančiškanskemu redu, bil profe-bot arheologije na univerzi v Pošti in je umrl 1. 1825). Slednji je pisal pesmi v hrvatskem, latinskem in madžarskem jeziku. Vsi trije pesniki so značilni za duha hr-
vatske baročne poezije in njihova večidel nabožna poezija je danes zanimiva samo še z literarno zgodovinske strani. Kanižlič je spisal poleg molitvenih pesmi nabožni epos »Sveta Rožalija«, za duha hrvatske baročne poezije pa je posebno značilno Ivanošičevo »Opivanje sličnorično groba Jozipa Antuna Colniča od čolke, biskupa djakovačkoga i bosanskoga« (1786). V nekaterih njegovih pesmih se jasno kaže tudi vpliv narodne poezije — ne le v njihovem desetercu. marveč tudi v dikciji in metaforah. Nadalje je tu ponatisnjena L 1791 izišla Katančičeva zbirka »Fructus auetumnales«, ki vsebuje latinske in hrvatske pesmi.
Knjiga o otoKu Braču. Pod naslovom »B r a č k i zbornik« je izšel v Splitu prvi zvezek revije, ki jo je začelo izdajati v redakciji prof. Andre Jutronlča »Udruže-nje Bračana u Splitu«. Zbornik stoji v znamenju zdrave, narodni celoti neškodljive, marveč celo koristne regionalne zavesti ki združuje rojake istega predela v smotrno delo za idealne m socialne interese domačega kraja. Tako smo v okviru naše kulturne kronike že opozorili na zbornik, ki ga v obliki koledarja izdajajo rojaki z otoka Krka. Tudi »Brački Zbornik«, ki se bo — kakor kaže — še nadaljeval z enoletnimi zvezki, stoji na lepi višini in ne izpričuje samo družnosti brač-kih rojakov, marveč tudi skrb za resno, znanstveno odprto obravnavanje domače krajine. Lepi uvod zborniku je spisal pesnik Vladimir Nazor. Nadalje so tu objavljeni razni zgodovinski, umetnostno zgodovinski, jezikoslovni, zdravstveni, gospodarski, biografski in drugi prispevki iz peresa A. Jutroniča, dr. Iv. Ostojiča, dr. Cvita Fiskoviča, dr., Vj. Sloviniča dr. M. Hrasta, dr. škariča, dr. Leontiča, L F. Lupisa-Vukiča, dr. Rubiča, dr. Iv. Esiha in mnogih drugih. Kdor hoče temeljito spoznati največji otok dalmatinske Hrvatske, bo segel s pridom po tej knjigi
la v premi vrsti z vrtom Strukljevega hotela. S tem bo napravljen začetni korak razširitvi preozke Kolodvorske ulice v njeni razširitvi S stavbo samo bodo menda pričeli še letošnje leto. Kolodvorska ali Blatna »gasa«. kakor so io nekdaj naziva-li Ljubljančani, se je dolgo časa upirala vsakemu napredku, saj stojita tam od Pražakove do Tavčarjeve ulice le dve večji stavbi, drugače oa srečavamo v osrčju te ulice še vedno stare hišice, ki so nekoč služile kmetskim potrebam. Se preden smo dobili široko, moderno Miklošičevo cesto, kjer se razvija ves dan najživahnejši vrvež. je bil ves osebni promet na kolodvor in z njega osredotočen izključno po Kolodvorski ulici. Nekai let sem Da ie dotok tujcev in Dotnikov docela izostal skoraj do obupnosti.
u— Ni vzroka za obup. Res da je zadnje čase začelo naraščati število samomorov in samomorilnih poizkusov. Toda glede enega primera, ki je bil včeraj naveden v vrsti drugih, se je izkazalo, da podatki niso bili točni. V našem uredništvu se je včeraj zglasila gdč. školastika K., o kateri je bilo navedeno, da je izpila večjo količino joda, nakar da so jo nezavestno prepeljali v bolnišnico, kjer so jo rešili nevarnosti. Gre za pomoto, nam je pripovedovala gdč. školastika. ki zadnje čase nekoliko boleha na pljučih in na srcu in mora tu in tam uživati jod. razredčen z oljem ali z vodo. V torek zjutraj pa je po pomoti vzela čisti jod, nakar se je sama podala v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec in je bila zadeva spet v najlepšem redu. Nje se ne more tikati nadaljnja navedba, da bi bila že nekajkrat sklenila račun nad svojim življenjem in da bi bila nedavno skočila v Ljubljanico. »Saj še plavati ne znam in Ljubljanica je preplitva!« je rekla gdč. Školastika in je dobre volje zapustila uredništvo.
u— Nesreča. 81etno posestnikovo hčerko Marijo Tersičevo iz Sore je doma pred hišo podrl neznan kolesar in je dobila hude poškodbe na glavi in na rokah. Leži v bolnišnici. — 371etni delavec Mujaga Bošnjak je v torek popoldne prečkal Gcsposvetsko cesto pa ga je po nesrečnem naključju podrl neznan avtomobilist. Bošnjak je poleg poškodb na glavi in rokah odnesel tudi resne notranje poškodbe in ga je reševalni avto nemudno prepeljal v bolnico.
u— Dva podjetna tatova koles pod ključem. Policija je prijela nekega 201etnega Ivana U. iz Krašnje, ki ima na vesti lepo število kolesarskih tatvin. Njegov delokrog je obsegal v glavnem šišenski del Ljubljane tja po Gosposvetski cesti, kjer je pridno kradel koles, gibal pa se je tudi na Ježici in na črnučah. števila ukradenih koles preiskava še ni mogla natančno ugotoviti, vsekakor jih bo nekaj ducatov. Ivan je kradel navadno v družbi 201etnega Ivana K. prav tako iz Krašnje. Ta je pred dnevi odpeljal izpred gostilne v Domžalah nekemu trgovskemu potniku motorno kolo in se potlej moško odpeljal v škofjo Loko, kjer so ga prijeli Pri zasliševanju se je izkazalo, da je fant sredi julija tudi v Ljubljani ukradel motorno kolo, ki ga je potlej" pustil na cesti v Domžalah in so ga orožniki zaplenili. V glavnem pa je seveda z Ivanom U. odvajal kolesa z ljubljanskih ulic in cest, nakar sta kolesa razprodajala daleč po deželi
u— Bolničar,ji in bolničarke društva Rdečega križa v Ljubljani, ki niso prejeli vabila za ponedeljek 5. t. m. naj se javijo v sobi na Starem trgu štev. 19 v četrtek, 8. t. m. od 18. do 20. Zelo važno sporočila Načelstvo.
Iz Litije
i— Uspešen tečaj za, kapunjenje. številni brezmesni dnevi silijo, da se oskrbimo z mesom tudi za postne dneve. V zadnjem času se vrše pri nas tečaji za kapunjenje petelinčkov in kastriranje zajcev. V nedeljo pa sta bila kar dva tečaja, ki so jih organizirali litijski rejci malih živali. Kapunjenje zajcev se vrši po novi metodi s kleščicami. Da je kapunovo meso boljše in dražje kakor petelinje, je stara reč. Ka-strirani zajci pa postanejo prav tako debelejši in okusnejši in posledica se pozna tudi na krznu.
i— Proti zviševanju cen. V Zagorju je prebivalstvo odločno zahtevalo, da pridejo v protidraginjski odbor tudi zastopniki konsumentov. Protidraginjske odbore bi bilo treba oživiti tudi pri nas. Cene se stalno dvigajo in tudi že primanjkuje gotovih vrst živil, o katerih pa se čujejo glasovi, da so še na zalogi. Vse toži o draginji. Oblastva naj odločno zaščitijo prebivalstvo.
i— Breg v znamenju elektrifikacije. Vasica Breg pri Litiji, ki je ena izmed najbolj idiličnih vasi z vabljivo Sv. Goro v ozadju, je zdaj zgubila svojo izrazito kmetijsko lice. Te dni so potegnili od Ponovič električni daljnovod proti šmartnemu. To je bil za prebivalce posebne vrste dogodek, ko so kopali jame kar preko travnikov, poljan in gozdov in so postavili drogove od Ponovič do šmartna. Z dvema paroma konj so potem odvijali žico. Kmetom na Bregu je obljubljen tok za kmetiške stroje po izredno znižani ceni. Ob napeljavi preko njiv so napravili kmetom nekaj škode, ki so jo KDE lojalno priznale in bo škoda odračunana pri električnem toku.
Iz Ptuja
j— Dostava pošte-enkratna. Ministrstvo je dovolilo, da sa vrši mestna dostava pošte le enkrat na dan in sicer dokler bo trajala vročina. Ob sobotah je tudi popoldanska dostava na dom. Dostava ekspres-nih pošiljk se vrši neomejeno. V teku dneva došli časopisi se izdajajo na pošti od 15. do 18. ure.
j— Obe nogi si je zlomil. 481etni trgovec Vekoslav Mušič je splezal na domačo češnjo. Zlomila pa se mu je veja pod nogami padel je s češnje in si zlomil obe nogi.
P ostani in ostani član Vodnikove družbe!
Beograd 19.40: Havajski kvartet. — 20:
Humor. — 21: Narodne pesmi. — 22: Sonate za čelo in klavir — 22.30: Plesna mu-zika. — Zagreb 17.45: Pogrebne koračnine.-— 20: Zborovsko petje — 20 30: Verdijev Requiem. — 21.40: Iz govorov Stjepana Ra-diča. — Sofija 20: Bolgarska glasba. — 20.50: Koncert orkestra in solistov. — 22:
Pesmi — 22.20: Muzika za ples. — 19.15: Koncert orkestra. — 19.40: Zvočna igra. — 20.25: Lahka godba. — 21.20: Plošče. — 22: Češka glasba — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.30: Lahka godba. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 19.50: Vesela muzika. — 21.30: Komorni koncert. — 22.40: Lahka godba in ples.
despecia^sf^o
Kako naj se izvede popolna kontrola izvoza in uvoza
Ko pridete lz vode, ne pustite, da bi Vas sonce posušilo! Vsaka kaplja vode deluje kot žerjavica. Zato si naprej dobro posušite kožo, nato pa jo namažite s KREMO NIVEA ali z OLJEM-NTVE A! šele tedaj je zmanjšana nevarnost sončnih opeklin in koža Vam bo hitro in lepo porjavela.
Ne podceniuite sonca!
218
Iz Celja
e— Nacionalni amaterski šahovski turnir v Celju. Pokroviteljstvo nad XVII. nacionalnim amaterskim šahovskim turnirjem, ki bo v Celju od sobote 10.. t. m. do vštetega 28. t. m., je prevzel minister dr. Korošec. V turnirskem odboru so gg. župan dr. Voršič, Anton Lečnik, dr. čerin, Fajs, Kroflič in Schneider. Vodja turnirja bo g. Fajs. Prvo kolo se bo pričelo v soboto 10. t. m. ob 19.30 v hotelu »Evropi« v Celju. Igrali bodo vsak večer od 19.30 dalje, prekinjene partije pa od 10. do 13.30. Ob nedeljah bodo igrali popoldne namesto zvečer, da bodo mogli prisostvovati tudi ša-histi z dežele. Občnemu zboru Jugosloven-ske šahovske zveze, ki bo v nedeljo 25. t. m. ob 15. v Celju, bo predsedoval zvezni predsednik, minister n. r. g. Stjepan Čirič. Turnirja se bosta udeležila med drugimi tudi glavni tajnik SŠZ Mirko Magriič iz Zagreba ter šahovski mojster in šahovski poročevalec Nedeljkovič iz Beograda.
e— Proslava desetletnice celjske »Skale«. Savinjska podružnica kluba »Skale« v Celju bo proslavila v nedeljo 11. t. m. desetletnico. Ob 10. bo na Okrešlju spominska maša za umrle člane, nato pa bo planinsko rajanje. Ob tej priliki bo vozil v soboto ob 20. iz Celja poseben avtobus v Logarsko dolino. Prijaviti se je treba najpozneje do drevi pri tv. Dobrotinšek na Glavnem trgu. Vsi ljubitelji planin iskreno vabljeni!
e— Prvi izlet na Anskj vrh, pri katerem bo sodelovala godba 39. pešpolka, bo v nedeljo 11. t. m. popoldne. Namen tega izleta je, da se v narodu dvigne duh vzajemnosti in patriotizma. Vabljeno je vse jugoslovensko čuteče občinstvo.
e— Socialnemu skladu Matka Šmida pri Eokolskem društvu Celju-matici je daroval br. dr. Milko Hrašovec, odvetnik v Celju, 100 din namesto venca na grob ge. C. Confidentijeve.
e— Dve nesreči. V torek je padel 351et-ni zidarski pomočnik Rudolf Martin od Sv. Petra na Medvedovem selu pri delu in si ziomil desno roko nad zapestjem. Istega dne si je 721etna preužitkarica Neža Drča v Grajski vasi pri Gomilskem pri padcu hudo poškodovala levo nogo v gležnju. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici.
Iz Marife^a
a— Uprava splošne bolnišnice v Mariboru sporoča, da je novi moderni rontgenski terapijski aparat, ki ga je dobavila tvrdka Jugoslov. Siemens, montiran in v obratu ter da se bodo odslej vršila vsak dan od 9.30 dalje obsevanja v rontgenološkem institutu.
a— Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru bo vpisovala obrtne vajence in vajenke iz Maribora in okolice na mestnem poglavarstvu v Mariboru od 11. do 22. avgusta (ob delavnikih od 10. do 12. ure, v nedeljo od 9. do 11. ure). Javiti se morajo brezpogojno vsi še ne 18 llet stari vajenci in vajenke (pomočniki in pomočnice), ki še niso dovršili obrtne nadaljevalne šole. Pri vpisu plačajo vsi običajno vpisnino. Zavetniki naj prineso s seboj krstni list in zadnje fcolsko izpričevala
a— Mladina igra in poje in pleše V mest-jiem parku je bila predsnočnjrm dobrodelna prireditev mariborskih malih harmoni-i rjev, ki so pod vodstvom g. Vilka Šu-steršiča izvajali slikovit spored, ki je obsegal glasbene, pevske in plesne točke. Zbor malih harmonikarjev se je izkazal kot zelo discipliniran ter je vse točke obširnega sporeda izvajal z veliko ljubeznijo. Prireditvi je prisostvovala večtisočglava množica, ki ni štedila s priznanjem.
a— Mali kazenski senat je v tajni razpravi razpravljal o treh primerih prevnete-Ua navdušenja za ne.ko tujo idejo. Obtožene so bile tri osebe, ki so grešile proti § 3 zakona o zaščiti države in sicer so bili obsojeni: 37-letnj pekovski pomočnik Andrej Van s Pobrežja pri Ptuju na 8 mescev strogega zapora 26-letni čevljarski pomočnik Henrik Koiar rt Gornje Radgone na leto dni strogega zapora, 35-letni krojač Ernest E!ajc pa na leto dni in 3 mesce strogega zapora ter na izgon iz naše države,
a— Goljuf in ji je nasedel neki trgovec v Gosposki ulici, h kateremu je prišla neka mlajša ženska, ki se je izdajala za služkinjo neke trgovčeve soproge. »Kupila« je 7 garnitur najfinejšega perila v vrednosti okoli 1000 din ter dejala, da bo račun poravnala trgovčeva soproga, pri kateri je uslužbena. Izkazalo se je kmalu, da gTe za goljufijo. Policija je sedaj pretkano golju-finjo izsledila in zaprla. Gre za 19-letno Ivanko Ž. s Pobrežja.
a— Kronika nezgod. Konj je brcnil 41-letnega posestnika Ivana Jakoba iz Št. Vida, ki je obležal z Zlomljenimi rebri. S koso se je urezal v levico 29-letni posestnik /vlartin Kodrič iz Dolgoš. S kolesa je padel in si zlomil levo nogo 24-letni viničar Ivan Berančič s Kozakov. Pri Sv. Rupertu je padel z voza 78-letni vimčar Ivan Polanc in si zlomil ključnico in leve noge. Vsi ti se zdravijo v bolnišnici
a— Drzen vlom v trafiko. V trafiko Antonije Potrčeve na Pobrežju je bil izvršen drzen vlom Zlikovec je na dvoriščni strani napravil v zidu odprtino, skozi katero je splezal v trafiko, kjer je ukradel vse, kar se mu je zdelo količkaj vredno. Odnesel je tobačne izdelke, kolke, znamke in druge predmete v skupni vrednosti 2650 din. S plenom je vlomilec, ki so mu orožniki že za petami, izginil.
a— Priporočljiv najemnik je 28-letni Ivan Žunkovič, ki je stanoval pri posestniku Antonu Jauku v Limbušu pni Mar>boru. V juniju je izginil, potem ko je Jauku ukradel 1800 din gotovine ter razne druge predmete v skupni vrednosti 1300 din. Žunko-viča so orožniki izsledili in mali kazenski senat ga je zaradi tatvine obsodil na leto dni in 6 mescev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let.
RADIO
Četrtek, 8. avgusta Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15- Veseli zvoki (plošče). — 12: Godalni kvintet Squire. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila — 19.20- Nac. ura: Ideje Stjepana Radiča o sedanjosti. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20 30: Kmečki trio. — 21.15: Reproduciran koncert sriimfonične glasbe. — 22- Napovedi, poročila — 22.15: Operetna glasba. (Radijski orkester).
Nedavno smo poročali, da pripravljajo v direkciji za zunanjo trgovino načrt uredbe, s katero naj bi se uvedla splošna kontrola nad vso našo zunanjo trgovino. O tem načrtu uredbe je že na več sejah razpravljal svet za zunanjo trgovino, in sicer v navzočnosti predstavnikov banske oblasti banovine Hrvatske. Prvotne vesti so se glasile, da bo načrt uredbe še v avgustu definitivno redigiran. tako da bi splošna kontrola zunanje trgovine lahko stopila v veljavo v pričetku prihodnjega mesca. Po najnovejših vesteh iz Beograda pa uveljavljen je te uredbe zaenkrat ni verjetno, ker se predstavniki banovine Hrvatske ne stri-njajo s tem načrtom.
Predstavniki banovine Hrvatske se ne proti vi jo načelu, da se ves izvoz in ves uvoz stavita pod kontrolo, tako da se ne bi smel vršiti brez uvoznega odnosno izvoznega dovoljenja direkcije. Tudi priznavajo, da je za izvedbo popolne kontrole izvoza in uvoza potrebna obvezna registracija izvoznikov in uvoznikov m ustanovitev prisilnih združenj izvoznikov in uvoznikov. Mnenia pa so, da je nemogoče na mah praktično izvesti celotno kontrolo izvoza in uvoza, niti v krajšem času. Vrhu tega direkcija za zunanjo trgovino te kontrole ne more izvajati, ker še nima dovolj močne organizacije, da bi kontrolirala ves izvoz in uvoz, ki se nanaša na tisoč raznih predmetov. Uvedba take splošne kontrole izvoza in uvoza bi lahko imela za posledico zastoj v trgovinskih poslih z inozemstvom, kar bi povzročilo škodo vsemu našemu gospodarstvu. Zato naj bi se splošna kontrola zunanje trgovine uvedla postopno za posamezne predmete ali za posamezne skupine predmetov izvoza in uvoza.
Prav tako se naša zunanja trgovina ne more tretirati kot poseben problem neodvisno od notranje trgovine. To je treba
Nemški kapital pri feorskem rudniku
Pred 14 dnevi smo prinesli informacijo iz Berlina, po kateri se neka nemška finančna skupina pogaja za prevzem večjega paketa delnic francoske družbe borskih rudnikov (Mineš de Bor), in sicer s finančno skupino Mirabaud (Societe Mira-baud, Puerari et Cie), ki je leta 1904. ustanovila družbo Mineš de Bor zaradi izkoriščanja borskega rudnika.
Sedaj poročajo iz Beograda, da so pogajanja-, ki so se vršila v Parizu, končana odnosno da je prišlo do sporazuma glede udeležbe nemškega kapitala pri tem podjetju. Na osnovi tega sporazuma je nemška finančna skupina določila svojega predstavnika pri direkciji družbe v Parizu in je pričakovati, da bo postavljen tudi predstavnik nemškega kapitala v sami upravi rudnika v Boru.
Racioniranje surovega
masla v Nizozemski
Marsikoga je nedavno presenetila vest, da so v Nizozemski uvedli karte za surovo maslo, saj je Nizozemska poleg Danske znana kot ena največjih izvoznic surovega masla. In vendar je uvedba kart naravna posledica spremenjenih razmer. Zavedati se moramo, da je Nizozemska v normalnih razmerah izvozila več nego polovico svoje produkcije surovega masla, ki znaša na leto 100 do 108 milijonov kilogramov (od te količine so Nizozemci izvozili 51 do 56 milijonov kg, in sicer dve tretjini v Anglijo in eno tretjino v Nemčijo). Nizozemci so štedljiv narod in so dražje surovo maslo izvažali predvsem v inozemstvo, sami pa so uvažali cenejše maščobe in vegetabilna olja za zdelovanje margarine, ki so jo spričo nizke cene trošili v velikih količinah. Značilno je, da je potrošnja umetnega surovega masla (margarine) ravno največja v Nizozemski in Danski, kjer je mlekarstvo na najvišji stopnji.
Vojni dogodki pa so povzročili, da Nizozemska ne more več po morju uvažati surovin za izdelovanje margarine in se je produkcija margarine docela ustavila. Sedaj morajo Nizozemci sami konsumirati surovo maslo, zato se je potrošnja surovega masla izredno dvignila. V normalnih razmerah je znašala nizozemska potrošnja margarine in olja na leto okrog 90 milijonov kilogramov, potrošnja surovega masla pa le 50 milijonov kilogramov. Pomanjkanje margarine se torej ne more v celoti nadomestiti z onim surovim maslom, ki ga je prej Nizozemska izvažala v inozemstvo. Vrhu tega je oskrba Nizozemske s surovim maslom toliko težja, ker je proizvodnja mleka nekoliko nazadovala in Nemčija kupuje surovo maslo v prejšnjem obsegu. Racioniranje surovega masla na podlagi kart je bilo torej potrebno predvsem zaradi pomanjkanja margarine. Istočasno je izšla prepoved o izdelovanju polnomast-nega sira, da se doseže večja proizvodnja surovega masla. Pri spremenjenih razmerah je odpadla tudi potreba obremenitve domačega konzuma surovega masla za ta-kozvani mlečni fond, iz katerega je doslej Nizozemska dajala velike premije na izvoz surovega masla.
Ker so znatno cenejšo margarino trošili predvsem siromašnejši sloji prebivalstva so racioniranje surovega masla uredili tako, da dobe siromašnejši prebivalci surovo maslo po nižji ceni. Na vsako osebo se dobi na karto po četrt kilograma surovega masla na teden, delavci, ki imajo težja dela dobe 375 gramov, delavci, ki opravljajo najtežja dela pa 450 gramov. Na enak način je racionirana tudi potrošnja olja.
Gospodarske vesti
= Preureditev motorjev na pogon z domačimi pogonskimi sredstvi. Po določbah čl 41 tretje naredbe o omejitvi prodaje tekočega goriva, morajo podjetja z motor-
upoštevati tudi pri ustanavljanju prisilnih organizacij izvoznikov in uvoznikov, ki se ne dajo uvesti brez upoštevanja organizacije naše notranje trgovine. V drugih državah, ki so uvedle dirigirano gospodarstvo, so izvršili organizacijo zunanje trgovine na ta način, da so upoštevali vse potrebe notranjega trga in prebivalstva, kajti notranje gospodarsko življenje mora biti regulator za obseg in smer zunanje trgovine. Zato se prisilne organizacije izvoznikov in uvoznikov po mnenju predstavnikov banovine Hrvatske ne smejo ustavljati kot neodvisne organizacije temveč se morajo povezati z organizacijami našega notranjega gospodarstva.
Upoštevati je tudi treba načrt uredbe o oskrbi gospodarstva s surovinami, ki predvideva prisilno organiziranje posameznih panog notranjega gospodarstva. Organizacije izvoznikov in uvoznikov torej ne bi smele biti neodvisne, temveč bi morale biti sekcije določenih notranjih prisilnih organizacij.
Končno predstavniki banovine Hrvatske kritizirajo načrt uredbe zaradi tega. ker ne upošteva določb čl. 8 uredbe o direkciji za zunanjo trgovino, ki daje banski oblasti v Zagrebu v vprašanju zunanje trgovine določene kompetence. Tako bi morala registracijo izvoznikov in uvoznikov na področju banovine Hrvatske izvršiti banska oblast, kar je po mnenju predstavnikov banovine Hrvatske minimum, ki ga lahko pričakujejo od bodoče organizacije naše zunanje trgovine.
Kakor zatrjujejo v Beogradu, bo banska oblast v Zagrebu poslala obširno spomenico trgovinskemu ministru, v kateri bo iznesla svoje pripombe k načrtu uredbe in svoje zahteve glede zunanje trgovinske politike, od katerih ne more popustiti.
nim pogonom na tekoče gorivo preurediti svoje naprave na pogon z domačimi pogonskimi sredstvi, in sicer v roku 6 mescev. Ta rok bo potekel 1. septembra, na kar opozarja odbor za propagando domačih pogonskih goriv pri ministrstvu za gozdove in rudnike. Za neizpolnitev tega predpisa je predvidena kazen 50 do 500.000 din.
= Maksimalne cene za moko. Iz Beograda poročajo, da je urad za kontrolo cen pooblastil banske uprave, da smejo do objave uredbe o standardiziranju moke dovoliti mlinom, da pri določitvi cene za moko dodajo pri moki štev. »2« 90 din na nakupno ceno pšenice, pri moki štev. »5« 60 din, pri moki štev. »6« 30 din in pri moki štev. »7« 10 din in da pri živinski moki odbijejo 80 in pri otrobih 100 din od nakupne cene za pšenico.
= Novi predpisi glede trgov&nja s klirinškimi markami. Devizna direkcija Narodne banke je izdala okrožnico, s katero obvešča vse pooblaščene denarne zavode, da se sme trgovanje z nemškimi klirinškimi markami v privatnem kliringu na borzi vršiti odslej samo na način, kakor je bil določen v okrožnici z dne 15. maja. Na^-rodna banka poziva ob enem vse denarne zavode, naj opozorijo izvoznike, da morajo nemške klirinške čeke realizirati najkasneje v 15 dneh od dneva, ko se ček izda. če ček v tem roku ne bo prodan, ga je mogoče odstopiti le Narodni banki na odkup. Prav tako so denarni zavodi dolžni svoje terjatve na računih nemških mark pri Narodni banki uporabiti najkasneje v 15 dneh, ker bo drugače Narodna banka, če bo ugotovila, da se drži terjatev v nemških markah preko tega roka, izvršila odkup in denarnemu zavodu izplačala ustrezajočo vrednost v dinarjih,
= Razdelitev turškega bombaža na posamezna podjetja. Pod vodstvom ravnatelja direkcije za zunanjo trgovino dr. Bi-čaniča je bila včeraj v Beogradu konferenca zastopnikov naše tekstilne industrije. Na konferenci so poročali člani naše delegacije, ki se je v Turčiji pogodila za dobavo 3000 ton turškega surovega bombaža. Količino bombaža, ki ga dobimo iz Turčije, so na konferenci razdelili na posamezne industrijske panoge in podjetja. Razpravljali so tudi v bližnjih pogajanjih z Italijo, od koder imamo v smislu nedavno sklenjenega trgovinskega sporazuma dobiti 4000 ton bombažne preje in 4000 ton preje, mešane s celulozno volna
= Nova pogajanja zaradi uvoza italijanske bombažne preje. Poročali smo že, da so po neuspelih pogajanjih med italijanskimi in našimi industrijci na Bledu predvidena službena pogajanja glede cene italijanske bombažne preje. Sedaj poročajo iz Beograda, da bodo ta pogajanja v času od 10. do 15. t. m. v Milanu ali Trstu.
= Iz trgovinskega registra. Vpisali sta se nastopni tvrdki: Dolenc, Škrinjar in drug, strojno, umetno in stavbno ključavničarstvo, izdelovanje blagajn, galvanizacija in galvanoplastika v Mariboru; Ben-dekovič Josip, trgovina s sadjem na debelo in izvoz v Štrigovi. — Pri Kranjski industrijski družbi sta vpisana člana upravnega sveta dr. Adolf Golia, glavni tajnik Zveze industrij cev, in dr. Milan La-zarevič, načelnik trgovinskega ministrstva v p. —Pri Trboveljski premogokopni družbi je zaradi smrti izbrisan član upravnega sveta Ervin Philipp; nadalje je zaradi izstopa iz službe izbrisan prokurist inž. Avgust Heinrich, vpisana pa je prokura, podeljena tehničnemu ravnatelju inž. Vitoldu Biskupskemu. — Pri Tvornici za dušik d. d. Ruše, je izbrisan član upravnega sveta Ervin Philipp, vpisan pa je kot član upravnega sveta Hans Kuhne, član pred-stojništva tvrdke I. G. Farbenindustrie, Leverkusen pri Kolnu, ter kot upravitelj in prokurist tvrdke inž. Fedor Slajmer. — Pri tvrdki Aga - Ruše, zdnižene jugoslo-venske tvornice acetilena in oksigena d. d. Ruše, je izbrisan član upravnega sveta
Kurt Siissmayer, vpisan pa je kot član upravnega sveta Milan Richter, generalni ravnatelj Jugoslovenskega društva žižica, a. d. Beograd,
= Odločba o gospodarskih pasmah kuncev. Na predlog posvetovalnega odbora za rejo malih živali pri kmetijskem oddelku banske uprave je ban dravske banovine odločil, da se v dravski banovini priznavajo za gospodarske pasme naslednje pasme kuncev: beli angorec, sivi in beli ovnač ter sivi in beli orjak. Za te gospodarske pasme kuncev in za koze se ustanavlja enotna rodovniška knjiga za dravsko banovino. Voditev rodovniške knjige se začasno poveri Zvezi društev »Mali gospodar« v Ljubljani. Knjiga se vodi po določilih pravilnika, ki ga je izdelala imenovana zveza in ga je odobrila banska uprava. Kr. banska uprava bo priznavala le one živali naštetih pasem kuncev in koz za čistokrvne in plemenske, za katere bo izdalo rodovniške podatke vodstvo rodovniške knjige. Voditev rodovniške knjige nadzoruje vsakokratni referent za rejo malih živali pri banski upravi.
= Ljubljanski velele jem, ki je s svojimi vsakoletnimi prireditvami odraz kulturnega in gospodarskega izživljanja Slovencev, je nekaj svojevrstno našega in ima ukoreninjeno tradicijo. To se je videlo letos spomladi, ko je moral biti velesejem odložen. Vsi smo ga pogrešalL Jesenski velesejem pa bomo imeli, in sicer od SI. avgusta do 9. septembra. Obsegal bo poleg industrije in obrti tudi posebne razstave iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave bodo plod dela mnogih pridnih rok, ki so se trudile in ustvarjale čez poletje. Zlata jesen bo odprla vrata do njih. zato velja tudi geslo jesenskih velesejm-skih prireditev »Ljubljana v jeseni«.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Josipa Lauriča, trgovca na Vranskem (poravnalni upravnik dr, Jože Grač-ner, odv. na Vranskem; poravnalni narok 10. septembra ob 10., prijavni rok do 5. septembra).
Borze
7. avgusta
Na jugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 —
14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje do 40. v Beogradu pa oo 42. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu nudili po 92. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo oo tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se le Vojna škoda pri mirni tendenci nudila no 442 (v Beogradu ie bil zabeležen tečai 440
—	441). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni prišlo do zaključkov, nač pa je bil zabeležen promet v delnicah Trboveljske no 300. vendar se je pozneje nudilo blago po 235.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.03
—	177.23. New York 4425 — 4485. Curih 1008.06 — 1018.06. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.23 — 218.43. Nevv York 5480 — 5520. Curih 1245.70 — 1255.70.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.50. London 17.55. Nevv York 440. Milan 22.20. Madrid 40. Berlin 175.75.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 442 bi.. 4% severne agrarne 50.50 den., 6"/o begluške 76.50 bi.. 6n/o dalm. agrarne 70 — 71.50. 6% šumske 71 bi.. 7°/o invest. 96 den. 7% Seligman 100 den.. 7% Blair 93 den., 8°/o Blair 97 — 99.50: delnice: PAB 195 bi. Trboveljska 280 — 285 (300). Gutmann 50 bi.. Sečerana Osijek 230 — 245.
Beograd. Vojna škoda 440 — 441. 4% severne agrarne 51 — 52.25. 6°/o begluške 76.25 — 76.75. 6% dalm. agrarne 69.25 — 69.75 (69.50). 6% šumske 71 bi.. 7% invest. 98 den. (98.50). 7% Blair 93.75 den.. 8% Blair 98 den.. Narodna banka 7850 bi.. PAB 190.50 — 192.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago, 7. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za maj 75.50, za sept. 74.125, za dec. 75; koruza: za maj 57.875, za sept. 60.50, za dec. 56.
+ Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Koruza: baška 182; baška bela 192; Rž: baška 230 — 232.50- banatska 227 — 230. Moka: baška in banatska 415 — 420. Fižol: baški in sremski beli brez vreč
Zadnja pot dr. Fuxa
Ljubljana, 7. avgusta.
V lepem, skoraj že poznopoletnem popoldnevu se je pomikal skozi pokopališče pri Sv. Križu dolg, zelo dolg sprevod. Bil je eden izmed redkih pogrebnih sprevodov, s kakršnimi izkazuje slovenska prestolnica poslednjo počast samo svojim najbolj zaslužnim in priljubljenim osebnostim. Velika množica je bila zatopljena v molk, videti je bilo, kako jo je zadela nepričakovana izguba moža, ki so ga tam spredaj, v črni krsti, ramena drugov in sobojevnikov, za duhovščino in četo uniformiranih Sokolov z mnogimi prapori, nosila do poslednjega bivališča. Ljubljana se je poslavljala od dr. Rika Fuxa.
Predolg bi bil seznam imen, če bi hoteli navesti vse predstavnike, ki so mu sledili do ozke jame, ki bo odslej njegov dom. Našteti bi morali dolgo vrsto zastopnikov našh javnih ustanov in oblastev, zastopnike mestne občine z županom, podžupanom in mestnimi svetniki na čelu, zastopnike številnih nacionalnih, kulturnih in socialnih društev. To bi še daleč ne bilo vse, kajti pogreba so se udeležili močni oddelki Sokola, skoro vse uradništvo mestne občine, neštevilni pokojnikovi prijatelji in znanci iz Ljubljane in zunanjih
, krajev, zlasti še mnogo sokolskih delavcev iz vse Slovenije ter ožji rojaki iz Bele Krajine, med katerimi smo videli bivšega podstarešino Sokola kraljevine Jugoslavije Engelberta Gangla. Kakšen ugled je užival dr. Riko Fux, so dokazovali tudi ! venci, neštevilni venci, ki so pokrili sveži i grob kakor pravi grič zelenja, pisanega cvetja in trakov.
Ko je opravila duhovščina pogrebne molitve, so spregovorili govorniki besede v zadnji pozdrav. Ravnatelj Joža Smertnik, starešina celjske sokolske župe je kot član savezne uprave SKJ v toplih stavkih poudaril pokojnikovo veliko delo za rodbino, sokolstvo in domovino. V imenu ljubljanske sokolske župe se je poslovil starešina inž. Bevc. Milan Sterlekar je podčrtal pokojnikove zasluge za ustanovitev ! Bolniške blagajne mestnih uslužbencev ter ' njegovo nesebično, v socialni napredek svojih delovnih tovarišev usmerjeno delo. In končno mu je dr. Bano kot predsednik Društva Bele Krajine sporočil zadnji pozdrav njegovih ožjih rojakov. Med poslovilnimi govori je krožilo nad pokopališčem letalo in izkazovalo mrtvemu dr. | Fuxu zadnjo čast
Sin je sredi noči ustrelil očeta
Družinska žaloigra na premožni kmetiji v Predoslf ali
Kranj, 7. avgusta
Preteklo noč se je zgodil v Predosljah pri Kranju zločin, katerega žrtev je postal stari premožni posestnik France Drolc. Okrog pol ene ponoči sta počila dva strela, nakar se je v hiši posvetila električna luč. Domača hči je planila iz hiše v vas klicat sosede, češ da se je zgodil roparski napad. Ko so sosedje prihiteli v Drolčevo hišo, se jim je nudil pretresljiv prizor. Sedemdesetletni gospodar Drolc je ležal krvaveč in negiben na postelji. Priklican je bil tudi Drolčev najstarejši sin France, ki ima nedaleč stran svojo lastno domačijo. Ko je France stopil v hišo in se približal očetu je ugotovil, da oče še diha. Nemudno je pohitel v Kranj po zdravnika, spotoma pa je o dogodku obvestil orožnike v Predosljah.
Zdravnik dr. Petrič je ugotovil, da je krogla iz samokresa predrla gospodarju Drolcu glavo nad ušesom, čeprav je bilo le malo upanja, da bi Drolca ohranili pri življenju, je dr. Petrič na željo sina Franceta odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. čim so gospodarja odpeljali, so orožniki uvedli preiskavo in so povrsti zaslišali vse domače. Mlajši sin Tone je edini vedel določneje povedati, da se je ponoči izvršil roparski napad in da je ropar ustrelil očeta nato pa streljal tudi nanj v njegovi sobi, o čemer da priča luknja na divanu. Tonetovo izpovedovanje pa se je orožnikom brž videlo sumljivo. Res so našli luknjo v divanu, toda sicer ni bilo nobe-
nih sledov za roparji. Orožniki so trdneje prijeli Toneta, ki se je brž zapletel v protislovja in naposled priznal, da je sam ustrelil očeta. Izpovedal je:
Zvečer je družina zgodaj legla. Mati in oče sta šla v svojo spalnico. Tone pa je bedel in se okrog pol ene odločil, da konča z očetom. Podal se je v temno spalnico svojih staršev in ustrelil očeta v glavo. Nato se je brž umaknil v svojo sobo, ustrelil v svoj divan, potem pa začel k-^čati na vse grlo: »Razbojniki, razbojniki!!'Sestra in mati sta se znašli v družinski sobi. Medtem je bil Tone že pohitel na žago in spustil vodo, nakar je domača elektrarna razsvetila vso hišo. Spotoma je Tone zakopal samokres na vrtu.
Orožniki so merali odgonetiti razloge, ki so dovedli sina Toneta do tako žalostnega dejanja. Sin Tone je namreč na glasu skrbnega, poštenega, za gospodarstvo vnetega fanta. Domačija Drolčevih je premožna, imajo poleg obsežnega posestva žago z lastno elektrarno in mlin, kar jim omogoča precej udobno življenje. Na žalost pa je bil oče strasten pravdar ln zaradi tega razmere na domu niso bile urejene. Marljivemu sinu je to dražilo živce in tako se je slednjič odločil, da spravi očeta s sveta in da svoj zločin prikrije s temo in z izmišljenim roparskim napadom. Dogodek je vzbudil daleč naokrog mnogo pozornosti. Toneta so orožniki oddali v sodne zapore t Kranju, kamor so tudi prinesli Tonetov samokres. Preiskava se vneto nadaljuje.
man
Ploeit
Hariova
Konstanca

Ko rt buri
-\\\'oDo'b
*»Balci
jVarna
Dve deželi v središču zanimanja
Dobradža In Erdeljska
Komar razkrinkal
i Toaleta perujske kraljične
V bližini Lime so odkrili grob starope-rujske kraljične približno iz 1. 1000. pred našim štetjem. Mumija je popolnoma ohranjena in prav tako njeno oblačilo iz krasnih, raznobarvnih čipk. Poleg mumije so našli tkano torbico z dvema ročajema in v njej celo vrsto toaletnih predmetov: majhno bučo, ki je rabila po vsej priliki za puder, ker v njej je bil tudi čopič iz raznobarvnih peres, dalje podolgovat bronast tulec, ki je po ohranjenih ostankih barvila sodeč rabil kot shramba za karmi-nasto rdeč črtalnik za ustnice, dalje bronasto pilo za nohte, nožiček za manikira-nje in pinceto. Poleg teh predmetov so našli tudi ročno zrcalo iz brušenega marka-zita s čudovitimi vložki. Po lišpu na mumiji sklepajo, ca gre za hčer kakšnega poglavarja ali kraljevsko princeso.
Viktor Cadere
ina
oiarevac
Megot ' cKra^ujevac
C Z-aječar c
Jutro
Dobrudža, ki meji na jugu ob Bolgarsko, na zapadu in severu ob Donavo, na vzhodu ob črno morje, je danes s svojimi 24.000 štirijaškimi kilometri in okroglo 800.000 prebivalci del rumunskega kraljestva. Prebivalstvo kaže precej pisano narodnostno sliko, poleg Rumunov živijo na njenem ozemlju Bolgari, Tatari, Turki in nekaj Nemcev. Najvažnejša njena mesta ležijo ob prometni črti Donave in ob obali črnega morja.
V starem veku je Dobrudža spadala k rimski provinci Meziji. L. 679. je zavladalo nad njo mongolsko ljudstvo Bolgarov, ki je od tod odhajalo na pohode proti zapad-nemu delu Balkanskega polotoka in do Bizanea. V stoletnih borbah so zmagovali potem zdaj Bizantinei, zdaj poslovanjem Bolgari, dokler nista bolgarska narodna junaka Peter in Ivan Asen L 1186. dežele dokončno osvobodila bizantinskega jarma. Po 2001etni dobi cvetenja je turški sultan Bajazit za dolgo zrušil bolgarsko samostojnost, Dobrudža je bila podrejena ru-melijskim beglerbegom, ki so do 1. 1836. vladali v Sofiji. Ko je 1. 1854. zavoljo notranje slabosti otomanskega carstva in ruskih teženj po Bolgarski prišlo do krimske vojne med Rusijo na eni in Turčijo ter njenima zaveznikoma Anglijo ter Francijo
__________■ 11 ■ M I ■ I	---
Charles Lindbergh,
sloviti letalec, kaže voljo, da bi igral v političnem življenju Zedinjenih držav vidno vlogo. Kot prepričan pristaš izolacionizma, gibanja, da bi se Amerika ne vmešavala v evropske spore in spopade, dela interven-donistom hude preglavice. Vendar je v svojem zadnjem radijskem govoru proglasi! za potrebno, da se Amerika za vsak primer oboroži do zob in uvede splošno vojaško obveznost
na drugi strani, so Rusi pri Braili, Galacu in Tulcei prekoračili Donavo, zasedli mesto Macin, si uredili neosvojljivo gorsko postojanko ter so tako na tej strani ustavili Turke. V poletju istega leta je vkorakala sicer francoska divizija pod generalom Espinassom v Dobrudžo, pa je zavoljo pomanjkanje vode, vročine in kolere doživela strašne izgube. S svetoštefansko mirovno pogodbo je Dobrudža pripadla Rusiji, ki so pa rajši od Rumunov sprejeli Besarabijo in jim v zameno Dobrudžo prepustili. Pozneje so si Rumuni z mirovno pogodbo v Bukarešti 1. 1913. priključili še popolnoma bolgarsko okrožje Silistrije. ki predstavlja južnozapadni podaljšek Do-brudže.
S ponovno mirovno pogodbo v Bukarešti 7. maja 1918., torej še med svetovno vojno, so poraženi Rumuni na zahtevo Nemčije in Avstrije pristali na to, da pripade vsa Dobrudža Bolgarom, ki so se borili na strani osrednjih sil. Zaradi turškega ugovora je prišlo v praksi le do izročitve južnega konca Dobrudže. Bolgari pa so se morali po mirovni pogodbi v Neuillyju umakniti še iz tega dela. Svojim prastarim zahtevam do dežele med Donavo in Črnim morjem se niso nikoli odpovedali.
★
Erdeljska, Sedmograška ali Transilvanija, kakor jo imenujejo po latinskem, je dežela s površino okrog 62.000 štirjaških kilometrov, ki jo od vseh strani obdajajo visoke gore in je sama zelo gorata. Prebivalcev šteje več nego tri milijone in sicer so rumunskega, madžarskega in nemškega porekla. V starem veku je Erdeljska pripadla kraljestvu Dakov, ki ga je ob začetku 2. stol. po našem štetju zrušil cesar Trajan. Rimljani so se morali pozneje umakniti Gotom, ti pa so deželo prepustili Vandalom in Gepidom. 567. so Obri premagali kraljestvo Gepidov in med obrsko vladavino so se v deželo priselili tudi Slovani. Ostanke teh Slovanov so si podjarmili proti koncu 9. stol. Madžari. Do 11. stoletja je bila Erdeljska potem kot obmejna pokrajina le v rahli zvezi z jedrom madžarske dežele. Stoletni boji so jo izpraznili tako, da sta kralj Geza H. in Andrej n. poklicala v deželo Saše in nemški viteški red, da bi jo kolonizirali. V istem času so tudi madžarski naseljenci, znani pod imenom Sekulci, dobili posebne pravice. Erdeljski vojvode, ki so jih imenovali ogrski kralji, so si znali ustvarjati čedalj bolj neodvisen položaj. L. 1437. je prišlo do ustanovitve zveze madžarskih plemenitašev, Sasov in Sekulcev, ki so predstavljali »trojico erdeljskih narodov«. Za druge narode, zlasti Rumune, se ni brigal nihče, ti so predstavljali spodnjo plast.
Ko so Turki 1. 1541. zavzeli Budim, je postala Erdeljska od Madžarske neodvisna velika kneževina, ki se je pa postavila pod zaščito Avstrije, ko je ta zasedla Madžarsko. L. 1691. je postala avstrijska krono-vina. Avstrijski posežki v njeno politično avtonomijo in avstrijsko podpiranje proti-reformacije so imeli za posledico, da so se erdeljski Madžari ob začetku 18. stol. priključili uporu Franca Rakoczija. Pozneje je Erdeljska delila v glavnem usodo Madžarske, deželni zbor v Klužu v maju 1848.
je sklenil spojitev z Madžarsko, kar se je pa po porazu Madžarov spet razveljavilo. Erdeljska je postala posebna avstrijska kronovina. A pri tem ni ostalo, kajti po nagodbi 1. 1868. se je pripojitev k Madžarski vendarle izvršila, čeprav na stroške dotedanje erdeljske avtonomije.
Med svetovno vojno je rumunska vojska ob koncu avgusta 1916. dospela v Erdelj-sko, a se je morala po bitkah pri Sibinju in Brašovu spet umakniti. Ko sta propadli osrednji velesili, so erdeljski Rumuni v dc-cembru 1918. proglasili priključitev dežele k Rumuniji.
Slaba pisava fe draga
Ne\vyorška trgovinska zbornica je naslovila na vse trgovce poziv, naj pazijo na svojo pisavo in pisavo svojih nameščencev ter kupcev. Po neki statistiki, o kateri pa newyorški listi ne povedo, na kakšen način jo je bilo mogoče sestaviti, znaša škoda ki jo trpe newyorški trgovci vsako leto zavoljo nerazločne pisave in številk, ilič manj nego 80.000 dolarjev. Za vse Zedinjene države so to škodo izračunali na milijon dolarjev. Po istem viru je dobiti najboljšo pisavo v obratih, kjer nimajo pisalnih strojev. Resnejša nego vse to pa je ugotovitev, da izgubi vsako 'leto v Zedinjenih državah še vedno 25 oseb življenje, ker so jim zdravniki napisali nerazločne recepte.
tatico
žena nekega višjega uradnika v Johan-nesburgu je dobila posebno dovoljenje, da sme svojemu možu, ki je trpel za težko želodčno boleznijo, nositi vsak dan toplo kosilo v rudnik diamantov, kjer je bil zaposlen. Tudi njo so seveda tedaj, ko je odhajala. preiskali kakor vsakogar, ki zapušča ta rudnik, a nikoli niso mogli odkriti nič sumljivega. Nekega dne pa je ostro oko pregledovalke videlo nekaj, kar je dalo povod za sum. Na očesu uradnice se je sprehajal namreč komar, ne da bi napravila najmanjše kretnje, da bi žuželko prepodila. Očitno je ni videla in čutila Tedaj se je izkazalo, da ima uračnikova žena brezhibno izdelano umetno oko, v katerem je tihotapila diamante iz rudnika. Ta stari tihotapski trik ji je bil že v mnogih primerih pomagal do »uspešnega dela«. Pred sodniki pa se je v splošno presenečenje pokazalo še nekaj: mož se je bil s tihotapko diamantov poročil namreč baš zavoljo njenega steklenega očesa! Seveda so zaprli njega in njo.
rumunski poslanik v Beogradu, ima veliko vlogo pri sedanjih pogajanjih za odstop Dobrudže Bolgarski
Pomlajeni zločinci
Zunanjemu svetu je precej neznano, da vrši ameriški zdravnik dr. Stanley že 22 let pomlajevalne operacije s prenosom žlez. Teh operacij je že izredno veliko število, dr. Stanley pa jih je vršil le za poskus, in sicer ne s pacienti svoje zasebne prakse, temveč s kaznjenci.
Svoječasno je stopil dr. Stanley v zvezo z upravo kaznilnice v San Qumtinu v Kaliforniji, da bi dovolila operacije, na katere bi pristali seveda tudi kaznjenci sami. Od 1. 1918. je potem operiral v tem okolju kakšnih tisoč »prostovoljcev«. Sedaj je poročal javnosti o uspehih, ki so prav ugodni, tako kar se tiče splošnega stanja operirancev. kakor tudi ozdravljenja raznih bolezni, n. pr. sladkorne bolezni in naduhe. Dr. Stanley je imel priložnost svoje paciente opazovati večinoma dalj časa, povprečno pet do petnajst let.
Rak — plezalec na drevesa
Žival, ki se fe specializirala na tatvino k oko s o'vili
orehov
Neki potovalec po Južnem morju pripoveduje o roparskem raku, ki pleza na drevesa, da bi kradel kokosove orehe.
»Ko je plaval pod mirno površino bledo zelene lagume«, pravi potovalec, »je bil videti kakor grda majhna pošast. Počasi in zaspano se je pomikal proti kokosovim palmam. Med tem ko je žival plezala po spolzkem, sivem deblu navzgor, je izjavil neki domačin, da hoče ujeti tega »nočnega hudiča«, ki jim krade kokosove orehe, ko ljudje spijo. Napravil je past v podobi skoraj 1 m dolgega in 15 cm širokega venca iz blata in listov. Nato je splezal na 12 m visoko drevo in položil ta venec pod krošnjo okoli debla. Potem smo čakali, kaj bo. Jasno smo razločili neki praskajoči šum in v naslednjem trenutku je padel velik kokosov oreh na tla. Potem sem zaslišal neko šumenje in sem zagledal raka, ki je plezal navzdol. Ko je dospel do nasipa
V Nemčiji se oče suahelščine
V Nemčiji so tako prepričani, da se ji bodo po tej vojni vrnile bivše njene afriške kolonije, da se že zdaj pripravlja mnogo ljudi za odhod v te kolonije. V Berlinu so se otvorili tečaji za najbolj razširjeni zamorski jezik, suahelščino. Možje in ženske vseh stanov se udeležujejo teh tečajev. Napis na tabli pravi v suahelščini in nemščini:
»Suahelski jezik ni težak«
iz blata in listja, je nekaj časa tipal, potem je v moje presenečenje deblo spustil in treščil v globino. V zraku je še divje mahal s škarjami. Padel je na skale pod drevesom na hrbet, oklep mu je počil in tako je obležal, ne da bi si mogel pomagati.«
Otočani so potovalcu pojasnili, da misli rak. ki pleza, ritensko navzdol, ko se dotakne venca iz blata in listja, da je dospel že do vznožja drevesa. Zato drevo spusti, da bi poiskal kokosove orehe, ki jih je prej odtrgal na drevesu. Trup tega raka je bil dolg 60 cm in 40 cm širok.
Brahmsa so vedno oblegali ljudje, ki bo mu hoteli igrati, da bi slišali njegovo sodbo o svojih sposobnostih. Kadar je Brahms videl, da je igranje zanič, ga je običajno ustavil z besedami: »Povejte mi, ali vaš instrument ni dobro uglašen?« Nekega dne je prišel k njemu človek, ki je na te njegove besede odgovoril: »To me nič ne moti.«
»Če vas ne moti, moti pa mene«, je dejal Brahms.
VSAK DAN ENA
»Za božjo voljo! Saj vaša hiša gori!« »Ne, ne. Naša kuharica ima dopust, pa kuha danes moja žena sama.«
(Pele Mele)
MICHEL ZfiVACO:
Don Juan
ROMAN.
»Dekle je neumno. Mar sem jo prosil, naj me ima rada? Ne, tako mi nebes! Prosil sem jo le... in da me je uslišala, bi si bila prislužila bogastvo ... prosil sem jo, naj bo lažnivka in mi podari trohico prevare. Ali to ni vse, kar moreš pričakovati od ženske? Česa bi jo neki še mogel prositi? In pokaj? Vrhunec vsega, kar zmoreta dve razumni bitji, je vendar zgolj izmena dveh prevar, vzajemni stik dveh laži... Da, dekle je neumno.«
In Zavota je na vekomaj izginila z obzorja dona Juana.
Hitro je stopal proti Arronškemu dvorcu.
Večerilo se je. Ob Vrvarski ulici je veter upegi-bal vrhove visokih topolov, ki so se resnobno klanjali drug drugemu. Padal je rahel dež, in veter ga je vrtinčasto nosil po zraku.
Don Juan, *zavit v svoj plašč, se je s slastjo predajal hladnemu čaru tega večera. Pričakovanje pustolovščine je grozničavo podrhtevala v njem.
Tedajci pa je opazil prikazen, ki se je nedoločno =asala pred njim v mraku. Videti je bilo, kakor bi sja čakala.
»Kam greš, Juan Tenorio?« ie vprašal znan glas. jo je prišel do nje. »Kam greš?«
Juan Tenorio je obstal.
Nekaj trenutkov se je boril s peklensko mislijo, ki mu je izpreletela duha, kakor blisk pretrga temno noč:
Planiti na Silvijo in jo s sunkom bcdala zrušiti na tla ...
»Kam greš, don Juan? ...«
Z obupnim naporom volje je odpodil grozno iz-kušnjavo. Oddahnil se je. Ze je hotel odgovoriti Silviji. Toda obmolknil je. Kaj bi ji mogel reči? Nekaj korakov ga je oddaljilo od nje.
»Kam greš? Kam greš?« je vpraševala prikazen to pot že s slabotnejšim glasom.
Juan Tenorio je spet obstal, a k nji se ni več obrnil. Obstal je, sključen pod sunkom vetra in dežja. Zamrzilo ga je. Nikoli še ni bil sl š^l obup-nejšega glasu. Najrajši bi bil pobegnil. 2e je hotel spet v reniti naprej...
»Kam greš, don Juan? Kam greš? . . .«
Naglo se je obrnil in videl, da se Silvija počasi vrača v svojo hišo. Slišal je, kako je zapahovala vrata in jih zaklepala.
Tedaj se je spustil v tek... oh, kako je tekel po vetru in dežju... kako je dirjal proti Arronškemu dvorcu!...
In zdajci je obstal, še ves zasopel, in srce mu je planilo v grlo... glas prikazni se je znova prebujal tik zraven njega, tako blizu, da mu je bilo, kakor bi čutil njen dih, ter znova vpraševal:
»Kam greš, don Juan? Kam greš?. . «
Zbegano je pogledal okrog sebe. Bil je sam v Vrvarski ulici, čisto sam...
Poizkusil se je zasmejati. Srdito se je uprl grozi,
ki je prežala tod ter iskala prilike, da ga zaskoči. Mehanično se je odkril, in ko je položil roko na lase, je razločno začutil, da se mu ježijo.
»Tajim vas, nadnaravne moči,« je zarohnel. »Nebo in pekel: oba sta samo besedi. Naprej!«
Storil je nekaj korakov... in spet začul glas, ki je vprašal:
»Kam greš. do Juan? Kam greš ... «
Glas je bil tik poleg njega, a vendar se mu je zdel silno drlicn. Bil -e kakor ječanje... tisto ječanje, ki ga je bil slišal namestnik de Ulloa na bregu Bidassoe.
Don Juan je vzdignil oči v neskončnost, in tam, v presledku med oblaki, je zagledal zvezdo, ki se je lesketala trenutek ali kaj. drobno zvezdo, ki je slabotno in kemaj vidno trepetala na dnu brez-krajnega prostora. Zazdelo se mu je, da je prav ta zvezda vir, iz katerega prihaja k njemu tožni glas.
In tedajci ga je napadla groza.
Podrla ga je na prvi mah. Razum, domišljija, spomin, vse se je sesulo; volja je omahnila, misel se je ustavila. Bil je samo še krpa, ki jo je odnašal strašni vihar...
Ko je trajalo nekaj minut.
Nato je življenje obnovilo v donu Juanu svoj tek. Njegova edina misel je bila zdaj: pobegniti, iztrgati se neznanemu prijemu, rešiti se kamor koli, čeprav s skokom v smrt...
Tedai je začutil, da lahko gre... da odhaja .. toda nazaj, zadenski... In tako, z očmi nepremagljivo prikovanimi na ovinek poti, kjer je bil zaslišal
glas, je prišel do Templa. Tam so ga kremplji groze mahoma izpustili.
Don Juan je krenil dalje proti svojemu stanovanju. Šel je z ©potekajočimi se koraki, kakor da bi ga breme neizmerne trudnosti upogibalo pod seboj.
Kakor smo že povedali, se je zgodilo to teden dni po prijetju Klotar j a Ponthuškega.
Kralj Franc sklene podvzeti nevarno odpravo
Zdaj se vrnemo za nekaj dni nazaj in prosimo bralca, naj nas spremi na kak trenutek v Louvre.
Bilo je dne 2. februarja, to je, tistega dne, ko si je Loraydan izprosil od kralja prepustnico, da bi mogel obiskati gospoda Ponthuškega v ječi.
Uro po Loraydanovem odhodu vidimo Franca I. spet v delovni sobi. Pri kralju so bili nekateri njegovih milostnikov, tako nerazdružljiva dvojica Esse in Sansac, gospod de Saint-Andre. ki je kasneje postal francoski maršal, gospod de Ronche-rolles, mlad, osemnajstleten začetnik pri dvoru in še nekaj drugih, ki jih ne navajamo, zakaj samo ti štirje so videli strašni prizor, ki ga bomo skušali obnoviti.
Kralj se je ogledoval v velikem beneškem zrcalu, ki mu ga je bil poslal papež Leon X. v dar, ter mrmral:
»Torej sem res že tako star, da mi zatrjujejo, kako mlad sem še...? Starost, neusmiljena starost, ali po tem takem že stojiš v mojem predsob-ju?
Anglija in sovjefi
»Action Frangaise« priobčuje o angleško-ruskih odnošajih članek izpod peresa Georgesa Delbecqa. članek kaže, kako malo verujejo Francozi v možnost ureditve odnošajev med Moskvo in Londonom. Med drugim beremo v njem:
>Nemški kancelar je v svojem govoru 19. julija v državnem zboru rekel morda preveč, ko je naglasil, da so odnosi Nemčije in Rusije dokončno urejeni, Vendar ima kancelar prav, ko izpostavlja zasmehu one sanjače, ki se še danes nadejajo skorajšnjega nesoglasja med Berlinom in Moskvo. Kar je bilo treba reči o dolgotrajnem in usodnem pogajanju zapadnih velesil s so-vjeti in o politiki, ki sta jo omenjeni velesil:. vodili nasproti Rusiji, je bilo že opeto-vano povedano. Uporno prizadevanje, da bi si pridobili Stalinovo naklonjenost, in s tem zvezano slepljenje angleške in francoske javnosti glede pravega položaja na diplomatskem in bojnem polju, nI malo doprineslo k temu, da se je pospešila drama, koje žrtev je postala Franciia. Ta zaslep-jcaost očividno še vedno traja in vse kaže, .ia Velika Britanija še ni spoznala, v čem ia stvar. Razgovori med Majskim in Hali-'ixom na eni, pa med Molotovom in Cripp-om na drugi strani še vedno trajajo. Rusi ■ ajo v najvišji meri sposobnost, da zavla-. jejo pogajanja, o katerih so trdno pre-:•.! čani, da ne bodo nikoli dovršena. To igro v znatni meri olajšuje neizčrpna dobra volja Angležev, ki ji ne vzamejo poguma
niti neposredni in ostri napadi s sovjetske
strani.
Kadar gre za sovjete, je angleška diplomacija od sile optimistična. Zasedba Besarabije je ni prav nič vznemirila. Neka vest ve tudi povedati, da je odločba baltiških držav, da se priključijo sovjetski zvezi, izzvala v Londonu sicer obžalovanje, da pa tak razvoj ni šel na škodo Anglije, ker je jasno, da se s tem ojačuje Rusija proti Nemčiji. To je popolnoma filozofsko stališče in po vsem videzu so v angleškem zunanjem uradu prevladali filozofi.
Ob tem se mi le sprašujemo, ni-li legendarna angleška flegmatičnost v svojem bistvu prav za prav velika naivnost. Ako Anglija igra tako vlogo, da stavi vse na karto nemško-ruskega spora v bližnji bodočnosti, se po našem mišljenju temeljito moti. Ta zmota bi bila samo en dokaz več v nizu mnogih drugih, da živi angleška politika v utvarah in da je na slabem potu, ker z zavezanimi očmi vodi državo v propad. Kljub vsemu temu, kar smo izkusili od svojih bivših zaveznikov, ne želimo, da bi se taka slaba politika maščevala nad Angleži in da bi se naše napovedi uresničile.«
Preimenovanje praških ulic in trgov
Praški »Narodni Listy« poročajo v daljšem članku, da je komisija, ki ji je bilo , overjeno delo za preimenovanje praških ulic, končala svojo nalogo ter določila trsom. ulicam in parkom nova imena, ki ne ' .odo nasprotovala novemu državnoprav-nemu položaju Češke in Moravske. Napi-bodo dvojezični, na prvem mestu nemški. a na drugem češki.
Pariška cesta se odslej imenuje Norim-berška cesta ker je Praga dobila orve -nove pravnega reda iz starega Norim-erka. Letenska ulica bo odslej nosila ime nemškega mesta Magdeburga. ker je pra-;ka Mala Strana dobila svoj pravni red 7. imenovanega mesta. Havelska ulica dobi ime po Eberhardu. ki ie pod kraljem Vaclavom I. koval češki denar. Nekatere ulice in trgi so bili preimenovani iz raz-- ta da se odpravi zmeda ter da se olaj-promet. osobito poštni. Havliček n. pr. e prej imel sedem ulic. dva trga in en ark. Dvorak štiri ulice. Komensky štiri
trge in tri ulice. Krok pet ulic. Neruda šest, pisatelj Beneš-Trebizsky sedem. Tyrš pet ulic in en trg. Jurij Podjebradski šest ulic. Ziška šest ulic in en trg itd. Komisija je odoravila vsa dvojna ali večkratna imena. Tyrš. Kramar. Rašin in drugi imajo še vedno svoje ulice, poleg niih pa so dobili svoje ulice ali trge tudi mnogi Nemci. ki so imeli kake zveze s Prago ali Češko.
V nemščini so slična imena pisana v nemškem pravopisu: Tyrš-Tirsch. Rašin-Raschin, Dušek-Duschek. Pelcl-Pelzel in podobno. Pisatelj Beneš-Tfebizsky ie napisan samo s vojim psevdonimom Trebiz-sky. Iz članka ni razvidno, ali ima Praga še kako Masarykovo ulico ali Masarykov trg. Na koncu članka omenja pisec, da so se ulični napisi v velikem obsegu menjali že nekolikokrat. n. pr. 1848.. 1866.. zlasti pa 1918. in končno sedaj 1940.. ko so se izbrisali sledovi zadnjega dvajsetletja
ELEŽ
Oredba o taki ekspozituri v Splitu
/Narodne novine«, službeni list za banovino Hrvatsko, prinašajo uredbo o samoupravi ekspoziture banske oblasti v Splitu. Po uredbi se bo delokrog ekspoziture nanašal na vse ozemlje bivše primor-banovine ter bo obsegal posle notra-• .j uprave, prosvete, kmetijstva, šumar-
va, obrti, trgovine in industrije, javnih :el ter socialne politike in narodnega zdravja v enakem obsegu, kakor jih je izvrševala bivša banska uprava. Ekspozitura ■o oblast druge inštance, pritožbe proti r: j enim odlokom pa bodo šle na bansko oblast v Zagrebu. Na čelu ekspoziture bo tal poseben poverjenik, ki ga bo določil ban iz vrst svojih uradnikov. Poverjenik bo imel posebnega namestnika, ki bo lahko obenem tudi šef tega ali onega odseka ekspoziture.
Povratek zi&nanjega ministra
Zunanji minister dr. Cincar - Markovič, ki se je mudil od nedelje na Bledu ter je bil v tem času sprejet tudi v avdienci pri Nj. Vis. knezu namestniku, je včeraj zopet odpotoval z Bleda in se vrnil v Beograd.
Pravopis v uradih ln šolah na Hrvatskem
Hrvatski ban je izdal uredbo, s katero se na področju banovine Hrvatske v vseh banovinskih uradih in zavodih ter v vseh šolah zopet uvaja pravopis, kakršen je bil v rabi pred letom 1929. Ta pravopis se mora uporabljati tudi v seh novih izdajah šolskih knjig.
S to uredbo se na Hrvatskem zopet uvaja ijekavski pravopis, medtem ko je bi L doslej deset let v rabi ekavski pravopis, ki je bil leta 1929. uveden z namenom, da bi se izenačil pravopis za vse srbsko-hrvatsko področje.
Odpust židovskih uradnikov pri zagrebški banki
»Glasnik« Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, ki izhaja v Zagrebu poroča, da je uprava Splošnega jugoslovenskega bančnega društva d. d. v Beogradu nedavno sklenila, da se iz centrale in podružnic odpuste vsi uradniki, ki so židje. Po informacijah tega lista bo odpuščenih 40 židovskih uradnikov.
Redukcije pri PAB
Glasilo zveze bančnih uradnikov v Zagrebu poroča, da bo Privilegirana agrarna banka odpustila veliko število svojih uradnikov. Direkcija za likvidacijo kmečkih dolgov pri Privilegirani agrarni banki je v zvezi s prevzemom in obračunavanjem kmečkih dolgov nastavila pred tremi leti 800 uradnikov pri centrali in podružnicah v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Posli prevzema in obračunavanja gredo sedaj h koncu. Zato nastaja vprašanje, kaj bo s tako velikim številom nameščencev, ki bodo odpuščeni. Predsednik Privilegirane agrarne banke Stjepan Barič je izdal odlok, ki je bil že v juliju sporočen vsem nameščencem, v katerem poziva uradnike, naj do 3. avgusta sami odpovedo službo. V tem primeru bodo dobili plačo za avgust, september in oktober. »Glasnik« smatra, da so ti nameščenci prav za prav uslužbenci finančnega ministrstva, zato naj jih finančno ministrstvo zaposli pri drugih državnih ustanovah. V tem smislu je bilo nekaterim zahtevam že ugodeno, toda vpra*anje velike večine prizadetih uradnikov je še nerešeno.
Nov politični tednik v Beogradu
V	Beogradu je izšel nov tednik pod imenom »Narodni sporazum«. Tiskan je v latinici. Pod naslovom »Naša beseda« prinaša uredniško izjavo, ki pravi:
»Skupina mlajših intelektualcev in novinarjev, Hrvatov in Srbov iz banovine Hrvatske in izven nje, pristašev narodnega sporazuma, izdaja v Beogradu prvi in edini tednik, tiskan v latinici. Postavili so mu nalogo, da poleg širjenja bratske sloge Hrvatov in Srbov pred celokupno javnostjo v Zagrebu in Beogradu zastopa interese banovine Hrvatske in da istočasno podpira vlado narodnega sporazuma.«
V	uvodnem članku, ki je podpisan od urednika Dragutina Došena, je rečeno: »Vlada stoji na stališču, da se mora kapital uporabljati v interesu	ljudstva. Razdelitev dobrin mora iti po pravični poti. Narodno gospodarstvo mora postati državno in res narodno in služiti samo interesom naroda. Socialna niveli-zacija države se mora izvesti, vse ostrine se morajo odpraviti. Vlada pristopa k rešitvi vseh vprašanj korak za korakom in počasi, boreč se pogostoma tudi sama s težavami.«
Italijanski glas
o bodoči Evropi
Listi poročajo s Turina, da so v ponedeljek v tamkajšnjem Institutu za fašistično kulturo svečano izročili korziško zastavo skupini Korzičanov, ki vodijo akcijo za priključitev Korzike k Italiji. Ob tej priliki je direktor znanega turinskega dnevnika »Sta m pa« Signoretti govoril tudi o novi Evropi. Izvajal je med drugim:
Nova Evropa bo poznala le dve velesili, Italijo in Nemčijo. Obsegala bo tudi vso azijsko in afriško obalo Sredozemskega morja. Tretji velesili v tej Evropi ne bo mesta. Anglija je za vedno izločena, Francija pa bo morala biti reducirana nadržavo manjšega pomena. Italija mora postati dedič vseh onih področij v sevemi Afriki, ki so bila doslej angleške kolonije. Isto velja tudi za angleške kolonije na Srednjem in Bližnjem vzhodu. Izpolnjene bodo morale biti tudi vse narodnostne zahteve Italije do Francije, ki ji je treba odvzeti vsako možnost revanže. Mali in srednji narodi bodo mogli živeti le pod okriljem enega ali drugega evropskega imperija. Tako bosta v Evropi nastali dve skupini, nemška in italijanska.
Slovaki zaprli vse židovske krčme
Iz Bratislave poročajo, da so bile po nalogu notranjega ministra Sanja Macha zaprte s 1. avgustom vse krčme, točilnice in gostilne, katerih lastniki so Zid je. Odlok utemeljuje ta ukrep z ugotovitvijo, da so bile židovske krčme od nekdaj nesreča preprostega slovaškega človeka, ki je zapravljal tam svoje težko prislužene de-narce in se vrh vsega še zadolževal pri 1 židovska premoženja nastala v svojih za-so Zidje na ta način pognali na boben. Ugotovljeno je statistično, da so največja židovska premoženja nastaal v svojih začetkih ravno iz krčmarskega posla.
Žrtev strele
Karlovac, 7. avgusta, o V spodnjem delu Korduna, je bila snoči velika nevihta. V bližini Grabovca so se dva kmeta in 60 let stara kmetica Milica Fučkir zatekli pred nalivom pod neko drevo. Vanj pa je udarila strela, ki je kmetico pri priči ubila. Moškima pa se ni nič hudega pripetilo.
ŠPORT
Po dvoboju Jug—Ilirija
Spet za točko prekratki.. •
Drugi letošnji najtesnejši poraz je morala predsnočnjim spraviti Ilirija v dvoboju z Jugom
Kakor smo objavili že v drugi izdaji na- | še včerajšnje številke, je bil predsinočnjim v kopališču Ilirije drugi ligaški plavalni dvoboj v Ljubljani, in sicer to pot med du-brovniškim Jugom in ljubljansko Ilirijo, ki je predvsem zabeležil rekorden obisk publike, kakršnega sploh še ni bilo na plavalni prireditvi pri nas. Pa tudi športni uspeh tega dvoboja je bU za obe nastopajoči moštvi prav lep, čeprav je morala ta večer Ilirija že drugič okusiti grenkobo najtesnejšega poraza — za eno točko —, kakor je to doživela že pri svojem prvem nastopu na Sušaku. Mnogo je bilo možnosti, da bi bilo razmerje točk lahko tudi obratno, toda vsi verjetnostni računi so se slednjič končali v korist Juga in tako so gostje slavili zmago, za katero so se prav tako kakor Ilirijani tresli do zadnje točke sporeda.
Ker so bili podrobni rezultati objavljeni le v enem delu naše včerajšnje naklade, jih v naslednjem skupno s pregledom, kakšno je sedaj stanje v obeh tabelah, objavljamo še enkrat, kakor sledi:
Ljubljana, 6. avgusta.
Vsi znaki so kazali da bo nocoj v kopališču Ilirije plavalna prireditev, kakršne že dolga leta ali morda sploh še nikoli nismo imeli v Ljubljani. V borbi za naslov državnega prvaka sta se srečala v njem oba najmočnejša pretendenta za plavalni prestol Jugoslavije, in sicer ekipa Juga iz Dubrovnika in najmočnejši celin-sik klub — naša Ilirija. Za prireditev je vladalo velikansko zanimanje in je bilo kopališče z ogromno tribuno vred nabito do zadnjega prostorčka, tako da se mora število nocojšnjih obiskovalcev računati na preko 2.000, ki so morali biti z današnjo prireditvijo res zadovoljni.
Pa ne samo moralni, tudi. športni uspeh današnjega velikega dvoboja je popoln. Niso sicer padali novi rekordi, toda liga-ške borbe so bile v vseh devetih točkah skrajno ogorčene in napete ter je bilo šele tik pred obema štafetama s precejšnjo gotovostjo odločeno, da bo Ilirija — kakor se ji je letos že enkrat primerilo v tej konkurenci — spet za točko prekratka. Ne glede na to pa so vsi njeni plavalci, to velja predvsem za one, na katerih je ležalo glavno breme današnjega večera (Pelhan, Cerer, Mihalek ter vsa damska ekipa) nadvse častno zastopali naš plavalni šport in se spet afirmirali kakor v svojih najboljših časih. Posebej je treba omeniti Pelhanov uspeh na 100 m prosto, kjer je v svojem najboljšem dosedanjem času 1:03,4 potisnil nevarnega štakulo na tretje mesto ln pa odličen čas Cererja v njegovi domeni na 200 m prsno (2:50.5), ki je tudi najboljši letos v tej disciplini.
Jug je imel svojega velikega borca v čiru žižku, ki mu je prinesel obe prvi mesti na 400 in 100 m prosto, razen tega pa je postavil tudi sigurnega zadnjega moža v olimpijski štafeti. Poleg njega je treba imenovati še Luko Ciganoviča, dobrega Barbierija ln pa Pozniakovo ter Bartulovičevo, ki sta prav tako dragoceno prispevali h končni zmagi Jugašev.
Organizacija prireditve, ki je bila tudi to pot v rokah preizkušenih plavalnih funkcionarjev Ilirije in Slovenske plavalne zveze, je sprva zaradi višje sile — lesene proge v bazenu so pokazale nujno potrebo renoviranja — nekoliko omedlela, potem pa je šlo spet po starem odličnem tiru. V okviru dvoboja so prireditelji izvedli še plavalni dvoboj med drugo garnituro Ilirije In Gradjanskim iz Kariovca, Id se je končal s 26:18 točkam v korist domačih, razen tega pa so spustili v vodo tudi tucat svojih skakačev, ki so s svojimi uspelimi produkcijami zelo posrečeno izpopolnili spored.
Podrobni tehnični rezultati dvoboja so bili naslednji:
400 m prosto gospodje: 1. žižek (J) 5:19, 2. Miloslavič (J) 5:25.2, 3. Skarpa (I) 5:25.7, 4. Mihalek (I) 5:29.3. — Jug vodi 8:3.
100 m prosto dame: 1. Fine Draguša
(I) 1:17.3, 2. Keržan (I) 1:20, 3. Jazbec (J) 1:24, 4. Petrovič (J) 1:25.8. — Točke: Ilirija 11, Jug 11.
100 m hrbtno gospodje: 1. Pelhan (I) 1:13.7, 2. Ciganovič Luka (J) 1:14.1, 3. Marčič (J) 1:17.4, Pestevšek (I) 1:18.8.
—	Ilirija vodi 17:16.
200 m prsno dame: 1. Pozniak (J) 3:25.6, 2. Martin (I) 3:40.8, 3. Fine Saša (I) 3:44.6, 4. Matijevič (J) 4:20.5. — Točke: Ilirija 22, Jug 22.
100 m prosto gospodje: 1. žižek (J) 1:02.8, 2. Pelhan (I) 1:03.4, 3. štakula Ivo (J) 1:04, 4, Skarpa (I) 1:06.8. Jug vodi z 29:26 točkam.
100 m hrbtno dame: 1. Bartulovič (J) 1:30.6, 2. Fine Draguša (I) 1:31.2, 3. Bradač (I) 1:40.2, 4. Ciganovič (J) 1:43.7
—	Jug vodi s 35:31 točkam.
200 m prosto gospodje: 1. Cerer (I) 2:50.5, 2. Barbieri (J) 3:01.6, 3. Herzog (I) 3:05.4, 4. Brinič (J) 3:14.8. — Jug vodi z 39:38 točkam.
4x100 m prosto dame: 1. Ilirija (Fine Saša, Bradač, Martin, Keržan) 5:42, 2. Jug (Petrovič, Bartulica, Bartulovič, Jazbec) 6:05.2. — Vodi Ilirija z 48:45 točkam.
4x200 m gospodje: 1. Jug (Miloslavič, Ciganovič, Štakula Ivo, žižek) 9:54, 2. Ilirija (Pestevšek, Cerer, Mihalek, Pelhan) 10:03.1.
STANJE TOČK: JUG 55, ILIRIJA 54.
Liga v številkah
Po nocojšnjem srečanju je vrstni red klubov (razvrščenih v povprečnem rezultatu) v plavanju naslednji:
Ilirija Jug
Viktorija Jadran ZPK V waterpota
Jug
Viktorija Jadran Ilirija ZPK
4
5 2 2 5
2 4 2 1 1
2 1 0 1 4
250 302 110 98 221
62.50 60.40 55.— 49.— 44.20
je vrstni red naslednji:
O torkovem častnem porazu ilirijanskih plavalcev, ki prav za prav ni bil poraz, objavljamo še nekatere podrobnosti.
0 porazu, ki ni bil poraz
Ljubljana, 7. avgusta
Sinoči se nam je ilirijanska plavalna ekipa pokazala v polni moči, žal pa je morala zaradi indispozicije Draguše Finčeve kloniti pred odličnimi Jugaši. Vsi plavalci, Ilirijani in Jugaši so dali iz sebe vse, da bi priborili svojim barvam čim častne jši uspeh. V tej borbi se je odlikoval posebno sedaj njihovi Branko žižek, ki je Jugu samo v solo točkah prinesel 10 točk, pa tudi Jugova zmaga v štafeti 4x200 je bila v glavnem njegova zasluga, ker Jugaši sedaj gotovo nimajo piavača, ki bi namesto žižka odnesel Pelhanu kot zadnjemu v Ili-rijanski štafeti, prvo mesto. Oba, žižek in Pelhan sta pokazala svoje znanje saj je prvi plaval svojih 250 m 2:21.9 drugi pa 2:25,8.
V splošnem pa nam žižek ni pokazal rezultatov, ki jih že od lani čitamo po listih in ga postavljajo na prvo mesto med evropskimi 400 metraši. Morda zaradi tega ker ni imel konkurence? Toda tudi Cerer je plaval brez konkurence, pa je kljub »težki ilirijanski vodi« dosegel boljši čas kakor na morju. Mladi Pelhan je v tej tekmi prekosil samega sebe. Priboril si je legitimacijo najboljšega hrbtaša v Jugoslaviji in je tudi na 100 m prosto pokazal, da bo na tej progi prinesel klubu še marsikatero točko. O ostalih ni mogoče reči, kaj posebnega, toda storili so, kar so mogli in plavali dobro. Majhno presenečenje za 111-rijane je bila zaporedna zmaga Jugašev na 400 m, ki je bila prav za prav že odločilna za Jugovo zmago.
Kaj pa dekleta? Zopet so Ilirijanke z Dragušo na čelu pokazale, da nimajo konkurence. Ce bi bila v njihovi sredini še Wernerjeva, bi bile v damskih disciplinah popolnoma prevladovale. Zaradi njene odsotnosti je Poznjakova lahko sigurno zmagala, kljub temu, da je Martinova plavala dobro. Draguša ln Keržanova sta že tretjič pri 100 m prosto prišli na cilj kot prva in druga. Tudi v štafeti 4X100 m so se po-
stavile. Kljub temu da so nastopile brez Draguše, ki večer ni bila razpoložena, so zmagale nad Jugašicami s 40 m naskoka. Skupno so plavalci nabraU od doseženih 54 točk 26, dekleta pa so priborile še dve več.
Z žogo v vodi —
malo dobrega
Obe moštvi sta se predstavili v precej neobičajnih postavah. Jug: Kunčič, Hajon, štakula Ivo, Dinkovič, Dabrovič, Ciganovič, Standinger in Ilirija v postavi: Linhart, Herzog, Loeser, Scarpa, Scapin, Banda, žiža.
Kakor so postave čudne, takšna je bila tudi igra. Kje so lepi časi Juga, ko državna reprezentanca sploh ni mogla biti sestavljena, če ni bilo v njej večine Jugove-ga moštva? Ce bi bil savezni tehnični referent gledal to tekmo, bi bil težko našel posameznika za državno moštvo. Ilirijanom ni šteti v zlo, da so izgubili tekmo s 6 goli razlike: saj so bili v moštvu nekateri, ki jim je bila to prva tekma. Med njimi je bil dober samo žiža, ki je z vratarjem vred reševal, kar se je rešiti dalo.
Gole so dali: za Jug: Standinger 5, Ciganovič Luka 3, za Ilirijo Banda 1 in Scapin enega.
Prijateljski dvoboj
Med ligaškim sporedom se „je vršil še dvoboj Ilirija II—Gradjanski (Karlovac). Zopet so zmagali mladi Ilirijani. Toda publika ni gledala te borbe samo kot točke, ki naj podaljšajo prireditev, temveč je krepko bodrila tekmovalce posebno pa že popularnega Bando. Karlovčani so se predstavili kot simpatična ekipa, ki kakor se vidi iz rezultatov, pridno dela in ima v svojih vrstah nekaj dobrih plavalcev. V dvoboju so bili rezultati naslednji:
100 m prosto: 1. Tomič (Gradjanski) 1:07, 2. Loeser (Ilirija) 1:07.4, 3. Hudnik, (I) 1:8,9 4) Sreča (G) 1:16.8.
100 m hrbtno: 1. Grašek (I) 1:24.8, 2. Zlatarič (G) 1:30.4, 3. Novak, (I) 1:30.8, 4) Grauer, (G) 1:35.9.
100 m prsno: 1. Tori Savo (I) 1:28.4, 2. Bjelič, (G) 1:32.6, 3. Djetilič (G) 1:32.4, 4. BrozoviC Dušan (I) 1:34.1.
400 m prosto: 1. Močan (I) 5:51, 2. Banda (I) 6:08, 3. Osenica (G) 7:19.7, 4. Cin-drič (G) 7:29.
Končno stanje točk v dvoboju je bilo: Ilirija II 26, Gradjanski 18.
Vsa prireditev ki je lahko v ponos organizatorjem, je bila končana že o pol ponoči. Publike je bilo toliko, da so morali mnogi, ki si niso že pre: nabavili vstopnic, domov. Upajmo, da sinočnji poraz, ki prav za prav ni neuspeh, ne bo imel mnogo vpliva na končni plasma Ilirije ter se bodo zdaj naši plavalci še bolj potrudili, da prinesejo prvo mesto v ligi v Ljubljano.
—šek.
Gorske moto in avto dirke na Wbhorje
V nedeljo 11. t. m. na novi pohorski avtomobilski cesti v izvedbi mariborske
sekcije Avtokluba
5 4 0 1 23 : 8	8
2 2 0 0 15: 2	4
2 10 1 5: 5	2
4	1 0 3 9 : 23	2
5	1 0 4 5:19	2 Prihodnje srečanje bo v soboto	med
Jadranom in Jugom v Sgtitu,
Maribor, 7. avgusta
Nova pohorska cesta bo v nedeljo 11 avgusta prizorišče nad vse zanimive dirkalne konkurence. Pomerili se bodo najboljši motociklisti in avtomobilisti iz raznih delov naše ožje in širše domovine. Na startu bodo vozači, ki uživajo že mednarodni sloves, kakor šiška, Uroič, Breznik in Jurčič, ter naši »asi« turnih strojev ppor. Glebov, Bar, Lukman, Likar. Vuko-vič, šoštarko in številni drugi. Dan za dnevom pa prihajajo še nove prijave. V kategoriji prikolic bodo prvič v Mariboru tekmovali tudi avtomobili do 1200 ccm. V tej skupini so se prijavili Stojnšek. Lederer, dr. Bach, Moravec, Vidmar in drugi. Start bo ob 14.30 v Zgornjih Hočah pri gostilni Lebe, cilj pa pri Ruški koči na Pohorju (1250 m). Tekmovalna proga je dolga i5 km.
Predsedstvo dirke tvorijo predsednik Slak-a, v Mariboru g. ravnatelj Krejči garnizonar mariborske garnizije podpolkovnik Maslač, predsednik mestne občine mariborske g. dr. A. Juvan, sreski načel-
Teniški turnir na Bledu
v dnevih od 8. do 11. t. m. v izvedbi BTK in SK Ilirije
Športni klub Ilirija m Beograjski teniški klub priredita od 8. do 11. t m. na Bledu XVI. mednarodni teniški turnir za prvenstvo Bleda.
Turnirja se bodo udeležili vsi najboljši igralci Srbije, in sicer Branovič, Smerdu Boris, Radovanič Laslo. Bojovič, Mitičeva. Pa tudi slovenski igralci bodo skrbno zastopani na tem turnirju; med ostalimi pridejo Blanke, Šivic, Albaneže, dr. Smerdu Egon ter skoraj vsa reprezentanca Slovenije, ki je nedavno nastopila v Beogradu.
Turnir se prične jut",- v petek 9. t. m. Prijave prejema turnirsko vodstvo v hotelu »Toplice«.
*
Gornja notica, ki smo jo prejeli s prošnjo za objavo, je precej v nasprotju z vsebino nedavno objavljenega članka na tem mestu, v katerem smo po informacijah iz najbolj zanesljivih virov pisali med drugim, da tega turnirja na Bledu ne bo, in razen tega navedli tudi vzroke, zakaj ne bi bil izvedljiv Kaj vse se je medtem spremenilo in kdo vse ima zasluge, da se bo zdaj turnir vendarle dal izvesti, do zdaj nismo mogli ugotoviti. Ne glede na to smo skupno s prireditelji in udeleženci zadovoljni, da bomo v našem najlepšem letovišču spet imeli eno izmed redkih športnih prireditev, mislimo pa. da bi bik) v bodoče treba vse priprave izvesti tako pravočasno in sporazumno, da bi tik pred začetkom takih prireditev ne prihajali v javnost glasovi, ki lahko škodijo njihovi propagandni strani.
nik g. Eiletz, načelnik športne komisije Saveza motoklubov kr. Jugoslavije g. Ni-kola Boškovič ter načelnik motosekcije Slak-a v Mariboru ppor. A. Glebov.
V	času dirke bo pohorska avtomobilska cesta po odobritvi banske uprave to nedeljo zaprta od 14. do konca dirk, ki bo okrog 19.30. Zaporo ceste bo naznanil službeni avtomobil z rdečo zastavo in napisom »Cesta zaprta«. Otvoritev civilnega prometa bo naznanil isti avtomobil z belo zastavo in napisom »Cesta odprta«. Vi privatni vozniki se najvludneje naprošajo. da pridejo pravočasno na Pohorje, ker po 14. ne bo nihče puščen k pohorskim postojankam po avtomobilski cesti.
V	soboto 10. t. m. bodo dirkači imeli trening na novi pohoiski cesti, in sicer od 14. do 15. Močna ekipa zagrebških dirkačev je že prispela na Pohorje, kjer trenira dan za dnevom. Pa tudi mariborski dirkači so pridno na delu in se vneto pripravljajo za to veliko gorsko nacionalno mo-tociklistično dirko.
V nedeljo turnir Svobode
Sodelovali bodo Hermes in Ljubljana, Olimp iz Celja in prireditelj
Te termine v mrtvi seoznl pred začetkom borb za točke izkoriščajo naši klubi za prirejanje prijateljskih srečanj, po največ v obliki turnirjev. Tako Imajo priliko, da Se v poslednjih trenutkih pred startom v prvenstveni ples pregledajo svoje vrste, predvsem ga preizkusijo nove »akvlzlcije«
— saj smo tik za prehodnim mescem, ko je precej igralcev zamenjalo »izrabljene« drese.
Prihodnjo nedeljo je s tako večjo prireditvijo na vrsti ljubljanska Svoboda, Sodelovali bodo na turnirju Olimp iz Celja, Hermes iz šiške in — Ljubljana. V prvem srečanju se bosta ogledala Svoboda in Olimp, v drugem šiškarji z belo-zelenimi itd., vsak z vsakim po točkah in v tempu brzega turnirja 2X30 minut. Za prvo in drugo moštvo bosta oddana dva lična pokala, zato se bodo sodelujoči že potrudili, da se plasirajo.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel znani športnik g. dr. Boris Tuma. Vse tekme bodo v nedeljo popoldne na igrišču Ljubljane na Tyrševi cesti.
Športni dan na Vrhniki
V nedeljo. 11. t. m. priredi vrhniški športni klub — SK Vrhnika — svoi tradicionalni športni dan z zelo pestrim sporedom.
Dopoldne bodo kolesarske krožne dirke po mestu in tudi stafetni tek za atlete. Popoldanski spored bo izpolnil nogometni turnir, na katerem bodo nastopila moštva iz Mengša in Borovnice ter vsi vrhniški nogometaši. Med nogometn;m turnirjem bo še posebej table-teniški turnir z udeležbo nekaterih prav dobrih zastopnikov te panoge.
Po končanem športnem sporedu bo v gostilni pri Hočevarju športna zabava s prav tako pestrim sporedom za vse vrste športnikov in njihovih prijateljev Občinstvo vabijo prireditelji, da v čim večjem številu obišče te nedeljske športna prireditve na Vrhniki.
SK Mars. Popoldne obvezen trening li-gaškega moštva, rezerve in juniorjev. I. moštvo v nedeljo gostuje, juniorji igrajo dne 15. t. m. na pokalnem turnirju Slavije. Zato vsi na trening! Načelnik.
ŽSK Hermes, (nogometna sekcija). Talentirane juniorje v starosti od 13 do 16 let, ki imajo resno voljo posvetiti se športu, sprejmemo. Prijaviti se je treba vsako sredo in petek od 18. dalje na igrišču.
20 dinarjev, in ne 40, kakor smo pisali, stane Prvanova knjiga »Stil in tehnika modernega plavanja«, ki bo prav prišla vsakemu, ki se aktivno bavi s to športno panogo ali pa Ima opravka s plavalnimi prireditvami.
HALI OGLAS!
GENE MALIM OGLASOft!
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3,— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Službo dobi
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 17 Din.
Postrežnico
iščem. — Podmilščakova 57a vila »Tončka« panter.	21874-1
Mesarskega
pomočnika
za vsa dela sprejmem takoj. Jesih. mesar Medvode.	21868-1
Kuhar ali kuharica
za ekspres kavo, spretna ln izvežbana. se išče za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuhar«
21875	1
Vzgojiteljica
s perfektnim znanjem nemščine za k 3-letnemu otroku se išče. Prednost imajo absolventke učiteljišča ali univerze. Ponudbe s podatki poslati takoj na ogl. odd. Jutra ped značko »Beograd.	21809-1
Dobre kuharice
vedno lahko dobe službe. Toda učiti se je treba. Kuharski tečaj za boljšo kuho se bo pričel koncem avgusta. Priglasiti se je pri Zvezi gospodinjskih pomočnic, Wolfova 10.
21876	1
Pomočnika
mlajšo moč takoj sprejme Peršin Franc, liča-nje in tapeciranje avtomobilov, št. Vid, Ljublj.
21885 1
Pekovski
pomočnik
priden se sprejme. Ivan Per, pekarna, Mengeš.
21883-1
Polirja
za visoke stavbe sprejme gradbeno podietje v Ljubljani. Ponudbe pod »Polir« na ogl. odd. Jutra.	21879-1
Sobarico
ki lepo lika, pospravlja, pere in zna deloma šivati — čedne zunanjosti. išče rodbina v Ljubljani. Nastop 1. ali 15. sept. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba 8S7^.	21897-1
Mlado šteparico
čevljarsko, sposobno takoi sprejme K. Vukasi-novic, Maribor.
21901-1
Mesto natakarice
ali sobarice išče mlado, zdravo in pošteno dekle. Vprašati pri čakš. Celje. Kralja Petra cesta št. 8 .	21902-1
Kuharico
ki dobro in samostojno kuha. porr.aga tudi v gospodinjstvu, čisto in ne nad 40 let staro, išče rodbir.a v Ljubljani. Nastop 1. ali 15. septembra. Ponudbe le s spričevali in priporočili na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba 896«.
21896-1
(UAL
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Postrežnica
se sprejme za dopoldan. Naslov v vseh posl. Jutra.	21893-1
Fotografinja
za a-r.aterska dela, mlajša moč. dobi takoj mesto. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Fotografinja«.	21906-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par, davek 3 Din, za šifro a!l adjanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din
Manufakturist
z večletno prakso, pošten. orožne vaje odslužil, želi namestitev. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Zmožen«.
21870-2
Postrežnica
išče službo. Ponudbe pod »Nastop takoj« na ogl. odd. Jutra.	21869-2
Službo kurjača
išče pošten in zanesljiv mladenič. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Izprašan«.	21863-2
Mlada gospodična
izurjena strojepisja in stenografije, išče službo v trgovski ali advokatski pisarni. Ponudbe pod štajerka« na ogl. odd. Jutra.	21862-2
Starejša gospa
z večletno prakso v hotelih ln knežjih hišah, varčna in zanesljiva, zmožna tujih jezikov in knjigovodstva, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotelska gospodinja«.
19333-2
Boljši natakar
•star 19 let, pošten in zanesljiv, zmožen več jezikov, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jeziki«.
21887-2
Stole, posteljo
omaro, kuhinjsko kredenco prodam. Židovska steza 4, v gostilni.
21628-6
Lovsko puško
Hammerles, 16 kal. dvo-cevko, skoro novo, radi opustitve lova prodam. Ogled v petek in soboto od 3.—5. ure. Naslov v vseh posl. Jutra.
21880-6
■&IEIZS38
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Damsko in moško športno kolo
najfinejše Italijanske znamke, popolnoma novo, za vsako ceno naprodaj Strojna delavnica, Sv. Petra c. 85.
21890-11
Avto,moto
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Priložnosten nakup
Več tovornih in osebnih avtomobilov, najboljše znamke, v prvovrstnem stanju, skoro za vsako ceno naprodaj. Strojna delavnica, Sv. Petra c. št. 85.	21889-10
Beseda 1 Din, davek Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Primeren prostor
za skladišče
stavbnega materij ala iščem v najem na peri feriji LJubljane. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Stavbenik«.
21892-17
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosobno
stanovanje
mansardno, oddam za september. Cena 400 din. Kodeljevo, Cankarjeva 3.	21872-21
Dvosobno
stanovanje
s pritiklinami se odda za september. Suho in solnčno. železnikarjeva 10. Sp. šiška. 21878-21
Dvosobno
stanovanje
se odda za 1. oktober na Cesti 29. oktobra (Rim ski) št. 23.	21894-21
Trisobno
stanovanje
lepo, s pritiklinami, oddam za 15. avgust ali september. Langusova ul. 5. I.	21905-21
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Avto DKW
kabriolet, v zelo dobrem stanju, se ugodno proda. Splošna trg. družba, št. Vid nad Ljubljano.
21898-10
Draibe
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ribolovna dražba
se vrši v sredo, dne 21. avgusta t. 1. za okraje Črnomelj, Dragatuš in Gradac ob 9. uri v pisarni sreskega načelstva v Črnomlju, kjer se dobijo tudi dražbeni pogoji v vpogled. — Sresko načelstvo v Črnomlju.	21865-32
Tri- do štirisobno
stanovanje
iščem za september ali oktober. Ponudbe pod šifro »September« na ogl. odd. Jutra.
21859-21a
Dvo- ali trisobno
stanovanje
najraje v centru. Išče maločlanska družina odraslih oseb. Ponudbe pod »Redna in točna« na ogl. odd. Jutra. 9332-21a
Stanovanje
enosobr.o ali garconlero v centru išče ves dan odsotna gospa. Ponudbe pod »Plačam točno 25« na ogl. odd. Jutra.
21886-21a
r/
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Parcela
naprodaj. Elektrika, vodovod ob Zerjavovi ulici. Iz prijaznosti se izve Tyrševa 99 od 15.— 16. dnevno. 21877-20
V globoki žalosti naznanjam vsem prijateljem, sorodnikom ln znancem, da me jc za vedno zapustil moj predragi soprog
KOSIČ ALOJZIJ
STRAŽNIK V POKOJU
danes ob 11. uri po dolgi in mučni bolezni.
Pogreb bo v petek ob pol 3. iz hiše žalosti na Vič.
Ljubljana—Trst, 8. avgusta 1940.
KOSIC MARIJA — soproga.
V neizmerni žalosti javljamo tužno vest, da nas je dne 5. avgusta naš nad vse ljubljeni soprog, dobri in skrbni oče, brat, stric in svak
ER AVGUST
miHMinn
Opremljena soba
s souporabo kopalnice, velika, solnčna. zelo mirna in čista, se odda samo resnim osebam. Naslov v vseh po6l. Jutra.	21895-23
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din najmar.Jšl znesek 12 Din
Stanovanje
sestoječe iz ene velike, ene manjše sobe. kabineta. ostalih pritikim ter plinom, v pritličju ali I. nadstropju v novejši hiši ali vili išče za čas od 15. sept. do 1. oktobra manjša rodbina odraslih oseb. Za-željeno v bližini Tivoli, ja in opernega gledališča. Ponudbe z navedbo cene na podružnico Jutra, Maribor pod »Maribor 52«. 21858-23a
Prazno sobo
iščem za 1. september, s souporabo kopalnice, ev. hrano, po možnosti center. Ponudbe pod »Stalna — točno plačilo« na ogl. oddel. Jutra.
21881 23a
Dijaške sobe
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šUro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
posestnik, mesarski mojster in gostilničar
nenadoma za vedno zapustil.
Nepozabnega pokojnika spremimo na zadnji poti v četrtek, dne 8. avgusta ob 5. uri popoldne na farno pokopališče.
V Šoštanju, dne 6. avgusta 1940.
Globoko žalujoči: soproga MLAKER MARIJA roj. OCVIRK; sinovi GUSTL, MAKS in RUDI; hčerka MARICA — in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremljali našega
HMVOJA JURCO
LETALSKEGA PODPOROČNIKA
na zadnji poti najsrčnejša zahvala. Posebno zahvalo smo dolžni zastopnikom vojaških oblasti gg. polkovniku Petru Kilerju, podpolkovniku Maslaču, vsem ostalim oficirjem, podoficirjem, zastopnikom Aerokluba gg. dr. Tominšku in Moravcu za poslednji pozdrav izpod neba, ter vsem ostalim, ki so spremljali Hrvoja na zadnji poti kakor tudi vsem, ki so zasuli sveži grob s prekrasnim cvetjem. Prisrčno zahvalo izrekamo tudi vsem njegovim tovarišem iz Nikšiča in Sarajeva s komandanti na čelu, ki so se v tako lepem številu poslovili od preminulega tovariša. Prav posebno zahvalo smo dolžni njegovim zvestim prijateljem letalskim podporočnikom gg. Stanjku Milku, Sergiju Brencetu ter poročniku Janku Divlakini, ki so našega dobrega Hrvoja spremljali na celi poti ter pokazali pri tej priliki zares bratovsko ljubezen in tovarištvo tudi še po Hrvojevi smrti. Vsem še enkrat najlepša hvala s prošnjo, da ohranijo Hrvoja v svetlem in trajnem spominu.
Maribor, Nikšič, dne 7. avgusta 1940.
Rodbine: JURCA—MUSOVIČ—PAHER
Eno ali dve
dijakinji
iz boljše hiše sprejme prof. družina v najboljšo oskrbo. Bližina gimnazije, klavir, kopalnica. Ponudbe pod »Vzgoja« na ogl. odd. Jutra.
21725-22
Dva dijaka
srednješolca sprejmem v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Klavir na razpolago. Naslov v vseh posl. Jutra. 19371-22
Dijaka
sprejmem. V sredini mesta. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh posl. Jutra.	21882-22
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevii Ljubljana, Wolfova ulica
Pohištvo
novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo P° zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ail ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. — Ivan Mathian, Ljublja na, Tvrševa cesta 12.
19-12
Oprema za
kmečko sobo
mizo, 4 stole. klop. lepo, novo, se ugodno proda. Resljeva 4-a, pritličje desno.	21899-12
Obširen spored dirk pri Mariboru
Jugoslovenski derby bo na praznik Velikega Šmarna in naslednjo nedeljo na tezenskem dirkališču
Kislo zelje
novo, prvovrstno v sodčkih. dobavlja po naro čilu in najnižji ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo. Povšeto-va 47, tel. 25-91.
186-33
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Drva
bukova, gabrova in drugih vrst. zdrava, suha, samo v večjih partijah, postavljena na nakladalno postjo v vagon ali v kolodvorsko skladišče, kupujemo po solidnih cenah na licu mesta. Ponudbe na »Dubravka«, trgovino z gradbenim materialom ln drvmi, Zagreb, Hica br. 11.
21834-15
Bukova drva
150 klafter prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
21903-15
Z velikim trudom je pripravilo mariborsko kasaško društvo bogat spored kasaških dirk in jahalnih tekem, ki se bodo vršile dne 15. in 18 avgusta t. 1 v Teznu pri Mariboru. Ta dvodnevna prireditev bo za našo publiko tem privlačnejša, ker bomo po več desetletjih v Mariboru zopet priče con-cours hippique-a, razen tega pa bomo doživeli poleg cele vrste napetih kasaških dirk tudi jugoslovenski derbv za 1. 1940. Preskakovanja prepon z najboljšimi konji se bodo poleg drugih tekmovalcev udeležili člani jahalne šole v Zemunu, kar bo že samo na sebi privlačnost prve vrste.
Spored za concours hippique dne 15. avgusta obsega sledeče točke: 1. uvodno skakanje; 2. skakanje na srečo. Drugi dan 18. avgusta se bo predvajalo lovno skakanje in tekma za nagrado mesta Maribor. Vse omenjene točke obsegaio jahanje oziroma skakanje preko različnih prepon. Glede na to, da bo Maribor po dolgi dobi let v okviru te prireditve lahko občudoval naše najboljše jahalce iz vseh delov države, je razumljivo veliko zanimanje v vseh krogih občudovalcev lepega jahalnega športa.
Prav tako velike privlačnosti pa bo tudi velik derby-meeting našega kasaškega športa. Spored prvega dne obsega sledeče dirke: 1. dirko Karla Pachnerja (heat-vožnja), 2. dirko Ljutomer. 3. jugoslovenski kasaški derby (nagrada 20.000 din), 4. dirko mesta Ljubljane in 5. spominsko dirko Rudolfa VVarren-Lippitta. V nedeljo 18. avgusta bo spored kasaških dirk (menjaje z jahalnimi točkami) sledeči: 1. dirka mesta Maribor
So£I)G,
KREMA ZA DAN IN NOC.
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah!
Motorno brizgalno
dobro ohranjeno, PRODA in daje vse informacije »Prostov. gasilska četa« v Zagorju ob Savi.
Kokus tekači
za hodnike ln stopnišča v vseh barvah v zalogi
pn Sever Rudolf,
■Ljubljana, Marijin trg '£.

PREMOG
KOKS — DRVA nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
PREMOGOVNIK
lepega črnega lignita, izvrstna kurjava, do žel. postaje 5 km, SE PO ZELO UGODNI CENI PRODA.
Izvrstna naložba denarja. — Predviden lep in stalen zaslužek. — Potreben kapital din 120.000.—.
Vprašati: RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ul. 12.
Brez posebnega obvestila
f
Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlollkainlca
'Potrtega srca sporočamo žalostno vest, da nas jc po kratki in mučni bolezni zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, zlati papa, brat, stric in svak, gospod
JAZBEC JOŽE
DRŽ. POLIC. STRAŽNIK L R., V. D. VODJA
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 8. avgusta 1940 ob pol 6. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. avgusta 1940.
ZVONIMIRA, soproga;
FRIDA, cand. phil., SONJA, hčerki in ostalo sorodstvo.
LIPSKI JESENSKI SEJEM 1940
od 2S« do 29* avgusta
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti ▼ drugih
državah.
Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada L s.
za Ljubljano: Ing. G. T8NNIES, Tyrševa 33, tel. 27-62; za Maribor: JOS. BEZJAK, Gosposka ni. 25, tel. 20-97.
JI najvažnejše.. ?
Treba je vzeti s seboj •. .
AMERIŠKO GUMASTO SPECSALITETO
(ČITAJ
Grad Slivnica
(Slivnica pri Mariboru)
SLOVENIJA
sprejema od 15. IX. 1940. do 1. VL 1941. mlada dekleta Iz dobrih rodbin (14—19 let) zaradi učenja tujih jezikov (francoskega, angleškega, nemškega) in gospodinjstva (kuhanja, šivanja). — Prvovrstna oskrba, šport, dobra vzgoja. — Zahtevajte prospekte! — Javiti se do L avgusta.
(heat vožnja), 2. dirka mesta Beograd, 3. dirka mesta Zagreb, 4. Baka handicap in 5. spominska dirka dr Alfreda Rossmani-tha. V smislu propozicij imajo pravico do startanja za jugoslovenski kasaški derbv še sledeči konji: Bliicher, Danica. Divljak, Don, Dorica, Farika, Ketka, Kreta, Lada, Lampo, Legro, Lidija. Magnat, Mascotte, Mački, Marius, Nida, Oluja. Orania, Prima II, Princ, Pritnas, Saba, Samum, Senor, Sy-lent, Silan, Tornado, Traviata, Veri, Villma in Zcmun.
Rok za prijave konj za concours hippi-que je zaključno 8. avgusta ob 18. uri. Prijave sprejema istočasno s prijavnino Mariborsko kasaško društvo Maribor, Slomškov trg 3. Jahalnih tekem se morejo udeležiti edinole konji, registrirani s strani Jugoslovanske jahalne zveze v Beogradu in jahači, ki so v posesti licence de gentle-man. Za udeležence kasaških tekem je bil zaključek prijav 4. avgusta. S prijavnico se nakaže istočasno prijavama sicer je prijavnica neveljavna.
Po dosedanjih informacijah se bo udele-žillo veliko število kenj iz Zagreba Ljutomera, Beograda. Zemuna in od drugod, tako da bo prireditev že po številu sodelujočih konj impozantna. Po pripravah sodeč bo letošnji derby-meeting, zvezan s con-cours-hippiqueom, športna prireditev, ki bo prekašala vse dosedanje dirke. Pričakujejo od blizu in daleč veliko število gledalcev.
Kranjska gora ima lepo število letoviščarjev
Kranjska gora, 6. avgusta
Iz vseh krajev in letovišč prihajajo poročila, zato se hočemo tudi Kranjskogorča-ni oglasiti. Kakor sleherno leto so tudi letos tukaj zbrani oni. ki skrbijo za svoje zdravje. Čeravno mars;komu letos hujša prede, vendar se ile ne more odpovedati vsakoletnemu oddihu v tem prelepem planinskem kraju. Vsak dan še prihajajo novi gosti iz drugih banovin, naših rojakov pa precej pogrešamo. Vsi. ki ste še neodločeni, le pohitite v naše planine, ki dajo dosti razvedrila. Ne premišljujte dolgo marveč kar na pot. Tu si boste opomogli. Sredi čiste narave je nekaljeni mir. zdravje in pravi užitek. Kako dobro upliva ta čarobna narava na letos precej vznemirjene živce! Ze takoj ob dohodu se slehernemu razvedri čelo, lice se spremeni in namah mu zašije srčna zadovol jnost. Tudi pri pogledu na divjo romantičnost v trenutku pozabiš vsakdanjosti in vrinejo se vedre, sproščene misli. To ie odd^h, to je odpočitek! Tudi vreme ne more biti prijetnejše, tako da vsakdo kar ne more prehvaliti svoje trdne odločitve, da je kakor sleherno leto tudi sedaj, kljub raznim govoricam, po svoji stari navadi posetil naš kraj. Prav živahno in kratkočasno je.
Letoviščarj-: pridno delajo krajše in daljše izlete, peš pa tudi s tukajšnjimi taksiji, ki seveda skrbijo za prav pestre sporede. Večkrat nas presenetijo dvorni avtomobili pa tudi naše državnike je pogosto videti. Lepi, razmeroma topli večeri ne dopuščajo zgodnjega spanja, vsi smo dolgo na prostem; posedamo pred hišami ali se pa sprehajamo in strmimo v prelepo večerno žarenje. Seveda, marsikje se razlega harmonika. Tudi krepki gozdovniki in skavti so si postavili v okolici svoje šotore m oživljajo naš kraj.
Po svojem starem običaju je Ruska Matica tudi letos obiskala grobišče tisočev pokojnih drugov. Njih častilci so 9e zbrali k bičajnemu počaščen iu in so se v pobožnem razpoloženju predali iskrenemu razmišljanju. Spomnili so se teh žrtev v tih' molitvi in se vdali globoki pebožnosti, tišini, primerni sedanjemu času Spomnili 50 se vseh, ki počivajo sredi naših vršacev in katere čuvajo naši vrli Gorenjci Boljše ni mogel tega opisati naš domači pesnik, ki pravi med drugim:
»Počivajte, bratje, v sladkem pokoju brezskrbno v miru po tolikem boju; v slovenskih tleh naj le bo Vam tudi res kakor v domači bi spavali grudi. Saj Prisank, Vršič, Škrlatica in drugi, ki dvigajo se ob Pišenski strugi, vas stražijo zvesto vsi ti velikani in čuvajo budno Vas pravi Slovani.«:
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — 2a Narodno tiskamo d. kot
— Za
del je odgovoren AJoj* Novak. — Yai ? Ljubljani.