IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 44 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 45 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 46 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X, junij-julij 2017, str. 47 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/X junij—julij 2017 MOZAIK IRDO Intervju dr. Matjaž Mulej Str. 10 Zakaj je trajnostni razvoj z družbeno odgovornostjo tesno povezan, kot do-ber mož in dobra žena in komu je v interesu, da se Slovenija ne razvija v bolj družbeno odgovorno državo? Konferenca IRDO Str. 18 Inštitut IRDO vas vabi, da s prispevki sodelujete na 12. mednarodni znanstve-ni konferenci z naslovom Dodana vre-dnost kot poslovna informacija z vidika družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetij. Razpis HORUS 2017 Str. 6 Objavljen je razpis za Slovensko na-grado za družbeno odgovornost HORUS 2017 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu, www.model-m.si/ Uredništvo Glavna urednica: Barbara Bradac Novinar: Primož Ademovic Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Pedro Melo, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 6 Horus 2017 razpis 10 IRDO intervju: Ddr. Matjaž Mulej 18 Konferenca: Družbena odgo- vornost in izzivi casa 22 Mladi, podjetništvo in DO 23 Konferenca: Krepitev vešcin in zaposlovanje mladih – Nacionalni akcijski nacrt za mlade v Sloveniji 28 Model M: Murska Sobota 33 DO v Sloveniji 34 Posvet: »Spodbujanje dru- žbene odgovornosti v Repu- bliki Sloveniji« 36 Intervju FERFL — Katja Rebolj 38 DO v Evropi in po svetu 42 Dogodki in konference 43 Razpisi in priložnosti 44 Sveže v knjigarni V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Vsebine V tokratni dvojni številki Mozaika pre-berite o že devetem razpisu za Sloven-sko nagrado za družbeno odgovor-nost HORUS 2017. Z njim želijo part-nerji poiskati in nagraditi celovite pristope pravnih oseb in posamezni-kov k družbeni odgovornosti. Leto-šnji razpis je odprt od 10. julija do 19. oktobra, po ocenjevanju v dveh krogih pa bodo nagrade in priznanja Horus 2017 podeljena v zacetku de-cembra. Organizatorji bodo prijavi-teljem predstavili posebnosti letošnje-ga razpisa ter dobre prakse do sedaj sodelujocih podjetij in zavodov na po-sebnem seminarju Horus, ki bo pote-kal predvidoma 20. septembra v Ljub-ljani. Sodelovanje na razpisu pravnim osebam prinaša številne koristi, zlasti pa pomoc pri pripravi strategije dru-žbene odgovornosti podjetja in poro-canju o nefinancnih vidikih poslova-nja. Slednje je za velike družbe posta-lo zakonska obveza od letos dalje. Inštitut IRDO vsako leto organizira mednarodno znanstveno konferenco Družbena odgovornost in izzivi casa. Rdeca nit konference IRDO 2017 je širše opredelitev dodane vrednosti: to je vrednost, ki ne bi zmanjšala dane lastnine in prijetnega življenja, celo pri popolni porabi. Vkljucuje tudi poj-me, ki so izraženi izven racunovod-stva. Povecevanje tako opredeljene dodane vrednosti omogoca nadaljnji razvoj, rast cloveškega življenjskega standarda in zmanjševanje tveganj kriz, vse do 3. svetovne vojne in pov-zrocenih naravnih katastrof. Vabljeni 28. septembra 2017 v Maribor. Uredništvo Mozaika Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Konferenca IRDO str. 14 12. mednarodna znanstvena konferenca DRUŽBENA ODGO-VORNOST IN IZZIVI CASA 2017 z naslovom Dodana vrednost kot poslovna informacija z vidika družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetij bo potekala 28. septembra 2017 v Mariboru. Razpis HORUS 2017 str. 4 Že devetic zapored je objavljen razpis HORUS, s katerim želi-jo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope k družbeni odgovornosti pravnih oseb in posameznikov. Matjaž Mulej str. 6 Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej je znanstveni svetnik, raziskova-lec, pedagog, mož, oce, dedek in mentor. S svojim delom na podrocju sistemske teorije, inovativnosti in družbene odgo-vornosti je izkazal izjemen posluh za sodobne težave posa-meznika, skupin ljudi, družbe in narave. Model M: Murska Sobota str. 22 Trije udeleženci so še pred zakljuckom usposabljanja že našli zaposlitev in tako usposabljanje predcasno zakljucili. Z ostali-mi bodo organizatorji projekta sodelovali še naprej, vse do njihovih zaposlitev. Model M Slovenija se bo nadaljeval jese-ni, v Slovenj Gradcu. Rezultat iskanja slik za free image happy 13 birthday 15. julija 2017 bo Inštitut IRDO star 13 let. ISKRENE CESTITKE! Objavljen je razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2017 Že devetic zapored je objavljen razpis HORUS, s katerim želijo partnerji poiskati in na-graditi celovite pristope k družbeni odgovornosti pravnih oseb in posameznikov. Z letom 2017 je porocanje o nefinancnih vidikih poslovanja za velike družbe postalo obveza, zato je zanje ta razpis vec kot dobrodošel. IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z jav-nostmi sta v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji projekta objavila razpis za Slo-vensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2017. Z njim želijo partnerji poiskati in na-graditi celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti. Letošnji razpis je odprt od 10. julija do 19. oktobra, po ocenjevanju v dveh krogih pa bodo nagrade in priznanja Horus 2017 podeljena v zacetku decembra. V devetih letih podeljevanja se je na razpis za nagrado in priznanja Horus prijavilo že cez 100 pravnih oseb in posameznikov, organizatorji pa letos pricakujejo približno 30 novih vlog. Za strateško nagrado HORUS 2017 se lahko potegujejo: podjetja (mikro, majhna, srednje veli-ka, velika in socialna) ter zavodi in druge organizacije. Tako kot lani, so tudi letos razpisali tri vrste nagrad za pravne osebe in sicer Nagrado za strateško celovitost pravne osebe (za strate-ški pristop podjetij, zavodov k družbeni odgovornosti), Priznanje za projekt (za sodelovanje gospodarstva, šolstva in mladih) ter Priznanje Press (priznanje za objave v medijih o DOP, po-deljujejo ga v sodelovanju s partnerjem Press Clipping d.o.o.). Objavljeni so še trije razpisi za posebna priznanja: Posebno priznanje posamezniku oz. organi-zaciji, ki deluje v kontekstu družbene odgovornosti, Posebno priznanje novinarju/ki ter v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Posebno priznanje Slo-vencem v zamejstvu in po svetu. Razpis za vse kategorije je odprt do 19. oktobra 2017. Nagra-do Horus sofinancirajo prijavitelji ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Urad RS za mladino. Lanskoletni zmagovalci razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus so bili številni. Nagrado Horus 2016 za strateško celovitost pravne osebe je v kategoriji zavodi in dru-ge organizacije prejela AJPES - Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in stori-tve; v kategoriji mikro podjetja IDentiks karticni sistemi d.o.o., v kategoriji majhna podjetja Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o., v kategoriji srednje velika podjetja: SNAGA, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve, d.o.o.. Priznanje PRESS je lani prejelo Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o.. Priznanje za PRO-JEKT: v kategoriji mikro podjetja je prejelo podjetje Contall d.o.o, v kategoriji velika podje-tja: Lidl Slovenija d.o.o. k.d.. Za posebno priznanje se je na predlog javnosti in soorganizatorjev projekta potegovalo vec kandidatov v vec podkategorijah. Posebna priznanja v kategoriji splošno so tako prejeli: Jurcek Nowakk, dr. Danica Purg in dr. Tanja Bagar. John Doma, slovenski izseljenec iz Kanade, pa je prejel nagrado v kategoriji Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu. Platinasto nagrado Horus je prejel ddr. Matjaž Mulej. Organizatorji bodo prijaviteljem predstavili posebnosti letošnjega razpisa ter dobre prakse do sedaj sodelujocih podjetij in zavodov na posebnem seminarju Horus, ki bo potekal predvido-ma 20. septembra v Ljubljani. Sodelovanje na razpisu pravnim osebam prinaša številne koristi, zlasti pa pomoc pri pripravi strategije družbene odgovornosti podjetja in porocanju o nefi-nancnih vidikih poslovanja. Slednje je za velike družbe postalo zakonska obveza od letos dalje. Dodatne informacije: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, www.irdo.si, www.horus.si mag. Anita Hrast, direktorica, gsm: 031 344 883, e-pošta: nagrada.horus@irdo.si Organizatorja: RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 Sofinancerja: Rezultat iskanja slik za Urad za slovence v zamejstvu. Rezultat iskanja slik za Urad za mladino RS. Potegujte se za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2017! Kdor družbene odgovornosti še nima vkljucene v svojo strategijo, zaostaja za sodobnim napredkom in konkurencnostjo. Sodoben cas namrec od pravnih oseb vse bolj zahteva, da se zavedajo vplivov, ki jih imajo na okolje in družbo ter vplivov, ki jih okolje in družba povzrocata nanje. O tej soodvisnosti in celovitosti družbe govori koncept družbene odgovornosti (DO), ki se v uspešnih podjetjih in organiza-cijah ter zavodih vse bolj uveljavlja, o njih pa govorijo tudi pomembnejši evropski dokumenti in usme-ritve. V svetovnem merilu zlasti podjetja prepoznala, da jim družbeno odgovorno delovanje prinaša številne koristi, kot npr.: . vecja prepoznavnost in ugled v medijih, pri splošni javnosti, kupcih, dobaviteljih, poslovnih part-nerjih, . vecja motivacija zaposlenih za delo, vecja lojalnost zaposlenih, manj absentizma in fluktuacije, . vec predlogov za inoviranje, izboljšave poslovanja, delovanja, . pridobitev novih poslov s strankami, dobavitelji, vec nakupov in vecja lojalnost potrošnikov, . racionalnejša raba virov in s tem zmanjšanje stroškov, . vec dobicka ob izteku leta. Inštitut IRDO vas vabi, da se prijavite na razpis za podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost – Horus 2017. Razpis je namenjen podjetjem (mikro, majhnim, srednje velikim, velikim, socialnim podjetjem) in za-vodom, podjetnikom s slovenskimi koreninami, ki poslujejo v tujini, novinarjem ter ostalim organi-zacijam in posameznikom, ki delujejo družbeno odgovorno. Išcemo in nagrajujemo celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti. Razpis sta 1O. julija 2017 v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno-interesnimi organizacijami objavila IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS - Slovensko društvo za odnose z jav-nostmi. Nagrada HORUS bo letos podeljena že devetic. Kaj s sodelovanjem na razpisu kot pravna oseba pridobite? . S specializiranim vprašalnikom, usklajenim s smernicami ISO26000 in drugimi aktualnimi doku-menti o DO, vam bomo pomagali analizirati vaše stanje DO ter pripraviti porocilo o tem za neodvisne ocenjevalce. . Dodatno svetovanje organizatorja za prijavo na razpis in/ali uveljavljanje, vzpostavitev ali prenovo strategije družbene odgovornosti v vašem podjetju, zavodu, organizaciji. RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 . Posredno izobraževanje kljucnega kadra o družbeni odgovornosti, spoznanja dobrih praks drugih podjetij, zavodov za izboljšanje vašega poslovanja. . Vec objav o vaši organizaciji v medijih. . Možnost prejema nagrade Horus 2017 in/ali priznanja Finalist Horus 2017 ter s tem brezplacno uporabo logotipa Horus 2017, povecan ugled vaše pravne osebe v javnosti, med zaposlenimi, potro-šniki, poslovnimi partnerji. . Udeležbo na seminarju Horus 2017 (20.9.2017), kjer boste spoznali vse bistvene informacije o uveljavljanju družbene odgovornosti v vašem poslovnem okolju. . 20 % popust pri prijavnini, ce ste clani organizatorjev in podpornih partnerjev projekta. Koga vabimo k prijavi na razpis? . podjetja (klasicna, socialna) in zavode, . slovenske podjetniške organizacije/podjetnike v zamejstvu in po svetu, . novinarje ter . družbeno odgovorne posameznike in organizacije. Inštitut IRDO vas vabi, da v projektu sodelujete z vašim primerom dobre prakse in da delujete z zgledom! Razpisno dokumentacijo za leto 2017 najdete tukaj. Vlogo oddajte do 19. oktobra 2017. Veselimo se vašega sodelovanja na tem natecaju in promocije vaše-ga primera dobre prakse v slovenski javnosti. RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2017 2016 Horus finalisti in nagrajenci Kako vi razumete družbeno odgovornost? Družbeno odgovornost razumem kot cloveško last-nost, da upoštevaš posledice svojih možnih dejanj in odlocitev za ljudi in naravo. Se pravi, da gre v bistvu, v primerjavi z dosedanjo prakso, za veliko prenovo clovekovih lastnosti, zato da bi cloveštvo preživelo. Kako pa razumete samo družbeno odgovornost podjetij, kaj naj bi podjetja z družbeno odgovor-nostjo pocela? Enako kot posamezniki, kajti podjetja ne obstajajo sama, ne odlocajo sama, odlocajo vplivni ljudje v njih. Kakšne so vaše izkušnje s podjetji in odgovornos-tjo vodij? Zelo raznolike. Crna kronika v casopisju kaže, kako malo je družbene odgovornosti. Poslovno uspešni, dolgorocno poslovno uspešni so pa v bistvu zelo družbeno odgovorni. To je zlasti jasno pokazala študija izpred 20-tih let o vizionarskih podjetjih, ki so dalec najuspešnejša na svetu, 100 let povprecno stara. In ko so delali drugo knjigo, drugo študijo o istih podjetjih, kako to, da so postala tako odlicna, vizionarska, se je pokazalo, da je najbolj bistveno, da imajo vodjo pete ravni, to je pa clovek, ki dela popolnoma v stilu družbene odgovornosti. Kako pa se razvija družbena odgovornost v svetu? Razvija se pod vplivom odjemalcev. Ali so to držav-ni organi, ali so to podjetja, ali so to posamezniki…, važno je, da tisti, ki niso družbeno odgovorni, ne morejo dobro prodajati. In najbolj vplivni, ti, ki jih je sedaj neoliberalizem spravil na vrh, so tipicen znak hudih težav, ki izhaja-jo iz tega, da je družbene odgovornosti premalo med njimi. Zakaj pa se je sploh pojavil koncept družbene od-govornosti? Zaradi tega, ker so zaznali, da je cloveštvo v skrajni krizi zaradi vrednot, ki prevladujejo. Kajti vrednote odlocajo, katero znanje se pridobiva in kako se zna-nje uporablja. Tisti, ki se je naucil streljati s pištolo, bo streljal ali na tarco ali na cloveka v odvisnosti od vrednot, ne od znanja. In družbena odgovornost je zgodba o vrednotah, ki so za njih spoznali, da so dobesedno nujne, da cloveštvo preživi v obdobju neoliberalizma in krize izobilja in bede. Ampak vrednote so takšne in drugacne. Katere so tiste vrednote, ki bi lahko popeljale družbo v bolj-ši svet? Vrednote, ki so jih zapisali v ISO26000, to zelo lepo, enostavno in na kratko povzemajo: odgovornost, preglednost, eticnost, upoštevanje in spoštovanje do deležnikov, ne samo do lastnikov, do prava, ne monopolnega, ampak poštenega prava, do medna-rodnih norm, do clovekovih pravic. Ali družbena odgovornost prispeva tudi k inovira-nju? Ja, disertacija Mire Zore je to jasno dokazala. Dru-žbena odgovornost prispeva k inoviranju, ker so ljudje, ki cutijo, da so vodstva do njih družbeno od-govorna, bolj pripadni, bolj zagnani in tudi bolj ustvarjalni zaradi tega, vse do inovativnosti. V svetu obstaja kar nekaj razlicnih združenj podje-tij, predvsem na temo družbene odgovornosti. Tudi v Sloveniji obstajata vsaj dve organizaciji, ki organizirata mreže clanov podjetij, ki se ukvarjajo z družbeno odgovornostjo. Kaj bi vi rekli o teh mrežah? Da so koristne in da imajo premalo clanov. Kako pa po vašem mnenju nastajajo te mreže? Verjetno na prijateljski osnovi. Medsebojno prepri-cevanje povezanih, ki drug drugemu povedo, da se to tudi cisto poslovno splaca. Ne iz nekega poseb-nega altruizma v podjetjih, kjer altruizma normalno ni. Tudi ce je clovek osebno altruisticno naravnan, takrat, ko postane dolžan odlocati v imenu podje-tja, mora poskrbeti za profit in zaradi tega potem altruizem pade v drugo vrsto pomembnosti. Kako pa naj bi delovale takšne mreže, pa ni nuj-no, da samo podjetij, mogoce tudi drugih delež-nikov, da bi bilo cim vec uspeha na podrocju dru-žbene odgovornosti podjetij? Ja, bistvena zgodba bi najbrž bila najprej v tem, da bi dosegli, da se Slovenija pridruži pozivu Evrop-ske unije, naj vlade in najvecja podjetja postanejo vzorniki družbene odgovornosti. In v modelu, ki sva ga midva skupaj objavila pred leti, je na osnovi moje druge disertacije jasno za-pisano: država skrbi za javni sektor, zato je najve-cji kupec, ce ves javni sektor vzamemo skupaj. Se pravi, ima tudi najvec vpliva na dobavitelje, ce to dela organizirano in skupaj. In bi bilo smiselno, da sprejme takšne nabavne pogoje za kogarkoli iz javnega sektorja, da mu smejo dobavljati samo tisti, ki so od vseh možnih prijaviteljev najboljši v treh pogledih: družbena odgovornost, poslovna odlicnost, inovativnost. Kako pa bi vlada še lahko spodbujala družbeno odgovornost v širši družbi in pri podjetjih? To je najpomembnejši ukrep, ker ta udari po žepu in potem zahteva, da tudi ti, ki dobavljajo javne-mu sektorju in družbenemu sektorju, enake za-hteve postavljajo svojim dobaviteljem. In druga je pa potem, da zakonodaja to zajame tako, da je drugacno ravnanje kaznivo, osebno in za podjetje. Tukaj, kot se je dogajalo pri pisanju ISO 26000 – vloga sindikatov, vloga strokovnih organizacij, vlo-ga usposabljanja, vzgoje ljudi… Vse to lahko drža-va ali podpre ali ovira, kakor se državni organi od-locijo. Kaj pa bi bilo potrebno najprej storiti, da bi se sploh lahko zacelo s tem podrocjem intenzivno ukvarjati na državni ravni? Najprej bi bilo potrebno narediti to, kar je Evropska komisija naložila. Sprejeti strategijo, da država in velika podjetja postanejo vzorniki družbeni odgo-vornosti v lastni državi. In s tem potegnejo za seboj tiste, ki so od njih kot dobavitelji odvisni. Tretja pot je, da se to vgradi v šolstvo, v izobraževanje in vzgojo. Podobno, kot smo naredili v primeru Mladi za napredek Maribora. Da je v vsako od tistih 200 in toliko nalog, ki letno nastanejo, nujno vkljucena tudi ocena tega, kar je clovek raziskoval, s pomocjo družbene odgovornosti. Zanimivo je, ko smo delali anketo za univerzo z dr. Branko Cagranovo, se nam je pokazalo med odgovori, naj ne pretiravamo, ceš 'Kako naj družbeno odgovornost pokažem na pri-meru nekega tehniškega raziskovanja?'. In moj od-govor je potem bil, tehniško raziskovanje vpliva na naravo. In njegove posledice spoznanj v uporabi rešujejo ali pa otežujejo naravo. Skrb za naravo pa je izrecno zapisana v evropskem dokumentu EU iz leta 2011 in v ISO26000, da je to ena od osrednjih nalog družbene odgovornosti, osrednjih vplivov. Se pravi, da tisti, ki so to sprejemali, jasno vedo, kako resno in otežkoceno je življenje ljudi zaradi stoletij prešibke skrbi za naravo. Zakaj pa menite, da je clovek nehal skrbeti za na-ravo? V Prešernovih casih in nic dlje nazaj je nastala prvic številka ene milijarde cloveštva. Se pravi, da je bila obremenitev narave bistveno manjša kot je sedaj. Tam, kjer so bile koncentracije prebivalstva v sred-njeveških mestih, je šibka skrb za naravo povzroca-la kugo in podobno, ker ni bilo kanalizacije, ki je recimo v starorimskih casih bila. Tisto naselje pod Vezuvom, ki ga je lava zalila, je pokazalo, kako so ohranili kopalnice in kako so ohranili kanalizacijo. Srednji vek tega ni poznal. V srednjeveških grado-vih se spomnim, da je bilo stranišce na štrbunk tudi iz cetrtega nadstropja in je padalo cisto na tla. Zato so bile posebne niše ven, da to ni padalo po hiši. Zaradi tega, ker je bilo zelo malo ljudi, je bilo zelo malo vpliva na naravo. Od Prešernove mladosti do danes je cloveštvo porastlo sedemkratno. Vec kot sedemkratno. Vsakih dvanajst let je sedaj nova mi-lijarda ljudi. Narava je bistveno bolj obremenjena. Tehnologija napreduje in marsikaj rešuje, vsega pa tudi ne. Pravkar so sprejeli v evropskem parlamen-tu, da se neka kemikalija, ki se v kmetijstvu uporab-lja, še sedem let sme uporabljati, kot da za zdravje ljudi nima nobenega vpliva. Tudi slovenski poslanci so vecinsko glasovali za to, ceš da je to za ekono-miko kmetijstva važno. Koliko pa stane zdravje, kakšna je ekonomika zdravja, pa ocitno niso po-mislili, opozarja tekst, ki sem ga bral pred kakšno uro. Torej govorite o soodvisnosti? Govorim o soodvisnosti ostalih delov narave in cloveka kot dela narave, ja. Strašno me je dobe-sedno prizadel podatek iz spomladi, 10. maja 2014, da so na Havajih, ki so 6000 km od najbližje celine, izmerili takšno koncentracijo CO2 kot pred tremi milijoni let. Takrat pa cloveštvo ni moglo obstajati, ker je bilo premalo kisika in prevec CO2-ja. Ni cudno, da se je življenje razvilo v vodi, ker bog ve zakaj je pac tam kisik bil. Kaj menite, kakšno prihodnost imamo v duhu družbene odgovornosti ali pa brez nje? Tako sem pisal: družbena odgovornost bo prevla-dala, ali z vojno ali brez vojne. Neogibno bo pre-vladala, ker sicer cloveštva ne bo. NASA in še neki pomembni ameriški inštituti so opozorili: ce se nadaljuje dosedanja praksa, to je opozorilo iz leta 2014, potem v dveh do treh desetletjih preostane 10 % cloveštva. Vse ostalo izgine. Dobesedno go-vorijo o zdesetkanju cloveštva. Ali bo to sedaj z vojno ali brez vojne, upajmo, da bo šlo brez voj-ne. Raziskave peljemo v to smer, kako to speljati. In ce ne bo, potem pravim, da prihodnost bo, ne bo pa udobna, ampak hudobna in turobna. Vaša generacija je tista, ki ima najbolj udobno življenje vseh generacij vsega cloveštva. Vedno. In to na nepojmljivo visoki ravni udobnosti. Za našo gene-racijo še ni bila normalna niti topla voda, niti cen-tralna kurjava, niti avtomobili, niti asfaltirane ceste, niti življenje brez vrtickov. 700 let dolgo je bila v Evropi vojna vsako drugo leto povprecno. Slovenija je imela tu neverjetno sreco, da do prve svetovne vojne vseh teh 700 let ni imela vojne na svojem terenu. Cetudi so Slovenci bili avstrijski vojaki po vsej Evropi. Zato je v naši ljudski pesmi vojak velika žrtev. V srbski ljudski pesmi, kjer je bila vojna nenehno zaradi silno rodovitne zemlje in prehodnosti, je pa vojak glavni. Se pravi, on je družbeno odgovoren. Problem, ki se ob tem po-javlja, je, da ljudje vec ne vedo, da so razvajeni, ampak so navajeni. Ko navada postane razvada, se spremenijo merila, kaj je normalno, in spreme-nila so se v nevarno visoko udobje, ki ga narava preprosto nima s cim podpirati. Vedno znova po-vem: bil sem v Novosibirsku v muzeju izginulih naravnih snovi, izginulih mineralov. Vojna v Angoli, kjer sem tudi delal, je bila zato, ker je tam neki ma-terial, naravni, brez katerega se ne da napraviti le-talskega motorja. Samo tri lokacije so, kjer to je. Libija, Angola in Sibirija. Americani in Rusi so se noter infiltrirali, da bi prišli do monopola nad tem materialom. Monopoli so tisto, kar je najbolj nevar-no za cloveštvo. In zdaj so monopoli tako mocni, da so po švicarski raziskavi štiri deset tisocinke cloveš-tva oblast nad 80 % svetovnega trga. Štiri deset tisocinke. Od 30-tih milijonov preštudiranih podje-tij, jih je manj kot 750 in njihovi šefi so oblast na svetovnem trgu. Nad 40 % , kar je že dovolj, pa ima oblast manj kot 150 od 30-tih milijonov podje-tij. Med njimi so tudi skladi in banke se štejejo tu za glavne. Zato so bancne place nenormalno visoke, brez vsake družbene odgovornosti. Ce nastanejo problemi, se banke prej sanirajo kot brezposelni ljudje, kar je znak totalnega pomanjkanja družbene odgovornosti do ljudi. In zakaj mislite, da je tako? Ker so oblastniki pac oblastniki. Banke so oblast. Noben ameriški predsednik ne more biti izvoljen brez denarja velikih podjetij. Trije so bili, ki so po-stali predsedniki brez denarja velikih podjetij, in vse tri so ubili v casu mandata. Zakaj? Zato, ker jim je bil napoti, profitom velikih podjetij. Najbolj poznam primer Kennedyja, ki je ukinil mo-nopol FED, njihove nacionalne banke, sicer ni naci-onalna banka, ampak privatna banka, ki ima pravi-co izdajati denar in s tem ima oblast. On je to uki-nil, v treh mesecih je bil mrtev. Njegov naslednik Johnson je prvi naslednji dan po prevzemu manda-ta ta predpis ukinil. In noben nadaljnji predsednik si ga ni upal ponovno vzpostaviti. In tistih dvanajst ljudi, dvanajst, nic vec kot dvanajst ljudi, ki so last-niki FED banke, so dejanski lastniki celega sveta. Zakaj to potrebujejo? Ker so bolni na oblast in na denar. Zdaj so prišli koncno na dan podatki o denarjih, ki so skriti v davcnih oazah. Tam, pred dvema letoma sem prvic izvedel in sedaj znova, da je tam skritih vsaj 21.000 milijard dolarjev. Morda pa celo 32.000, ista ocena kaže. Domaci kraji od tega nimajo nic, ker jih tja privabljajo z nenormalno nizkimi stroški. Lastniki od tega nimajo nic, saj tistega denarja ne potrebu-jejo, sicer ga ne bi imeli tam. Tistih obresti ne po-trebujejo, ker so drugod višje. Tistih davkov placati jim ne bi bilo težko, saj zaradi tega ne bi bili po-membno manj bogati. Bi pa samo z obdavcitvijo teh denarjev, ki so tam skriti pred samimi sabo, rešili, kot pravi raziskava, vse probleme Afrike in Evrope. Samo z obdavcitvijo obresti bi nabrali vec denarja, kot imajo letnega fonda vse clovekoljub-ne organizacije na svetu. In ta znesek, ki je tam, je vecji od bruto produkta Amerike in Japonske sku-paj. Hkrati pa je povprecna zadolženost držav tri-krat vecja od produkta. In ameriška družinska za-dolženost je stokrat vecja od družinskega privarce-vanega zneska. Ameriški standard otrok je med vsemi razvitimi državami po raziskavah najnižji. Imajo najvecjo umrljivost malih in najslabše življe-nje malih, od vseh držav, ki se štejejo med razvite. Se pravi, da je tu ogromno sprevrženega v korist profita. Nedavno je krožila po internetu zgodba, da neka firma toži eno od južnoameriških držav, ker ji v imenu koristi za naravo onemogoca poslo-vanje, za odškodnino v vec milijardah. Se pravi, skrb za ljudi je za tiste podjetnike nekaj, kar je kaz-novanja vredno. Kaj bi se zgodilo, ce bi pa vseeno nastalo ravno-vesje med temi zelo revnimi in temi zelo bogati-mi. Se pravi ravnotežje bogastva v svetu? Kaj bi to pomenilo za tiste, ki so sedaj na oblasti in odvi-sni od oblasti? Za njih bi to pomenilo po njihovem mnenju veliko slabši položaj. Ce bi pa malo resneje pogledali, ne potrebuješ, tako kot ima direktor enega Hedge sklada, 10 milijard place letno, da lahko normalno živiš. Midva živiva cisto normalno z bistveno manj-šim denarjem. Malo se moraš sproti potruditi, am-pak ni groza, nic bistvenega nam ne manjka. Se pravi, da gre za…. to sem že dostikrat rekel… za duševne bolnike. Ker imajo takšne komplekse manjvrednosti, da se morajo hvaliti s tem, koliko imajo denarja. Ali pa recimo varcujejo zato, ker so živeli v skromnih razmerah. Zdaj so recimo boksar-ja Zavca, haloškega reveža, ki je postal svetovni prvak, vlacili po casopisu. Ker so mu svetovali, naj nekaj denarja tja spravi. Njega pravzaprav razu-mem. Ker je iz takšne bede izšel, da mu vsak dinar-cek pomeni veliko. Putina, za katerega so objavili, da ima 3 milijarde tam, pa ne razumem, zakaj jih rabi. Razen, ce je dobesedno bolnik. In on seveda je, ne. To že vidiš iz tega, kako veliko da na svoj for-malni imidž. Kako se slika s tigri, pa s plavanjem v mrzlih vodah… Tega normalni ne delajo, to delajo ljudje, ki so zakompleksani. Kaj bi se zgodilo, ce bi ukinili denar kot menjalno sredstvo, sredstvo komuniciranja med vrednost-mi? To najbrž ni izvedljivo iz tehnicnih razlogov. Denar ni stara stvar. Cloveštvo je dosti starejše kot denar. In pojem denar je iz latinšcine. Se pravi, da je clo-veštvo dosti prej obstajalo, preden se je beseda 'denarius' pokazala. Lahko pa, da je to samo izve-denka iz besede dinar, ki je v arabskem svetu po-jem za denar in je tudi k nam v tej vlogi prišla. Gre za to, da je menjava bila naturalna, ampak si moral najti, ko si ti hotel znebiti se enega pišcanca, si mo-ral najti nekoga, ki je hotel imeti 2 kg pišcanca, zato pa je imel 5 kg žita na razpolago. »Trajnostni razvoj je z družbeno odgovornostjo tesno povezan, kot dober mož in dobra žena.« Kako so pa takrat kopicili bogastvo? To so potem ugotovili, da denar kot posrednik olajšuje trgovanje, potem so od tega prešli tudi na papirnate zadolžnice, da se je dalo to prenašati. Kopicenje bogastva pravzaprav z denarjem ni pove-zano. Kopicenje bogastva je obstajalo v mnogih oblikah. Recimo, ce ste bili kdaj v Carigradu v Top-kapi Seraj, kar je cesarska palaca, tam so nam kaza-li prevleke za stole, na katerih je 20 kg briljantov, ceš, da je to bilo darilo. To je nekdo z veseljem po-daril, ali zato, ker mu je šlo za nohte? In to vladar-ju, ki je bil vpliven. Vplivnost, pa kopicenje bogas-tva se vežeta. To se v slovenšcini lepo da povezati z besedno igro: oblast, last, slast, pravica krast, do-kler ne padeš v past in moraš past. In izgubiš slast in pravico krast in oblast. Torej, kdo je v Sloveniji najbolj odgovoren za to, da bomo ali ne bomo imeli družbeno odgovorne Slovenije? Prvi na družbeni ravni so tisti, ki so ustavno ukinili SDK. SDK je Služba družbenega knjigovodstva, ki je kontrolirala vse poslovanje z vidika poštenosti. In je torej zato bilo v socialisticnih casih zaradi SDK-ja mnogo manj zlorab. Kako pa je to, kot vi pravite, da smo po Porterju zašli v fazo slepe ulice? Ja, Porter je leta 1990 objavil raziskavo, v kateri je razdelil cloveško zgodovino z vidika podlage za konkurencnost podjetij. In je prišel do opredelitve štirih faz podlag podjetij, ali pa narodov, ne samo podjetij. Prva je bila lastništvo naravnih virov. Clo-veštvo se je zacelo tam, kjer je bila narava najbolj radodarna, da nisi rabil znanja in garanja. Zato se temu rece raj. Raj je kraj, kjer ni treba garati, ker imaš naravne vire pri roki. Ampak, v kasnejši zgo-dovini je to vodilo v kolonializem, da si prišel do naravnih virov. Potem se je pa pokazalo, da prido-bivanje naravnih virov lahko s pomocjo investicij okrepiš. In potem se je v naslednji fazi pokazalo, da ucinek investicij lahko okrepiš z inovacijami. Iz tega potem je izšlo bogastvo, za tistih 15 % ljudi, ki so spadali v bogastvo, ki so po današnjih podatkih imeli vsaj 6 dolarjev na dan za vse, ne samo za ci-garete. In zaradi tega, ker so toliko imeli, je nastalo udobje. Kriza izobilja pomeni, da udobje jemlje ambicijo garati. In tu je potem slepa ulica. Vse imaš, kar rabiš, zakaj bi potem garal. In konkretno: v cem se potem to jasno vidi? Nikoli v zgodovini ni bilo toliko turizma, kot je danes. Nikoli ni bilo toli-ko kulta prostega casa in nikoli ni bilo toliko praz-nega prostega casa in drog. Nikoli ni bil delovni cas tako kratek za tiste, ki delajo na dejanski delovni cas, ne za intelektualce, za te se je podaljšal. In mislim, da se politika izrecno briga za to, da se za intelektualce delovni cas podaljša, da jim nimajo casa pod prste gledati. Kajti pri sedanji tehnologiji je izvedljivo delati dosti manj, ce ni potreb, kar je znak izobilja. Je pa tudi potrebno delati dosti manj, ker je potrebno dosti manj proizvesti za tiste ljudi, ki imajo s cim kupovati. Obenem bi pa to, da bi se manj proizvedlo, pomenilo tudi, da se tudi narava manj unicuje in da se naravni viri ohranjajo v skla-du z dogovorom, naj imajo naslednje generacije enake pogoje za preživetje, kot jih ima sedanja generacija. Torej trajnostni razvoj? Trajnostni razvoj je z družbeno odgovornostjo tesno povezan, kot dober mož in dobra žena. Ali bi lahko rekli, da v Sloveniji dejansko živimo v tej coni udobja in zato ne potrebujemo nacional-ne strategije družbene odgovornosti? Ne, ravno zato jo potrebujemo, ker je ta cona udobja kratkorocna in v resnici navidezna. Cona udobja vodi v pomanjkanje. V vseh zgodovinskih obdobjih, ko se je pokazala cona udobja, je sledil propad. Recimo rimsko cesarstvo je propadlo zara-di udobja. Kaj pa menite o politicnih strankah, koliko se one zavzemajo za samo družbeno odgovornost? Nimam dobrega vtisa, nimam nekih zelo konkret-nih podatkov. Ampak, ko smo pregledovali predvo-lilne programe, smo zelo malo našli o družbeni od-govornosti, v praksi po volitvah pa še manj. Res pa je, po drugi strani, da se sedaj Slovenija precej vkljucuje v obliki KPK, Komisije proti korupciji, v Amnesty International in potem v Alpe Adria Gre-en, v dejavnostih za zeleno Evropo, v dejavnostih za usposabljanje mladih za skrb za naravo. Takih parcialnih akcij je kar precej, ne da obstaja jasna strategija, se kar nekaj dogaja. Vendar vlada tega ne opozarja tako vidno, da bi ljudje to zaznali kot akcijo v smeri družbene odgovornosti. Potem reci-mo Horus nagrada, Družini prijazno podjetje, UNGC, to je tudi v tej smeri… Ce se vrneva nazaj na te mreže. Kaj lahko one pri-spevajo za vec družbene odgovornosti? Prispevajo novo zavest, vplivajo na ljudi kot odje-malce, uporabnike narave, vplivajo tudi na to, da živeti skromno ni narobe. Res pa je, da živeti skromno pomeni manj delovnih mest in se tudi s tega vidika krajša delovni cas in je treba poskrbeti za vsebino za prosti cas. Katere pa so tiste deležniške skupine, ki naj bi bile vkljucene v takšne mreže? Ni jih in naj ne bi bile. Ni jih, da bi lahko bile zunaj, ne da bi jih bilo noter. Nihce ne bi smel biti zunaj v idealnem primeru. Recimo, trgovine propadajo, ker nimajo kaj prodajati. Nimajo pa prodajati kaj, ker ljudje delno nimajo denarja, ampak predvsem, ker tega ne potrebujejo. Proizvaja se dosti manj, ker ne potrebujejo. Razviti svet živi pravzaprav od marke-tinškega forsiranja navideznih potreb, kar pa ne more biti dolgorocno sprejemljivo. Sami ste posredno sodelovali tudi v eni takšni mreži, partnerski, za razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji, ki je pa potem nekako zamrla. Tu- kaj recimo je skica raziskovalke Roloffove, ki je pripravila pregled, skozi kakšne faze gredo takšne mreže. Pa me zanima, kako bi vi ocenili stanje tega partnerstva za družbeno odgovornost v Slo-veniji? Trenutno je bolj v izumiranju, kot v vplivanju na dejansko dogajanje. Zakaj? Ker je bilo popolnoma prepušceno amaterjem, ki se niso imeli vec casa s tem ukvarjati, z nama vred. Amaterjem v kakšnem smislu? Ljudem, ki ne po-znajo vsebin ali…? Ne, ne, amaterjem v smislu pomanjkanja casa za ukvarjanje z zadevo. Profesionalci v športu treni-rajo trikrat na dan, amaterji pa dvakrat na teden. Ker ne utegnejo. Se pravi v delovnem smislu, ker niso bili placani za to delo? Ja, ker se niso mogli temu posvetiti. Kakšna pa bi bila rešitev? V profesionalizaciji inštituta kot organa države za promocijo družbene odgovornosti, za razvoj mo-delov, za razvoj praks, za povezovanje tega, s ci-mer se pravniki ukvarjajo, in tega, s cimer se vzgoj-ni programi ukvarjajo, v skupne akcije za nenehno krepitev družbene odgovornosti. Pri tej anketi na Univerzi v Mariboru se je izkazalo – neko parcial-no, pa vendarle se je pojavilo - mnenje: 'Ne nas siliti, da bi družbena odgovornost morala biti pov-sod'. To pomeni, da ljudje ne dojemajo dolgoroc-nosti in širine vpliva prehoda na družbeno odgo-vornost, ampak jo štejejo za neko formalnost, ne-ko pravniško ali drugo birokratsko vsiljevanje. Kot da je to zgolj dobrodelnost ali nekaj, brez cesar življenje lahko vseeno normalno tece. Pa ne more normalno teci brez družbene odgovornosti. Torej bi bilo potrebno najprej ustvariti razumeva-nje in informirati, izobraževati ljudi o tem? Ja, zato govorimo o vrednotah in o pomenu, vplivu vrednot. Ker izobraževanje hkrati, ko daje znanje, daje vrednote. Kdo v državi pa naj to izpelje? Najprej izmed formalnih organov je to seveda Mi-nistrstvo za šolstvo s podporo vlade in parlamenta. Potem so pa zbornice pa Združenje Manager in po-dobne organizacije, ki združujejo vplivne ljudi. Kdo pa naj bi kaj naredil na ravni države , da se bo na nacionalni ravni res nekaj naredilo v zvezi z družbeno odgovornostjo? Ja, osnovno je tisto, kar se neposredno na ustavo veže, v vsakem primeru, se pravi parlament. In po-tem je za izvedbo parlamentarnih sklepov vlada, za izvedbo vladnih sklepov so ministrstva in vsak od njih ima svoje pojavne oblike skrbi za družbeno odgovornost. Recimo kmetijstvo ima drugacne oblike kot šolstvo. Šolstvo ima vzgojo mladih, kme-tijstvo ima skrb za cim bolj sonaravno pridelovanje hrane, trgovci imajo skrb za cim vec domace pride-lane hrane. Se pravi, ko ste rekli parlament... To pomeni, da bi moral parlament nekaj potrditi, neki dokument ali kaj? Seveda. Parlament bi moral… Parlament je zakono-dajalec, to je najširši okvir vplivanja. Se pravi, da bi morali najti v ustavi clen, ki pravzaprav podpira družbeno odgovornost, in obstaja tak clen, nima pa te dikcije. Da se pa najti že takoj, ko pravi, da je Slovenija tržno in socialno gospodarstvo. Tu je že avtomaticno vpletena družbena odgovornost, ce hoceš tako razumeti. Ce pa hoceš to razumeti po neoliberalno, potem je trg pravica do popolne sa-movolje najbolj vplivnih, sociala pa je ne bodi ga treba, ce že ne gre drugace, jo pac nekje imamo. Rekli ste, sporocila, ce hocemo, da jih nekdo razu-me… Kako pa ljudje razumejo sporocila, kakšna morajo biti ta sporocila? To je pa stvar ljudi, ki se z vsebino komunikacijskih poti ukvarjajo, ne za mene. Jaz drugace kot s pre-davanji in knjigami in drugimi objavami ne znam vplivati na ljudi. Ali menite, da so interesi posameznika tisti, ki do- locajo potem tudi njegovo vedenje, ne samo vre-dnote? Interesi so pojavna oblika uporabe vrednot, seve-da. Se pravi, kjerkoli se združujejo, tam imajo posa-mezniki vsak svoje interese. In ce ti interesi niso sorodni… Ja, vprašanje je sedaj, ali so ti interesi ozki in krat-korocni, ali so širši in dolgorocni. Tu je bistvena sprememba od casa brez družbene odgovornosti do sodobne nuje. Kaj bi torej vi predlagali za razvoj Slovenije, kaj naj se zgodi? Tako, kot sem pravkar rekel. Najprej naj se v ustavi poišce clen, na osnovi katerega parlament sprejme zavezujoc dokument, za katerega ga je zavezala Evropska unija z dokumentom iz leta 2011. Kdo naj pripravi ta dokument? Za parlament pripravljajo dokumente vladne slu-žbe ali pa povabljeni inštituti in strokovnjaki v njih ali zunaj njih. Kdo naj koordinira to delo? Kot se dogovorijo v vladnih krogih. Verjetno bi bil IRDO lahko kar primeren takšen organ. »Interesi so pojavna oblika uporabe vrednot, seveda.« Kdo v vladnih krogih pa je tisti, ki je najbolj odgo-voren, da se to lahko zgodi? Predsednik vlade in ministri. Glejte, tako kot sva rekla za primer. Minister za šolstvo skrbi za vzgoje-nost ljudi. Minister za kmetijstvo skrbi za zdravo hrano. Minister za industrijo skrbi za zdrav zrak in vodo kot ekološke posledice. Podobno je z mini-strom za promet, ki mora skrbeti, da so na cestah cim manj nevarna vozila in cim vec ljudi na vlakih, ki so cim bolj sodobni. Se pravi medresorska delovna skupina, ki se naj povezuje potem tudi z deležniki izven vladnih krogov, da pridobijo dodatne informacije in iz-boljšajo dokument? Seveda, tocno. Kdo so ti deležniki? So iz gospodarstva in nego-spodarstva, ali kako drugace? Ja. V posebni obliki se mora družbena odgovornost kazati v sodstvu. V sodstvu, so mi sedaj pravniki rekli, ni pravicnosti, ampak je odlocitev. Eni štejejo za pravicno, ce dobijo sodbo, drugi štejejo to za nepravicno, ce jo izgubijo. Kaj je pravicno, se sploh ne da prav opredeliti po njihovih merilih. Po cigavih pa? Ja, vsak udeleženec sodnega procesa ima svoja me-rila. Zato je šel tja, ker za sebe skrbi. Ali je komu v interesu, da se Slovenija ne razvija v bolj družbeno odgovorno državo? Seveda. Komu? Najbolj razvitim clanicam Evropske unije Slovenija vsak dan bolj postaja kolonija. Zakaj? Pokupili so vse gospodarstvo. In smo sedaj od nji-hove družbene odgovornosti odvisni, ali bo eksi-stenca Slovenije sploh še možna na ravni Evrope ali na ravni Afrike, one saharske Afrike. Zakaj? Zato, ker je pod imenom privatizacije vse razproda-no tujcem. Ker se je z državno lastnino slabo dela-lo, po njihovem mnenju, jaz ne morem tega oce-njevati, jaz ne poznam podatkov, so prodali vse, kar se je prodati dalo. In domacega kapitala ni bilo, ki bi to pokupil. Ce pa ga je kaj, je bil pa špekulati-ven. Pa spet ni bilo koristno. Vprašanje je sedaj to-rej tako. Ni bistveno, kdo je lastnik, bistveno je, koliko je podjeten in koliko je pri tem družbeno odgovoren podjetnik, namesto kratkorocni in se-bicni špekulant. Kaj pa so ovire za delovanje takšnih vec-deležniških mrež? Stroka in eventualno tudi kakšne finance, ker je treba tudi kakšne akcije podpreti. Predvsem pa strokovno opredeljene vrednote, ki to podpirajo pri vplivnih, da potem vplivajo na ostale. Ves cas smo v bitki vplivnih za vpliv na vplivne zoper vpliv-ne. Ovire so pri tistih, ki so vplivni in kratkorocnim koristim dajejo prednost pred dolgorocnimi. To so tisti, ki jih oznacujem s stavkom 'padel sem z nebo-ticnika, sedaj sem pri prvem nadstropju, do zdaj je še vse v redu, kaj bo dalje, me pa ne briga'. Ali bi bilo za Slovenijo boljše, da izstopi iz EU? Ne, ne. To ni izvedljivo, to ni smiselno. Gre za to, da je EU v eni zgodnji fazi svojega razvoja. Amerika je postajala ena država 200 let. Še danes so težnje, ki jih slišim na raznih koncih Amerike 'Ce bi mi bili sami, bi bili tisti prekleti Washington…', ki se je tudi zbirokratiziral. Evropa ima nujno enako pot. Ker Amerika ni edini primer združenih držav, Me-hika so združene države, Kanada so združene drža-ve, provinca se jim rece, Argentina, Brazilija, Indija, to so vse združene države in nikjer ni ene same nacionalnosti. Problem Evrope je v tem, da je sestavljena iz bivših kolonialnih gospodarjev. Ali pa kolonij teh bivših kolonialnih gospodarjev. Recimo Avstro-Ogrska je bila interna kolonialna gospodari-ca. Skandinavija so bile združene države nekoc, pa so potem razpadle v vec samostojnih držav. Anglija je bila svetovna kolonialna sila, Nemcija je bila ko-lonialna sila, Italija je bila nekaj casa kolonialna sila, Francija, Belgija, Nizozemska. Vse so bile kolo-nialne sile. Poljska je bila nekaj casa unicena, nekaj casa pa kolonialna sila, ko je segala do Crnega morja. Tri baltiške države so bile en cas v njej, en cas samostojne. Skratka, evropska zgodovina je drugace pisana kot na drugih kontinentih. Rusija je bila v cesarskih in v sovjetskih casih kolonialna dr-žava znotraj svojih meja. Torej, ce se vrneva nazaj na družbeno odgovor-nost podjetij na nacionalni ravni in na model vec-deležniškega dialoga. Kakšen bi ta naj bil po vašem mnenju? Vec-deležniški dialog ima svoj smisel, da se slišijo razni vidiki. In da se potem v debati izpelje njihova sinergija, za kar bi bilo zelo koristno uporabiti naše metode, USOMID-ovske ali pa te, o katerih Nastja pripoveduje na osnovi de Bona. Da se ljudje nauci-jo drug drugega poslušati in slišati in reci, 'Hvala, da se z mano ne strinjaš, s tem me dopolnjuješ'. To je bistvo med-deležniškega dialoga za mene. Zakaj ste se vi zaceli ukvarjati z družbeno odgo-vornostjo? Zacel sem se ukvarjati slucajno. Naletel sem na skupino ljudi, ki me je pritegnila k temu, potem sem pa videl, da je to pojavna oblika tega, s cimer se ukvarjam vse življenje. Se pravi sistemskega - celovitosti naklonjenega ravnanja. Zato sem pri tej zgodbi ostal, ker jo štejem za nekaj, kar je za clo-veštvo nujno. Drugi razlog je pa to, da sem zelo zaljubljen dedi. In je za 'ta male' treba nekako po-skrbeti. In podatki so za njihovo perspektivo groz-ljivi, ce se ne bo razširila kot normalna navada dru-žbena odgovornost. IRDO Intervju: ddr. Matjaž Mulej »Družbena odgovornost prispeva k inoviranju« Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej je znanstveni svetnik, raziskovalec, pedagog, mož, oce, dedek in mentor. S svojim delom na podrocju sistemske teorije, inovativnosti in družbene odgovornosti je izkazal izje-men posluh za sodobne težave posameznika, skupin ljudi, družbe in narave. S posebnim obcutkom za razvoj navdihuje mlade ljudi v njihovem raziskovalnem, znanstvenem, pedagoškem, ekonomskem in drugem delu. Vseskozi jih opozarja, kako soodvisni smo in kako pomemben del našega obstoja in raz-voja je družbena odgovornost. Že vec kot deset let je najvecji prostovoljec IRDO – Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, ki se je prav z njegovo pomocjo, pa tudi s pomocjo mnogih drugih, prebil med vodilne na tem podrocju v Sloveniji in v mednarodnem merilu. Izjemno je njegovo znanstveno delo na podrocju družbene odgovornosti in sistemske teorije ter inovativnosti. Najbolj dragocen pa je njegov posluh za cloveka in neutrudna pomoc vsem, ki bijejo svoj boj s samim sabo ali z razlicnimi deležniki te družbe. Ob bok številnim priznanjem je lahko lani postavil še platinasto nagrado Horus za posebne zasluge. Pripravila: mag. Anita Hrast Ddr. Matjaž Mulej Rezultat iskanja slik za matjaž mulej horus Foto: Mediaspeed VABILO ZA PRISPEVKE za 12. mednarodno znanstveno konferenco DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2017 Dodana vrednost kot poslovna informacija z vidika družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetij Cetrtek, 28. September 2017, Maribor, Slovenija, Evropska Unija ROKI: 31. avgust 2017 – koncni teksti v angle-šcini; 15. september 2017 – informacija, kak-šen je program konference; 28. september 2017 – konferenca v Mariboru, Slovenija, EU (cetrtek). Prizorišce: Univerza v Mariboru, Rektorat, Slomškov trg 15, SI-2000 Maribor, Slovenija, EU Nadaljnje informacije: Web: www.irdo.si, e-mail: info@irdo.si INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU The 12th IRDO International Scientific Conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2017: Value added as Business Information from the View of Social Responsibility, 28 September 2017, Maribor, Slovenia, EU INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU Program v povzetku: Družbena odgovornost (DO) pomeni clovekovo odgovornost za vplive na družbo, tj. na ljudi in na-ravo (ISO 26000, izdal ISO, 2010; EU, 2011), in to neposredne in posredne, kratkorocne in dolgoroc-ne, ‚tukajšnje‘ in širše. Dodana vrednost se tice osnovnega motiva za delovanje, kar je preživetje, in s tem povezanih ekonomskih motivov; zato ima veliko opraviti z DO cloveka, organizacije, gospodar-stva in družbe, kajti DO preprecuje stroške in zlorabo. Program bo zajel znanstvene in prakticne po-glede na omenjene teme, kar opisujemo podrobneje spodaj VSEBINSKE OSNOVE KONFERENCE Sodobni cas je poln družbenih protislovij in negativnih pojavov; številni avtorji (npr. Schwab, 2016; Piketty, 2013) izpostavlja, da so nujni bolj ustrezni in hitri odzivi na hiter razvoj znanosti in tehnike/tehnologije. Zaradi njena so pred ljudmi novi izzivi, ki so pomembni za nadaljnji cloveški trajnostni/sonaravni razvoj in obstoj. Odziv/odgovor mora biti sistemski, tj. zadostno in potrebno celovit, zato medstrokoven, zato da bi ljudje preprecili negativne posledice “4. Industrijske revolucije” in izboljšali prevladujoci družbeno-ekonomski sistem/ureditev skladno s celovito družbeno odgovornostjo. Rdeca nit konference IRDO 2017 je širše opredelitev dodane vrednosti: to je vrednost, ki ne bi zmanj-šala dane lastnine in prijetnega življenja, celo pri popolni porabi. Vkljucuje tudi pojme, ki so izraženi izven racunovodstva. Povecevanje tako opredeljene dodane vrednosti omogoca nadaljnji razvoj, rast cloveškega življenjskega standard in zmanjševanje tveganj kriz, vse do 3. svetovne vojne in povzroce-nih naravnih katastrof. Ta definicija poudarja ustvarjanje in usmerjanje (razdelitev) dodane vrednosti. Nacin delitve, tj. sode-lovanje vseh deležnikov v njej, bistveno vpliva na odnose znotraj ljudi, znotraj organizacij in med organizacijami v najširšem smislu (vkljucno s politicnim), vkljucno z demokracijo. Neustrezna struktu-ra sodelovanja deležnikov v dodani vrednosti povzroca, da rastejo razni družbeni spori, vkljucno z nasilnimi. Temeljni kriterij, kaj je ustrezno sodelovanje v dodani vrednosti, bi naj izpostavil deležnikov prispe-vek k obvladovanju tveganja, saj so vložili svoje delo (v najširšem smislu besede, tj. minulo/naloženo in tekoce delo). Ta kriterij je edino zagotovilo enakih pravic deležnikov. Namen konference je . Ukvarjati se z vzroki za temeljne težave, ki jih povzroca nagli razvoj, z vidika družbene odgovor-nosti, in . Ponuditi usmeritve za nadaljnji razvoj družbeno odgovornega ravnanja in spremembo družbe-no-ekonomskega sistema v smeri k gospodarski demokraciji (Schweickart David, 2015 in Marquez Carlos, 2016; Gostiša, 2014, 2017; Bergant, 2017; Žakelj, 2017; Mulej et al, 2016; etc.). INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU Spremembe se morajo ujemati in uravnotežiti na vec podrocjih, da bi bile teme konference. Zlasti gre za gospodarska, okoljska in socialna podrocja, s katerimi se je treba ukvarjati z razlicnih vidikov na medstrokovni nacin, vkljucno s tem povezanimi spremembami informacijskega sistema kot podlage za odlocanje in nadzorovanje. Ker so nakazane vsebine / teme pomembne in široke, vas vabijo, da prispevajte z razlicnih vidikov iz prakse in znanosti. Zato vam spodaj nakazana vsebina konference nudi samo okvirne informacije za avtorje. TEME KONFERENCE Ekonomski in poslovni vidiki dodane vrednosti z vidika trajnostnega razvoja 1. Dodana vrednost kot bistvena informacija z vidika družbene odgovornosti 2. Informacije o trajnostnem/sonaravnem razvoju v luci standardov ISO 3. Upravljanje podjetij na osnovi dodane vrednosti 4. Vodenje podjetij na osnovi dodane vrednosti (mikro ekonomika na osnovi dodane vrednosti) 5. Sodelovanje kapitala v dodani vrednosti (pravni in socialni vidiki) 6. Sodelovanje tekocega dela v dodani vrednosti (pravni in socialni vidiki) 7. Sodelovanje države v dodani vrednosti (pravni in socialni vidiki davcnega sistema) 8. Makro ekonomika in dodana vrednost z vidika trajnostnega/sonaravnega razvoja Okoljski vidiki dodane vrednosti z vidika trajnostnega/sonaravnega razvoja 1. Vpliv okoljske politike podjetja na njegovo družbeno odgovornost preko družbene odgovornosti 2. Informacijski sistem, ki podpira okoljsko politiko podjetja INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU Družbeni vidiki dodane vrednosti z vidika trajnostnega/sonaravnega razvoja 1. Družbena odgovornosti institucij, podjetij in drugih organizacij do lokalnega okolja v luci dodane vrednosti 2. Razlike med državami glede dojemanja informacij o družbeni odgovornosti in dodani vrednosti 3. Dodana vrednost kot bistvena informacija z vidika družbene odgovornosti 4. Družbena odgovornost v obliki samooskrbnih porabnikov 5. Standardi ISO o družbeni odgovornosti z vidikov dodane vrednosti 6. Družbeni vidiki dodane vrednosti s pravnih vidikov 7. Psihološki in sociološki vidiki dodane vrednosti in družbene odgovornosti 8. Religijski vidiki dodane vrednosti in družbene odgovornosti Politicni vidiki dodane vrednosti z vidika trajnostnega/sonaravnega razvoja 1. Politicni in zakonodajni vidiki 2. Regijski vidiki 3. Drugi predlogi Vaši predlogi za teme, povezane s prej omenjenimi podrocji, so dobrodošli! PREDVIDENI UDELEŽENCI IN GOVORNIK NA KONFERENCI IRDO 2017 . Vodje in sodelavci podjetij, vladnih, javnih in nevladnih organizacij . Svetovalci in ‘dobavitelji’ informacij, raziskovalci management, prava, vzgoje in izobraževanja, gospodarstva in drugi znanstveniki in strokovnjaki . ‘Dobavitelji’ informacij v podjetjih, predstavniki vlad in NVO, raziskovalnih organizacij, uradnih oseb EU, npr. Sociologij, ekonomisti, analitiki, profesionalnih odnosov z javnostmi, itd. . Zakonodajalci, protikorupcijski organi, Transparency International, Green Peace, sodniki, itd. . Vodje in izobraževalci v visokem in drugem šolstvu, študenti, mladinski delavci, organizacije mla-dih . Novinarji in drugi oblikovalci javnega mnenja . Drugi zainteresirani ljudje, tudi upokojenci in brezposelni Delavnica pred tretjim prijavnim ro-kom Delavnica pred 3. prijavnim rokom 2017 bo po-tekala v sredo, 6. septembra 2017, in sicer: ob 10. uri za Kljucni ukrep 1, ob 13. uri za Kljucni ukrep 2 in ob 15. uri za Kljucni ukrep 3. Prijavite se lahko najkasneje do 28. avgusta 2017. Vec. Vir: Zavod MOViT Zgodbe o uspehu V povezavi vam predstavljamo najnovejši pro-jekt Urada RS za mladino, elektronsko knjigo, v kateri se prvic na enem mestu predstavlja kar osemdeset organizacij, ki delujejo v mladinskem sektorju v Sloveniji. Gre za »jagodni izbor« pro-jektov, najboljših, najbolj zanimivih in najbolj drznih praks. Namen je dokazati, da je ta sektor prodoren, barvit in hkrati tudi pogumen, saj po-gosto presega vzorce obicajnega delovanja dru-gih socialnih skupin v naši družbi. Pricujoci zbor-nik z Vec. Vir: Mladinski center BIT Kaboom – seminar o inovativnih prak-sah na podrocju komuniciranja Namen seminarja, ki bo potekal od 4. do 8. sep-tembra v Ljubljani, je ponuditi vpogled v nekate-re najboljše primere komunikacijskih praks iz razlicnih mladinskih projektov in raziskati, kako lahko inovacije podprejo ustvarjanje dodane vrednosti v novih in obstojecih komunikacijskih praksah na podrocju mladine. Rok za prijavo je 21. julij 2017! Vec. Vir: Zavod MOViT Karierno poletje 2017: Blišc in beda soci-alnih omrežij Karierni center Univerze v Mariboru vas vabi na delavnico o uporabnosti in pasteh socialnih omrežij. Ce mislite, da delodajalci ne uporabljajo spleta, da bi preverili kdo so kandidati za zased-bo delovnega mesta, pomislite še enkrat. Na de-lavnici boste izvedeli kako sfrizirate vašo spletno podobo, da vam bo v prid pri iskanju zaposlitve. Delavnica bo potekala 8. avgusta 2017, na Uni-verzi v Mariboru, Dvorana Južni stolp. Vec. Vir: Karierni center UM Pripravništvo pri Združenih narodih Ideale cloveškega dostojanstva lahko zagovarjaš na mednarodni ravni. Urad visokega komisarja (OHCHR), ki usmerja prizadevanja Združenih na-rodov na podrocju clovekovih pravic, s sedežem v Ženevi, namrec išce pripravnike razlicnih strok, povezanih z njegovim delom (mednarodno pra-vo, politicne in družbene vede, zgodovina ipd.). Pogoj: vpis v magistrski in doktorski študij, ali zadnji letnik dodiplomskega študija. S pripravniš-tvom lahko pricneš tudi leto po zakljucku študi-ja. Zahtevano je znanje vsaj dveh uradnih jezikov ZN (anglešcina, francošcina, arabšcina, španšci-na, rušcina, kitajšcina). Pozor: pripravništva pri ZN niso placana, vse stroške življenja v Švici kri-ješ sam/a. Rok za prijavo: v teku do 30. 9. 2017. Vec informacij je na voljo tukaj. Vir: Karierni cen-ter UM Na voljo 18 štipendij za mag. program European Politics and Society Septembra 2017 bo Inštitut za mednarodne štu-dije na Charlesov univerzi v Pragi zacel nov skup-ni magistrski program - evropska politika in dru-žba. Obstaja 18 polnih štipendij za izbrane štu-dente in mesecne dnevnice za študijsko leto 2017/18! Vec informacij najdete na spletni stra-ni programa. Proces prijave za študijsko leto 2017/2018 je še vedno odprt - posebni rok je podaljšan do 31. julija 2017. Vir: Fakulteta za družbene vede, Charles University Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost 2. mednarodna konferenca PODJETJA, MLADI IN DRUŽBENA ODGOVORNOST 2017: Krepitev vešcin in zaposlovanje mladih – Nacionalni akcijski nacrt za mlade v Sloveniji Mladi potrebujejo ustrezno podporo pri prehodu iz študija v prvo zaposlitev, ki mora biti predvsem prakticno naravnana. Da bi to lahko dosegli, je zanje kljucnega pomena mreženje, sodelovanje s pod-jetji, izobraževalnimi ustanovami in mladinskimi organizacijami. Zato je Inštitut IRDO organiziral 2. mednarodno konferenco PODJETJA, MLADI IN DRUŽBENA ODGO-VORNOST 2017: Krepitev vešcin in zaposlovanje mladih - Nacionalni akcijski nacrt za mlade v Slove-niji, ki je potekala v petek, 23. junija 2017, v Veliki dvorani Univerze v Mariboru. Na konferenci je mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, predstavila CSR Europe in evropsko kampanjo Pact for youth (Pakt za mlade) in predstavila akcijski nacrt za mlade v Sloveniji. Podatki kažejo, da mladi v EU nimajo dovolj možnosti za ucenje in pridobivanje spretnosti, znanja in kompetenc, ki bi jim pomagale v življenju in pri razvoju uspešne in vklju-cujoce družbe. Kar 7 milijonov mladih v starosti 15-24 let v Evropi je nezaposlenih ali izven izobraževalnega sistema in kar 4,4 milijonov mladih v EU zgodaj zapusti izobraže-vanje in usposabljanje. Trenutna situacija za mlade v EU je, da je 23,5% povprec-na brezposelnost mladih v EU, kar pomeni, da je v EU 4.4 milijona mladih v brezposelnih, 7 milijonov ljudi v starosti od 15 do 24 let ni niti zaposlenih, niti v izobraževanju ali na usposabljanju in 27 jih tvega revšcino ali izkljucitev Kaj pa mladi v Sloveniji? Po podatkih sindikata Mladi Plus je bilo januarja letos vec kot 21.500 brezposelnih mladih. Vec kot 23.000 jih je bilo brezposelnih v starostnem razredu med 30-39 let, kjer se to število povecuje. Gene-racije mladih so vsako leto manjše, zato je seveda vsako leto manj mladih v starostni skupini 15-29 let. S tem je manjše tudi število brezposelnih mladih. Mladi se izseljujejo iz države. Obdobje izobraževa-nja se podaljšuje, tako, da mladi vse kasneje vstopajo na trg dela in se zato statisticno morda pojavijo v starostnem razredu brezposelnih med 30-39 let. Spodbuja se samozaposlovanje. Mladi, ki so v resni-ci brezposelni, niso vkljuceni v evidenco brezposelnih. Prekarne oblike dela – nestabilne, z omejenim številom ur, pomanjkanjem socialne varnosti in pravic iz dela … Organizacija CSR Europe združuje podjetja in nacionalne partnerske organizacije na podrocju družbe-ne odgovornosti in CSR Europe je podala pobudo za Pakt za mlade, ki je medsebojno sodelovanje pod-jetij in voditeljev Evropske Unije. Združuje predstavnike podjetij, izobraževalnih ustanov in mladih ter Evropskih institucij. Cilj Pakta za mlade je v EU v nekaj letih ustvariti 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev in vsaj 100.000 novih visoko-kakovostnih pripravništev, vajeništev ali prvih delovnih mest v Evropi. V Sloveniji kampanjo koordinira IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, ki je nacionalna part-nerka organizacija CSR Europe za Slovenijo. Do danes 20 podpisnikov pisma o nameri za podporo mla-dim v Sloveniji. Inštitut IRDO pripravlja predlog Nacionalnega akcijskega nacrta na temo Pakt za mla-de, ki ga bomo potrdili predvidoma 28. septembra 2017 v Mariboru na 12. IRDO mednarodni konfe-renci DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA. Kaj je slovenski Nacionalni akcijski nacrt za mlade? Je prostovoljna zaveza podjetij, izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij ter drugih deležnikov za sodelovanje v korist hitrejšega zaposlovanja mladih, zmanjševanju vrzeli na podrocju vešcin in po-vecanju medsektorskega sodelovanja. Ni vladni nacrt, ni predpisan s strani Vlade RS (upamo pa, da ga podpira). Je evropska kampanja, podprta s strani Evropske komisije in njenih organizacij, koordinira jo CSR Europe. Gre za spodbujanje razvoja NAP v državah clanicah EU z namenom krepitve poslovno-izobraževalnih partnerstev v podporo mladim Mladi namrec potrebujejo nekoga, da verjame vanje, zato jim odprimo vrata in nudimo svobodo pri ustvarjanju, dobro placilo za opravljeno delo…. Naša etika je, da jim zagotovimo spoštovanje, prizna-nje, podporo in spremljanje na poti v svet podjetništva in v podjetnost. Kako? Z mreženjem, povezovanjem in sodelovanjem z razlicnimi generacijami, da bodo lahko zadovoljili te-meljno družbeno odgovornost – to je ekonomsko in da bodo lahko z njo ustvarjali družine, se osamo-svojili in tudi sami vlagali v razvoj družbe in gospodarstva ter pomagali naslednjim generacijam mladih na tej poti. Vabimo vas, da podprete vseevropsko akcijo Pakt za mlade, s katero poskušamo razlicne organizaci-je po Evropi skupaj s podjetji in izobraževalnimi ustanovami omogociti mladim izboljšati njihove spretnosti, znanja in možnosti za zaposlitev. Evropsko kampanjo vodi CSR Europe, Nacionalni part-nerski organizaciji CSR Europe za Slovenijo pa sta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in MDOS- Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, ki akcijo podpira. V Sloveniji je koordinator ak-tivnosti skupaj s podpornimi partnerji IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Ce tudi v vašem podjetju, organizaciji zaposlujete, izobražujete, spodbujate razvoj mladih, vas vabi-mo, da se nam pridružite. Preberite informacije v prilogi o evropski akciji Pact for youth (Pakt za mlade) in se pridružite orga-nizacijam, ki na te podrocju delujemo v Sloveniji. Pošljite nam vaše pismo o nameri za sodelovanje. Kmalu vas bomo povabili na prvo srecanje vseh podpornih partnerjev, na katerem bomo dogovorili možnosti prihodnjega sodelovanja in krepitve zaposlovanja mladih. Za vec informacij pišite na naslov info@irdo.si NAŠA VIZIJA Da bi bili konkurencni na globalnem trgu, potrebujejo podjetja v Evropi danes bolj kot kadarkoli prej mlade ljudi s pravimi delovnimi spretnostmi. Istocasno ima Evropa velik neizkorišcen potencial cloveškega kapitala. Da bi izkoristili vecjo trajnostno rast in inovacijo ter da v celoti izkoristijo spret-nosti in talent, ki je na voljo v Evropi, se morata podjetniški in izobraževalni sektor odpreti svetu in drug drugemu. Obicajno poslovanje ni vec možno! Mladi imajo dandanes delovne priložnosti, ki pred desetletjem sploh niso obstajale. Hitrost tehnolo-škega napredka in globalizacije je neusmiljena. Fenomeni kot so »internet stvari«, demografske spre-membe in krožno gospodarstvo potrebujejo študente in podjetja, da se pripravijo za nova in moderna delovna mesta, tudi takšna, ki danes še ne obstajajo. Hkrati je vec kot 7 milijonov mladih starih med 15-24 let v Evropi nezaposlenih ali izven izobraževal-nega sistema. Še vedno je vec kot 4.4 milijonov mladih, ki zgodaj zapustijo izobraževanje in uspo-sabljanje. Izgubljajo možnosti za ucenje in pridobivanje spretnosti, znanja in kompetenc, ki bi jim pomagale v življenju in v razvoju uspešne in vkljucujoce družbe. Tudi veliko število mladih beguncev in migrantov z raznolikimi stopnjami spretnosti in kvalifikacij prihaja v Evropo, ki lahko predstavljajo dragoceno pridobitev za Evropsko ekonomijo. Da bi tekmo-vali v globalni ekonomiji, Evropa in njena podjetja potrebujejo visoko usposobljeno delovno silo, ki se je zmožna hitro prilagoditi novim izzivom. Zato morajo podjetja aktivno sodelovati skupaj z izo-braževalnimi institucijami pri reševanju tega izziva. NAŠ POZIV K UKREPANJU IN ZAVEZAM Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Pobudo je podala organizacija CSR Europe in združuje predstavnike podjetij, izobraževalnih ustanov in mladih ter Evrop-skih institucij. K sodelovanju vabimo vsa podjetja, socialne partnerje, ponudnike izobraževanj in uspo-sabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo partnerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Zavezujemo se k uresnicevanju naslednjih ciljev in ukrepov: 1. POVECANJU števila in kakovosti partnerstev med podjetji in izobraževalnimi organizacijami 2. ZMANJŠEVANJU vrzeli pri spretnostih 3. PRISPEVANJE k EU in nacionalnim razvojnim politikam krepitve spretnosti za zaposlovanje NAŠ CILJ IN CASOVNI ROK V skladu s temi cilji in predlaganimi ukrepi bo podjetništvo sodelovalo z Evropsko komisionarko za za-poslovanje, socialne zadeve, spretnosti in mobilnost delovne sile in vsemi podpirajocimi organizacija-mi, da ustvarimo 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev, s skupnim ciljem vsaj 100.000 novih visoko-kakovostnih pripravništev, vajeništev ali prvih delovnih mest. To bo doseženo skozi 28 akcijskih nacrtov, vzpostavljenih v državah clanicah na pobudo in v koordina-ciji s CSR Europe. Države kandidatke in EFTA države so povabljene, da se pridružijo tej pobudi. Da bi dosegli te 3 cilje, bomo gradili na virih in zmožnostih, ki so na voljo preko obstojecih kampanj in po-bud zavezništev za spretnosti za delovna mesta in pripravništva. Pakt bo tudi izkoristil relevantne EU sestanke in dogodke v letih 2016 in 2017, da mobilizira deležnike in poroca o napredku. Rezultati in skupni predlogi za politiko v prihodnosti o zaposljivosti mladih, o njihovih prehodih iz šole na delov-no mesto, o boljšem usklajevanju spretnosti in izboljšani poslovni konkurencnosti bodo s pomocjo te-ga Pakta, predstavljeni na prvem Evropskem podjetniško-izobraževalnem srecanju novembra 2017. Kliknite tukaj, da postanete podpornik Evropske kampanje Pakt za mlade: http://www.csreurope.org/pactforyouth. Za slovensko pobudo Pakt za mlade pišite na naslov info@irdo.si. Vodnik za sodelovanje v Evropskem paktu za mlade je dostopen tu. Delajmo skupaj, za pro-mladinsko in pro-inovacijsko ter trajnostno Evropo! V pomurski regiji že pred zakljuckom pro-jekta Model M Slovenija tri zaposlitve Na informativnem sestanku v Kariernem sre-dišcu Zavoda RS za zaposlovanje v Murski Soboti so 15. maja mladim iz Pomurske regije predstavili projekt Model M Slovenija in pro-gram usposabljanja za podjetništvo, nevla-dništvo in aktivno iskanje zaposlitve. Program usposabljanja je potekal od 23. maja do 29. junija 2017 v prostorih Aurora Coworking centra, Lendavska ulica 43, Murska Sobota. Po usposabljanju 26. mladih januarja in februar-ja letos v Celju je zaposlitev dobilo že deset oseb. V Ljubljani se je od 14. vkljucenih oseb že ena oseba samozaposlila, še vec zaposlitev orga-nizatorji pricakujejo v kratkem. Usposabljanje za mlade poteka v sedmih statisticnih regijah po Sloveniji, v vsaki regiji program usposabljanja traja mesec in pol. Mladi se tako povezujejo s podjetniki, nevladniki in dosedanjimi udeleženci projekta ter hitreje pridejo do zaposlitve, saj ob prejemu znanj krepijo tudi svoj socialni kapital. V okviru projekta se ustvarja skupnost Model M Slovenija, kjer se mladi povezujejo s podjetniki, nevladnimi organizacijami, regijskimi podporni-mi ustanovami ter drugimi in razvijajo lastne ka-rierne in poslovne nacrte. V programu usposab-ljanja v pomurski regiji je bilo vkljucenih 15 mla-dih. Organizatorji so s projektom v pomurski re-giji izjemno zadovoljni, saj so bili mladi, ki so se projekta udeležili zelo angažirani, resni in delov- ni. Trije udeleženci so še pred zakljuckom uspo-sabljanja že našli zaposlitev in tako usposabljanje predcasno zakljucili. Z ostalimi bodo organizatorji projekta sodelovali še naprej, vse do njihovih za-poslitev. Projekt Model M Slovenija se bo nadaljeval jese-ni, v Slovenj Gradcu. Dodatne informacije: Nosilec projekta: Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, www.irdo.si , info@irdo.si Kontakt: Vodja projekta: mag. Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO, anita.hrast@irdo.si, 031 344 883 Strokovni sodelavec: Primož Ademovic, primoz.ademovic@irdo.si, 040 375 488 Spletno mesto projekta: www.model-m.si FB:https://www.facebook.com/modelmslovenija/ Besedilo in fotografije: Primož Ademovic »V projekt Model M Slovenija sem se sprva vkljucila, ker sem si mislila, da pac škoditi ne mo-re. Potem sem ugotovila, da mi vsa predavanja, vaje in doma-ce naloge, ki smo jih delali, ze-lo koristijo. Prišla sem bližje k svojemu cilju, v smislu, da sem z reševanjem kariernega nacr-ta ugotovila, kaj in kje v bistvu želim delati. Ta projekt je vse-kakor zame bil pozitivna izkuš-nja, iz katere sem se veliko na-ucila. Menim, da vkljucitev v ta projekt lahko vsakomur samo koristi, poleg znanja in novih vešcin pridobiš tudi nove prija-telje. Model M Slovenija pripo-rocam vsem brezposelnim mla-dim.« Alenka P. »Za udeležbo sem se odlocila, ker se želim nauciti nekaj novega, spoznati nove ljudi, odkriti nove poslovne možnosti in se nauciti kaj novega o podjetništvu. Zdela se mi enkratna priložnost, ki je ne smem zamuditi!« Petra Pecek »Za sodelovanje pri projektu Model M Slovenija sem se odlocila za to, ker bi rada spoznala nove ljudi in bi ker sem želela dobiti samozavest ter seveda vec izvedeti o zaposlitvi - kako se pripraviti in kako nekaj delati na tem kar si ti osebno želiš. :-)« Sabina Novak »Z zanimanjem sem se odzval na vabilo svetovalke Zavoda za zaposlovanje na informativno srecanje Modela M Slovenija. Ko sem poslušal predstavitev omenjenega projekta, si kljub temu, da je bil odlicno predstavljen, nisem tocno predstavljal, kaj naj od njega pricakujem. Vendar dati priložnost izvajalcem projekta in tudi sebi, da pokukam iz rutine vsakdana in si tako dvignem moti-vacijo za iskanje lastne poti naprej, se mi je zdelo v tistem trenut-ku pomembno. Veliko vlogo pri vkljucitvi je igralo tudi samo dru-ženje in iskanje novih vezi, tako prijateljskih kot tudi poslovnih. Te priložnosti nisem hotel zamuditi in cutil sem, da ne bom razoca-ran.« Blaž Šcavnicar Na Modelu M ni nikoli dolgcas… Foto utrinki iz Murske Sobote. PROJEKT, KI JE VEC KOT PROJEKT Ime projekta: Model M Slovenija: Karierno usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo za mlade Skrajšano ime: Model M Slovenija Trajanje: Projekt traja od 1. avgusta 2016 do 15. septembra 2018. Lokacija: Projekt se izvaja nacionalno, s poudarkom v sedmih statisticnih regijah po Sloveniji, program uspo-sabljanja mladih pa v naslednjih mestih: v Murski Soboti, Celju, Novem mestu, Ljubljani, Kopru, Bledu oz. Kra-nju in v Slovenj Gradcu oz. Velenju. Kljucni rezultati projekta: Za vecjo zaposljivost in zaposlenost želimo usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Podporni partnerji: V projekt bodo vkljucene še druge nacionalne in regionalne mladinske, podjetniške in stro-kovne organizacije kot podporniki projekta. Vrednost projekta: 339.206,59 EUR Sofinancerji: Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Ope-racija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostna os: 8. »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«; prednostna naložba 8.2 »Trajnostno vkljucevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali us-posabljajo, vkljucno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izkljucenosti in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vkljucno prek izvajanja jamstva za mlade«; specificni cilj: 8.2.1 »Znižanje brezposelnosti mladih«. Na fotografiji: 2. generacija udeležencev projekta Model M, Maribor, 2014. OPIS PROJEKTA Namen projekta je, da mladim z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjetnikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni ali poslovni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi uresnicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. S pro-jektom želimo: . povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. let na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, . prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih in jim omogociti zaposlitev (inovativno is-kanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mla-dinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. . usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje problema brezposel-nosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mladinsko delo in nje-gov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa zanje. V CEM JE FINTA MODEL-a M? Finte ni. Je samo spoštovanje soljudi, vracanje dostojanstva cloveku, prebujanje ustvarjalnosti in poguma v clo-veku, drznosti in ucenja preko pripovedovanja zgodb in analiziranja samega sebe. Gre za to, da verjamemo v cloveka. In ce ob tebi še vsaj nekdo drug verjame vate, ti bo zagotovo uspelo. In mi se vsakemu posebej posvetimo preko skupinskih predavanj, delavnic, ogledov dobrih praks, nacrtovanja in sve-tovanja. O poslu in še cem. O življenju, prijateljstvu, pomoci, podjetništvu, delodajalcih, zaposlenih, nevladniš-tvu, idejah, uspehih in neuspehih. Ucimo se, kako vstati, kako se pobrati, ce padeš in iti naprej. Ucimo se, da obupati ni treba, ker je mogoce najti še drugo pot, zlasti ce so ena vrata zaprta. In vrat je mnogo. Le vstati moramo s kavca in trkati, prositi, misliti, narediti, vrata odpreti. Ustvariti svojo prihodnost. Ce ne pri drugih in z drugimi, pa pri sebi in zase in z drugimi. Ceprav z malimi koraki. Tudi s temi se dalec pride… DOSEDANJE IZKUŠNJE V štirih letih izvajanja programa Model M v Podravju se je zaposlilo od 50-70 odstotkov vkljucenih udeležencev. Ce si želite skupaj z nami ustvariti boljšo prihodnost, se nam pridružite cim prej. Število udeležencev je omeje-no (20-40 v regiji), vkljucitev v program pa je enkratna priložnost za vas. Kdor prej pride, prej melje! Jeziki v Sloveniji in slovenšcina zunaj nje V okviru raziskovalnega projekta Jezikovna politi-ka Republike Slovenije in potrebe uporabnikov, ki ga izvaja Inštitut za slovenski jezik Frana Ra-movša ZRC SAZU na pobudo Ministrstva za kultu-ro Republike Slovenije in Javne agencije za razi-skovalno dejavnost Republike Slovenije, so pri-pravili anketo o jezikovni rabi, znanju in potre-bah jezikovnih uporabnikov v Republiki Sloveniji in uporabnikov slovenskega jezika zunaj nje. An-keta je anonimna in bo odprta do 6. 8. 2017. Vec. Vir: Vir: ZRCalnik, spletni casopis ZRC SAZU Z letom 2019 v Sloveniji prepoved brez-placnih plasticnih vreck V Sloveniji bodo s 1. januarjem 2019 na vseh pro-dajnih mestih blaga ali izdelkov prepovedane brezplacne plasticne nosilne vrecke ne glede na debelino njihove stene. Vlada je namrec na spre-jela spremembo uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, s katero želi trajno zmanj-šati potrošnjo lahkih plasticnih nosilnih vreck. Vec na portalu Ius-Info, ki je tudi vir informacije. SATORI, evropski projekt za eticno preso-jo raziskav V casu, ko znanost pogosto napreduje hitreje, kot se utegnejo razvijati uravnoteženi in usklaje-ni postopki za eticno presojo raziskav na doloce-nih podrocjih, nemalokrat trcimo ob eticne dile-me, ki so pospremljene z burnimi razpravami. K razreševanju tovrstnih težav skuša prispevati evropski projekt SATORI (Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation), ki ga financira Evrop-ska komisija in vkljucuje 17 partnerjev iz 12 dr-žav. Projekt SATORI traja štiri leta, eden prvih dosežkov je oblikovanje dokumenta za eticno presojo raziskav in inovacij, ki je namenjen razi-skovalcem, zakonodajalcem in drugim deležni-kom. Vec. Vir: ZRCalnik, spletni casopis ZRC SAZU Predelava avta - pilotni projekt za mladino Alpe Adria Green je koncal prvo fazo projekta Od bencina k elektriki – predelava avta – pilotni pro- jekt za mladino. Inštitut Jožef Štefan, Inštitut Metron, Šolski center Kranj, Šolski center Škofja Loka in Srednja poklicna in strokovna šola Beži-grad so 20. junija pripravili predstavitev elektric-nega avta Smart. Vec. Vir: Alpe Adria Green Inovativno e-ucenje Projekt Let's Guide! bo zagotovil prostor, kjer bodo odrasli brezposelni pridobili prakticno znanje s podrocja podjetništva v inovativni obliki interaktivnega spletnega teca-ja, pripravljenega s strani skupine mednaro-dnih strokovnjakov. Glavni rezultat projekta je inovativna metodologija e-ucenja, ki bo razvila temeljne in precne kompetence s podrocja pod-jetništva pri odraslih. Projekt poteka do konca avgusta 2018. Obenem vas vabimo k ogle-du razgovorov s podjetniki, ki so objavljeni na spletni strani in na YouTube kanalu projekta Let's Guide!, nastalih v okviru prve projektne naloge. Prvo številko Newsletterja projeka Let's Guide! lahko preberete tu. DO: Naj bo to zadetek v polno V casniku Dnevnik je bil 1. julija 2017 objavljen clanek novinarke Jane Petkovšek Štakul z naslo-vom Družbena odgovornost podjetij: Naj bo to zadetek v polno. Med usmeritvami Evropske unije je, da naj bi v duhu strategije 2020 vsaka država clanica sprejela nacionalno strategijo raz-voja družbene odgovornosti podjetij, kar pome-ni, da jo moramo pripraviti tudi v Sloveniji. Evropska komisija spodbuja podjetja, da se drži-jo mednarodnih smernic in nacel, ki jih je zapisa-la v strategiji za družbeno odgovornost podjetij evropske komisije 2014. S pripravo strategije Slovenija zamuja že nekaj let. Podjetja se zave-dajo, daje družbena odgovornost bistveno vec kot le solidarnostne akcije, dajanje donacij ali sponzoriranje. Vse organizacije, tako vladne kot nevladne, profitne in neprofitne, se morajo za-vedati svojih vplivov, ki jih imajo na družbo in naravno okolje. Vir: casnik Dnevnik DO v Sloveniji V Veliki dvorani Vlade Republike Slovenije, Gre-goriceva ulica 27, Ljubljana, je dne 29.6.2017 po-tekal posvet z naslovom »Spodbujanje družbene odgovornosti v Republiki Sloveniji«. Posvet je organiziralo Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti IRDO, Mrežo za družbe-no odgovornost Slovenije in partnerskimi organi-zacijami. Na posvetu je bilo prisotnih 43 predstavnikov vlade, gospodarstva in civilne družbe. Posvet se je zacel z uvodnim nagovorom predsednika Vla-de Republike Slovenije, dr. Mira Cerarja (videoposnetek zaradi zasedenosti predsednika v povezavi z aktualnimi dogajanji (arbitraža)), sle-dili so kratki referati uvodnicarjev (Tadej Slapnik, državni sekretar, Kabinet predsednika Vlade RS, mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO, in Aleša Kranjc Kušlana iz Mreže za družbeno odgovornost Slo-venije). Sledile so predstavitve izhodišc in trenutnih ak-tivnosti posameznih porocevalcev v dveh pane-lih. V prvem so svoja videnja stanja in prihodnjih aktivnosti v RS predstavili državni sekretarji posa-meznih ministrstev oz. njihovi namestniki, v dru-gi panelni skupini pa so to predstavili predstavni-ki gospodarstva in civilne družbe. Ob zakljucku srecanja so bili podani naslednji sklepi posveta: . Za družbeno odgovornost smo pomembni vsi, saj se družbena odgovornost zacne naj- prej na osebni ravni, potem pa vsepovsod, kjer se združujemo, naj bo to družina, pro-stovoljska organizacija, podjetje ali vladna ustanova. . Evropska komisija promovira družbeno odgovornost podjetij v EU in spodbuja podjetja, da se držijo mednarodnih smer-nic in nacel (Strategija za družbeno odgo-vornost podjetij Evropske komisije 2014). Evropska unija ima med svojimi usmeritva-mi zapisano, da naj bi v duhu strategije 2020 imela vsaka država clanica sprejeto Nacionalno strategijo razvoja družbene odgovornosti podjetij, ki jo moramo pri-praviti tudi v Republiki Sloveniji. V Sloveniji sta gospodarstvo in civilna družba družbe-no odgovornost že pred leti prepoznala kot koristen instrument konkurencnosti in kot pomembno orodje za dosego trajnost-nega razvoja. Slovenija se zato zavezuje, da bo v tem duhu pripravila nacionalno strategijo na tem podrocju, ce bo le mogo-ce, najkasneje do konca tega leta. . V ta namen bo Vlada RS predvidoma do 20. julija 2017 oblikovala medsektorsko delovno skupino (predstavniki vlade, gospodarstva in civilne družbe – imenova-ni clani bodo iz posameznih podrocij dru-žbene odgovornosti ter njihovi namestni-ki), ki bo pripravila osnove za to strategijo predvidoma do 20. septembra 2017. Sep-tembra 2017 se bo odvilo novo srecanje vseh treh sektorjev na katerem bodo ude-leženci razpravljali o osnutku strategije in predlagali dopolnitve oz. nadgradnjo doku-menta. . Ministrstvo za zunanje zadeve že pripravlja Nacionalni akcijski nacrt na podrocju clove-kovih pravic v gospodarstvu. Clovekove pravice pa so ena izmed sedmih kljucnih tem na podrocju družbene odgovornosti podjetij. Ta podrocja so še: upravljanje in zavedanje soodvisnosti, poštene poslovne prakse, delovne prakse, potrošniške zade-ve, okolje, vkljucevanje v skupnost in njen razvoj. Zato se razvoj družbene odgovorno-sti tice mnogih ministrstev, lokalne skupno-sti, civilne družbe, gospodarstva. . Velika podjetja so tudi v slovenskem prav-nem redu z letom 2017 že zavezana k poro-canju o nefinancnih kazalcih poslovanja, zato podjetja na tem podrocju že sedaj po-trebujejo dodatno pomoc, izobraževanje. . Pri pripravi strategije naj sodelujejo razlic-ne skupine deležnikov. Strategija se naj pri-pravi v dveh fazah – najprej poenotenje stališc, nato zapis strategije. Pomembno je, da se zapiše takšna strategija, ki bo upo-rabna tudi v praksi in da ne bo ostala le še en dodatno zapisan nacionalni dokument. Družbena odgovornost podjetij (DOP) je po-membna ker je: v interesu podjetja - DOP omogoca pomembne koristi podjetjem pri upravljanju tveganj, pri-hranke, dostop do kapitala, odnose s stranka-mi, upravljanje cloveških virov in njihovo spo-sobnost za inoviranje; v interesu gospodarstva - DOP naredi podjetja bolj trajnostna in inovativna, kar prispeva k bolj trajnostnim gospodarstvom; v interesu družbe - DOP ponuja nabor vredno-sti, pri katerih lahko gradimo tesneje poveza-no družbo in osnoven prehod na trajnostni gospodarski sistem. Evropska komisija predstavlja novo opredelitev DOP kot „odgovornost podjetij za njihove vplive na družbo“. Pogoj za prevzemanje te odgovor-nosti je spoštovanje veljavne zakonodaje in ko-lektivnih pogodb med socialnimi partnerji. Pod-jetja bi morala imeti za dosledno izpolnjevanje družbene odgovornosti vzpostavljen postopek za vkljucevanje socialnih, okoljskih in eticnih vprašanj ter vprašanj clovekovih pravic in po-trošniških vprašanj v svoje poslovanje in osred-njo strategijo v tesnem sodelovanju z deležniki, z namenom cim vecjega ustvarjanja skupnih vre-dnot za lastnike/delnicarje ter deležnike in dru-žbo nasploh; in da ugotovijo, preprecijo in ubla-žijo možne negativne ucinke. Vec o družbeni odgovornosti podjetij je doseglji-vo na spletnem mestu EU: http://ec.europa.eu/growth/industry/corporate-social-responsibility_sl in na spletnem mestu http://www.csreurope.org/ . Dodatne informacije: tadej.slapnik@gov.si Zapisal: Tadej Slapnik, državni sekretar, kabinet predsednika Vlade RS »Spodbujanje družbene odgo-vornosti v Republiki Sloveniji« Kje ste izvedeli za program Ferfl? Iz nakljucnega oglasa. Kako vam je program pomagal pri razvoju in realizaciji vase ideje, ce vam je? Vkljucitev v FERFL program je bila zelo dobrodo-šla, ker sem ob posameznikih v skupini poglobila svoje znanje in od njih dobila odgovore na vpra-šanja – ne le o zelišcih, temvec tudi o formalnih ureditvah, ki so povezane z delom v prehranski in kozmeticni trgovini. Brez FERFL programa bi veli-ko težje prišla do pomembnih odgovorov. Ste biologinja z doktoratom iz biokemije. Kaj vas je premamilo, da ste zašli v podjetništvo? Ostala sem brez službe in se enostavno zacela ukvarjat s tem kar me je veselilo. Rožma so cvetlicni prigrizki. Od kod ideja? Lah-ko opišete projekt. V okviru znamke ROŽMA cvetlicni deluje nekaj posameznikov. Smo poznavalci za jedilne rastli-ne, divje in gojene. Ker so rastline v našem lokal-nem okolju polne arom in okusov, je njihov po-tencial v kulinariki neomejen. Tako se v okviru znamke ROŽMA ukvarjamo z zagotavljanjem je-dilnih rastlin za restavracije in posameznike, iz rastlin pripravljamo okusne piškote in vodimo delavnice spoznavanja teh rastlin in njihove upo-rabe v kulinariki. Od kod Rožma? - na pol legenda. Nekega poletnega dne je preprosta družina uži-vala dopust na morju. V okolici so spoznavali rastline in jih prav pogosto postavili na svoj krož-nik. Zacelo se je vsako jutro. Ko so se zbudili, so poiskali preprost nožicek, limono in štruco kruha ter se odpravili na obalo. Po poti so si nabrali tolšcakasto lobodo, osocnik in salnorad. Slanuše so bile še posebej okusne, saj jih na domacem vrtu nimajo (najboljši približek je tolšcak, nava-dni ali gojeni). Na poti do vode in nazaj so vsakic znova opazovali cvetoce rožmarine. Nanj so se tako navadili in niso ga vec imenovali rožmarin, ampak ROŽMA, tako dišec in omamen. Kje nabirate divje rastline? Jih vi ali imate mre-žo zelišcarjev? In katera zelišca uporabljate? Rastline nabiramo v lokalnem, neonesnaženem okolju. Vecina nabranih rastlin je pogostih pleve-lov, katerih ljudje ne uporabljajo zaradi nepozna-vanja rastlin ali nepoznavanja nacina, kako jih enostavno okusno pripraviti. Od ideje do vstopa na trg. Kako trnova pot je? Kaj vas je na tej poti najbolj presenetilo? Vcasih je najtežje dolociti si en sam cilj, ker je vedno toliko možnosti in vse prevec neznank, ob katerih le potrebuješ dober nasvet. In zato imajo pri Ferflu vsekakor rešitev. S kakšnimi težavami ste se srecevali in kako ste jih premagali? Najvecja težava je pomanjkljivo znanje v pozna-vanju marketing orodij, izbira "outsource" stori-tev je pogosto zapletena. »Lokalno rastlinje za vrhunski okus in zdravje. » Zakaj je to projekt z družbenim ucinkom? Kak-šen je družbeni ucinek? Dostopnost ter poznavanje lokalnih rastlin je po-membno za lokalno okolje, ker se te uporabljajo v kulinariki in so dobrodejne za naše zdravje. To so sestavina, ki jo v kuhinji pogosto lahko upo-rabljamo namesto uvoženih zeli. Hkrati imajo te rastline pogosto izjemno vitaminsko in rudninsko vrednost. Delujete po eticnih standardih zelišcarjev in na-biralcev. Kaj to pomeni? Rastlin, ki so zavarovane, ogrožene, ne uporab-ljamo. Prav tako iz šibkih rastišc ne jemljemo ras- tlin, saj so te namenjene naslednjim rodovom. Ker rastline dobro poznamo, lahko izobražujemo širšo javnost o dobrodejnem pomenu teh rastlin za naše zdravje ter za ravnovesje našega okolja. Komu so vaši izdelki namenjeni in kakšni so od-zivi? Kdo so vaši kupci? Naši kupci so poleg vrhunskih kuharjev tudi po-samezniki, ki jedilne rastline uporabljajo sveže, ali jih želijo užiti v naših piškotih. Kakšne imate nacrte za prihodnje? Želimo dvigniti ugled jedilnih rastlin in ozavešce-nosti o pomenu teh rastlin, da bodo njihovi bo-gati okusi prisotni na vsakem krožniku. Še kakšna vaša beseda za konec. Cvetlice so resnicno zaklad naše dežele! Veseli smo, da jih lahko ponudimo vsakomur, ki želi z njimi popestriti svoj jedilnik, ter širiti njihovo po-znavanje s pomocjo ROŽMA cvetlicnih prigriz-kov. Intervju FERFL—Katja Rebolj Rožma cvetlicni prigrizki, popolnoma lo- kalni in nadvse okusni Katja Rebolj je ustanoviteljica Rožma cvetlicnih prigrizkov, doktorica biokemije, poznavalka in razisko-valka lokalnih jedilnih ter zdravilnih rastlin. Zanimajo jo vsakdanje vse okusne rastline, ki jih je mogoce najti v naši bogati deželi. Rožma je slovenska znamka, ki v svoje izdelke vkljucuje samorasla zelišca, nabrana v cistem, neokrnjenem okolju. V ponudbi imajo sveže cvetlice, ki jih cenijo vrhunski kuharji in najboljše restavracije, Luda, Monstera in JB. Z dodatkom zelišc so vsakdanje jedi bogatejše za lokalne okuse in arome, ki smo jih v rastlinah skorajda pozabili. Iz izbranih rastlin in drugih sestavin ekološke pridelave – pirine moke, masla in soncnicnih semen – rocno izdelujejo piškote. Živilski obrat so registri-rali v pekarni Kralj, ki ima 50-letno tradicijo priprave pekovskih izdelkov brez aditivov. Pripravila: Barbara Bradac Fotografija: osebni arhiv Katja Rebolj Rožma trgovina z zelišci Ljubljana Dr. Katja Rebolj in Rožma cvetlicni prigrizki so povsem lokalni proizvodi, ki jih uporabljajo tudi »zerowasterji«. Rožma Rožma cvetlicni prigrizki - kopriva Plevel na vrtu Tolšcak ali portulak je plevel na vrtu, a okusen plevel. Mnogi tolšcak uživajo surov v solatah, a še bolj okusen je rahlo popecen, kuhan na so-pari ali vložen v olje ali kis. CSR Europe objavlja seznam do-godkov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferencin drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. DO v Evropi in po svetu Nemcija: Ostrejši ukrepi proti so-vražnemu govoru na spletu Nemški parlament je sprejel zakon, ki predvideva ostrejše ukrepe proti sovražnemu govoru in lažnim novicam na svetovnem spletu. Zakon med drugim predvideva denarne kazni do 50 milijonov evrov za spletne velikane. Poleg sovražnega govora in lažnih novic bodo ostrejši ukrepi veljali tudi za druge neza-konite vsebine na internetu, kot so lažne novice, otroška pornografija in teroristicna propaganda. Za-kon medijskim skupinam tudi nalaga, da bodo mora-le uporabnikom olajšati prijavo problematicnih ob-jav. Vec. Vir: govori.se Avstrija: do 2020 z minimalno placo 1500 evrov bruto Avstrija bo do leta 2020 uvedla minimalno placo v višini 1500 evrov bruto za vse, so sklenili socialni partnerji v severni sosedi. Medtem se v pogajanjih niso uspeli dogovoriti o ukrepih za vecjo fleksibilnost trga dela. Vec. Vir: zurnal24 Portugalska: deregulirala in de-kriminalizirala droge Da je deregulacija vedno boljša od regulacije oziroma da je svoboda vedno boljša od represije, je sicer po-kazal že preprost primer v Portisheadu, ko so v me-stu zahodno od Bristola na glavni prometnici Po-stishead High Street za štiri tedne ugasnili semaforje. Rezultat je bil presenetljiv: zabeležili niso nobene nesrece, pretocnost prometa se je krepko povecala. Nekaj podobnega se je zgodilo na Portugalskem, ki je imela do zacetka tisocletja velike težave z drogami in kriminalom, saj je bil denimo od heroina odvisen kar en odstotek prebivalstva. Vec. Vir: https://kavarnahayek.wordpress.com Francija: do 2040 prepovedana prodaja avtomobilov z bencinski-mi in dizelskimi motorji? Francija namerava do leta 2040 prepovedati prodajo vseh avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji, je napovedal novi okolijski minister Nicolas Hulot. Nacrt je del prizadevanj francoskega predsednika Emmanuela Macrona za Francijo kot brezogljicno državo do leta 2050. Vec. Vir: Svet kapitala Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 7.9.2017 Workshop: Pact for Youth National Action Plans - Peer review mee-ting. Povezava. 14.9.2017 Workshop: Integrate sustainability in your company - cooperate and develop solutions to engage other departments. Povezava. 20.9.2017 Apprenticeship mobility workshop. Povezava. 21.9.2017 Web meeting: Sustainable urban mobility. Povezava. 26.9.2017 Web Meeting: Sustainability in Lo-gistics. Povezava. 27.9.2017 Third NPO Quarterly Webinar. Po-vezava. 12.10.2017 Public Affairs Meeting: Update on EU developments related to susta-inability. Povezava. 18.10.2017 Webinar: Reporting development - integrated reporting and thinking. Povezava. 20.10.2017 Open webinar: EU Talent - Tackling SME engagement in apprenti-ceships. Povezava. 7.11.2017 Workshop: Sustainable urban mo-bility. Povezava. Evropska okrogla miza o traj-nostni potrošnji in proizvodnji Tokratna 18. konferenca o trajnostni potrošnji in proizvodnji bo potekala na grškem otoku Ski-athos od 1. do 5. oktobra 2017. Konferenca je ena od najpomembnejših konferenc na tem po-drocju in spodbuja razprave o kljucnih vprašanjih trajnostne potrošnje in proizvodnje, izmenjavo misli, znanj, izkušenj in predlogov, pa tudi vzpo-stavlja evropsko skupnost za raziskave na tem podrocju in dobro prakso trajnostne potrošnje in proizvodnje. Namen tokratne konference bo spodbuditi raz-pravo med zainteresiranimi stranmi, torej podje-tju, javnimi zavodi, univerzami, inštituti in razi-skovalnimi centri, nevladnimi organizacijami, ma-limi in srednjimi podjetji, strokovnimi združenji ter ostalimi odlocevalci, torej vsemi, ki sodelujejo pri trajnostni potrošnji in proizvodnji. Vec o trajnostni potrošnji in proizvodnji, ki po-menita ucinkovitejšo rabo naravnih virov in ener-gije ter zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in drugih vplivov na okolje, lahko preberete v publikaciji Evropske unije od koder so povzeti tudi naslednji odstavki. Gre za to, da izdelke in storitve proizvajamo in uporabljamo na nacin, ki je okolju najmanj škodljiv. Namen je zadostiti temeljnim potrebam po izdelkih in storitvah ter dosegati boljšo kakovost življenja in zagotavljati zadostne vire za prihodnje rodove. Trajnostna potrošnja zadeva naš življenjski slog, nakupovalne navade ter nacin uporabe in odlaganja izdelkov in storitev. Trajnostna proizvodnja se osredotoca na zmanjševanje okolijskih vplivov proizvodnih pro-cesov in oblikovanje boljših izdelkov. Energetska ucinkovitost in ucinkovita raba virov sta podlaga za konkurencnost Evrope v prihodnosti. Trajnostna potrošnja in proizvodnja povecujeta potencial podjetij za preoblikovanje okolijskih izzivov v gospodarske priložnosti ter pri-našata prednosti tudi potrošnikom. Številni izdelki, ki jih kupujemo in uporabljamo vsak dan, pomembno vplivajo na okolje, od mate-rialov, uporabljenih za njihovo proizvodnjo, do energije, potrebne za njihovo uporabo, ter odpad-kov, ki nastanejo, ko se ti izdelki izrabijo. Ce želi biti sodobna družba dolgorocno trajnostna, mora-jo izdelki, ki najmanj škodujejo okolju, postati sprejet standard. Potrošniki imajo lahko pomembno vlogo pri var-stvu okolja s svojimi odlocitvami za nakup izdel-kov. Kupovati zelene izdelke je lažje, kot si lahko predstavljate. Obstajajo številni sistemi za ozna-cevanje, ki pomagajo potrošnikom pri izbiri z na-vajanjem podatkov o okolijski ucinkovitosti posa-meznega izdelka. Medtem ko zakonodaja EU, kot je direktiva o okolijski primernosti, zagotavlja teh-nicne izboljšave izdelkov, pa je oznacevanje ko-ristno za zagotavljanje kljucnih informacij potro-šnikom, da se na njihovi podlagi lahko odlocijo za nakup. Ne prezrite: »4thCSR Commu-nication Conference« Številne slovenske družbe v svoja letna porocila že vkljucujejo poglavje o družbeni odgovornosti oz. trajnostnem razvoju, nefinancno porocanje pa bo v skladu z lani sprejeto direktivo Sveta Evropske unije o razkritju nefinancnih in drugih informacij postalo obvezno z letom 2017 za sub-jekte javnega interesa z vec kot 500 zaposlenimi. Zagotavljanje trajnostne rasti že dolgo ni vec le modna muha, temvec sestavni del poslovanja številnih podjetij v svetu. Ce je tesno povezano s strategijo, lahko bistveno pripomore k dolgoroc-ni poslovni uspešnosti ter k izboljšanju financne-ga položaja podjetja. Z vami bi radi delili nekaj najnovejših informacij v zvezi z direktivo EU za razkrivanje nefinancnih in raznolikih informacij. Od januarja do aprila 2016, je Evropska komisija izvedla javno posvetovanje, na katerem je zbirala mnenja zainteresiranih strani o neobvezujocih smernicah o metodologiji za porocanje nefinancnih informacij. Sredi sep-tembra 2016 je Evropska komisija pripravila pov-zetek odgovorov na to temo, kar si lahko ogleda-te tukaj. Predvidoma do konca novembra bodo objavljene smernice Porocanja o nefinancnih in-formacijah. Obvešcamo vas tudi o postopku po katerem je CSR Europe predlagala drugim organizacijam, kot so GRI, IIRC, CDSB, EUROSIF in ostalim, da v skupnem pismu opozorijo organe EU, da so po- trebni spremljevalni ukrepi za podporo krepitev zmogljivosti podjetij in vlagateljev glede trajnosti, družbena odgovornost podjetij (DOP) in poroca-nje. Namrec, ce ne bodo sprejeti ukrepi, namena direktive, ki je izboljšanje notranjega trga v Evro-pi, povecati vpliv na poslovanje na družbo in po-novno pridobiti zaupanje, le tega ne bo mogoce doseci. 4. mednarodna CSRCOM (Komuniciranje družbe-ne odgovornosti podjetij) bo potekala med 21. in 23. septembrom 2017 na Dunaju. Mednarodna konferenca obravnava ideje, teorije, metodološke in menedžerske pristope ter študije primerov o strategijah družbene odgovornosti podjetij, njenem upravljanju in komuniciranju. Predstavlja lepo priložnost za spoznavanje, raz-prave in izmenjavo idej ter mnenj med znanstve-niki in praktiki. Komuniciranje družbene odgovornosti podjetij je proces razumevanja pricakovanj deležnikov, arti-kulacija politike družbene odgovornosti podjetja in upravljanje razlicnih komunikacijskih orodij z namenom posredovati resnicne in transparentne informacije o povezanosti podjetja ali znamke s poslovnimi procesi in aktivnostmi, socialnimi in okolijskimi zavezami in interakcija z deležniki. Vabljeni vsi univerzitetni raziskovalci in ucitelji in drugi, ki delujejo znotraj korporativnega komuni-ciranja, marketinga in menedžmenta, pa tudi praktiki, ki jih zanima družbena odgovornost pod-jetij, da sodelujejo v dialogu in postavljanju novih trendov. Vec. Vir: http://csr-com.org/ Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Konferenca: ZDRAVJE DELOVNO AKTIV-NE POPULACIJE S konferenco Zdravje delovno aktivne populaci-je, ki bo potekala 22.septembra v Portorožu želi Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primor-skem opozoriti na zdravstvene probleme delov-no aktivne populacije, predstaviti aktualne štu-dije na tem podrocju in nove pristope, ki se upo-rabljajo v praksi. Rdeco nit konference bodo predstavljali aktualni problemi in izzivi na po-drocju preventive in promocije zdravja, ki bodo obravnavani v sklopu petih vsebinskih podrocij - sekcij konference: Duševno zdravje delovno ak-tivne populacije, Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije na podrocju javnega zdravja, Družbeni izzivi ohranjanja zdravja žensk, Problemi in izzivi v prehrani delovno aktivne po-pulacije, Telesna (ne)aktivnost in njen pomen za mišicno-skeletno in kardio-metabolno zdravje delovno aktivne populacije. Vec. Vir: Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem Strokovna ekskurzija »Vesoljska Moskva in Zvezdno mesto« Po izredno uspešnih in odmevnih ekskurzijah za mlade v Zvezdno mesto, Društvo Slovenija Rusi-ja ob pomoci agencije Prosto Kosmos ter pod budnim ocesom poznavalca kozmonavtike Vojka Kogeja, vabijo na dolgo pricakovano strokovno ekskurzijo posveceno vesolju za odrasle od 14. do 19. septembra 2017. Vec. Vir: Društvo Slove-nija – Rusija Mednarodna mladinska konferenca Vabljeni na 15. edicijo mednarodne mladinske konference z naslovom “European Values for the Future of SEE countries”. Konferenca bo po-tekala od 15. do 19. septembra 2017, v Kruše-vem, v Makedoniji. Vec. Vir: mlad.si Nacionalna mladinska konferenca Ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Agencijo RS za oko-lje, Mladinsko zvezo Brez izgovora Sloveni-ja organizira Nacionalno konferenco o trajnostni mobilnosti za mlade, ki bo potekala 20. septem-bra 2017 v Hiši EU v Ljubljani. Vec. Vir: mlad.si Mednarodna konferenca o kompetencah ucencev Mednarodna konferenca o kompetencah ucen-cev bo 13. 10. 2017 na Osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku. Konferenca se bo odvijala v okviru Erasmus+ projekta Razvijanje osnovnih spretno-sti preko umetniških zmožnosti. Vec. Konferenca: Ali varnost v šolah postaja resen družbeni problem? 4. IVK KONFERENCA: varnost in nenasilje v vzgoj-no-izobraževalnih zavodih bo potekala 18. okto-bra 2017 na Fakulteti za varstvene vede v Ljublja-ni. Raziskava, ki jo je v letu 2016 med zaposleni-mi v osnovnih šolah izvedel IVK inštitut v sodelo-vanju Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru je pokazala, da varnost v šolah postaja resen družbeni problem. S tem namenom bodo iskali odgovore na omenjeno vprašanje med de-ležniki, torej zaposlenimi v vrtcih in šolah, kot strokovnjaki z obravnavanega podrocja. Vec. Vir: varensvet.si 24. mednarodni festival kreativnosti Zlati boben V Ljubljani (Grand Hotel Union) bo od 18. do 20. oktobra 2017 potekal 24. mednarodni festival kreativnosti Zlati boben. Svoje misli, poglede in znanje bodo z vami delili strokovnjaki, ki pri svo-jem delu presegajo meje obicajnega in pricako-vanega. Rok za prijavo del na 24. mednarodni festival kreativnosti je 31. julij 2017. Na konfe-renci bodo izkušnje delili Sari Heinilä, direktorica, McCann iz Finske, Christopher Jones, glavni krea-tivni direktor, GREYUNITED iz Italije, Alemsah Ozturk, generalni direktor, 4129Grey in glavni direktor za digital, Grey EMEA iz Turcije. Vec in vir. Dogodki, konference Razpisi in priložnosti Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2017/2018 Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra, glede na potrebe delodajalcev. Vlogo je možno oddati od 15.6.2017 do 20.9.2017. Predmet javnega razpi-sa je štipendiranje izobraževanja na ravneh izo-braževanja in podrocjih, opredeljenih v Politiki štipendiranja, od šolskega leta 2017/2018 do izteka izobraževalnega programa. Vrednost raz-pisa je 3,6 milijona evrov. Vec. Vir: Javni štipen-dijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije Justice Programme: Supporting Initia-tives in the Field of Drugs Policy Generalni direktorat Evropske komisije za pravo-sodje, svobodo in varnost je v okviru programa za pravosodje objavil javni razpis za sofinancira-nje mednarodnih projektov v okviru politike EU na podrocju drog za leto 2017. Na razpis se lah-ko prijavijo neprofitne pravne osebe javnega in zasebnega prava iz držav upravicenk v okviru programa za pravosodje, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Rok prijave je 25.10.2017. Vec. Vir: raz-pisi.info Call for Proposals for a Preparatory Action –Open Knowledge Technologi-es: Mapping and Validating Knowled-ge Generalni direktorat Evropske komisije za komu-nikacijske mreže, vsebine in tehnologijo je obja-vil javni razpis za sofinanciranje pripravljalnega ukrepa na podrocju razvoja tehnologij in ogrodij za ucenje in ocenjevanje z namenom opolnomo-cenja ranljivih družbenih skupin, predvsem brez-poselnih mladih. Komisija bo podprla en projekt v vrednosti do milijon evrov. Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe iz držav clanic EU. Rok prijave je 5.9.2017. Vec. Vir: razpisi.info Javni razpis za predložitev projektov v okviru Programa sodelovanja Interreg V–A Slovenija –Hrvaška Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je objavila javni razpis v okviru cezmejne-ga programa sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2014-2020, v okviru katerega je na voljo 33,1 milijona evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Tretji rok za predložitev vlog bo zakljucen 27. septembra 2017 ob 12.00 uri! Vec. Vir: razpisi.info Javni razpis za predložitev projektov v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija Program cezmejnega sodelovanja Interreg SI-AT je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru cilja evropskega teritorial-nega sodelovanja (ETS), ki podpira cezmejno so-delovanje med Slovenijo in Avstrijo v obdobju od leta 2014 do 2020. Programsko obmocje obsega 8 slovenskih in 9 avstrijskih regij na ravni NUTS 3. Tretji rok za predložitev vlog se bo pa zaklju-cil 14. septembra 2017. Vec. Vir: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezij-sko politiko Evropska nagrada Natura 2000 za le-to 2018: poziv za zbiranje predlogov Objavljen je poziv za evropske nagrade Natura 2000 za leto 2018, ki so namenjene nagrajevanju odlicnega upravljanja z obmocji omrežja Natura 2000. Namen nagrad je prikazati delovanje omrežja in njegovo dodano vrednost lokalnemu gospodarstvu. Prijavo lahko vloži kateri koli sub-jekt, ki je uradno registriran v EU. Rok prijave je 29.9.2017. Vec. Vir: razpisi.info SI Interreg SI-AT Nova knjiga: (Raz)kroj etnicne meje Nova e-knjiga: 5 pametnih mest Nezadržna rast mest in števila njihovih prebivalcev, staranje prebivalstva, nove ekonomske politike in nepredvidljive po-sledice podnebnih sprememb zahtevajo nove pristope pri nacrtovanju in upravljanju urbanih središc. V ospredje priha-jajo mešcani s svojimi željami in potrebami ter dvig kakovosti njihovega življenja s poudarkom na zdravem okolju, gospo-darskem razcvetu in socialni pravicnosti. Po nekaterih napovedih naj bi bilo do leta 2025 na svetu okrog 26 Koncept pametnih mest izziva spremembe. - 4 - KAJ JE PAMETNO MESTO? megapametnih mest, od katerih jih bo polovica lociranih v Severni Ameriki in Evropi. Evropska unija razvija programe pametnih mest pod okriljem strategije Digi-talni razvoj Evrope (Europe’s Digital Agenda). Tudi Kitajska in Indija se zavedata pomena razvoja mest po meri cloveka, za-to izdatno investirata v 193 oziroma 100 urbanih središc in regij. Do leta 2022 naj bi bil trg storitev, povezanih s koncepti pametnih mest, vreden že vec kot 400 milijard USD letno. S klikom na gumb jo prenesite na svoj racunalnik. Želimo vam prijetno branje! DOBA Fakulteta Pri založbi »Toena« iz Tirane je pred kratkim izšla knjiga prof.dr. Martina Berishaja z naslovom »(Raz)kroj etnicne me-je« (v izvirniku v albanskem jeziku: »Zhbërja e Kufirit Et-nik«). Dr. Berishaj je redni profesor na Fakulteti za politicne vede Univerze v Prištini in direktor znanstveno-raziskovalnega inštituta Albanica v Ljubljani. Recenzent knjige prof.dr. Ernest Petric je med drugimi zapi-sal: »Dr. Martin Berishaj v svoji študiji: “(Raz)kroj etnicne meje” odpre novo poglavje v mejnih študijah. Njegov sodo-ben multidisciplinarni pristop odpira možnosti za razumeva-nje državnih meja v evropskem kontekstu, ki ga v svoji študiji zasleduje in ki dejansko pomeni prizadevanje za odpravo meja tudi v zavesti zadevnih ljudi, kar zagotovo predstav-lja pomemben znanstveni prispevek k perspektive miru med narodi na Balkanu. Založba: »Toena« iz Tirane Avtor: prof.dr. Martin Berisha Naslov: »(Raz)kroj etnicne meje« (v izvirniku v albanskem jeziku: »Zhbërja e Kufirit Etnik«). Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 1. knjiga, uredniki: Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, ISBN 978-961-6620-82-6 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 2. knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Anita Hrast, ISBN 978-961-6620-84-0 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju 3- knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Branka Cagran, ISBN 978-961-6620-85-7 NOVO: IZJEMNA TRILOGIJA – ŠTEVILNI AVTORJI: KER NAM JE MAR ZA NAŠE OTROKE IN VNUKE! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v (zelo konstruktivnem) sodelovanju s Kulturnim centrom Maribor izdaja trilogijo s tem naslovom s 53 avtorji. To je skoraj stota knjiga Kulturnega centra Maribor v zbirki Frontier in skoraj trideseta knjiga Inštituta IRDO. Izdajo sofinanciramo avtorji z namenskimi dotacijami, vabimo pa vas, da k našemu nadaljnjemu delu prispevate tudi vi z nakupom teh knjig in ali avtorskim sodelovanjem z nami v prihodnje. MOTO Prerokba Indijancev Cree: Šele, ko bo posekano poslednje drevo, šele, ko bo zastrupljena poslednja reka, šele, ko bo ujeta poslednja riba, šele takrat boste spoznali, da denarja ni mogoce jesti. Narava ne potrebuje ljudi, a ljudje potrebujejo naravo. Uredniki in avtorji upamo, da je množica zapisanih misli, zaradi katerih so vec tednov zasedali zelo številni ljudje v Parizu v novembru in decembru 2015, odsev gornjega starega spoznanja in njegovega dojemanja. Narocite knjige zase in vam ljube osebe na naslovu info@irdo.si cim prej. NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu