V torek, četrtek  in soboto izhaja in velja v Mariboru bl*m posili a-nja na dom \ ti   leto 8 k- -~ k' pol   I?ta 4 „ — „ četrt   „   8 m 20 „
V Mariboru, četrtek 10.
III
71
vse leto 11» j?. — pol leta ;> „ — četrt   „     2 „ 00
k
tečaj. 1870.
Oznani In:
Za navadno triatopnu
vrsto *a plačuje | tJ kr. če se tiska Ikrat, Ukrat,
■* »»  m n    m Škrat, veće pisiueuko se plačujejo po prostoru
Za vsak tidek jo plačati kolek (ptempelj) za 80 kr.
Vredniitro in opravništvo je na stolnem tnju (Pomplatz) hia. it. 179.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj ie blagovoljno frankujejo.
Francosko- pruska vojna.
Upanje, ila se sklene med Prusi in Francozi pre« niirje za one tedne, in da se iz tega premirja rodi na obeh straneh zaželen mir, ni se spolnilo.   Prusi bi pač radi umeknili se zimskemu mrazu, njih vojak ne ve že prav, zakaj so prav za prav še zmerom bom je; truden in spehan si želi domu.   A videti je, da hočejo pruski mogotci do zadnje karte igrati.   Ponujaje premirje, da bi se moglo sklicati ustavodajno zastopništvo francosko, so Elsas in Lotringen že izvzoli, kakor ne več k Frau-coskemu spadajoči deželi.   Boje se  po  pravici, da bi baš poslanci od tod slovesno pred vsem svetom protestirali proti prusko-nemškemu grabežu in teptanju pravic samodoločbo ljudstev.  Dalje Prusi niso pripravljeni dovoliti, da bi se Pariz smel za ta čas s živežem preskrbeti. Med tem ko bi torej Prusi imeli lep počitek in bi brez skrbi  ležali pred Parizom,   ker bi Parižnnje zavezani bili ne nadlegovati jih, kosil bi   dalje glavni 80vraŠnik* v Parizu: pomanjkanje in lakota.   Edini dobiček, ki hi ga Francozjo imeli,  da bi svoje novo četo v jugu in  zahodu  namnožili, odvnga se preveč s tem, da bi tudi Pruso-Nemci svojo armado dopolnili in preskrbeli za zimo.   Prusi torej   niso bili pripravni ničesa dati, pa mnogo vzeti.  Nihče no more tako verjeti Bis-marku,   da Nemci miru žele.   Miroželjnnst nemška je znana : pod noge na prvo, koleno na prsi — potlej bo mir.
Ni se torej čuditi, da Francozje, kteri nimajo skoraj kaj več izgubiti, potem ko je izgubljena vsa prva armada, največe trdnjave, ko je dežela na široko i/sesana, požgana, ko jim se naklada brez imena velika odškodnina plačati, — da Francozjo v svoji obupnosti tega premirja niso sprejeli, temuč pozvali starega TUiersM iz pruskega tabora, kjer je z Bismarkom v dogovorih bil, nazaj. Francoska vlada narodno hrambo torej ostane, ustavodajnega zbora še ne bode, boj bo trajal še dalje in krvi bode teklo šo neizmerno. Kaj bode iz tega, kakšen bode konec!
Pruski listi poročajo, du su bode zđaj bombardiranje iz tisočov težkih kanonov na Pariz začelo. V Parizu jo z narodno stražo vred res okolo 500.000 oboroženih mož. A ti imajo zdaj po padcu ali izdajstvu Metza skoro šunko število pruskih zmag in bitov v a-jenih vojŠčakov pred seboj,, Ue p<> bombardiranji mesta in potem, ko jim živeža v zaprtem mostu zamujen, ne zmagajo, pade Pari/, in kaj Še potlej ostane?
V jtlgU ste so imeli dve armadi sestaviti. Ena v vzhodnem, ena v zapadnem jugu, okolo Lyon-a in za reko Loaro. Tretja se stvari v zapadnem severu. Dolgo jo že, kar je Fraucoako zadela katastrofa t Kcdanu, kjer je bila ujeta prva polovica regularne armade. Od tačas bi se bilo nove vojske lehko že sestavile na onih treh krojih ni prišlo Parizu na pomoč. A dolgo že niči 88 zanesljivega ne čujemo, kaj je iz onih novih armad, ali se zbirajo, kolike so itd. Vse pa, kar se zve, je tako žalostno, da nima izgleda v zgodovini. Kakor so reči vidijo, se Prusi pred Parizom nimajo bati, da bi jih Francozje za hrbtom zgrabili. Bavarski general v. d. Tano stoji v Orleansu in jo loarski vojski pot zaprl. General VVerder je enako srečen v vzhodu, in proti zapadu mislijo poslati generala Manteuffel-na. Čudež bi bil, da bi se Parižani sami, brez pomoči od zunaj oteli.
Pariz bodo torej žalihog po prelitih potocih krvi najbrž padel, a Gambetta proglašajo: repubulika so ue bode nikoli udala ! Klanje bodo nadaljevalo se, hujše kakor ob časih divjih llunov, strašna lakota (Bismark jo mrzle krvi oznanuje Francozom), za njo kuga bode v oblast vzola lopo bogato deželo. Prusi bodo klečali sovražniku na zatilniku, a mini ne bode! Na tleh še so narod ne bo uda). Tako kaže položje zdaj, bog daj, dn so spremeni, bog daj, da so obrne.
Nemški časniki si prizadevajo vsa zdanja in prihodnja nečloveštva naložiti v grešnost francoske trmoglavosti. Vendar ves svet bode sodil drugače. Kletev glada umirajočih, kletev udov in sirot, kletev jokajočih na pustih razvalinah domovine bode zadela one nemške može, ki v svoji brezmerni sebičnosti in častilakomuosti s tem miru nočejo, da stavijo nesprejemljive pogoje.
Nemci, ki prusko ošabnost zagovarjajo, so »okrivi vseh teh grehov.    Kdo bode   veroval to vprašanje
ponavljamo — od slej v nemški poklic svobodo in kulturo nositi V !
Izvniirt'dii i davki.
(Dalje in konce.)
Enako se godi pri zapuščinskih razpravah. Ue ti OB primer denos po zapuščinski razpravi prevzameš posestvo, ga koj denes prodaš na kose in so ob enem predlože zapuščinska  razprava   in   kupna   pisma vsih
kupcev, tako da ima c. k. davkarija vse na enkrat v roci, bo vendar računila tobi - če je tvoj prodnik več kot S let bil na posestvu -- lV«°/o"0 prenosnino z do-klado, a kupcem 8Vt%q0, dasiravno jo trajala preuiomba v posestvu le nekoliko ur, in bi 1% na prenosnina z doklado zadostovala. To jo tedaj pri vsacem kupcu za *2V*°'o navskriž. In vendar je imela c. k. davkarija na enkrat pred seboj vsa pisma ter vidola, da si ti v eueiu dnevu prevzel in prodal. Oe se na plačilni nalog kupci pritožijo, se bo potem morala prenosnina znižati na 1°/,, k-akor bi so bila lehko že s prva računila — in tako pride, da se po taceui ravnanji nekterim ljudem dozdeva kakor bi so poskušalo, od občinstva nekoliko neopravičenih novcev za blagajnico pridobiti.
Vsigdar so računi, čo prednik v posestvu še ni vknjižen, viša prenosnina, ktera se potem, ko je dotična osoba vložila pritožbo , odpiše , ali pa že plačana povrne,   pa še le tedaj,  ko je kupec   ali  dedič pri-moral   prodajalca   ali   ali   pa   sodediče,   da   se je prednik   prepisal.   —   Velika   večina ljudi pa Bi ne upa   pritoževati   se,   ali   pa   noče   imeti več potov in stroškov, ter misli, saj pritožba tako [nič ne pomaga. Vso to bi se pa občinstvu na korist lehko predrugačilo. Će c. kr. davkarija ume pogledati v zemljiščine knjige, jo li kdo vknjižen  ali  ne,  tudi lehko pogleda v svoja kazala in razvidi, kdaj jo bila zadnja sprememba v posestvu in koliko se je takrat plačalo prenosniue. Škodo ne bo imela nikakoršne, ker se prenosni davok itak računi in otlrajtuje podobah spremembe, občiustvo bi pa imelo veliko manj  nepotrebnih potov in bi bilo rešeno veliko — neopravičenega plačila.   O  tem   hi  se lehko še mnogo pisalo, ker tu je dosti gnjilega, pa mi urno to reč le  pričeli  in  prepuščamo nadaljevanje družim bolj zvedenim peresom, ki imajo priliko navesti muogo izgledov   iz vsakdanje skušnje.   Razumno  po Bebi je tudi,  da časti in  zaupauji c. k. davkarij  ni nikakor ugodno tako ravnanje,  ker se priprostomu kmetu adi čudno, ka davkarija  s  prva  zahteva višo prenosnino, ktet'0  po   vloženi  pritožbi mora  odpisati,  ali vrniti. Kmet in tudi niarsikteri drugi si misli, da ga je davkarija hotela  vkaniti,   kar tudi ni čudo, če pomislimo da se vsako leto na tisočo tacih slučajev primeri ,  in  d a m o ra samo preveč plačana prenosnika vsako leto znašati veliko in veliko tisoč.
Da pa  višini   uradom  ni  posebno mari. kaj občinstvu misli 0 prejemnik,  uradih in davkarijah uči na-
Pisma Iz t>ujii-
II.
Izmed gledišč jemljem najprvo ono, ki je pravo dunajsko, po poslušalcih, po igrah iu okusu, namreč, „theater an der Wlen.M Tu kraljuje Offen-bach-ova muzika", lepe čtaistiuger ce golo stegno (v jopa Helena") in neslano prav i/. Dunojčanov za Du-nnjčaiie narejene „ljudsko igre" v red ni k a Kikerikija. O. F. Bor g-a. Pojdiva zdaj noter. Duje ho že vrč časa ena in tista najnovejša Borgovn „dcr đeutscbo bruder." Najdeva hišo propolnjeno, galerijo so natlačene, glava iznad glave se kaže, kakor verne dušo na' pratiki. ' In z vseh teh obrazov bereš pridigo: kako lehko in veselo je naše življenje, ali weil fidel fidel !
Kakoršno občinstvo       taka igra, ker narejena je za to občinstvo.   Bergu  se  mora priznati, da je Du-
najčane  opazoval.    Dobro   ve,   kje  se  more  ta zarod prijeti, dn se za Babo potegne, kaj se mu more ponuditi, da mu diši. Dunajčan je politikar, se \o da vselej strašno   površen.   Torej  mu   da  kaj   času primernega. Dan denašnji javno pozornost nase obrača vojska, torej jo bil hitro narejen „der deutsche bruder." fiakerska hči, postapaški sini premožnih meščanov, golobradi po-tomček iz rodu Izakevega, vse  križem  /.■ljubljena hi-šina. zgodaj pleŠeglavi in bledi bhizirauec „viših" stanov v*i so nekoliko čitali, kaj so onkraj Rena g"di, kjer je nemško orožje Blavuo, Tudi Dunajčan „ncmško čuti" torej boju1 V gledišče, da vidi kako; Berg mu v svojem nemškem bratu le-to pokaže. Vendar podoba mora biti lehka, resnoba mora nositi  predpustnu masko, iu šo s to le ob Birani  hoditi. Za sredo je neobhodno potreba kuplctov, novih pesmi, k t ere, ako niso kosmate, morajo politične  biti ; dalje  pak je neobhodno   potreba nekaj dunajskega d o v t i p a (vvitz) in srca, t. j. nekaj sol/., vsaj na bdni, ker med poslušalci ta artikel ni obrajtan
Kar se tiče kupletov, naredil jih jo Berg tudi v omenjeno igro. Zares kot Slovan nisem eksaltiran Avstrijce, vendar me je jeza zgrabila in studilo se mi je slišati vesolo ploskauje od vseh strani, ko so se tu v sredini Avstrije pele vsakovrstne lehkomisolne za-bavljice na našo državo beraštvo in nezmožnost, na našo vojske nesrečo; kaj more iz države biti, in kaj je od ljudstva pričakovati, če misli navdušeno aplav dira; Avstrija je bila tepena, iu bode tepena, kader zopet do vojne pride! - - Dunajski dovrip menda živeti ue moro brez Ceha. Vsaka neslanost je „vvitzig", ako jo Cehu uamerjena. To jo videti že iz humorist ičkih novin : Vencelj, dieksehiidelig, Palačkv itd. to je stoječe, in ni na odru nikdar brez učinka na niob. S prijateljem sva v gledišči slovenski govorila med seboj. Ploskajoč-tacemu dovtipu jo naji režeč se pogledoval pobalfn vesel, kakor bi hotel reči : tu sta tudi dva Čeha, ki smo   ju  dali. Kar so tretjega   tiče,   ki   je Bergovi
dunajski igri za ljudstvo treba, je nekaj solz na odru
1553
slednja dogodbica, ktero nam je pravil mož, ki je bil Bani zapleten v njo:
L. 1861. je bil v Slovenskej Bistrici pri ondotni davkariji za assistenta nameščen mlad uradnik B., kteri je v uradu od 30 strank prejel davek in desetek, dal ljudem pravilna potrdila, a denar za se obdržal. Ker so mu ljudje vsi v uradu, vpričo druzih uradnikov plačali, ker je bil na potrdilih celo davkarski pečat, so bili ljudje brez skrbi, mislili da je vse t redu in hranili potrdila doma. Uradnik B. je bil izpuščen iz službe, šel je, nihče ni vede! kaui, pa tudi nihče več na to ni mislil. Leta 186.r> so nabili poseben razglas na duri, da morata vsako potrdilo o davkih dva uradnika, davkar in preglednik, o desetku pa tudi knjigovodja podpisati. S tem je bil temelj položen daljnemu postopanju. Leta 18G7 dobe tistih -iO strank, ktere so že 1. 1861 spolnile svojo dolžnost, plačilue naloge, da morajo eden in isti znesek plačati vnovič. Stranke kažejo svoje pobotnice, reko da ne morejo plačevati dvakrat i. t. d. — »se nič ne pomaga. Ker le ne plačajo, se vsi zneski — pri nekterih strankah so zuašali do 40 gold. — v k n j i ž i j o na zemljišča strank in potem začno iztoževati. Stranke lazijo od Poncija do Pilata, nihče jim ne ve pomagati, ne kaže tedaj druzega, kakor plačati leta 1669 še enkrat, kar so 'že 1. 1861 plačali. Pri vsili strankah je to znašalo okoli 500 gld. Ali se je Avstrija samo s tem krivičnim denarjem do denes ohranila, ne vemo, toliko pa vemo, da se je ljudem sila godila brez njihove krivde. Vrh tega jo pa tudi pomisliti, da je davkarski uradnik moral položiti varšino ali kavcijo. Kaj se je s tisto zgodilo? — Više davkarske instance v tem slučaji gotovo niso prav ravnale, pa kaj, saj one niso imele pri tem nič sitnosti, ves srd, jeza in sovraštvo je padlo le na uradnike c. k. davkarije, kterim gotovo nihče ne zavida posla, kterega so pri tej famozni obravnavi imeli. -- Mislimo, da bi ne bilo napačno, ko bi inero-dajni krogi takim nepriličnostim prišli v okom.
„Zakaj plačujemo toliko Štibre?"
u v o d.
* Pod tem naslovom je graško društo za „izobraževanje Ijndstva" izdalo knjižico in jo razposlalo, mislimo, po vsem Stirskem svetu zastonj. Vsaj naše slovensko ljudstvo jo je dobivalo zastonj z vsemi slovenskimi barbarizmi in kozli in spakami vred. .le pa pač tudi potrebno ljudstvu povedati, zakaj da državni zbor „zmiraj štibro povikša". Iz tega se spozna, da povišanje davka že tudi v ustavovernih krogih začenja hudo kri delati in da ae uBtavoverni možje napenjajo ljudstvo zarad tega pomirjati iu utolažiti. Sicer pa zelo dvomimo, je-li slavno društvo za „izobraženje ljudstva" s tem ljudstvo vpokojilo, ali ga marveč podučilo, da je sedanja ustava, hvaljeni S meri ing in ti iskra ia državni zbor, ki „ z mirom štibro povikša" poleg pa državo zvunaj in znotraj slabi, bolj podoben zapravljivemu „staromu sosedu", kakor pa pridnemu „mlađemu kmetiču Matevžu".
Društvo   za   izobraženje    ljudstva,   kako blago
društvo je to! Nekdaj so nas pitali : „dummer Win-diseher", sedaj pa društva snujejo, da nas izobrazijo iu nam za izobraženje pošiljajo knjige 'astonj. O kolika dobrota omikonosnega stoletja in ustavovernega sočutja! Vendar kdor seje, ta žanje. Da bi mi Slovenci toliko črnila, ki ga porabimo , da se med seboj kavsamo in črnimo, dokler ne vojr.nemo, porabili za pisanje enakih knjižic za izobraževanje ljudstva, bi Slovenci z nevoljo take zastonj posiljene protivno knjižice poslali nazaj kakor luliko, ki nima mesta med pšenico Skrajni čas je, da se pšenica seje in pieje. Kde ste naša politična društva '.'
Toda polukajmo malo v knjižico. nDenarje služiti, pravi, je težko, in tisti, ki denarje imajo, jih radi od sebe ue dajo. Zato so tudi grenko držimo, kedar moramo štibro plaćati, čeravno vemo, da se štibra poplačati mora; kajti drugače bi naša država obstati in za na's državljane skrbeti ne mogla. Naši vladarji so pa zavolj tega dolžni skrbeti : 1. da ne ti rja jo pri Štibri več denarjev, kakor jim jih je /a vladanje treba. 2. da se denarji vedno le v našo dobro obrnejo, pa nikakor ne zapravijo iu potratijo". To je vse prav in resnica. Tudi sledeče kreganje drži kakor pribito: „Državljan pa. ki svoj denar zapravi, je že malopridnež, minister pa, ki zapravi ljudski denar, je veliko veči hudobnež, kajti on okrade in okani celo državo." Jako resnično in radikalno rečeno, ali zdaj pride po-božanje državnega zbora in dozdanjih ustavnih ministrov, ostrina pa leti na one „kvantavce", ki bi utegnoli biti inačišnega mnenja. „Težko in veliko obdolženje je, pravi knjižica dalje, če jo oluščimo barbarizem, ako se upravnikom oponaša in očita, da dačni denar, na mesto da bi ga v dobro in korist obračali, le zapravljajo, in kdor tako govori, mora to tudi znati dokazati, inači je obrekovalec ali še kaj hujegn.
Očitna spoved oziroma tožba nanašajoča se na sedanje državnike pa se glasi tako: „ Tožijo državni zbor, da /mirom davek poviša. Pravijo, da od tistega čusa, kar imamo ustavno vlado, imamo z mirom le veča plačila. Obdolžujejo državni zbor, da ne skrbi za naše dobro in trdijo, da ustavna vlada (to je sedanja, a ne prava ustavna) le veliko denarja stane, pa ničesar ne koristi niti velja". Vsa ta tožba bi kot očitna spoved še imela tem veči pomen, ko bi bila odkrita in izvirala iz skesanega ifCtk Mesto tega pa farizejec kaže s prstom na .grešnega mila."'«- govoreč: „Tako govorijo zaklet-niki, ki ljudi zoper nove postave Ščuvajo in večidel so to tisti duhovni gospodi, ki v cerkvi na leci, mesto dn bi sveto vero učili, tako radi nad tem jezike brusijo, ker jim za njihov žakelj ne sodi". Da je sicer vse ono govorjenje istinito, kažo uvodni konec, v kterem se ustavo verni pisatelj pri takem govorjenji spominja svojega dobrega znanca Matevža, ki je v popravo zapuščenega zemljišč* od starega soseda kupijeuega mnogo več denarja porabil, kakor stari sosed pred. A stari sosed se in u zato smeji, a le iz „zlobe iu zavisti", ker je zemljišče „boljftett. A v t »mu so morda pisatelj moti, da bi Matevži iz pred zares zapuščene Avstrijo v ustavni dobi napravili boljo, če so jo razcepili iu v razcepljeni na podlagi  narodne  nadvlade različne na-
nekaj ginljivega, nekaj kar ima biti človeško-leno. Stara pak je Že iskušnjn, da do srca seže samo, kar od Brca prihaja. Pri vsem svojem talentu ustreči nezdravemu dunajstvu, nimajo dunajski volks-dramatikarji srca za drugo, kakor za polne glediščne kase, torej tudi za svoje žepe. Iz tega izvira, da so vsi oni „gin-Ijivi prizori" tako narejeni, posiljeni, nenaravni in neresnični, kakor je pravemu Duuajčanu njegova tolikokrat hvaljena „gemiitlichkoit" samo prijeten pokrov notranje lehkosti in moralne neveljavnosti.
Nekaj boljši, čeravno tudi prav dunajsko, je tako imenovan „Karltheater" v Leopoldovem predmestji. O-grouien del poslušalstva, da ne rečeni večina, daje tu judovski element. Igralska umetnost je brez dvoma posebno v zadnjem času tu izvrstno zastopana, in če člo-s ek žo ne more vselej vesel biti nad tem, kaj so igra, gobovo je ta užitek prijeten, kako se igra. Izmed več iger, ktere sem tu predstavljene videl, vzamem eno za iipus,   ktera  ee je  mnogo igrala in o kteri si ti, ki
pridno bereš tu izhajajoče veče liste, gotovo ob svojem času kritike bral, menim namreč iz francoskega prestavljeno igro „Frou-FrouH, ki se imenuje na oznanil-nem listu „Sittenhild." Izvrstno se predstavlja, izvrsten je dialog, izvrstna glediščnn tehnika : samo Francoz je mogel kaj tako gladkega, prijetno okroženega, v najlepši obliki pred-te BtopajOČega pisati, Nemec jo pri vsem svojom kulturnem prvaknr&tvu prelesen in preo-koren za to. A kaj je predmet lepo izpeljani igri? Mož, ki je izobražen in kreposten, izbere izmed dveh deklic, kterib priletni oče je z opero, star in šo zmerom žensko poželjiv deda, pa ga nam pisatelj bolj kot komično osobo sili, lehkoživo in razposajeno mlajšo (zarad teh lastnosti Frou-Frou imenovano). Ne da hi iz posrednega ženo-otroka zdravo gospodinjo in mater iz-redil, pokori se njenim muham, in jo pusti letati in si dvorjaniti dati, kakor so jej ljubi. Vsled tega se naravno razvije, da mora za njeno dete sestra skrbeti, ki je nekdaj svojega zdanjega svaka ljubila. Naposled za-
rode razdražili pod tem jako dvomljivim vspehom, da „državui zbor zuiiraj štibro povikša". Toliko iz uvoda. Potlej pride „poglavje o Matevžu", o tem pa prihodnjič.
Dopisi.
— r.— Ia LI ubijano, 8. novembra. [Izv. dop.) Tehnična komisija je železnico iz Ljubljana do Trbiža obhodila, dan pa vendar še ni določen, kdaj se bo občinstvu odprla. Vsaki dan gre sicer vlak v Trbiž, a z Trbiža v Ljubljano, pri kterem je nekoliko vozov za ljudi, in dovoljeno je vsacemu se jih poslužiti zastonj, kolikor dopušča prostor, ker so to lo poskusne vožnje. Zlasti kmetje se močno udeležujejo. Za ljudi, ki nimajo preveč cvenka, bo jako ustrezal 4. razred (stoječi). Po magalni uradniki namreč kondukterji, čuvaji, basači itd. so že imenovani, pa med vsemi sta samo dva Ljubljančana kot kondukterja nameščena, na vsa druga mesta so posadili poprej pri Rudolfov i železnici služeče Kranjce, veliko pa tudi taci h, ki slovenski ne ume jo. — Veliko sto prosilcem iz Ljubljane in Kranjskega so dali zauikaven odlok, žalosten dokaz, da je domačin v lastni deželi zadnji!
V kratkem se namestita dva uradnika pri kranjskem dež. odboru. Nadejamo se, da se bo strogo gledalo na to, ka vsaki slovenski popolnoma dobro ume, pa da je sploh sposoben. Do sedaj je pri uradih zadostovalo — tega smo se prepričali — daje prosilec predložil spričevalo o slovenskem jeziku, če je tudi samo „krnjnsko špraho" žvekal, slovenščina in dokaz o njej to je bila le formalnost. — Vsaki kompetent naj se strogo izprašuje, da se vsaj enkrat uresniči slovensko urado vanje in da ne bo i z j e m n i h s 1 u ž e.b. Kakor glede jezika naj se gleda tudi na sposobnost, kaj pomaga še tako dobra volj*, če pa zmožnosti ni. Dan denes je veščih možakov dovolj, le pozor I —- Okrajni šolski nadzorniki so imenovani, z veliko večino smemo hiti zadovoljni. Naj veča žalost je menda doletela bi v Š o g a šolskega nadzornika Lesjaka, ki je med imenovanimi svojo ime brezvspeŠno iskal. S tem je zginil bliš okrajno — šolskeg i nadzorništva iz glave elegantnega g. Lesjaka, kojega je dosedaj kot „persona grata* spremljal v vse ženske zavode. Lesjak zleze zopet nazaj v svojo prejšnjo nepomenljivo votlino, k večemu ga obseva še solnce zarjovelo ustavovernosti. Pokroviteljstvo barona Konrada, gospodine LesjaČe, vendar ni vsemogoče!   Nam je prav žal!   Lehko noč!
Is Gorenjskega 6. nov. U [Izv. dop ] Dopis v Vašem listu, ki je omenil tudi pomanjkljivosti pri tu-■elu blizo Kadolice, je dal komisiji, ki je nedavno ogledovala železnico od Ljubljane do Trbiža, povod, da je zavkazala vrtati prav na v „Narodu" omenjenem mestu. Pa kaj se zgodi? Po noči pride od načdnika tunelskega zidanja povelje, nemudoma zasuti nekoliko izvrtano luknjo, in drugje vrtati; — da so delalci delali celo noč, obljubili so jim plačo za tri dni. Tako pripovedujejo delalci sami. ki no vedo, zakaj so je sploh vrtalo. Ue je zndržaj res tak, ne vemo, kako Je mogla komisija potrditi delo. Pravda o obriti svinji je uzročila tU občo nevoljo,
konska vrtavka sprevidi, da ni prav delala, a ne da bi odslej svoje dolžnosti spolnovala, vcepi bj v glavico da jo sestra pri raoži izpodriva, in leti od svojega' moža proč po svetu potepat se z nekim ljubim. Naposled pride v moževo hišo kot skesana Magdalena umret in se jej odpusti na vse strani. -- Človek, če ima tudi jnko obširne solzne moluirčke v svoji z najboljšim srcem v zvezi stoječi glavi , pri celi tej tragediji mrzel ostane, in če kaj na obstoječo mornlo človeškega društva drži, mora le hladnokrvno misliti: no, odpustil bi jej jaz tudi bil, saj bi mi druzega ne ostalo, posebno če bi tue tako teatralično v klešče prijela, ali sveti Au-ton iz Padove me varuj, da hi kedaj tako ua glavo padel, kakor ta mož, ko se je ženil. —•
To so francoski vpljivi, to jemali izgled, vzet izmed boljših nikakor izmed kričečih dokazov, kako se je tudi iz odra pomagalo samo iz denarno dobičkarijo širiti ono korupcijo, ktera je zraven druzih vzrokov vrgla junašk iu krepak narod ob tla.
Vse opustivši opomnim tu ,  da je vsakako nenavadno, da morajo drugi razsojevati, kedaj je človek razžaljen, ali  ne.   Da cerkovnik  ni  bil žaljen,  ko so ga ljudje zasniehljivo baraii, kje da ima obrito svinjo, kaj tacega morejo trditi le „Tagblat'ov" zagovornik v svojem »sijajnem"  govoru in   njegovi   porotniki. Nevolja je tukaj, da sj sploh pišejo take in enake nesramnosti brez overe. Obravnava je bila res zanimiva zasti glede prič in porotnikov.   Pričo so,cvet Radoljške „inteligencijo in — kapitala som hotel zapisati, a kapitul je sicer v druzih rokah, a to nič ne de — ena priča je sosebno inteligentna,  ker videl sem jo že voziti se za Radolj-škim  grofom in  ta je  gotovo inteligenten. Porotniki »o bili iste baze ljudje,   na prvo vprašanje so odgovorili enoglasno, da  vrednik   „Tagblattov" omenjenim dopisom ni razžalil cerkovnika, pri tretjem pa je polovica trdila,  da jo isti vrednik pri tej priliki zanemnril vredniško   dolžnosti.    Kako se pač   je pregrešil zoper vredniške   dolžnosti,   ako ni razžalil   nikoga V   Ali je to mar  nemškutarska   doslednost?!   Glede dopisnika naj   slednjič   dostavim ,   da   ga   tukaj   poznajo kot onega famoznega dopisovalca v „Luihaclieiico", kjer je razgluševal  spise  o  zidauju tunela med Podnartoni in Uadolico, da so se inženerji čudili njegovi kolosalni in zraven  tega tako   predrzni  uevednosti  v stavbarstvu. Kaj bi tudi umel stekel lemenatar o inženirstvu!
uk ; Mayrhofer, kupčij-Sapieha,   minister za
J. pl dr. J Dau-. Wei-haron vohlci
Politični razgled.
mod črto
V vsej svoji žalosti se jo 9. t. m. sešel državni zbor na Dunaji.   Neposrednih ustnvovernih poslancev jz Ceske  je že  večina došla in prisegla navadno obljubo.   Vlada je  predložila tu koliko predlogov kterimi   je   dokončanje   Rudolfove  železnice i Trebiž — Beljak in pa kupčijska pogodba s Špnnjsko Volil se je odbor, ki ima pregledati volitve na Ceskem da imajo  ustavoverneži  veliko  večino  v tem odboru tega ni treba razlagati.   Potrdil se je nasvet Paskonti nijev, naj se na prestolni  govor odgovori z adreso. \ prihodoji seji se bode volilo 15 odbornikov. Prihodnja seja  v četrtek.   V  adresno  komisijo se želita izmed Slovencev Orne in Svctec.
IT posameznih shodišče d r ž a v n o g n z b o r a se izveda : „Shodišče desnega središča" hoče k ministerskemu predsedniku   Potockemu  poslati deputacijo pozvedat kaj je a vedno ponavljajočimi  se glasovi o krizi.   To  shodišče je z drugimi poslanci ude v odbor za pretresavanje čeških volitev ao ti gospodje proti  neposrednim volitvam in vendar so jim nekteri deželni zbori natanko določili, kaj smejo in kaj ne smejo.   —  Shodišče levičnjakov namerava adresni odbor voliti 12 ustavoveroev in 3 Poljake, na druge stranke zborove ne bodo jemalo nobenega ozira Tako   se je   delalo tudi v onem državnem zboru kterega  so  bili naši poslanci izstopili.   Kaj bodo neki zdaj ? —
Za Martinovo se na Dunaji raaglaša sledeča m : niste raka lista: Potočki, predsednik; Rechbaur i notranjo;  Hopfen, finance ;  Unger, pravosodje ; Giskr
ministerski vređ volilo In vendar
l/priden in nagnjit okus se širi od teh gledišč tudi v provincije. Saj poznaš nemško gledišče v Ljubljani in Mariboru. Polno je, kader se igrajo kosmntice, pri poskusih predstavljati klasične, samo namenu poezije ustrezajoče igre, vidi denarja potrebni špekulant diroktof prostore prazne. Od kod to? Izrek, da je gledišče tako, kakor občinstvo, da se tudi zaobrniti. Enkrat izprideno občinstvo se težko da ozdraviti, cole generacijo imajo ouake grehe; enkrat usejani napačni okus se težko iztrebi, ker kakor otrok, Ureja se tudi ljudstvo.
Slovensko gledišče ima šo le začetke. Kako bodo napredovalo v mejah, ki uiso prote s ne, kakor jih nekteri božjaki hote. ki pa tudi uiso preohlapne, kakor da so drugod prestopajo: to hode odvisno od faktorjev, največ pa od delavcev, ako jih bomo občinstvo, rekel bi, pri naB še ni spačono. prihodnjem pismu bom drugo gledišče — hvalil, da ne porečeš, ka sem Šel med sekto onih nihilistov, kterj vse črno vidijo. J. J-č.
vidimo, množili dobili; V
deželna hramba; Rokitanskv, stvo; Grocbolski, kmeti|stvo Galicijo.
Neposredni  poslanci  iz srede  velicega posestva eskega so srečno — izžrebani'   Izžrebani pravimo, ajti  tako daleč  smo z našim ustavnim aparatom že prišli,  da mora le še slučaj pouiagati  naprej. Volitve je udeležilo 400 velikih posestnikov.   Absolutna veČina je torej znašala 201 glas.   Pač je dobilo 10 konservativnih posestnikov po '200, 4 po 199 in 1 konser-ativec 198 glasov;  na dalje 8 ustavovernežev po 200 glasov, iu nekteri drugi po manj. Absolutne večine torej nihče ni imel.   Zatorej so konservativni udje volilnega odbora zahtevali, naj se drugi dan prične ožja volitev, česar pa vladni komisar ni dopustil,  zahtevaje,  naj se žrebovanjem poiščejo neposredni poslanci. Na to nepo-stavno zahlevanje so nekteri udje konservativne stranke otišli   in odbor jo žrebal.   Pri   žrebanji so se potegnili izmed   konservativne stranke :   R.  grot Kotek, H. gr Clam-Martinitz,   A. pl. Fasenstein,   Jos. Muller, Nadherny,   J.   pl.   Neuberg,    A.   gr. Nostic, Palackv,   in   izmed   ustavovernih  volilcev : dr. bek,   P. J. Ginzl,   K. gr. Kokorova,  K. Korb pl denheim seu.,  Chr. Kotz pl. Dobrž,  A. g. Salm, \Vachter.  Se pred volitvijo so bili konservativni
k. namestniku izročili protest proti veljavnosti neposrednih volitev, kterih so se le zato udeležili, da bi se samovlastnosti češki ne godila krivica. Po telegramih lunajskih listov zdaj tudi ustavoverneži protestujejo proti načinu, po kterem Be je žrebanje vršilo. Protesti in manjšine — to jo zdaj jedro naše ustavnosti; to menda vendar ne more dolgo vkup držati.
Na bojišči samom se je z nova začelo krvavo delo. Blizo Belforta so se hudo tolki in je trdnjava čemi rana. Trdnjava Mostier pri Neubreisach je kapitulirala, tako tudi V e r d u n. Veče pruske čete mar širajo proti Pikardiji in francoskemu Flanderuskemu t. m. je loarska armada pri Poisly in Valliere tepla Pruse, ki so zgubili 54 mrtvih in dali vjeti 04 svojih ljudi. —
O izdaji M o t z a se še le  sedaj  pozvedajo vse natančnosti.   Geueral  Bisson  v „Ftoile bolge"   to ob šimeje popisuje.   Divizijskih  generalov niso ničesa po p rale val i ; kader koli so jih sklicali, so jim le naznanili kaj se jo sklenilo.   Vsa odgovornost pade na generale Baznine,  Canrobert, Leboeuf,  Admirautt, Frossard Desvnu-v   Bisson je predlagal iskok, pa še odgovora ni dobil.   Se celo, ko se je že udaja naznanila, je Bisson predlagal  zadnji  iskok.   Prebivalci mesta Met/, so bil čuvši izdajo tako srditi,  da so se arsenala polastili, in da so jih „garde" šiloma moralo razkropiti. Vrednik Metzu   izhajajočega lista  „1/ Indepeudante de la Mo selle"  je generala Coffioiere,  na  ulicah ustavil , mu rekel,  da jo  strahopetne/,  ter mu slednjič pljunil obraz.   Zbog tuga so ga Prusi deli v zapor.
O dogovorili glede  pomirjen j a vsa poročila enoglasno trde, da so dogovori čisto končani in da francoska vlada Tbiersa  poklicala iz Versailles. Temu je kriv le Bismark, kajti Francoska je stavila tu-lo go tovo opravičene pogoje,  od kterih ni mogla ni trohice odstopiti: 1. začasno pomirje traja najmanj 25 dni; 2 čas se smo Pari/,  oskrbeti s živežem ;  SJ. vsi francoski državljani vseh francoskih okrajev naj smejo posluževati se svojo volilne  pravice.    Bi an.uk   pa o slednjih dveh točkah ni hotel ničesa  vedeti.   Po odhodu Thieraovem je Viljem sklical svoj  vojni svet in se je sklenilo, da se ima strel janjo na Pariz  takoj  pričeti    Tako so Parižani v nedelavnosti   potratili  8 dni  iu 6o za ravno toliko časa porabili svojega živeža,  Prusi pak so imeli čas vso pod Parizom spiaviti si v red iu svoje četo izpred Metza približati Parizu - . }«p doka/, nemško zvijačnosti   in   novtiduuhti.   Da   jo   poinirjevanja konec, naznanil jo Bismark v posebni okrožnici. Thiersa je v Parizu hotelo besno ljudstvo napasti in straže ter žnndnrji so ga morali varovati.
Z B e r o 1 i n a so naznanja, da je razpočila smod-niškn fabrika med Spandau in Moabit.
V beroliuskib vladnih listih se prav za resno poroča,   da  so  bode  s e v e r n o - n e m š k i državni izbor sklical — v Veihailles.   Stvar je sama na sebi
res smešna, n vender jako verjetna z ozirom na prusko ošabnost. Radovedni smo le, ali bodo Nemci in njih poslanci zadovoljni, da pruski kralj zastopnike nun kega naroda pušča za seboj v tujo deželo hoditi, kakor so nekdaj za vojvodi hodili — komedijanti. Kakor vidi, na nemški krvi in hrabrosti za zdaj še ne bode rastla nemška svoboda in zdaj prelita kri utegne v prihodnje točiti Še — nemške solze.
Francoska začasna vlada bodo se nekoliko predrugačila. Gauibetta in Rochefort sta menda že izstopila. Proti Gambetti agitirajo novine v Parizu in ours in brž ko ne ni prostovoljno odstopil. Francosk lopis obžaluje , tla je tako iskren domoljub samo pomagal phati domovino v pogubo.
Italijanski   kralj je uaznanil, da hoče 1. de-embra obiskati Kun.
Iz Š p a n j s k e, od koder se je nekdaj samo toliko čulo, ho li kraljica kmalu porodila ali ne, so tudi sedaj še nič veselega ne čuje. Iščejo si kralja, pa ga nika-tor ne vlove. Sedaj mnogo časnikov trdi, da celo vojvoda Aosta noče prevzeti kandidature. Slednjič bo zaslepljen narod, če na uobeu način no dobo maziljenega kralja, vendar previ del , ka mu gre naloga — sam kraljevati. —
V Atenah dela veliko hrupa Guribaldijevo povabilo, uaj pridejo Grki Francozom na pomoč. Gari-baldi za tako pomoč obeta, da bode on Grkom pomagal (»svoboditi Tesalijo in Epir.
Kazne stvari.
* (Okrajni šolski nadzorniki) na Kranjskem so vsled imenovanja ministerstva naukov na podlagi šolske nadzorne postave dne 25. februarja 1870 naslednji: za ljubljanski okraj g. Jakob Smolej, gimnazijski profesor; za okolico ljubljanskog. Lavoslav vitez G ari I ml di, glavni učitelj na učit. pripravnici v Ljubljani; za kamniški okraj g. Matej Močnik, učitelj v Ljubljani; za litijski okraj, g, Mat. Kulo vic. župnik v Šent-Vidu pri Zatičini; za krški okraj g. Kduard Polak, dekan v Leskovcu; za novomeški okraj g. K. Legat, kanonik v Rudolfovem; za črnomeljski okraj  g.  Anton Aleš,  dekan v
kar koli dožela premore je omenjeni list menda vrgel žo ua Slovensko in 17. našemu vrodniku po-
Semiču; za Kočevje g. Josip Novak, tamošnji dekan ; za 1 o g a š k i okraj g. Feliks Stegnar, učitelj na rudniški šoli v Idriji; za p os ton jaki okraj g. Luka Hiti, šolski ravnatelj v Vipavi; za kranjski okraj g. Franc Krnšan, gimnazijski učitelj v Kranji ; za rado liski okraj g. Miha Zolgar, gimnazijski učitelj v Kranji.
* (R a u c h o v a poezija.) Rauch izdaja v Zagrebu nek list, kterega no vemo v nobeno vrsto navadnih časopisov razdeliti, ki ima pa nalogo vse z naj-ognusnejim blatom ometati, narodno opozicije. Hrvate žo dovolj oraetal, torej so je je „Zvekan" v številki 16. in svetil sledečo bedarijo:
An den Herrn Anton Tomšič, Herausgebcr und Redac-teur des „Slovenski Narod" in Marburg! Nach violjuhrigeni Nachdenken ist es mir endlich gelnngen dns sohwierigste literarisohe Problem šsu ldsen und auf das W*ort „Monsch" einen Reim zu tinden. Hiev eino Probe davon,  iiber welche Sie ohne Zvveifel
ergrimmen vverden :
O Mensch aus Lehm geformt, Sei nicht Vieh, sondern Mensch, Und selbst vvenn es in dem (,schu Reokliohsten Kampf dich worrat.
Ein Mngjaron.
* (Pruski kanoni.") V „Independancc bolge" se bere o zvijači Prusov uaslednje : Ko so so jeli pred Metzom vtaborovati, napravili so grozne nasipe in rove, zlasti pa eno ogromno (iormidahle) baterijo, obstoječo iz velikanskih kanonov. Pri nokem napadu vzemd Francozi to baterijo in smeha ni konca ni kraja, ko vidijo, da so Prusi na lafetah mesto kanonov imeli kotle navezane. Ta strašila so bila od daleč res grozna videti. Kdo so ne spominja kitajskih platnenih trdnjav in namalnnib topov ?
* (nrTe L a m b e r t" na Hi t a t s k c nO Ban Raucb in njegovi ; pomočniki vsako se tako nedolžno pesem v Zagrebu smatrajo kot demonstracijo proti sedanji vladi in njo ter pevce preganjajo. Ker pa Slovan vendar peti mora, prepeva se sedaj v Zagrebu sledeča uič pomenjajoča slovenska pesem:   „Jaz pa pojdem na
Gorenšče, jaz pa pojdem na (Jortušče,.....gor na
Oberštnjarskooo !w Pesem ji postala zdaj v Zagrebu najbolj demonstrativua in tamošnje hegemone posebno zato do besuosti jezi, ker jej zarad nj*me notranje mčinosti ue morejo do kože.
* (V C trlji] so celo pri železnici tako zagri/.ueui in surovi nemškutarji, da slovenske napise (pri brz nem blagu, eilgut) prenarejajo t nemškim pravopisom. Ker uradnika pri odpravništvu nikakor ne briga, se li adresat piše sloveuski ali nemški, bi svetovali gospodom, kterim so bi še kaj tacega primerilo, da se neposredno pritožijo pri vodstvu južne železnice, ktcro ho gotovo take pobaline vedelo po prstih nakrcati. —
* (K Ga ri b a 1 d i j u) se je G. t. m. vpotilo zopet 10 novih čeških prostovoljcev in 17 Poljakov , tako da so razve Turkov in Nemcev vso evropske narodnosti zastopane v boji Francozov proti Nemcem. —
* (Zatočnik) je obsojen in sicer vrednik na dva meseca trdega zapora (pri profosu), lastnik pa na 110 gld. globe.
* (Dopisnik za .Times.") Laboucbere, ki biva v obleženem Parizu, piše o tamošnjem življenji: „.laz obedvara vsaki dan v nekem Bouillon, tam se dobi konjsko meso pod imenom govedina, in mačkam pravijo zajci. Oboje je prav dobro in tisti ki imajo posebne plodne mačke, naj mladih nikar ne utope, ampak pojedo. S čebulo „temfani" in kot ragout, so izvrstna jed. Kadar se vrnem v London, si bom večkrat tako domačo živalico privoščil." —
* (Napoleon III) in zadnji je za svoje za francoski narod  tako  pogubno vladanje  vlekel tako veli-
kansko plačo, da n.u je dohajalo na vsako minuto 150 frankov, tedaj skoro dO gld.
Dunajska borsa 9. novembra
Enotni drž., dolg v bankovcih...... H so kr
London...........\2J „ — „
Kreditne akcije........ 254 „ bO „
Enotni drž. dolg v srebru    ....   67 „ (35 n
1360 drž. posojilo.......f>8 „ tO «
Akcije narod, banke..... 7 „ '.¥2 n
Srebro...........120 „ -Ji ,
Napol. .......... M „ 64 „
ca
E
2
cd
S
cd
Zaloga cerkvenih tkanin.
Jemljem si rast naznanjati čestiti duhovščini, da sem prevzel zalogo prve avstrijske labrike za
cerkveno lUnitino
in da mi je tako mogoče sprejeti vsa naročila,   ki  spadajo v   to   kupčijo, mašne
obleke, ornate, t ml i baldahine, zastave itd. in ob enem zugntovljam, da bom vsako naročilo opravil najzvesteje in najzanes-Ijiveje.
Tudi pri tej priliki obračam pozornost p. h. občinstva na mnogo fabriško zalogo
rumburskega platna,
kakor tudi na mojo bogato zalogo blaga za talarje, suknje, hlače, odejo, kočo itd.
J. K o k o m i n e k
..Iii-l Ikavcu",
v Keiserjevi  hiši v gruškem predmestj M a r i b o ru.
e
o
I
cb 1
■o.
ta
S
'WUB)|l l|IU8A)|J93 OBO|E2
M» oooooooooocoo*oooo«oo«»o»«oottc»«tt«
I Pontini - jeva lekarnira .pri zamorcih ■ v (ioriri (v Kaštelu),
Glavna zaloga vsakovrstnih vnanjih zdravil, zdravniškega orodja iz guttnperche, kilnih prevez itd.
Edina zaloga pravega Pagliano-vega sirupa iz Florencije, Moli ove Seidlitzove štupe, meli-sovca beneškega, in Dehautovih kroglic iz Pariza.
Krepilna tekočina i^Kestituti oris- Fluid) za konje, ozdravi vsako zvinjenje in ohrani konje močno in čde do poznih let. —
Zdravilna živinska stupa za konje, krave, vole, ovce itd. ('2}
Javna zalivala!
Sovražna mi roka je prinesla rudečega petelina v mojo hišo , kteri mi je o polnoči hišo in vse, kar jo e bilo v nji, popolnoma vpepelil. Zavaroval sem se bil malo tednov prej pri „Slaviji," ktera mije precej, ko sem jej nesrečo naznanil, nekaj denarja poslala, potem pa škodo hitro preiskala, in me po moji najboljši volji odškodovala. Svota mi je dolžnost priporočati „Slavijo ' vsem narodnjakom kot pošteno in pravično banko.
Na Pri ms ko vem 2. novembra 1870.
Janes Pelko,
posestnik.
Jernej Sire, župan in priča; J. Z u s a g, priča.
c i j a !
(c) Amerikanski patent.
Kdo si ne želi lepih, zdravili zob ? Samo z novimi električnimi kavčukastimi krtačami za zobe (brez ščetin) jih je mogoče dobiti. Te najnovejše krtačice, o kterih govori na tisoče  spričeval in pohval, so
Eopolnoma izdelane iz kavčuka in imajo namesto Motin — avčukasta žela, ki morejo segati v najdrobnejo votline zob in odpraviti , kar so je škodljivega nabralo. Kavčuk ima v sebi električno moč, ki se po ribanji zbudi, in tako se zgodi , da ae vsled ribanja zob no očisti snuio, ampak da se tudi polira in zabrani proti krhanju. Te krtačice naj bi se po zdravniških sodbah rabile pri najinlajih otrocih, da se pride zobnim boleznim v okom. Kazen teh dobrot se te krtačice skorej ne dade uničiti in se lahko ena krtača rabi celo leto.   Ena taka velja samo DO kr.
1 golil, en parni stroj (Dampf-Apparat.)
za čiščenje škodljivega zraka. Parni kotel tega aparata se napolni s čistil no vonjavo za to odločeno, potem se rnzgreje na špiritni lampici aparatu pri deti , vsled tega se razvije hlnp in oprosti nuj-večo sobo v malih minutah vsacega škodljivega ali neprijetnega zraka ter jo napolni s prijetno vonjavo. Neobhodno potrebno za bolnišnice, šole, urade, delavnice, stanovanja, kakor tudi za salone. Ta mašina je iz zlatega bronsa prav čedno izdelana, du more veljati kot zaljšalo. En stroj velja 1 1 Stekliea čistilne vonjave s potrebnim špiritom ."0 kr. — (Zadostuje za tokrat).
Elektro-galvaninii prstani,
jako važna , za vsacega potrebna iznajdba. Najviše medicinične kapacitete so dognale, da je galvanizem dobrodejen proti niže zaznamovntiim boleznim. Fo napotil u imenitnega pariškega zdravnika so ne prstani vsake večine iz novega zlata napravili ■ uloženim eickf ro • magnetičnirn dratoin, ki ima gotovi učinek vhranjevati in zdraviti vse protinske, reumatične in bolezni nu živeih itd. Tak gladek prstan velja samo 90 kr., zdravniki ga priporočajo nositi.
Najnovejša iznajdba.
Srajčna gumbiće za našiti iz pravega lllloliiegii srebra. S to iznajdbo se je dosegel vrhunor. v tem arti-keljnu, kajti združuje oleganHO z varčnostjo. Ce se preračuni, da taka gumba skoraj vekomaj trnja in tla se lahko E nerabljivih srajc odreže in na nove prišije, a obdrži ven-
dar staro vrednost, med tem ko se druge knkoršnekoli gumbe V perilu, pri likanji, mungariji ali tudi nošenji prehitro končajo. Vsacemu ducendu je pridoto pismo, ki ga-rantuje za najbolje srebro in zlato. Cena je zato tako niska, du se more ta artikelj hitro udomačiti v vsako hišo. 1 duceud najlepše guillouehiranih srebrnih 35 kr. , gladkih 70 kr.
Zanimljiv peresni ročnih. (Fede.vh.aUcv.)
Ko je Nj. V. eesr Napoleon lil. pisal delo Juliu* Ouwir, jo nuročil, naj mu eden nnjurnejših mehaniknrjev po njegovem lastnem napotila napravi peresni ročnik, da se v okom pridu sitnemu namakanju in da -ploh postane pri pisanju pogrešljivo vsako drugo orodje, Naročilo so je izvršilo i. s. kar najsijajnije, že v 8 dneh so jo N. V. ročnik izročil, G. Gilhcrt Itochuo je idejo se zholjšal in je za to izvrstuo delo dobil 50 napoleondorov , ker je nad vse nade namenu odgovarjalo. Meno jo izdutelj še le zdaj opomnil na to iznajdbo in jaz sem vsled lega prevzel edino zalogo za avslr. ogr. monarhijo. Ta peresni ročnik je iz finega kineškega srebra, zapirljiv, konstrukcija je taka, da se lahko piše od rane do mraku brez vsake ovire in da se lahko po potrebi uravna, kako naj črnilo teče. Oblika je elegantna in zu vnuku roko rabljivu, torej se sme vsakemu priporočati u posebno potnikom, uradnikom, pisarnam, doktorjem, učencem. En ročnik velja I f. I, dueeud Napole-ouovih peres 15 kr.
Havanska vonjava. (Havcmna-Bouqeti)
Za i'/i kr. eigaru JO kr. vredna; namreč najceneja cigara se da s pomočjo havanske vonjave spremeniti v pravo Havauko. Ta čisto novo vpeljana originalna esenca se dela iz korenine iu grmovja pravega zapadno- indiškegu tabakovega zelišča.   Ako se slaba cigara z njo namoči, od
iiravi so njen duh in se zameni za lepo vonjavo izvrstnih lavank.   Steklica zadostuje za .r>00 eigar, velja  l f. 50 kr.
Zmaga vednosti.
Naposled se je enemu najimenitnejih ločbarjev posrečilo iznajti sredstvo, ktero so desetletja najveće kapa-' citete na polji kozmetik«! zastonj iskali. Preservativ proti slabi sapi (athempruiservativ) mahoma odpravi vsako Blabo-| dišečo sapo, naj izhaja iz slabih zob ali iz drugih bolezni,' ker tudi zobno meso zdravo ohrani in tako zobe vtrjujo.] Prav priporoča se kadilcem, ker se more zaostali tabakovi) duh mahoma zameniti za prijet m i, dobrodejnn iu ohlajajoče
drugih, ker je čisto nova , od nobenega druzega še ne ^najdena kemična procedura , od visokih znanstvenih osebnosti preskušena m za izvrstno izrečena. Steklica z na-potilom 00 kr.
De/ni plašči.
iz nepreinočljivega , nerazstegljivega blaga brez Siva, an-gležk izdelek; ta plašč je tnko izdelan, da ga je moč nositi tudi pri najlepšem vremenu, ker je na drugi strani podoben najlepši površni suknji. En plašč velja 10 f. !>i) kr.
V hrambo osebe in i menja
ju neobhodno potrebno imeti dobro orožje; to ho no-vozbohšani 1. e 1 a u e h e u x - r e v o 1 v e rj i s zavarovalno zaporiuo, dvojnim koleujciii iu C risanimi cevi, s kterimi je mogočo v eni minuti Gkrat vstreljiti, to je že orožje, da ga ni več tacega.
1 revolver 7 millimeter f. 13. — 100 patron f. 3.!>0 1       » 8      „ „ 15.        100      „     „ 4,—
1      jI     .    I«        » . n  H.      * 100        „      „ 4.50
Žepni samokresi, lino damnscirani, enocevni po 1 f. •J0 kr., dvocevni po '2 f. 40 kr.
V arov al o c življenja ali ubijalec. To iz litega teleta delano orožje se najbolje priporoča napadenim v lastno hrambo, ker ima napadeni zarad oblike veJiko moč v rokah iu je oblika taka, da so da orožje vedno v /epu nositi ;  po t>0 kr.
Dobrota.
se je skazala vsacemu sesajočemu otroku z izboljšanjem novopatentiraue sesalnice, ki nepotrebno dela vsako dojnico (mnogo rečeno !) Otrok se more rediti sede, leže in celo v spanji, in lioer ravno tako, kakor da bi muli do-jiln, namreč brez vsega truda. Je dokazov dovolj, da otroci, ki ho jih dojnico dojile, niso imeli zdravja in moči in da so še le kasneje s pomočjo omenjene sesavniee začeli raz-ovetati, kar jo lahko umljivo, kajti kolikokrat je treba iskati drugo dojnico, predno dobi otrok primemo mu hrano. Le matere vedo ceniti vrednost te iznajdbe. Velja (JO kr., iinjtiuejo izdelana 00 kr.
Najnovejša UirnrgiCiia iziiajdlia !
Angležka s a m o k I i s ti r a s sikalnico, rabljiva pri otrocih in odrnšenih;   celo oslabljene osebe jo morejo
romo, tudi kot tonletski  predmet   nepogrešljiv;   ako se| brez napenjanju snmi na sebi rabiti in se da klintira po po-zjutrnj s to esenco usta enkrat spero ,  ostane prijetni  duh   trebi močno ali malo napolniti. Tega orodja naj lii ne manj ves dan.   V svojem učinku jo ta esenca razločna od vHeh, kalo v nobeni hiši.   l*o S I.
Omenjene, reči so v avstrijski monarhiji edino in samo pri podpisani zalogi dohiti. JK. Friedmann na Dunaji, Praterstrasse Nr. 26.
Udateli m vrednik Anlou Toruelć
i.v-ffoki   Dr  Jni«> VoMrifak In droKi
i ' • * s ■   V:,l-.tnnl   l*M n«-|i»Iz
83