ISSN 0351-6407 TOMO KOLES ZIMSKI VRTOVI, Vsaka odločitev bo imela visoko ceno str. a do 3. avgusta Jezus odrešuje ozdravlja, osvobaja str. Dobrodošli V v Jelovici ’ Delovni čas: ob delavnikih 8.00. do 17.00 ob sobotah do 12.00. Nemčavci Id (BTC) Tel./fax: (069) 22 921 Banka Sedem zahtev pred sedmimi biijraškimi dnevi 1 ■ i L . ... i Bi kozarec vloženih c ali ocvrte metulje? TEk^0NsKA PRODAJA ST,UilH IZDELKOV 1 POLETJE 1998 Prekmurski poslanec proti prekmurski občini s1 i^vMi ■ Mtclck Zamisel o gradnji in postavitvi murskega mlina v Iža-I kovcih postaja resničnost. Delavci tesarstva Rudija Poredoša so namreč že pred nekaj tedni zgradili veliki in mali »kump« (čolna), mlinsko kolo in obod mlinske hiše, nato pa so vse to razstavili in dali elemente impregnirati. Te dni pa gre čisto zares: tik ob Muri (Otok ljubezni) so j začeli sestavljati kumpe. Najprej je bil na vrsti manjši, nato bodo sestavili še večjega, nakar ju bodo spustili na gladino Mure, ju povezali in namestili še mlinsko kolo. Z omenjenimi deli bodo končali do 7. avgusta, ko se začenjajo tradicionalni biijraški dnevi. — ■ iiJi..i.iwa Delno jasno do s spremenljivo oblačnostjo, ponekod so * možne rahle oatlavine. j VRHUNS Tel.: (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 d. 0. 0. Lendavska 29, auuu IVIUiw,— 7T PVC IN ALU OKNA TER VRATA □FINSTRAL ^NSKA, MOŠKA in um B^ZE, SRAJCE in °stanki metrskega I Potrošnik, »Strokovnjaki« i ciji, po ocenah n v doveski | najodmevnejši V" , /6 sp bo osla- d ■ zgodovini, je končano. „rešenih napo- I lov spominu še po mn°^ lekt ^atančno se še spominjam, kako je.m pnenstvom I ^ašnikar v dnevniku Ek^ v M. 1 kako se nobena od afriških ek.p Jn* Umovanje, ker nogomet na črni celim v L °’ N&rijaje ne samo napredovala v avstrijSki selek-tor u^Upini cel° zasedla prvo mesto, j napovedal, (berger je pred tekmo Španija - . štirimi " ker da so Ibercl toliko boljši o paragwjel a zgrešeno, bilo je 0: 0, Španc i so ja -se vedno e’ toda avstrijska televizija je ^ic e »strokovnjaka«, vztrajno vabila v svoj studio kot vei „ in nogome-u Večer so se izmenjavali slovens t ,neženca, tako n po vrsti napačno napovedali fina na običajnih zkazala za pravilno tista misel, ki jo JL najbolj lo- smrtnikov pred P^^^^dnji svetovni prvak) klftcu: v finalu bosta Brazilija (kotzad J ci)a (kot domačin). Zdrava ljudska m rezul. Povozila (psevdo)strokovnjake, zatorej se .■ s,: Uvodni ljudje: kvazistrokovnjakt i : v- . ^ČONALN«<‘ ""egati^ 1 žUpan‘ na Prekmurske poslance naslovil dopis o i zadnji^11 POS^ca^ novega sistema financiranja občin«: »Po | ^groz^ na osnov‘ novega sistema financiranja je jasno, I /e^ nism05' °^‘n‘ zmanjšanje sredstev za njeno delovanje. Pri ceDa n°benih možnosti podati svojih pripomb, posledi- ProsimV^ do,goročne’ ■■■■ dedo n °S' s SV0Pm skupnim nastopom preprečite, da pri-gnete sPrememb. To je istočasno priložnost, da pote-števa enega m da se poslance iz Pomurja sliši, čuti in upo- Č k in Vek S^Upai neuspešni, bom odstopil s sedanje funkcije e ‘Jev sporočil poziv k odstopu tudi Vam.« Mestna občina M. Sobota, Župan Anton SLA VIC «isu s a, sv bi bile po- Osnova kalne sk djetništv etovalna služba AKTUALNO DOMA str. 3 Pusta in vlažna Marjeta nič iobrega ne obeta. in država« godbe in ol terim bi« urednik Janez Votek/ cena 200 SIT Murska Sobota, 16. julija 1998, leto sklad, kamor bi viag«..___ stva pridelovalci, občine. Slo- I sad in država in s pomočjo katerega bi zagotavljali s pogodbami dogovorjene odkupne količine in cene. Ker pa je sadjarstvo na Goričkem že trikrat propadlo, bodo ljudje dobro premislili, preden se I bodo odločili za sodelovanje. BBPI Združeni so močnejši V Puconcih so se včeraj sestali gorički pridelovalci sadja, predstavniki občin, svetovalne službe, razvojnega centra Sinergija ter direktor podjetja Mercator Slosad Franc Rovera. Pogovarjali so se o obliko-vanju novega modela sodelo- S3K vanja med pridelovalci in pre- ■■ j delovalci sadja, v katerem bi M j imeli pomembno vlogo tudi lo- H « '•■■nnosti. nosilci po- AKTUALNO OKOLI NAS 16. julijJ998j®| aktualno•aktualn Nigerijski nemiri Leta 1993 je Moshooda Abiola zmagal na nigerijskih predsedniških volitvah. Vojska gaje zaprla. Ravno ko se je ameriška misija znašla pri Abioli, da bi mu pomagala iz zapora, je tl tega zadela kap. Tako vsaj pravijo uradni viri. Prebivalci so prepričani, da so ga umorili. Vneli so se nemiri v Lagosu in drugih mestih na jugu države. Umrlo je več kot deset ljudi. Nigerijski predsednik general Abdulsalam Abu-bakar se je podvizal in v manj kot 24 urah po smrti političnega zapornika razpustil vojaško vlado Nigerije. Njegovi politični načrti ostajajo do nadaljnjega skriti. Mafijski posli? Milansko sodišče je voditelja opozicije, ustanovitelja in predsednika stranke Forza Italija (Naprej Italija), medijskega mogotca in ek-spremiera Silvia Berlusconija obsodilo na dve leti in devet mesecev zapora zaradi podkupovanja davčnih inšpektorjev, ki naj bi bili do finančnega mogotca (mediji, trgovina, nogomet) pri svojem delu posebej 'popustljivi. Berlusconi se zagovarja, da je šlo za izsiljevanja. Toda tv-mogotcu ne bo treba kar tako v ječo. Najprej se bo pritožil, in šele če bi bila sodba potrjena, bi se njegova pot v ječo lahko začela. Če, seveda če bi ne bil poslanec in bi ne imel imunitete. Italijani, tisti, ki verjamejo, da je kriv, pravijo, da se je desnosredinski voditelj opozicije v politiko vrgel prav zato, ker ga njegov stari prijatelj Craxi ni mogel več ščititi. No, najdejo se tudi taki, ki verjamejo, da je kriv, da pa so se milanski sodniki spravili na napačnega. Kakorkoli že, tudi za stabilnost italijanske vlade odstrel Berlusconija nikakor ne bi bila modra poteza. Odstopil Nizozemski zunanji minister Hans van Mierlo je odstopil s položaja, ki gaje zasedal od volitev leta 1994. Van Mierlo je ob tem tudi napovedal, da se namerava povsem umakniti iz politike. Van Mierlo je lani že odstopil s položaja predsednika stranke, ki jo je kot novinar ustanovil pred 32 leti. Oranževci Protestanski red oranževcev je pristal na pobudo britanske vlade, da se na »takojšnjih in posrednih« pogajanjih sestane s katoliškim prebivalstvom Portdowna. Katoliška stran na pobudo britanskega premiera Tonvja Blaira še ni odgovorila. Strani naj bi se sestali že v soboto, a neposredno, saj naj bi dva posrednika povezovala delegaciji obeh strani. V Portdownu je v noči na petek več kot sto oranževcev prebilo varnostno zaporo okrog katoliškega dela Drumcreeja, vendar jih je policija uspela zadržati. V spopadu so bili ranjeni trije policisti. Varnostnim silam se je postavilo po robu 20.000 protestantov. V noči na nedeljo pa so skrajneži zažgali vrstno hišo, v kateri so umrli trije otroci. Voditelji z ene in druge strani so napad obsodili. Zatiranje aboriginov Avstralska konzervativna vlada premiera Johna Howarda je v senatu dosegla izglasovanje zakonskega predloga, po katerem bi zemljiške pravice aboriginov prešle v roke velikih zemljiških posestnikov in rudniških družb. S tem se nadaljuje več kot stoletno zatiranje prvotnih prebivalcev Avstralije. O zakonu bodo resda odločali še v spodnjem domu parlamenta, vendar to ne bo odločilno, saj ima vlada v parlamentu večino. Aborigini so se na glasovanje v senatu že ostro odzvali in dejanje označili kot sramotno. V Avstraliji živi 18 milijonov prebivalcev, od teh je 390.000 aboriginov. Kdo lahko sploh ogrozi najpomembnejšo (postransko) stvar na svetu? Zmaga Evrope Grozeča nevarnost: sodniki in huligani nil JužnoameričanaHaveiam se pravi, še en udarec, kigaie dobila zelena celina) - vAfriki. Tam je še vse odprto in kot smo že povedali, lepšega ugibanji, kot je v nogometu, ni v nobenem drugem športu. Rekordi brez Američanov V bistvu človeka glede na vse-občo popularnost nogometa začudi, če se spomni, da je bilo letošnje svetovno prvenstvo komaj šestnajsto po vrsti. Ampak tako določa ciklus, ki ga je uvedla FIFA že davno, prvo prvenstvo je bilo leta 1930 v Urugvaju, nogometaši pa so morah počivati le med drugo svetovno vojno. Ampak ta štiriletni ciklus, je tudi glavni razlog največje popularnosti svetovnih nogometnih prvenstev. Nekateri drugi »pomembnejši« športi, atletika, hokej, tenis, smučanje, imajo svetovna ali aktualn Viktor Orban prisegel Nova madžarska vlada konzervativnega premiera Viktorja Orbana je v parlamentu prisegla pred poslanci in predsednikom države Arpa-dom Goenczem. V novi koalicijski vladi ima Or-banova stranka Fidesz deset ministrstev, Neodvisna stranka malih delničarjev (FKGP) štiri, po eno ministrstvo pa Madžarski demokratični forum (MDF) in Krščansko demokratska unija. Kosovski spopadi Medtem ko se je evropska diplomatska misija sprehodila po Kosovu, so se tam nadaljevali spopadi med Albanci in jugoslovanskimi enotami. Srbski viri navajajo, da so v obmejni vasi Vrbici, 70 kilometrov od Prištine, ubili najmanj štiri Albance in zaplenili velike ko-ličine orožja. Spopadi naj bi potekali tudi nedaleč od obmejne vasi Košare ter nedaleč od Gorozupa na jugu pokrajine. V napadu na nadzorno točko na prometnici Kosovska Mitrovica-Srbica je bil ranjen srbski policist. Albanski viri pa poročajo, da siloviti boji s srbskimi silami potekajo na območju Džakovice, v katerih naj bi na srbski strani sodelovalo nekaj helikopterjev z oznakami RK. Srbske sile naj bi blokirale cesto Džakovica-Prizren, na to območje pa prihajajo tudi oklepna vozila in topništvo. Medtem pa politiki iščejo politične rešitve. evropska prvenstva ali največja tekmovanja vsako leto, tako da prihaja pri njihovih gledalcih do prenasičenja, medtem ko so pri nogometu zaradi daljšega roka prijetno in vznemirljivo čakanje ter neskončna možnost debat med privrženci okroglega usnja, prvi dve leti o minulem prvenstvu, naslednji dve pa o prihodnjem. Nekateri ljudje si celo izračunavajo svojo življenjsko dobo po tem, koliko svetovnih nogometnih prvenstev bodo še videli do konca svojih dni, tako da se postavlja vprašanje, ali je nogomet sploh »postranska« stvar, če ni v bistvu najpomembnejša stvar na svetu sploh. Kateri drug dogodek pa si še naenkrat ob istem času ogleda štiri milijarde ljudi!? In to brez Američanov, ki jih »soccer« ne gane preveč, vendar pa so tam številke varljive. Če tam od 260 milijonov prebivalcev tekmo gleda en odstotek, pomeni, da je bilo pred malim zaslonom 2,6 milijona ljudi, kar ni zanemarljivo (finale njihove lige je lani v Wa-shingtonu spremljalo 57 tisoč ljudi). Prištejmo še številne priseljence iz Italije, Irske, Grčije, centralno- in južnoameriških držav, pa se ne gre čuditi, da je bilo po uvrstitvi Italije v drugi krog npr. v kanadskem Torontu vso noč veliko slavje. Zgovorna je resnična anekdota iz himalajske državice Butan. Tam je bila televizija doslej prepovedana, ker je država najprej hotela zgraditi radijsko omrežje. V času svetovnega prvenstva pa so prebjvalci imeli dovoljenje, da si lahko v tujih veleposlaništvih za majhno vstopnino ogledajo tekme, tako da je večina Butan-cev pešačila pet, deset in še več kilometrov iz svojih vasi do glavnega mesta. Sedaj po prvenstvu vsi v en glas zahtevajo od države uvedbo televizije, ker bi »radi še večkrat gledali takšne dogodke«. Evropa vs. Južna Amerika Južnoameričani so se spet ušteli. Pripravljali so slavje zaradi Brazilije ali Argentine, ki bosta »že pokazali Evropejcem«, toda statistika jih je zopet postavila na realna tla. V Evropi doslej razen ene izjeme še nobena južnoameriška ekipa ni osvojila svetovnega prvenstva, omenjena izjema je le Brazilija, kije leta 1958 na čelu s Pelejem na Švedskem premagala domačine s 5 : 2. Drugače pa v Evropi slavijo Evropejci, na ameriških celinah pa seveda Južnoameričani, ki gledajo na ta prvenstva kot na boj Južne Amerike proti nekdanjim belim kolonizatorjem. Prav gotovo bo večja možnost za te države na naslednjem svetovnem prvenstvu na Japonskem in v Koreji leta 2002, kjer bodo klimatske razmere zelo neugodne za moštva s stare celine. In takrat ne bosta v glavni vlogi samo Argentina in Brazilija, saj so že letos svoj napredek pokazali Mehika, Paragvaj in Čile. Najbolj zanimiv pa bo odgovor na vprašanje, kdo bo slavil leta 2006, ko naj bi bilo svetovno prvenstvo - kot obljublja novi predsednik FIFE Sepp Blatter (Švicar, ki je s tega mesta spodri- Iz Zagreba piše Trener, lastnik, in šef najprej Dinama in sedanje Croatije ter hrvaške nogometne reprezentance Miroslav Ciro Blaževič je postal hrvaška legenda, kralj in obenem kraljica hrvaških src ali nekakšna hrvaška Esmeralda. Za sabo že pušča spomenik, za katerega dobri poznavalci razmer pravijo, da bo trajnejši od brona. Že zmaga »ognjenih« proti ostarelim izbrancem Nemčije v četrtfinalu SP v Franciji, se pravi države, ki ima več registriranih nogometašev, kot je Hrvatov v domovini in tujini, je za mednarodno uveljavitev Hrvaške storila več kot Tudmanova oblast od 30. maja 1990 do danes. »Bronasta kolajna na svetovnem nogometnem prvenstvu za državo, ki pred sedmimi leti še niti ni obstajala, je zares enkraten, neponovljiv dosežek,« je zmagoslavje hrvaškega nogometa ocenil komentator Eurosporta. In res, do svetovnega prven- Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarjj), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III trimesečje 1998 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Črna pika: sodnikLin huligan Največje razočaran2 šnjega svetovneganog prvenstva so pravg° niki, ki so tokrat z usodo nekaterih nws vali na rezultat. ročjuboFlFAmor^ pravo revolucijo, lucijo, še posebno is in Južne Amerike, J največ znanja po aZ afriški možje v črnem pa bo spremljajoči h g tovnih nogometni P tudi divjanje huligan • dolgo, dokler se bodo tj li Angleži in Nem> državah pa je največj. ravno zmaga doma tance in slavje_po letos ravno takrat n J in ranjenih. jejab^0 Za nas Slovenc f žalostna razlika me svetovnega nogom v£gja, pri nas, kije vseve ^jt da zanosa ob barve niti ne ome j^ati,13 dokazali naši sosedj dlik0. so na koncu vsi d vanja kneza tega m vni poglavar fllus podelil sam sebi- Sp’ televizijske ganta, v kateri je dab0 / ljučno napoveda. tovnem Prvenst^ st0 S^’ tekmi za tretje®^ premagal Sloveni P sratz/l mislim, da se Je čunalnik tudi nezmotljivi^^ iČN^ jemu predsedniku, kije tudi naJ^isvoje'^ v predsedniških dvorih, ko je odnce, 11^ taše in druge člane državne rep - 11 j na gospodarskem in PO^ne^1,? med lovorike »ognjenih«. Se vec- ^idvoj^’ ji osamosvajanju, na bojiščihV d0^etn P0^,^ gah na gospodarskem in polit‘c^ pfi1 bilo uspehov na športnem področji . upoštevati,« je prepričan Tudman- eiašev F resnici so uspehi hrvaških noS^^/n p° prav edini svetli trenutek v do 41 ob^aS Ji nem in gospodarskem letu ha e- op° to so v dneh največjega hrvaš |JoroVdn)e, zagrebški upokojenci s protestu m telji s splošno stavko, kijeprePr šolah’ šolskega leta na osnovnih insre Hrvaška Esmerald stva devet desetin človeštva ni razlikovalo Hrvaške od Transilvanije, če pa je že kdo vedel kaj o Zagrebu in njegovi politiki, ljudeh in njihovih čudih, potem je govoril in razmišljal kot o Balkancih z negativnim predznakom, ki se sovražijo, koljejo zaradi vere, jezika, (ne)kulture, se gredo nekakšen nacionalizem, šovinizem, novoveški nacizem. Po enkratnih uspehih hrvaških nogometašev je postala nekdanja nedoločena balkanska vojaška cona čez noč svetovni hit, tema dneva, o kateri se s spoštovanjem govori na ulici in v elitni družbi. Največ zaslug, da so Hrvati postali »evropski Brazilci«, pa ima vsekakor prvi Blaževičev mentor, državni poglavar dr. Franjo Tudman. Že pred dvema letoma, ko je celotna strokovna in navijaška javnost zahtevala Blaževičevo »glavo« - tudi na zadnji tekmi pred odhodom v Francijo je ljudstvo vzklikalo »Čiro pederu« - je Tudman za Blaževiča obrnil palec navzgor, za njegova konkurenta Tomislava Ivica in Ota Bariča pa navzdol. Tako se je Tudman v nogometu izkazal kot profesor strategije, kar mu priznavajo tudi najostrejši kritiki njegove politike. Tu Da se konča snlošno nrimnnip Urvntnv mn. . / kP^f* ki napovedujejo, da bodo ves pr^ peljali na Pantovčak in z njim zasip' usPe , dvore... Celo v dejavnosti, ki si a ■ nogometašev obeta največ, to pa Je , Mita ie škriplje. Gostov na hrvaškem dem Jje kot lani, iztržek od turizma pa n^1, ^111“' svojim turističnim ministrstvom nap0 oStovinfill5e bi bilo letos za najmanj tretTn°junija’ pipk dkov od turizma. Hrvaška seje 2 ■ e dal ministrski svet Evropske zveU’ grn p“ rešila napovedanih sankcij s sprejeJ vračanju vseh srbskih beguncev, v "ne je ameriška administracija hrv“S tonti, n,nie^ opoziciji, ki jo je gostila v ^'"Lciše^fsk tolikšno pozornost, da bodo hade ni od zavisti. Sicer pa bo po dO- n -grdp°‘ jo izzvali »ognjeni«, potrebno ,efi mačka in se sprijazniti z dejstv0'Ji0 re> ne more zaceliti vseh ran. Če bi gd bi bila Brazilija najbogatejša r s sv°j° pa med najrevnejšimi. Tudi HN hiti i sipina- !5!!L16julij 1998 AKTUALNO DOMA 3 Suštarija« se ozdravlja Ž^ija Planike, a ne po zgledu Peka IH o je Bojan Starman pred \ A tremi leti prišel na čelo »•JPlanike, je ta bila v globo-hkiiii, saj se je v proizvodnji Obarjalo skoraj 23 milijonov iz-* na mesec. V drugi polovici se je rezultat izboljšal, Slijt tekoča izguba znašala ne-manj kot 5 milijonov tolarjev Mesec. Tak rezultat so dosegli l'Wnjennjem sanacije, ki je Mjilana pridobivanju novih krajev in z novimi naročili za 'sttapos|ene. 'Predhodno je bilo načrtovano, se od dva tisoč tristo zaposleni' odpusti še sedemsto ljudi. Te-$"Kem sprejel ter rekel, da je p°-izboljšati produktivnost, lv"žati stroške na enoto dela ter šariti novo vrednost. In s tem javnim receptom nadaljuje povedal direktor Planike * Starman. ^ddobili so nove partnerje in ječali količino izdelkov. Leta Vdelali milijon 920 tisoč pa-Mednje leto so proizvedli za Motkov več ter izvozili za 23 I dotkpv več, v številkah je to 2 I j in 300 tisoč parov obutve I milijonOT mark izvoza, 21 I Mov mark pa so iztržili s pro- 1 >dorna. I ^ltto’97 se je produktivnost \ j povečala za 27 odstot- I jjbruto dodana vrednost pa s? \ FMla za 57 odstotkov. N ar e- I 4 j bistvene premike, ki Pa 1 (l dovolj veliki, da bi v lan- I k. , Poslovali pozitivno, tako I imeli še vedno okoli 890 1 (J0110'' tolarjev izgube. Letos I »j^deli za približno 370 I fa jlolarjev izgube. To leto 1 zadnje z izgubo,« je l “sogovornik. ^zaposlovanja tekoče proizvo-Se številka ena, saj Podjetju, ki ima pre-\ hipoteko ter je v »pa-j-se dogovarjajo s °razvojno družbo, ne \ Pa se jim ob poveča- proizvodnje likvid- k^blem nostno močno zatika. Zato je tudi sama izpeljava načrtov slabša kot bi lahko bila. To leto načrtujejo izdelati 2 milijona in 700 tisoč parov obutve, do polletja so naredili približno polovico tega, vendar je fizični obseg realizacije približno 5 odstotkov nižji od načrtovanega. »Prijavili smo se'na razpis SRD in v zaključni fazi so razgovori,.kako bi skupaj z državo in bankami dosegli finančno konsolidacijo, ki bi omogočila nadaljnjo strukturno spremembo znotraj podjetja in dokončno sanacijo,« je izjavil sogovornik. Sanacija v dogovoru s SRD ter zmanjšanje števila zaposlenih Načrt sanacije: v dogovoru z bankami in SRD naj bi del dolgov odplačala SRD, del bi jih poravnali s konvertiranjem dolgov pri bankah v lastniške deleže, del pa spremenili v dolgoročno posojilo. Drugi del sanacije pa se nanaša na povečanje produktivnosti in znižanje stroškov. »Zmanjšati bo treba tudi število zaposlenih, in to tistih, ki se ne vključujejo redno v proizvodnjo. Iz različnih vzrokov v proizvodnji manjka četrtina ljudi. Veliko je tudi invalidov, za katere načrtujemo ustanovitev invalidskega podjetja,« je izjavil Starman. Delavcem obljubljene redne plače in del regresa Dober mesec nazaj so delavci Planike zaradi plač, ki sojih sicer v študentske domove IM 3*Pis za v študentske domove za študijsko leto Si/ ^hiovj zunaL skuPaJ Pa s0 objavili Študentski St ^hj in L^ubfiani >n Mariboru, Dijaški in študentski Ljuu?*1,3 vor ’Sok°šolsko središče v Kopru. Letos bo štu-Hv 'jih b° 10-600 mest, kar je za petsto več kot lani. V 6|lcioni|.0 ° 0321, v Mariboru 2128, pri zasebnikih pa je L, Mo««!. . Jepostala del vsakda-^že "“'tno-turi?171^111 Zel° odmev-Prireditev. Prav v okv^^0’ da bi ek°l°ške ^isam/11 Prireditve Postale končno Zahtevajo i?fSltev problema odpa-Nemščak- Že-e Mure p a B po roka'u re' °t0k lju’ Savna kprired*tvi tekla ^iniDM3 brez primesi smr-^ee gnojnice. Dq 26 • ^ii sestani3, ko ie b‘t nasle-Saza^ Organizacijskega Sčak P°ro ceste Pr‘ farmi iŽWart?lVodilni KG Račanih dn e ^emšeak uspeli v v°dilnih N« P'S'h *n 2 obiskom W'atfdaimSCak^^ pre-Sij..3 ariria Nemščak v v? namen obnoviti ^avo.p^a^tinov0 čistilno Sdi , pravlienost so potr-*Mtvii nj0 kanalizacije >so 1ZtokadorekeMu-i^riatiin?3^1 z deli za 8ra’ Nnastnaprave' ki bo fi-%Vj ki hUJ!m' sredstvi in s /^ati v S'cer morali JSzanrŽavn' Proračun %oapor^^ ISijeZpkaZUjej()tudi dela b°d0 naj' 5t°dpad zrnanJšanje ko-. Vs% n 6 V°de ‘ 8n°inice-Xihpostalo kar nekaj Cnaev’ katerih pa Iža-w batiče meravaj° Pozabiti. ^^ro-d Je ’zt°k odplak v Sla d0 2°. julija bvfar-t|S daPs da Jsatl iztok za 20 Jobb Janija ne bi OSto!? reke Mure in P° rokavu -f)towtzadnjo farma upora’ ^?^čeniP gUno'mora za- S reke u°kava in sPe|ia' ^Za to MuJe nazaJ vro-e^ko e3°. ^ember sklati obg ajul'ja mora far-^Sti^^Stermin-^kotijni lstllne naprave, W’ti dli ?k i2Vedbe ne 31. 12. He^ku^^^ijske in gra-morajo še^ Pripombe Verjet-iS.V%rob|e^^ trenut-saj c Sv e'°vanja občin- SdC $ farm n6 b° dov°za SvJSRg °dbor za stase Al raziiL Zr°č^ne škode VSv?bsoč nV Ceni vode v , v PJe vodovoda je padel X0%iJ k naMinistr-°C Pr°stor - to pa v°dilnih s far- Voda v ponovno oživljenem rokavu reke Mure, ki obkroža otok Ljubezni, še vedno nosi s sako gnojnico iz farme Nem-ščak. Ker so. dvojni zapisnik podpisali številni odgovorni ljudje (Albert Smodič in Štefan Donko s farme in Mirko Poredoš, Branko Žižek, Jože Kavaš, Mlinarič in Marjan Maučec), lahko verjamemo, da ne bo ostalo le pri zapisanem. Letošnji bujraški dnevi bodo potekali 6., 7., 8. in 9. avgusta. Začetek bo v četrtek zvečer, ko se bodo zbrali predvsem domači (Pre)visoke okoljevarstvene takse Zelena« davčna reforma Je zviševanje okoljevarstvenih taks dolgoročna rešitev gospodarstva in okolja ali le dodatno finančno obremenjevanje delujočih podjetij in polnjenje državnega proračuna? 5 akšno vprašanje si zastavljajo mnogi gospodarstveniki, še posebej tisti, ki so predvsem veliki porabniki energije in obre-menjevalci okolja. Trdijo namreč, da takšnih velikih obremenitev ne bodo zmogli, da to pomeni propad podjetij. Najbolj jih moti, da se s taksami zbrani denar ne nalaga na posebnem računu, s katerega bi potem lahko črpali sredstva tisti, ki morajo investirati zaradi prevelikega obremenjevanja okolja. Zaenkrat so ostreje nasprotovala le komunalna podjetja in Termo iz Škofje Loke, ki je zagrozil z bojkotom plačevanja. Vladaje priznala, da seje z uredbo o onesnaževanju zraka malce prenaglila, saj ni pomembno le taksirati, ampak tudi pomagati tistim, ki vlagajo v projekte za zmanjšanje onesnaževanje zraka. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes sicer napoveduje, da bodo energetsko intenzivna podjetja v prihodnje bolj obdavčena, vendar pa se v majhnih podjetjih bojijo, da bodo morali kljub dodatnim taksam sami reševati svoje probleme, medtem ko se bo s taksami zbrani denar porabil za velike »porabnike« in onesnaževalce okolja. Torej, da bo na okoljevarstvenem področju nekaj podobnega kot na splošno v gospodarstvu, ko se le-temu namenjen denar porabi večinoma za železarstvo in druga »bremena preteklosti«. S taksami za obremenjevanje vode je država v zadnjih letih mnoga podjetja, ki so veliki porabniki vode, občine in komunalna podjetja prisilila, da so začeli razmišljati, če ne že vlagati v či- ni, udeleženci, novinarji in gostje iz Regensburga v Nemčiji, ki bodo vse štiri dni igrali izvirno ljudsko glasbo iz okolice tega bavarskega mesta. V petek bo et-novečer s predstavitvijo domačih glasbenih skupin in gledališko predstavo na brodu v režiji Ti-neka Mlinariča. Zabava do poznih nočnih ur bo potekala s pomočjo priljubljene skupine Poso- stilne naprave. Podobno naj bi bilo z novimi precej višjimi taksami za onesnaževanje zraka. Vse to je opozorilo gospodarstvu, trdi Radovan Tavzes, da se davčne obremenitve prenašajo z delovnih mest na izrabo naravnih dobrin. Zato ni čudno, da so se pritoževala v glavnem taka podjetja, ki so energetsko inteziv-na, torej porabijo veliko energije, odpirajo pa le malo novih delovnih mest. V tem letu pa se pripravlja še nekaj sprememb oziroma novih uredb. Ena takih je uredba, ki se nanaša na čiščenje voda, kajti če bomo hoteli do leta 2010 uresničiti načrtovano, bo potrebno na enoto obremenitve vložiti 100 mark; pomembno pa je vedeti, da so tisti, ki bodo izvajali program, oproščeni plačila takse. Tudi glede odlaganja in rav- Kadar ni volitev, politične stranke v Pomurju v glavnem dremavo spremljajo dogodke okrog sebe. Njihova glavna skrb je, da imajo urejene odnose s centralami v Ljubljani, da se v občinskih svetih ne zgodi kaj »nepredvidljivega«, da kadrujejo občinske svetnike in se ukvarjajo, kdo bi kdaj pozneje lahko bil državnozborski poslanec ali državni svetnik, tudi župan in temu podobno. Globalnim problemom občin in pomurske regije pa v glavnem ne znajo ali nočejo prisluhniti. Tako se relacija Pomurja do Ljubljane - državnega Kdo bo zbudil pomurske stranke? zbora, vlade, posameznih ministrstev - bolj ali manj omejuje na peščico poslancev. Večina teh akcij pa je v resnici bolj gašenje požara kot nekakšna strategija razvoja Pomurja za novo stoletje in tisočletje. Pomurci sami približno vedo, kaj bi radi, a tega na mestih, kjer se o najpomembnejših in veliko rečeh odloča, ne znajo pravočasno in dovolj argumentirano povedati. Vzemimo za primer ceste. Vseh 18 županov nenehno nerga nad prometno izoliranostjo Pomurja proti Sloveniji, država tu in tam posodobi kakšnih sto metrov ceste, malce doseže še kakšen poslanec, potem pa je zgodbe konec. Lahko pa bi bilo tudi drugače. di mi jurja. V soboto bo večer ljudske glasbe, v nedeljo pa že ustaljeni program z mašo in blagoslovitvijo mlinskih kumpov, na katerih bo stal mlin. Tudi razstava kulinaričnih dobrot bo letos povezana bolj z mlinarsko tradicijo, prav tako tudi okrogla miza z naslovom Od ideje do mlina. । Foto: NJ BERNARDA B. PEČEK ■ Za regijski zbirno-sortirni center Čez dve leti? 0 bernski svet v Radencih se je na zadnji seji največ ukvarjal s problemom komunalnih odpadkov. Podprli pa so tudi ustanovitev skupnih javnih zavodov Ljudska univerza Gornja Radgona in Glasbena šola Gornja Radgona. O zapletih in razpletih v zvezi z odlagališčem komunalnih odpadkov pri Hrastje - Moti smo v Vestniku obširneje poročali v prejšnjih dveh številkah. Ugotovitve in sklepi občinskega sveta in župana so ostali več ali manj nespremenjeni. Odškodnina da, vendar ne na žiroračun Agrarne skupnosti Hrastje - Mota, temveč za naložbe skupnega pomena kraja in domačijam, ki so v neposredni bližini odlagališča. Svetniki pa so sprejeli pismo o nameri za realizacijo regijskega projekta Zbirno-sortirni center komunalnih odpadkov v Puconcih. V ta projekt naj bi se vključile vse občine na območju upravnih enot M. Sobota, Gornja Radgona in Lendava. Do realizacije zbirno-sortirnega centra naj bi prišlo čez dve leti. S tem bi radenska občina rešila tudi problem odlagališča pri Hrastje -Moti. G. GRABAR ■ nanja z odpadki se obetajo novosti - upravljalci odlagališč se morajo pripraviti, da bodo v prihodnje ločeno odlagali komunalne in industrijske odpadke, saj bo cena za slednje precej višja. Poleg tega bodo morala komunalna podjetja oziroma upravljalci odlagališč zaposliti ljudi s šesto in sedmo stopnjo izobrazbe. Končno se nekaj premika tudi na področju odpadn^emba-laže, ki naj je ne bi več obravnavali kot navaden komunalni odpad. Če so pred leti na ministrstvu še trdili, da je odpadna embalaža problem proizvajalcev, lahko sedaj že preberemo izjave, da bo ministrstvo skupaj z vsemi proizvajalci, trgovci in drugimi uporabniki embalaže sklenilo dogovor o ravnanju ž odpadno embalažo. Uredba o embalaži bo tudi najbolj obremenila gospodarstvo, saj bo »prizadela« najširši krog uporabnikov; na odlagališča naj bi prišlo do 30 odstotkov manj embalaže. Za živilsko industrijo, ki prodaja svoje izdelke v glavnem na domačem trgu, pa bodo predvidene subvencije. Obeta se nam torej vroče »okoljevarstveno« leto. BERNARDA B. PEČEK! Kako zajeziti škodo zaradi divjadi? b nedavnem obisku kmetijskega ministra Cirila Smrkolja v Občini Hodoš - Šalovci so mu prikazali vrsto praktičnih problemov, ki se pojavljajo zaradi velike škode, ki jo na njihovem območju povzroča divjad. V pogovoru so ugotovili, da je ta problem dokaj pereč, ker še vedno velja zakon o lovstvu iz leta 1974. Zato so se zavzeli za spremembo te zakonodaje. Minister Smrkolj je ob tej priložnosti obljubil, da bo novi zakon v kratkem predmet parlamentarne obravnave, s čimer bi ga lahko v roku osmih mesecev sprejeli. Hkrati so se dogovorili za ponoven obisk kmetijskega ministra jeseni, ko naj bi skupaj s predstavniki strokovnih služb gozdarstva in lovstva ter lokalne skupnosti poskušali ustanoviti skupno komisijo. Ta naj bi reševala nastalo škodo zaradi divjadi. Ker menijo, da lovska organizacija, ki ima omenjeno lovišče, v prihodnje ne bo več sposobna povrniti škode kmetom, bodo ti problemi postali še hujši. M. JERŠE ■ Hotiza KS Hotiza je organizirala akcijo za čisto bivalno okolje. Vključevala je tudi zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov. Občani so pripeljali na zbirališče kar 43 ton železja in »bele tehnike«, nakar sta vaška prevoznika vse to odpeljala na Dinos. (J. Ž.) V sredo, 22. 7. ob 14.00 Vici o policajih FINANCE 16. julij 1998, Dnevi domačih vlagateljev Z aradi povečanega trgovanja domačih investitorjev v preteklih dneh na Ljubljanski borzi, se ponovno zastavlja vprašanje, kot že prejšnje leto, ali je tudi letošnja napoved o zaspanem poletju le pravljica. Kajti ravno nasprotno, se v teh dneh podirajo rekordi pri vrednostih nekaterih delnicah, kar se hkrati odraža tudi na samo vrednost Slovenskega borznega indeksa (SBI), ki dosega sedaj zgodovinsko najvišje vrednosti (1.776 točk). SBI se je vse bolj ob optimističnem vzdušju predvsem domačih investitorjev (prihajajoče skupščine, polletni rezultati in zniževanje pasivnih obrestnih mer) vrednost ponovno povečala v teh dneh za rekordnih 77,26 točk ali kar 4,5%. Razen tega rekorda je padel tudi največji dnevni in tedenski promet v tem letu, dnevni je padel v četrtek (9.julij) pri prometu 1.685 milijonov tolarjev, tedenski pa pri 3.732 milijonih tolarjih. K temu porastu vseh borznih količin so v glavnem najbolj prispevale delnice prehrambene in kemične industrije. Ker je tuje povpraševanje zanemarljivo so domači investitorji oblegali nekatere delnice preko trgovanja s svežnji in aplikacijskimi posli. Največ svežnjev je bilo realiziranih z delnicami Radenske, Fructala in Heliosa, celo dnevni rekord v prometu je padel zaradi poslov z delnico Radenske. V trgovanju na rednem trgu je v našem opazovanem obdobju največ pridobila delnica Interevrope, ki se z dvigom 11,3% počasi vrača na že dosežene vrednosti. Ker je skupščina vse bližje (17 .julija) se po njej stopnjuje povpraševanje, ki je tečaj že dvignilo na 1.889,00 tolarjev. Delnica Radenske je v teh dneh sigurno najbolj prometna delnica, ki je z 9,1 % porastom dosegla rekordno vrednost 2.719,00 tolarjev. Delnica Luke Koper je zaradi nesoglasja lastnikov bila tri dni ob-trgovanje, kljub temu pa se je tečaj dvignil za več kot 3,4%. Nekaj podobno se dogaja z delnica Petrola, ki je pridobila kar 6,4% vrednosti, ter v torek po dolgem času nihanja med 21 in 22 tisoč tolarji dosegla vrednost 23.757,00 tolarjev. Prosti trg je tudi v teh dneh beležil največje kapitalske donose. Z delnicami Lisca Sevnica je bil dosežen donos kar v višini 38.3%, tečaj je porasel za 380,00 tolarjev na vrednost 1.383,00 tolarje, vzrok porasta naj bi bil v oblikovanju sklada lastnih delnic. Delnica Kolorje se je podražila za 12%, na vrednost 7.891,00 tolarjev, podobno tudi delnica Heliosa na tečaj 41.613,00 tolarjev. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ It vinski 18. 9000 Mi uskr Soboti Ti L: 069 59 650 I is: 069 55 059 55 640 DELNICE Mura B,D,C 250,00 Agroservis B,D,C 410,00 Potrošnik G 1.200,00 Potrošnik B 1.100,00 Potrošnik D 1.070,00 Kerna Puconci G 2.010,00 Murales B,D 240,00 Radgonske Gorice B,D,C 7.000,00 Kapela B 3.500,00 Gorenje B, D 1.340,00 Sava G 10.800,00 Petrol B 20.010,00 Krka B 27.710,00 Telekom B,D,C 23.400,00 DELNICE PIDOV POMURSKI PID 160,00 PID Trigjav 180,00 Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d. v obdobju od 7.7 do 14.7.1998 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 7. 7. 98 14. 7. 98 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 11.794,34 11.968,31 1,48 Dolenjska banka-redne 13.510,00 13.400,00 -0,81 Droga Portorož 36.804,79 38.766,66 5,33 Emona Obala Koper 2.681,98 2.701,69 0,73 Interevropa Koper 1.697,70 1.889,54 11,30 Istrabenz Koper 2.736,77 2.861,42 4,55 Krka tovarna zdravil Novo Mesto 30.271,07 31.604,66 4,41 Lek razred A 48.396,76 48.976,33 1,20 Luka Koper 2.399,71 2.482,45 3,45 Merkator poslovni center 4.599,15 4.679,05 1,74 Petrol Ljubljana 22.318,88 23.757,91 6,45 Probanka Maribor 23.550,00 23.904,54 1,51 Radenska 2.491,21 2.719,54 9,17 Salus 19.100,00 19.020,00 -0,42 SKB Banka 1.846,68 1.953,54 5,79 Zdravilišče Moravske Toplice 1.407,60 1.460,91 3,79 obveznice na trgu A BTC hipotekama bveznica 109,10 109,50 0,37 Republuka Slovenija 2.izdaja. 104,05 105,00 0,91 SKB banka 1.izdaja 101,60 101,70 0,10 delnice na OTC Cetis 13.100,00 13.492,60 3,00 Kolor 7.032,33 7.891,66 12,22 Fructal 2.482,85 2.701,14 8,79 Gorenje 1.730,00 1.858,67 7,44 Helios 37.762,93 41.613,73 10,20 Tovarna Sladkorja Ormož 7.918,30 7.918,30 0,00 nakupni boni del nakupnega bona NBS8 (v sit) 1.800,00 1.750,00 -2,78 del nakupnega bona NBS9 (v sit) 2.200,00 2.199,27 -0,03 Slovanski borzni indeks SBI 1.699,66 1.776,92 4,55 Borzni indeks obveznic BIO 103,92| 104,65 0,70 Seja vlade Denar za kmetijstvo pripravljen Slovenska vlada je na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprei® sklep o potrditvi javnega razpisa za pridobitev poroštev republike Slovenije za posoji obveznosti pravnih oseb za obdobje od 1. junija 1998 do 31. decembra 1998 ____________. inistrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila na podlagi sklepa vlade republike Slovenije z dne 1.1. junija 1998 dodeljena kvota za dajanje poroštev v obdobju od 1. junija 1998 do 31. decembra 1998 v višini milijardi in pol tolarjev (1,5 milijarde tolarjev). Ministrstvo bo poleg meril, ki jih določa zakon o merilih in postopku za dajanje poroštev republike Slovenije (Uradni list RS št. 21/95 in 18/96), zahtevalo izpolnjevanje še naslednjih pogojev: poroštvo bo namenjeno programom prestruktu- Nove obrestne mere v banki 0 d 1.. julija veljajo v SKB banki nove obrestne mere, tako za vezavo sredstev kot tudi za nekatere kredite. Kreditno ponudbo za najboljše komitente pa je banka popestrila, saj jim odslej kratkoročni gotovinski kredit odobri brez zavarovanja. Letna izhodiščna obrestna mera za stanovanjske kredite odslej znaša 4,95 %, za potrošniške kredite pa 5,95 %. Obrestna mera se poveča za dodatne odstotne točke glede na ročnost kredita in boniteto kreditojemalca. To pa pomeni, da najboljši komitenti dobijo stanovanjske kredite z odplačilno dobo več kot 5 do 10 let po letni obrestni meri T + 6,70 % in več kot 10 do 15 let pa T + 6,95 %. Za potrošniške kredite veljajo naslednje letne obrestne mere za najboljše komitente: do 3 mesece T + 6,20 %, več kot 3 mesece do 6 mesecevT + 6,45 %, več kot 6 mesecev do 1 leta T + 6,70 %, nad 1 letom do 3 let T + 7,20 %, več kot 3 leta do 5 let T + 7,45 %, več kot 5 let do10letpaT+7,70%. Potrošniške kredite do 5 let lahko v SKB banki pridobijo tudi neko-mitenti banke. Komitenti, ki prejemajo plačo ali pokojnino preko SKB banke (torej poslovno sodelujejo z banko) že vsaj 12 mesecev in s poslovanjem v tem času opravičujejo naše zaupanje, imajo možnost najeti kratkoročni gotovinski kredit brez zavarovanja, kar poceni in skrajša postopek pridobivanja kredita. Zavarovati pa ni potrebno niti kratkoročnega gotovinskega kredita za samostojne podjetnike, ki poslovno sodelujejo z banko dlje kot 12 mesecev. riranja kmetijske proizvodnje in živilske pridelave in programom povečanja njihove konkurenčne sposobnosti ter proizvodnji, namenjeni za izvoz; za poroštvo ne morejo kandidirati pravne osebe v lasti republike Slovenije, sklada za razvoj in pravne osebe, ki imajo neporavnane obveznosti do države. Posamezno poroštvo se lahko izda v višini 10O-odstotne neporavnane obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je banka (kreditodajalec) ni mogla izterjati na noben drug zakonit način. Prednost pri izdaji poroštev bodo imeli krediti z nižjo obrestno mero. Prednost pri pridobivanju poroštev republike Slovenije bodo imele pravne osebe, ki: izvajajo programe prestrukturiranja in povečevanja konkurenčne sposobnosti v skladu s sprejeto strategijo razvoja slovenskega kmetijstva; izvajajo programe namenjene izvozu ali so utrpele izpad dohodka zaradi škode po naravnih nesrečah. Poslovna banka lahko uvelja-vha pravico do izpolnitev poroštvene obveznosti republike Slovenije, če je preprečila ugasnitev porokov-ne obveznosti in če je iz dokumentacije, priložene zahtevku, r^' no, da je izkoristila vse zakonite možnosti za izterjavo dolga od nika, pa si kljub temu ni uspeli plačati dolgov. Rok prijave je odprt do 1$ cembra 1998 oziroma do porabe poroštvene kvote. MARJAN HORVATI Razgibano kupovanje Radenske adenska, d. d., iz Rade-nec je ob zadnjem intenzivnem trgovanju z njenimi delnicami na Ljubljanski bor- zi ter tridesetodstotni rasti tečaja delnic (od uvrstitve na borzo aprila ’97 do 9. julija '98) pripravila izjavo za javnost. V njej navaja, da se pri poslovanju družbe ni zgodilo nič takega, kar bi dodatno vplivalo na rast tečaja njenih rednih delnic. Torej, če ni bilo okoliščine ali dogodka znotraj poslovanja Radenske, kar bi spodbudilo promet z ra-denskinimi delnicami, potem sledi sklepanje, da se nekaj dogaja zunaj ali pri vlagateljih. Ugibanj je seveda lahko veliko. Je za zastorom Union ali morda hrvaški ali še kak tuji kupec ali pa dogajanje na Ljubljanski borzi z določenimi ukrepi spodbuja Radenska sama? »Sami na dogajanje na borzi z ničemer ne posegamo, to je gotovo, vse drugo pa je ugibanje vse dotlej, dokler se sedanji nakupi ne bodo zabeležili v delniški knjigi,« je izjavil direktor uprave Radenske Alojz Behek. Komentatorji Financ kot razlog povečanega trgovanja na borzi in ob tem, da kot kupci nastopajo domači vlagatelji, banke (v primeru Radenske Slovenska zadružna kmetijska banka), navajajo, da je to posledica zmanjšanja donosov zaradi zniževanja pasivnih obrestnih mer. Lahko pa da je pravilno tudi tisto sklepanje, da si SKZB želi utrditi (lastniški) položaj v prehrambeno-predelovalni industriji, kjer je »iz- plen« donosa dolgoročno stabilen in tudi ne zanemarljivo majhen. Takšna razlaga pa vendarle hodi nekoliko navzkriž s tem, kaj je primarna naloga bank. Zato nam je lahko prihranjeno presenečenje, če že sedaj postavimo domnevo, da je banka posodila ime nekomu »Po mojem mnenju ne gre za sovražni prevzem, saj bi bilo za to tržni ima namreč pomemben in kakovostne blago .^poje izjavil Alojz Behe ' tvotl’ slovanje pa je tako ^gi, stva, pa naj bo las smo ga še razumel • te(jna p* SZKB konec PreJsn7,.taViiajo^ kupila delnice, ki pred oV„egi več kot štiri odsto iene9re kapitala Radenske, P spregledati. Besede niso dejanja Zgodilo se je... nekoč v pravlj^’ z naslovom Neusmiljeni grašek . o 6 nmbj^če' Zgodilo se je godilo se je, da v graščino pride revni kmet. Plačal bi rad napovedani davek, pa mu do polne vsote manjka belič, ne več in ne manj, nego en sam droben belič. Graščak pa je imel srce trdo kot kamen in grdo je zavpil nad kmetom: »Ogoljufati me hočeš za belič, za mojo pravico! Pa me ne boš! Valpet, primi ga in ženi ga v grajski stolp, v temno ječo pod zemljo, tam naj odsluži dolžni belič.« Kakor je graščak ukazal, tako se je zgodilo in vrgli so kmeta v temno ječo in nanj pozabili. Zgodilo seje... nedolgo nazaj v davčni posesti Kokošjega kljuna naše države Zgodilo se je, da je večletnemu obrtniku, ki je vedno hodil poštena pota ter trdo delal, zmanjkalo nekaj manj kot tristo tisočakov, da bi poravnal svoj mesečni davek. Ampak ker je država trdosrčen gospodar, njeni uradniki pa strogi birokrati, ie sledil ukaz: »Blokirajte mu žiroračun.« Tudi opozorilo, daje izračun obveznosti, ki so ga opravili davčni računalniški stroji, drugačen od tistega, kar so pokazale obrtnikove računovodske knjige, ni zalegel. Nihče se ni dal omehčati, nihče ni hotel prisluhniti in pogledati zadeve z življenjske plati. Ukaz je bil nepreklicen. Ranjen do konca je zaprl vrata delavnice, svojega življenjskega dela, kateremu se je podrejala ter zaradi njega marsičemu odpovedala vsa družina. Delavcem je s težkim srcem povedal svoio bol ter iim razdplil kniižinA »Vse drugače se je končalo, kot sem načrtoval. Začeli smo pred osmimi leti in imeli dober program. V zadnjem času je bila konkurenca vse večja, toda kljub temu je šlo, saj so kupci iskali nas. Nered v plačilnem sistemu, to nas je pokopalo. Tu ni nikakršnega reda in kdor hoče pošteno delati, potegne kratko. Prišel je čas, ko mi je finančno zaškripalo, saj so mi dva tedna pred izplačilom plač zaprli račun. Da bi ga vsaj sprostili za toliko, da bi delavcem izplačal plače! Tako pa se je prvič zgodilo, da plače nisem izplačal od petnajstega do osemnajstega v mesecu. Zelo dobre delavce sem imel, res, zelo dobro ekipo. Še to bi povedal. Center za razvoj drobnega gospodarstva je objavil razpis za ugodna posojila s peto-dstntnn nhrpcttnn mprn Priiouili o 6 m1"'” smo se z vlogo # n0 odP^ larjev na dvel"gOdeXX vanje. Zunani nam je za pisale Xv nal kar 160 tisoj p t 6400 tolarjev. U9asjet y višini 2,5 tem, ko smo P jsarija e tal°J rovanje.stroš^ in plačilo milijone in 690 taVjli še X tem pa so m>'^ 40 tisoč tolarJe r pa ni ol rabekredita.ee5 o čal.Kjeje-pote"1 razvoj dr°^l,rij^ X čemer toliko g s opremljene de® sXX hipoteke in d<< aX več je bilo zdržati. jBnilK, 16, julij 1998--- Predsednik nadzornega sveta Nafte Dagmar Šus Vsaka odločitev bo imela visoko ceno ,se tako kaže, da so tokratni pogovori med la nd kega fefte, Petrolom, in državo o usod, rafinerije m fisija usodni in dokončni Ivovega kroga pogovorov, kakor smo jih bili vajeni do j IVIsta se lastnika kar nekajkrat tipala, najverjetneje n H" katerih vsebinah se pogovarjata? Dagmar Šuster, p "^tornega sveta Nafte, pravi: ‘Najprej o konkretnih proble- 1 ( ^■Veliko .vprašanje je, kdaj in I kakšnimi pogoji, v kakšnem \ 'Mu nadaljevati z rafinerijsko 1 kostjo. Vemo, di je remont 1 leMrani potreben, z druge pa I Wn zaradi pomanjkanja su- I '“hne. Drugi konkreten pro- za kolektiv je problem sai je termin za plače tu, 1 pa, kot je znano, zanje ne zagotoviti dovolj sred- Za mesečno bruto plačo za-Wenih v Nafti je potrebnih , " Milijonov, tako da je Petrol 1 11 Manjkajoči del za prvih pet I $ za to leto založil, posodil j ^no tristo milijonov. I Planje vseh vprašanj pa se l J8'1 ali rafinerijo modernizirati I “tt-Nisem odvetnik ne države j '"^Petrola v smislu, da bi ju ttično branil pred kritikami. ?tQ ječanje dolgo traja, ven-11 Pa je treba povedati, da je to Mezelo zapleteno. I ^'č, vprašanje rafinerija v Janiji, v Lendavi D A ali ME \ i , olikšne kapacitete je aktual- i j ^daj in je bilo aktualno že 1 ‘'‘‘'»Mimi«, ^nigič, v rafinerijski dejavno- 1 ^etena situacija, saj je I ^ba Prevelika. V svetu, še W ° V ^VI°PP imamo preveč I Primer Shell prav ^tapira eno večjih rafinerij-^ Presežno ponudbo nafte Mb Cenala in presežno po--a^n'k derivatov. Novih M Tazen nekaterih redkih ^’ianes zaradi prevelikih ne gradijo, ^demizacija rafine-^^i ie finančno izjem-zal°saj. sai bita’s'" cenah> staia me^ ^liiik ^joni dolarjev. denarju. Vemo pa, da je Petrol olastninjena firma s svojo skupščino in nadzornim svetom ter svojimi podjetniškimi interesi, na drugi strani pa imamo državo, ki ima omejene možnosti in svoje interese. Ni sporno, daje odločitev treba prinesti čim prej in lahko se strinjava, da bi jo že lahko. Vendar pa je treba biti korekten in povedati, da gre za izjemno pomembno in izjemno drago odločitev. Cena odločitve bo v vsakem primeru visoka. To najbolj zapleta situacijo. Tudi če se ne bo šlo v modernizacijo, bo veliko stalo. Zakaj? Zato, ker ne govorimo samo o potencialnih izgubah, izgubi rafinerijskih kapacitet za slovensko energetiko, ampak ker so tu še stare obveznosti do pariškega in londonskega kluba. Rafinerija ima desetletno pogodbo z Ja-nafom za naftovod in določene obveze do Petrola, tu so še določene povezave med rafinerijo, ' petrokemijo in strojegradnjo. Pa tudi sama konzervacija ali odstra- ' nitev rafinerije je velik strošek. Na voljo ni dobre odločitve, ki bi jo nekdo zlahka sprejel. Sprejeta odločitev, kakršnakoli bo, bo I imela veliko odgovornost in viso- ko ceno. Petrol se je glede rafinerije odločil in to tudi javno povedal, tako da je sedaj na vrsti država. Kako se bo odločala? Petrol je pred dvema mesecema obvestil državo, da je podjetniško gledano naložba v modernizacijo lendavske rafinerije za Petrol neatraktivna in na pričakovani donos prezahtevna. Ker pa se zaveda svojih odgovornosti iz družabniške pogodbe in kot naftna družba, se je z državo še vedno pripravljen pogovarjati o modernizaciji. Nobena skrivnost ni, da naj bi država dala pomemben del nepovratnih sredstev kot delež v naložbo, da bi se relativno nizka donosnost naložbe izboljšala. Sedaj je odvisno od države, ali bo v to šla ali ne. Ob rafinerijski dejavnosti pa je p Nafti mogoče početi še kaj drugega. O kakšnih alternativah in novih programih je govor? Kompleks se lahko razširi s postavitvijo strateških rezervoar- 1 skih kapacitet s strani države in Petrola. EU in NATO namreč svoje člane zavezujeta, da imajo tri- do štirimesečne rezerve, česar pa Slovenija nima. Potem je tu vprašanje novih programov v petrokemiji. Kratkoročno najbolj aktualno je vprašanje tovarne formalina. Ni skrivnost, da je aktualna tema termoelektrarna. Ne samo na mazut, tu je tudi varianta termoelektrarne na plin. Ne gre samo za socialno optiko reševanja problema, ki je ” prav tako zelo pomembna, ampak za izkoriščanje te briljantne lokacije. Tuje lokacija s 130 hektarji, ki je infrastrukturno in prostorsko urejena in bi bilo z regijskega ter slovenskega vidika škoda, neuporabiti jo. Tuje tudi akumulirano znanje, ki ga ni mogoče pobrati na cesti. So ljudje, ki imajo osvojena specialna znanja, kar je velik kapital. Glede socialnih funkcij je treba povedati, da modernizacija rafinerije ni ravno šolski primer za reševanje delovnih mest, ker je predraga. Eno delovno mesto v kapitalsko intenzivni dejavnosti, kot je rafinerijska, lahko stane tudi dva milijona dolarjev. Posodobljena rafinerija pa ne bi prinesla novih delovnih mest, kvečjemu še kakšno odnesla. Vedeti pa je treba tudi to, da je rafinerija povezana s petrokemijo, strojegradnjo in še čim. Tisti, ki misli, da se iz Nafte da rafinerijo mehanično odstriči, brez vsake posledice za druge dele, nima prav, kot nimajo prav tisti, ki v firmi Nafta vidijo samo rafinerijo. Resnica je vmes. MAJDA HORVAT I MAJDA HORVAT« Vonj po bencinu Da bi celostranski intervju bolj vžgal, so predsednika uprave Pe- I trola Janeza Lotriča postavili na črpalko, v položaj »natočil si ga bom« -, ter ga »šklocnili«. Dobra zamisel za fotografijo k besedilu, ki ni prineslo nič novega ali ničesar, kar ne bi bilo že slišano. In bolj ko sem gledala nasmešek predsednika uprave s »pištolo« v roki, bolj mi je bilo jasno, da je zgolj vloga trgovca z naftnimi derivati vse manj po njegovi meri. Pa še najmanj zato, ker je poziral oblečen v brezhibno obleko in z natančno zavezano kravato. Na kaj ciljam? V času, ko se nad Slovenijo začne razpenjati nebo EU, ki bo odprlo meje tudi velikim naftnim družbam, se Petrol »pomika« z zgolj trgovskega na nova, atraktivnejša, rodovitnejša, ven- i dar še neobdelana polja. Na katera? Sindikalni zaupniki nezavarovani - Socialno partnerstvo še vedno na »prepihu« še vedno ki? ^Pletenosti situacije p« ' K j da se lastnika M' ^'e odločita. \ midva o tem diskutira-M^^iastniki odločajo. Od-potrebno o velikem Ne jemljejo jih resno KK| aže, da v zdajšnjem času skoraj nihče sindikatov še ne jemlje dovolj resno. To navsezadnje najbolj potrjuje dosedanja praksa, pa tudi številne okrogle mize in razprave o socialnem partnerstvu. Predstavniki različnih sindikatov pravijo, da so stališča vlade do njih marsikdaj nesprejemljiva, saj sindikatov ne sprejema kot enakopravnih partnerjev. Še več! Zdi se, kot da podpira njihovo razdrobljenost in neenotnost, sindikalni zaupniki so nezavarovani in izpostavljeni šikaniranju, socialni položaj delavcev pa je marsikje na psu. ’ - 1 nemarljivo malo število obrtnikov. Zato bi morala biti pri vključevanju Slovenije v Evropsko skupnost ratifikacija evropske socialne listine prednostna naloga vlade. Le-ta pa namesto tega predlaga zakone, kot je denimo zakon o sodnih taksah, s katerim se položaj delavcev '* ^datno poslabšuje. Za po< stva navajamo tale primer: membo omenjenega zal ■ praktično onemogočili postopke °*ena ranju, sociam. P— . Skrb vzbujajoč je gotovo poda- I j tek, po katerem bo z vstopom naše države v Evropsko skupnost in sprejetjem evropske zakonodaje poleg določenega števila zaposlenih v večjih podjetjih ostalo brez dela tudi nekaj tisoč malih podjetnikov in obrtnikov. Evropska zakonodaja namreč predpisuje ustrezno plačilno sposobnost, ki vključuje tudi sredstva za J plače za tri mesece vnaprej. Ta pogoj pa pri nas izpolnjuje le za- za odškodninske zahtevke pri de- I lovnih nezgodah. Tako bi moral poškodovani delavec, ki zasluži štirideset tisočakov, pri odškodninskem zahtevku plačati kar dve- ! , sto tisoč tolarjev sodne takse. Niso redki poskusi, da vladajoča garnitura preko »svojih« sindikalnih zaupnikov povzroča trenja v sindikatih. Zato se zavzemajo, da bi za ureditev razmer ' ustanovili sindikalne inšpekcije, i ki bi preverjale delo sindikalnih zaupnikov in funkcionarjev. Hkrati so vse bolj glasne zahteve po ustanovitvi sindikalne fakultete, ,!l’nžn .cot je . iksah, s katerim se ustanovitvi ------ ev še dodatno po- kjer bi se predstavniki sindikata idkrepitev tega dej- lahko celovito izobrazili. Zdaj je tale primer: s spre- namreč njihova usposobljenost "'enega zakona bi dokaj pomanjkljiva. MILAN JERŠE ■ ■ ^lar’nšek je na »i % j an^ s stavkovnim ' p it prinesel so- t vnih zahtevah z zaradi česar So t3- julija, napo-N, Vk° Preložil na tretji slavk°vno na" l ? če do konca ju- 1 !^raz^ aprilske, 3,unb?ko placo M^žliU preostalih zah-Za lansko let0 t» 0 n°vembra, za ta ’ 'aN ter del regre-^''teen^^0 letošnjega, ’' čo konca leta. MIH« 1 lada je podprla novelo za- i kona o gostinstvu, ki naj bi jo državni zbor sprejel po hitrem (skrajšanem) postopku. Z novelo naj bi gostincem omogočili, da bodo lahko brez posebne registracije gostom ponudili izdelke, katerih ponudba je v gostinstvu običajna. Recimo tobačni izdelki, časopisi, razglednice, spominki, slaščice. Novela bo tudi na novo opredelila opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata, I pogoje za opravljanje dejavnosti | sobodajalstva in omilila določbe, ki se nanašajo na zahtevo po uporabnem dovoljenju za obrate, ki obratujejo že dalj časa. ~ ia nnvnril minister za ma- lo gospodarstvo in turizem Jan- I r ko Razgoršek. Po tej noveli se predvideva, da za manjše dajalce sob v najem ne bo več obvezna registracija samo-। stojni podjetnik, dovolj bo vpis v poseben register na upravni enoti. Občanom, ki svoje dejavnosti ne i opravljajo trajno (nepretrgoma ne več kot tri mesece in skupno ne več kot pet mesecev v letu) in nimajo več kot 15 ležišč, se ne bo potrebno registrirati kot samostojni podjetniki. Milejše so tudi določbe, ki za- | devajo zahteve po uporabnem dovoljenju za obrate, ki sicer že dalj časa obratujejo, kar bo močno olaj-। šalo postopke prenosa dejavnosti v | različnih primerih (dedovanje, pro- daja ali oddaja gostinskega obrata v najem) pa tudi izvedbo postopka kategorizacije nastanitvenih objektov. Po novem bodo morali svoj obratovalni čas določiti tudi kmetje, ki opravljajo gostinsko dejavnost (turistične kmetije). V skladu s prehodnimi določbami bo pravnim ali fizičnim osebam, ki želijo opravljati gostinsko dejavnost v objektu, za I katerega je bilo pred uveljavitvijo zakona o gostinstvu na podlagi ta-i krat veljavnih predpisov ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti, uporabno dovoljenje zanj pa ni bilo I izdano, omogočeno, da na podlagi začasne odločbe svojo dejavnost opravljajo še tri leta. MARJAN HORVAT ■ V tistem trenutkom, ko se je Petrol odločil, da bo na svojin v, palkah ob točenju naftnih derivatov ponudil še ženske nogavice in sladoled, se je zapisal širitvi poslovne dejavnosti podjetja. Spoznal je, da je to dobro, saj mu je v začetku navrglo lepe denarce. V zadnjih nekaj letih, ko se je prodaja naftnih derivatov občutno zmanjšala in ko so se zaradi ukrepov sosednjih držav izgubile kolone bencinskih turistov ob meji, je bila vzporedna trgovina zlata rezerva v poslovanju, ne pa tudi zlata jama brez dna. V Petrolu dobro vedo, da bo zanje čedalje plitvejša, ko bodo z odprtjem evropskih vrat na tržni delež pri nas računale in ga tudi pobirale tuje naftne družbe. Kje je potem tista neosvojena domača gora, na katero se namerava povzpeti Petrol? Več jih je: upravljanje z (državnimi) rezervami naftnih derivatov, imeti v svojih rokah drugo pomembno energetsko blago, plin, ter opravljati strokovni nadzor in preskušanje kakovosti naftnih derivatov, maziv in kemičnih izdelkov. Takšno poslovno usmeritev Petrola namreč napovedujejo nekateri dogodki in najave v zadnjem obdobju. Nedolgo nazaj smo lahko prebrali vest o nameri Petrola, da prevzame Geoplin, katerega večinski lastnik je sedaj. Pomnimo tudi, da si je Geoplin močno prizadeval, pogoditi se s krajevno skupnostjo Puconci za odškodnino za raziskave in uporabo naravnega skladišča za plin. Potem je tu še sveže sporočilo za javnost, ki pravi, da vidi uprava družbe Petrol rešitev za lendavsko Nafto zlasti v reorganizaciji poslovne dejavnosti rafinerije ter v investiranju v gradnjo skladišč za strateške državne rezerve naftnih derivatov. In še tole: pred tednom dni so Petrolovemu laboratoriju z Urada RS za standardizacijo in meroslovje slavnostno izročili slovensko akreditacijo. Petrolov laboratorij je prvi preskusni kemijski laboratorij v državi, katerega rezultati so tudi mednarodno veljavni. Imenuje se Osrednji slovenski naftni laboratorij, saj bo storitve opravljal tudi za druge naročnike, ne le za matično družbo. Tudi ni preslišan namig črpalkarjev, da morajo poskrbeti zase, ker da bo Petrol večino svojih črpalk dal v najem. To mi govori, da se Slovenska naftna družba Petrol vse bolj uri za nove, poslovno atraktivne dejavnosti. In v tem kontekstu, odpiranju Slovenije EU s pričakovanim prihodom tujih naftarjev, upoštevanju razmer na trgu naftnih derivatov, sprejemanjem davka na dodano vrednost, lahko tudi razumemo, zakaj se Petrol ni odločil za rafinerijo v Lendavi. V novem času bi za njegovo poslovanje pomenila le nenasitno brezno. ‘ Sreda, 22. 7. ob 17.30 i ? Prenos nogometne tekme | za pokal UEFE Mura (MS): DAUGAVA (Riga) 8(IZ)BRANO______ie-julij W9S. Psi so zelo hitri in težko jih je ujeti v objektiv. Foto: BORUT KLEPEC Prva pomurska dirka hrtov Dosegajo tudi osemdeset kilometrov na uro soboto je bila v soboškem parku prva pomurska dirka hrtov (coursing) in tretja v Sloveniji. Na njej je sodelovalo trinajst različnih hrtov iz vse Slovenije. Dirka ni bila tekmovalnega značaja, ampak so želeli predstaviti šport, ki se je pri nas šele začel razvijati, pri tem pa predstaviti najhitrejše pse na svetu, ki dosegajo hitrost tudi do osemdeset kilometrov na uro. V hitrostni tekmi smo lahko videli salukija (perzijskega hrta), borsoia (ruskega hrta), irske- Zgled samozaposlovanja Jožica je postala medičarica ga volčjega hrta, afganistanskega Pravila pri tem pa so taka, da štartajo dva do trije psi skupaj, ponavadi dva psa in ena samica, ki morajo ujeti letečo tarčo. Bistvo pa je, kako pes najde najkrajšo pot, da ujame lisico oziroma premikajočo se tarčo. Pri tem je pomemben tudi odnos do tarče, kako jo lovi, kako obvlada ovinke in na kakšen način ujame »lisico«, ki je ne sme raztrgati. Pri teku in odnosu do tarče in načinu ulova pa se pokažejo naravna inteligenca in biološke preddispozicije psa. Dežela, kjer so prvič pripravili takšno tekmovanje, je Rusija, po zapisih pa bi se naj to zgodilo leta 1912, takrat so dirke prirejali kot predpripravo na lov. Da- hrta in malega angleškega hrta. nes pa imajo hrte bolj kot za lov za razstave, dirke in hišne pse, dirke pa prirejajo zato, ker lahko s tem pes ohranja svoje sposobnosti. Na dirkah bežijo samo hrti, ker imajo samo oni sposobnosti za hiter tek. '"Daniel Belinger, organizator pasje dirke hrtov, je povedal, da je s prvo dirko lahko zelo zadovoljen, čeprav jim je nekoliko ponagajalo vreme. Tokrat je s pomočjo Kinološkega društva Murska Sobota pripravil le promocijo in predstavitev tega športa, če bo šlo vse po sreči, pa si bomo lahko prihodnje leto ogledali pravo tekmovanje. A. NANA RITUPER RODEŽB Panonija je šla v stečaj! Kaj pa zdaj? ““■“I eprav se je Jožica poroči-I la z Danilom, sinom zna-* nega medičarja Štefana Celeča iz Murske Sobote, je poteklo več kot deset let, preden se je tudi sama navdušila za medičarstvo. Prej niti ni pogosto pekla domačih pogač. Jožica Celec iz Murske Sobote je po osnovnem poklicu trgovka. V trgovini je delala le dve leti, potem pa je bila .11 let zaposlena v računovodstvu Panonije. Menda seje pisalo leto 1991, ko je šla ta firma v stečaj, delavci pa... Pač tako, kakor seje kdo »znašel«. ' »Ko sem tastu predlagala, da bi mu pomagala pri peki slaščic in se morda naučila samostojne peke in vsega, kar sodi zraven, tudi prodaje na sejmih, prošče-njih ..., je bil vesel, da se zanimam za njegovo delo in da bo imel naenkrat pomočnico. Kar hitro sem pridobivala znanje in se vživela v delo,« nam je povedala Jožica Celec, ki ima zdaj že nekaj let domačo obrt medičarstvo, kar pomeni, da je s samostojnim DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Jožica Celec v medičarski delavnici v Ratkovcih na Goričkem. - Foto: Š. S. delom rešila problem zaposlitve. »Od nedavna je pri meni zaposlen celo mož Danilo,« je nadaljevala s pripovedovanjem. Jožico videvamo na skoraj vseh sejmih, proščenjih oziroma (po goričko) bučah ali po štajersko žegnanjih. Tam seveda ni časa za paberkovanje, zato smo jo obiskali v Ratkovcih na Goričkem, kjer sta z možem Danilom kupila pred leti starejšo kmečko hišo in jo lepo obnovila. Tam sta uredila tudi prostore za medičarsko domačo obrt. Ljubi, ljubi, / saj ljubezen ni grehota, / a srce brez ljubezni / prava je sirota! Tako piše v srčku na vrečkah, v katera daje medičarica Jožica medenjake in lectovo (pobarvano) figuralno pecivo, kupci pa jih poneso na domove, če jih prej medeno pecivo ne premami in ga - pojedo. »Kje pa ste najprej prodajali svoje medičarske izdelke? »Na jožefovem proščenju na Cankovi. Z menoj je šel tast Štefan Celec in prodajno mizo sva postavila na mestu, na katerem je sicer leta in leta prodajal on. Tudi na več drugih proščenj in sejmov je šel z menoj, za kar sem mu hvaležna.« Jožica je torej prestala »ognjeni krst« na jožefovo, ko tudi sama goduje. Kakšno naključje! Jožica Celec peče in krasi ter seveda prodaja običajno lectovo figuralno pecivo (srčke, konje, babike...), šla pa je tudi v korak s časom in dala narediti več različnih modelov, na primer za »srčke dvojčke«. Iz medenega testa lahko seveda izdela (izreže) razne druge »podobice«, denimo znake nekega podjetja, kluba, društva ... Kupcev pa ne manjka tudi ob raznih obletnicah. Tako nekateri naročajo jud primer za zlato pom lectovo srce z ustreza lom. ~.n ter!1' Jožica je imelasr ’ pri samozaposlovanj ,, ust Štefan Cel«,>» cer nadaljuje vnu oapii!- dičarstvo Celectorej»doV^11 Na nedavnem P'aZ obletnice obrtnega z ratkovski medica' . priznanje za »>»•** , obrti. S. SOBO' Berite Vt*- 107. ■ a avt«? raZ,0!n PEUGEOT h Četrti mednarodni romski tabor Rome vedno bolj zanima njihova zgodovin2 ““1 Murski Soboti je potekal četrti romski tabor, na katerem se je I zbralo okoli petdeset udeležencev, nekaj tudi iz Madžarske in I Avstrije. Na večdnevni tabor so povabili slovenske strokovnjake s področja romske tematike, ki so spregovorili o zgodovini Romov, romskem jeziku, identiteti vsakdanje kulture, tradicionalni kulturi, vsi pa so ugotavljali, da jih letos še posebno zanima zgodovina, tako da so morali marsikatero predavanja podaljšati, da so lahko odgovorili na vsa vprašanja. V teh letih se je nabralo veliko zanimivih predavanj, in če bodo možnosti dovoljevale, jih bodo objavili v zborniku. Za osveščanje Romov in informiranje Neromov Jožek Horvat - Muc, predsednik Zveze romskih društev Slovenije in glavni organizator tabora, je povedal, da je zadovoljen z letošnjim taborom. Letos smo tematsko nadaljevali tam, kjer smo končali na prejšnjih. Namen je osveščati, informirati in dati smernice mladini, da se ne bi sramovali svojega porekla ter da nas Neromi bolje spoznajo. Imamo svojo zgodovino, kulturo, jezik, vrednote, in to zelo bogato zakladnico. Opazi se napredek pri mladih, ki sodelujejo na taborih, saj se potem doma aktivneje vključujejo v društva, in zaznati je tudi veliko uspešnejše vodenje le-teh. Čeprav je potrebno priznati, da so Romi še vedno marsikje slabo organizirani, bi lahko v Prekmu- Murski Soboti in Serdici. Brez soboškega društva bi tudi Zveza romskih društev Slovenije bolj slabo funkcionirala. Zanimanje za Črno Saro Alenka Janko - Spreizer, Andragoški center: Namen delavnic je motivacija Romov, da spregovorijo o svoji tradicionalni kulturi. Romska kultura se goji v ljubiteljskih romskih društvih, ne pa v vsakdanjem življenju. Svoje predavanje sem namenila temi, ki je pomembna za vse svetovne Rome, shodu ob prazniku svete Sare, ki se praznuje 24. maja in se zberejo Romi vsega sveta. Sveti Sari pravijo tudi Sara Kali, to je Črna Sara ali Sara Romi-nja. Legenda o njej izvira iz provansalske religiozne tradicije in ni neposredno povezana z Romi, ker pa so Romi tam živeli, so prevzeli praznik čaščenja dveh Marij, ki naj bi imeli služ- Udeleženci tabora, v desnem kotu pa stojita Jožek Horvat - Muc in romologinja dr. Štruklej. Foto:ANRR žila, ko sta doživeli brodolom in sta pristali na obali Sredozemlja v južni Franciji, kasneje so to mesto poimenovali po njiju -Sant Marie del la Meer. Navade prevzeli od okolja Delali so romski koledar in zanj zbirali aktualne dogodke iz političnega in družbenega življenja Romov. Prevajali so dni v varjali o tradicionalnih romskih praznikih pa tudi praznikih, ki jih praznujemo vsi. Spoznali so, da so njihovi prazniki zelo podobni slovenskim ter da so navade prevzeli od ljudi v okolju, kjer živijo. Zelo popularni pa so tudi novejši prazniki, kot je valetinovo. Dr. Pavla Štrukelj, romologinja: »Predavanje sem namenila jeziku, kjer sem poudarila njegovo pomembnost ter ohranjanje frebn0^ poznamo tri. Te drobne)«®^ da bi tablo »arsslovm® sislZ^ si slovarja so delavcev pa J« u apjsUJeLf Muc, ki zbira 2 murske različic ^otr dalje bolj P°za L^vP"8, pomočjo takih oštova . J« jezik začeli bo bodo o'starih stafse' . svoje starše ins 4^ Poleg otnenj^pre^, JožeMag^^ je, da se v zadnjem času več pozornosti posveča zanimanju za lastno identiteto in lasten jezik, veliko bolj kot v preteklosti. Na primer še leta 1973 pri popisu statističnih podatkov niso imeli kategorije romski jezik, ampak so se Romi lahko odločali le za slovenski jezik. Takrat še nihče ni želel priznati, da imajo svoj jezik, ki pa je tudi zelo bogat in sestavljen iz agresivnosti,^^ daje agresivnost P peC1 šni pojav, in ° oSt Rome. Navzoč ^gJi kohola in drog 0 k agresivnim d varnik je sničevanju z s«'pl’ ževanja R°m° anje dotočil na si. S tem so K0* doioc zadovoljni, ceP 0 manjkljivostis o« Kljub temu P^ po sodobna zgod« je (0 tradicionalni" Hodoš občina?! 16. julij 1998 ^stnikovo odkritje Resnična Esmeralda je ’ Dokležovju bogatega krstnega botra | eticia Cardelon je odšla s s’ojim ljubčkom Joseom Pandom nazaj v Me-’> solzava nadaljevanka se bo avgusta ... Kaj pa bo-Potlej po 17.30? Oblju-Wsicer neko Kasandro, am-°nebo-Esmeralda. J^alda, za katero so (ste) Jin' Esmeralda, hv p^Ot zap'sano- Leticia. ° Esroeraldo pa imamo v u..^Ur' - v Dokležovju, v 25. Rodila se je 22-"^Horvat. Esmeralda je ^mesece, je zdrava in se ^ti im^' N^Pre'sem j* hotela ei°žica, a se je vmešal Zlatko in predlagal', . snieralda. In v rojstno J ]eniatičar vpisal: Esmeral- »Ne še. Krsititi jo bom dala, seveda kot Esmeraldo, v soboto, 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja. Tisti dan se bosta tudi poročila moja starša: mama Zlatica in oče Jože, ki sicer živita,skupaj’ že 24 let. Otroci, vseh nas je šest, smo ju nagovorili, da se končno poročita ci-, vilno in tudi cerkveno. Krst in cerkvena poroka bosta v župnijski cerkvi v Dokležovju.« »Bi kaj povedala še o svoji »Moje ime je Esmeralda in doma sem v Dokležovju. Kar poglejte me, kako sem lepa! Pestuje me moja mlada mamica Jožica. Ne bom se jokala, če me vzamete na roke tudi drugi. 15. avgusta bom prejela zakrament krsta.« bo vedno ostala v teh krajih, ona, ki jo gledamo na televiziji, pa le igra vlogo Esmeralde in je za to dobro plačana.« Mamica pomurske Esmeral- Novi prostori soboškega Elektra____ e bila pri krstu?« Esmeraldici?« »Kaj naj rečem? Rada jo imam, tudi moji sestri in bratje ter seveda oče in mati (stari starši) jo previjajo, oblačijo, razvajajo ... Najpomembnejše je, da je zdrava.« »Pomembno pa je najbrž tudi, daje Esmeralda.« »Mogoče. Srečna sem, ker imam čisto pravo Esmeraldo, ki de ima prav! Ljudje so bili pripravljeni dati obiskovalki iz Mehike vse, četudi ni bila Esmeralda. Prav zanima me, kaj pa smo pripravljeni dati resnični, ki je tu - med mani?! -, Esmeraldi, katere mamica živi v revščini. Pri hiši ni ne elektrike ne tekoče vode... Iščemo bogatega krstnega botra za pravo Esmeraldo! BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN ■ e s cere Ker so zdajšnji prostori poslovne enote mariborskega Elektra v Murski Soboti že dotrajani in nefunkcionalni, hkrati pa ne ustrezajo sodobni tehnologiji in predvsem delu s strankami, so se odločili za novo- K Pozsončeva O M.JERŠE1 ščam se v to, nam pa ne dločitev komisjje, da med vsemi predlogi za ustanovitev občine ne podpre ravno Hodoša, je kot ponavljanje stare zgodbe — izpred štirih let. Toda, kaj menijo o lobiranju »za in proti« v referendumsko izglasovani občini? Žal, vsaj kar se tiče fotografiranja in dajanja izjav za Vestnik, sva se znašli pred »železno zaveso«. Nekateri so se zbali za svoje službe, drugi za sožitje s sosedi, tretji so nama poskušali dopovedati, da je izobrazbena raven ljudi nizka in je tudi zato prihodnja občina (no, kandidatov za župana naj bi bilo že zdaj sedem) Hodoš vprašljiva. Po štirih letih so nekateri že izgubili upanje za novo občino. Nekateri molčijo, ker vedo, da bo vsaka izgovorjena beseda napačna. So torej Hodošani izolirani in razklani tudi in predvsem zaradi slovenske politike, ki obljublja in gradnjo. Izvajalec del je lendavski Gi-dos, s katerim so se dogovorili, da bo odkupil stare prostore in jih posodobil. Le-te bo pozneje možno preurediti za bodoče tretjič Pesem zaupanja Letošnja prireditev je bila tretja po vrsti, do sedaj pa so: z zbranimi sredstvi sofinancirali dvigalo na tretji osnovni šoli, del zbranih sredstev pa so namenili vrtcu Štefana Kovača, Tomislavu Špilaku za nakup avtomobila, del pa Pomursko društvo za cerebralno paralizo vedno nameni za letovanje in rehabilitacijo obolelih otrok. Letos pa bo njihova osrednja naloga urediti varstveno-delovni center. Z aktivnostmi so že začeli, računajo pa, da bi lahko vrata odprli prihodnje leto. Pomursko društvo še nima svojih prostorov, pri ureditvi le-teh pa bi jim pomagala tudi slovenska zveza. ANRRI H Prire?f * dobrodelna zabavnoglasbena ^trefie ।eV ^esem zaupanja, na kateri že Sijo ob P° vrsti zbirajo sredstva, ki jih ( ^sred0«^'111 S cerebralno paralizo. Večino za S eV b°do Ietos namenili Pomurskemu V biThraln° Patalizo, saj želijo kupiti varstveno-delovni center v »kol' i^° zadniih podatkih naj bi bilo v ij staro obolelih za to boleznijo, prev'adujejo pa otroci. V progra-vi° nastopajočih, med njimi štirje Spja- Ka'ember, skupini Napoleon in 1 1,1 Gogi in drugi. Sjmivost iz Borejec kupce. Površina novih obratovalnih prostorov soboškega Elektra znaša 860 kvadratnih metrov, predračunska vrednost vseh del, vključno z opremo, pa je okrog 160 milijonov tolarjev. Objekt naj bi bil končan do 15. novembra letos. Pritlični del bo namenjen v prvi vrsti delu s strankami oziroma kupci, ostali dve etaži pa za tehnično operativo, knjigovodstvo itd. S tem v bistvu zaključujejo tretjo fazo gradnje poslovnih prostorov, saj so v prvi fazi uredili skladišče, v drugi pa delavni- ce in garaže. let stari traktor • »Traktor Buldog bo gotovo posebna atrakcija za vse obisko- I valce naše prireditve, ki jo organiziramo skupaj s tišinskim turističnim drugjvom, sodelovale pa bodo ekipe iz vse krajevne skupno-o sti. Sicer pa stari traktor nisem i- uporabljal že okrog 20 let, zato smo ga morali popolnoma razsta- pJtr Se P°sPešeno pripravljajo na večjo prireditev pod zetve in mlatve, ki bo 26. julija v športno-rekre-^o?111 Ieta se P°našajo s traktorjem znamke Buldog, da >ei3v Nemčiji. Njegov lastnik je Evgen Cigut, ki nam l'ko kil IJ° na ta način Prikazati, kako so nekoč opravljali X'Mr, nOn,etrov je prevozil s traktorjem, ki ima dvotaktni natanko’ spomni pa se, da so nekoč pričeli z e it >•>..! . Ze °b tretji uri zjutraj, konec tega kmečkega opravi- (rti lobira... Ludvik Orban, svetnik občine Hodoš - Šalo-vci: Zelo žalostno je, da ravno naš legalno izvoljeni poslanec g. Geza Džuban v parlamentu ponovno odpira debato o ustanovitvi občine Hodoš. Od njega bomo zahtevali | opravičilo za izrečene besede. Že pred štiri- ' mi leti je skupaj s Šiftarjem vložil amandma, po katerem seje namesto samostojne občine Hodoš ustanovila občina Hodoš - Šalovci, kar je bilo najslabše, kar se nam je lahko zgodilo. 1994. je na referendumu za novo občino glasovalo 91 odstotkov prebivalcev, največ v takratnem slovenskem merilu, letos pa okrog 63 odstotkov. Ljudje so počasi začeli izgubljati upanje, saj vidijo, da po štirih letih nismo ničesar dosegli. Mislim, daje tukaj nasprotovanje prav zaradi narodnosti. Ob ustanavljanju Kobilja se je govorilo, da Madžari ogrožajo tamkajšnje Slovence, tukaj pa naj bi torej mi kot narodnost ogrožali Slovence. Naše okolje je dvojezično in na Hodošu, v Kr-plivniku in Domanjševcih ni nobenega problema zaradi dvojezičnosti. 1991, ko smo Slovenijo osamosvajali, nas niso vprašali, ali smo dvojezični. Borili smo se za Slovenijo in ne za Madžarsko, zdaj pa nas občinski svetniki pošiljajo na Madžarsko!? Žal smo v tem OS tudi to doživeli! Zdaj lahko samo upamo, da bo gospa dobila v parlamentu dovolj glasov. Zdravko Kovač, svetnik občine Hodoš - Šalovci: Džuban ima povsem prav. Vsaka vas ne more imeti svoje občine. Glasoval sem proti, toda če ljudje potrebujejo občino, naj jo imajo! Vendar ustanovitev ne bo nič prinesla. Železnica bo kmetom samo v napoto. Morda se bo zgradil stanovanjski blok, toda zaposlovali ne bodo ljudi s Hodoša, saj ti nimajo ustrezne izobrazbe. Morda šele naslednja generacija, ki pa bo morala počakati, da bodo ljudje odšli v pokoj. Manjšina je največji razlog za ustanovitev občine. Pet let sem bil predsednik krajevne skupnosti, pa vas od te manjšine ni imela nobenih koristi. Manjšinski denar izgine za pisarno, računalnik, za pijačo, jedačo, dnevnice in potne stroške. Tokratna vaška vlada načrtno ni porabila občinskega denarja, da bi ustvarila vtis, da občina nič ne prispeva. Kaj bodo ljudje z občino, ki ima 400 prebivalcev? Potrebno je plačati župana in upravo. Učiteljice in vzgojiteljice imajo najmanj 20 odstotkov višjo plačo na račun narodnosti - kaj bo ostalo od občinskega proračuna? Vprašanje je, kako bi se končalo v vasi, če bi dovolili ustanovitev občine. Pri nas ni bil nikoli problem, kateri jezik kdo uporablja. Zdaj pa oni naenkrat iščejo nekakšno pravico. Kakšno pravico imajo Slovenci viti, očistiti in znova sestaviti. Pri tem sta mi pomagala sinova in predsednik sveta KS Tišina Štefan Števanec, sicer domačin, ki se spozna na te zadeve. Traktor smo v bistvu »razmetavali« kar tri dni, zamenjali določene dele ali pa celo naredili nekatere nove rezervne dele, kijih danes seveda ni možno nikjer dobiti. Poleg tega velja za ta traktor posebna tehnika zaganjanja. Gre za vztrajnik s posebno tehniko, posebnost stroja pa je ta, da ima žarilno glavo, ki jo moraš segreti s plinom, da se nafta vžge. S traktorjem se zdaj včasih vozim naokrog, da ga vidijo tudi drugi vaščani,« nam je pripovedoval lastnik Evgen Cigut. »Vert« na omenjeni prireditvi, ki jo bodo popestrili balonarji, bo Evgen Kolmanič, ki pravi: »Pšenice sicer ne bomo poželi in mlatili na moji njivi, ampak na sosednji. Gre le za nekaj hektaijev površin, toda, ker tega ne moremo narediti sami, bo dobrodošla pomoč celotne krajevne skupnosti. Prikazane bodo tudi stare kmečke jedi ter izdelki iz slame in šibja, zbrani denar pa bomo porabili za ureditev vaških cest in pločnikov. Na predstavitev starih običajev smo povabili tudi predstavnike političnih strank, da dokažejo, če znajo delati tudi praktično, ne le voditi J politiko v predvolilnem obdobju.« MILAN JERŠE ■ v tujini: Ernest Ebry, direktor Pletilstva Prosenjakovci: Mislim, da odločitev komisije ni niti poštena niti pravilna. Čemu so dali zeleno luč za poizvedovalni referendum? Ne spu-i, ali je ta občina perspektivna ali pa ne, saj bo to ne nazadnje odvisno od financiranja občin v prihodnje. Prepričan pa sem, da bodo zmoto komisije za lokalno samoupravo popravili na seji državnega zbora. Tudi tukaj v bližini vidimo delovanje občine v enem samem kraju, to je Kobilju, kjer vidimo, da lahko naredijo veliko več kot bi sicer. Resda so poslanci samostojni in naj bi se tako tudi odločali. Vendar bi od poslancev s tega konca pričakoval, da bi si stvari ogledali in se temu primerno tudi obnašali. Ali je tako lobiranje pravilno ali ne, je odvisno od vsakega posameznika. Odmevi, kolikor sem slišal, tudi zunaj Prekmurja, pa so zelo negativni, češ če so se že enkrat odločili, čemu so si potem zdaj premislili!? In Džuban temeljito razmislil o vsem tem. Aleksander Abraham, župan občine Hodoš -Šalovci: Vedno sem trdil, da ni najboljše, če bi se občina Hodoš - Šalovci razdelila, saj že sama ne izpolnjuje zakonsko določenih kriterijev. Hkrati pa sem zagovarjal, da če je to želja prebivalstva in če se je državni zbor odločil za občine, ki tudi ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, potem tudi Hodoš ne bi smel izpasti. Žal seje zdaj komisija odločila drugače. Morda Hodoš izpolnjuje nianso pogojev manj kot druge občine, vendar pogojev, ki jih druge občine izpolnjujejo, ne poz-toliko, zato ne morem ocenjevati, ali je odločitev pravilna ali . Ustanovitev je še vedno v rokarfposlancev, ki sestavljajo tudi komisijo. Z delitvijo bi občina Šalovci izgubila 381 ljudi, po nespremenjenem sistemu financiranja pa bi to pomenilo 25 milijonov manjši proračun, kot ga ima sedanja občina. Če pa se bo financiranje spremenilo tako, kot je predlog v parlamentu, potem bi več zgubil Hodoš kot Šalovci. AP IN NJ ■ najbrž bo tudi g. 1O INTERVJU___________________16, julij 1998, Jgg o ljudje, ki trdijo, da na svetu ni nekoristnih ali škodljivih žuželk. Vsaka ima svojo »zadolžitev«, vsaka je nečemu potrebna ali nekomu hrana. Vse v naravi je v ravnovesju. Če ga ni, je tega kriv človek s svojimi posegi. Sicer pa niti ne vemo, koliko drobnih, drob-čkanih žuželk nas ves čas obdaja, koliko jih ... pojemo. Pogovor s Stanislavom Gombocem iz Gančan, enim od občudovalcev in poznavalcev metuljev, hroščev in vsega, kar ustvarja ravnovesje v naravi, sicer pa asistentom na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je bil zame še posebno zanimiv, saj me te stvari tudi osebno zanimajo zaradi povsem običajne ženske radovednosti. S Čeprav se Stanislav Gomboc strokovno kot specialist ukvarja s škodljivci na rastlinah, trdi, da škodljivih žuželk v resnici ni. Trenutno posveča največ časa raziskovalnemu projektu, v katerem se ukvarjajo s koruzno veščo in bolhači. V prostem času pa je ves čas zunaj na terenu in popisuje ter proučuje žuželke podnevi in ponoči. V glavnem ponoči. Je edini v Sloveniji, ki se je pred tremi leti pričel ukvarjati tudi z majhnimi metulji. Kako ponoči lovite metulje? »Ponoči smo doživeli po gozdovih in travnikih že marsikaj zanimivega. Našli smo se res dobra »klapa« treh; eden je slikar, drugi pa upokojeni baletnik in prav on jih zelo dobro pozna in ima doma čudovito zbirko. Ponoči imamo posebne svetlobne naprave, fluorescentne, ki imajo ultravijolično svetlobo in privabijo nočne vrste metuljev. Sicer pa je le 10 odstotkov metuljev aktivnih podnevi, 90 odstotkov pa ponoči. V Sloveniji je trenutno registriranih okrog 3500 vrst, verjetno še kaj več, vendar to še ni obdelano področje, predvsem majhnih še ne poznamo dovolj.« Sodelovala sta tudi s Štefanom Galičem ■ zanimivo, da se prav umetniki ljubiteljsko ukvarjajo z metulji? »Da, ker črpajo iz tega. S Štefanom sva se spoznala zaradi njegove zbirke metuljev in on sam mi je pripovedoval, daje iz tega črpal snov, iskal je kombinacije, strukture - les, njegovo nažrtost in lepoto barv. Sam je tudi gojil žuželke in živel z njimi, na primer gosenicami, iz katerih so se potem izlegli metulji. Mnogih drugače sploh ne moreš videti. Nekateri tega ne marajo, prebadanja, prepariranja žuželk, češ da je to kruto? »Po eni strani imajo prav. Če pa pogledamo znanstveno ... saj tega nihče ne bi rad počel, pa mora. Stvari se hitro spreminjajo, iz ene vrste nastaneta dve drugi in potrebuješ dokazne materiale. Ne da se kar tako enostavno določiti in ločiti vrst, v zbirki moraš imeti dokazni material, da ga lahko neseš v revizijo in primerjavo v druge muzeje. Za znanstveno delo nujno potrebuješ dokazni material. In prav pri žuželkah je veliko takih stvari, da nujno potrebuješ shranjeni material, da potem lahko z zanesljivostjo nekaj trdiš. Takih, ki popisujemo podatke in delamo načrtno, nas je največ pet v Sloveniji. Svojo zbirko imam doma v sobi v posebnih depojih.« Kako je mama sprejela tvoje žuželke v sobi? »Mama se je na to že navadila, s tem sem zrasel. Že od nekdaj me je zanimala narava, vedno sem hodil nekje zunaj, proučeval rastline, izvajal razne poskuse. Tako sem prišel do žuželk. Potem sem spoznal še take ljudi, ki so me vedno bolj »tunkali«, pa ljudi iz tujine. Že pred študijem na fakulteti sem se veliko ukvarjal s tem, potem pa sem ves čas raziskoval tudi med študijem. Ko so drugi spali, sem jaz delal.« Do sedaj si na območju Pomurja že veliko raziskoval, kakšne so značilnosti tega območja? »V Pomurju sem veliko raziskoval, od tam imam v svoji zbirki najyeč materiala, tam sem pravzaprav začel. Za Prekmuije imam podatke za nekaj več kot tisoč vrst različnih metuljev, lani decembra jih je bilo še 995, pričakujemo, da jih bo glede na raznolikost pokrajine do 1600 vrst. Sicer pa je v Prekmurju že težko najti avtohtone življenjske prostore žuželk. Stanislav Gomboc o bolj in manj koristnih žuželkah Bi kozarec vloženih gosenic ali ocvrte metulje? V Pomurju je okrog 1600 vrst žuželk, vendar vse še niso raziskane -Vpliv Panonskega morja in bližine rek na vrsto žuželk - »Coprnice« nimajo nič skupnega s čarovnicami ker je že vse okrnjeno. Zaradi spremembe načina obdelave in gnojenja so najbolj ogroženi travniki. Avtohtoni stepski travniki na pobočjih so skorajda že izginili, tu so zdaj v glavnem vinogradi in sadovnjaki, tudi avtohtoni gozd je zelo okrnjen. Najmanj okrnjeno je dejansko območje na tromeji med Hrvaško, Madžarsko in Slovenijo, tam je narava še najbolj harmonično razporejena. Tudi ekološka pestrost - število vrst - je tam največja. Goričko je še zelo slabo raziskano. Suše pred leti so močno zdesetkale število metuljev. To se še danes močno pozna. Delaje še veliko. Težko je najti čas in denar, da se pelješ 200 kilometrov sem ter tja. Vse si sam financiram: Dobiti metulja in zapisati je najlažje, potem ga je potrebno spreparirati, popisati vse podatke, obdelati v računalniku, in to vzame največ časa. Zanimivo, da je primerljivo območje Prekmurja in Primorske, kakor da bi se še čutil vpliv Panonskega morja. Tukaj so se še ohranile bo-gomoljke.« So metulji v Prekmurju zaradi kemi-zacije ogroženi? »Kemizaacija ima vpliv na določenih površinah, kjer je bila intenzivna, največ prav v vinogradništvu in sadjarstvu, medtem ko druge površine niso tako prizadete. Kemizacija prekmurskih njiv se je začela dejansko nekje od 1975. leta naprej, ko so začeli odstranjevati koloradskega hrošča in potem še škodljivce na pšenici. Večja nevarnost je v uporabi herbicidov za zatiranje plevelov, ker pol zadene plevel, pol pa žuželke, posredno pa izginjajo nekatere rastline, na katerih so se ohranjale določene vrste žuželk. Kemizacija pa ima v določenih primerih celo manjši vpliv kot struktura obdelave -na primer na travniku, kjer so rotacijski obračalniki, ki močno udarijo po žuželki ali gosenici. Enako je s kombajnom na poljih. Izredno močan vpliv imajo luči ulične razsvetljave, nanje prileti veliko žuželk, ki tam obsedijo, potem jih čez noč veliko ubijejo še netopirji, največ pa jih zjutraj poberejo ptiči, mačke ali miši. In kjer so ulične luči, je dejansko že nekaj let »sterilno« območje. Edini način, da bi to ublažili, ie sprememba časa ulič ne razsvetljave. Boljše od belih neonskih so rumene natrijeve luči, ki ne privabljajo toliko žuželk. Zelo kočljiva za žuželke je tudi razsvetljava cerkva in gradov. Veliko žuželk pa uničuje tudi promet, tako ponoči kot podnevi - na eni poti skorajda več, kot jih ima kdorkoli v svoji zbirki. Z zatiranjem žuželk dejansko ni mogoče iztrebiti, s spremenjenim življenjskim prostorom pa lahko. Če se močvirski travnik, kjer živi deset ogroženih vrst, zasuje ali zazida, tega ne moremo več obnoviti.« Bi se dalo škodljivce na poljih pregnati na naravni način? »Težko, ker se pojavijo naenkrat in zelo množično. Težko je v tako kratkem času poskrbeti za naravne sovražnike. Drugo pa je - gredo tja, kjer jim je lepše. To bi bilo mogoče izvajati le v rastlinjakih, na njivi pa tega ne moreš nadzorovati. To bi se dalo s harmonično pridelavo, s pridelavo različnih poljščin in ne na velikih kompleksih. V Prekmurju so parcele res majhne, vendar med poljščinami prevladujeta koruza in pšenica. Včasih so pridelovali tudi ajdo, rž, buče, konopljo. S harmonično pridelavo se iztrebljajo pleveli, hkrati pa vzdržujejo koristne žuželke, ki se lahko dodatno hranijo tudi v jesenskem času, na primer pikapolonice. Na primer, če bi med ječmen sejali trakove ovsa, bi strgač prišel ves na oves - če bi že morali škropiti, bi bilo dovolj, da bi škropili le trakove ovsa. Sicer pa se v rastlinjakih veliko uporabljajo pikapolonice. Če listnih uši ne bi škropili, bi se v naravi sčasoma same zmanjšale, ker bi se v večjem številu pojavili tudi njihovi naravni sovražniki.« Kakšno vlogo pa igrajo tukaj mravlje? »Mravlje vzdržujejo listne uši. Listne uši izločajo medeno roso in mravlje se s tem hranijo. Določene mravlje potem celo prezimijo listne uši v svojih mravljiščih in jih spomladi spet odnesejo na rastline. Mravlje prav gojijo listne uši, zato ker imajo od njih koristi. Uši pa imajo koristi od mravelj, ker jih varujejo pred sovražniki.« Imamo koristne in škodljive žuželke? »V bistvu med žuželkami ni škodljivcev. Če krompirja ne bi pridelovali, bi bil koloradski hrošč zelo zanimiva žuželka. V monokulturah pa imajo žuželke hotelske razmere za življenje in razmnoževanje, tako da jih je potem preveč in so škodljivci - zaradi človeka, zaradi neskladja in neravnovesja. Koristni pa so torej spet tisti, za katere mislimo, da nam zatirajo te škodljive žuželke. Drugače pa v naravi, kije ohranjena, ni nobenih škodljivcev. Narava povsod izravnava neskladja, vsak se z nečem hrani, vlada samo razmerje obstanka in preživetja.« Kako pa so potem koristne muhe pa komarji, ta največja poletna nadloga? »Muhe so koristne, ker razgrajujejo organske snovi, ene celo napadajo druge žuželke, njihove ličinke se hranijo z drugimi organizmi. Muhe trepetavke celo žrejo listne uši. Z njihovo pomočjo krožijo snovi v naravi zelo hitro. Komarji pa so glavna hrana mnogim živalim, ki živijo v vodah. V močvirijih je vedno več komarjev in obadov. Žuželke preživijo prav na podlagi množičnosti. Močna nevihta s točo lahko uniči vse na enem travniku, drugje pa ne. Prav tako suša. Vedno si najdejo kakšna skrivališča, da preživijo - če je okolje naravno, če se travnik pozida, je drugače. Trenutno je precej manj metuljev, kot jih je bilo nekoč, zaradi vsega, kar sem že naštel -razsvetljava, promet idr. pa tudi zaradi klimatskih sprememb.« Hroščev je letos precej, kakšna pa je sploh razlika med majskim in junijskim hroščem? »V Sloveniji poznamo tri vrste majskih hroščev, najbolj razširjena sta navadni gozdni majski hrošč in poljski majski hrošč in ta dva se pojavljata vsaka tri leta. Tako se vsaka tri leta pojavi hro-ščevo leto. Letos je bilo hroščevo leto, da. Majski hrošč leta od konca aprila do konca maja in je večji. Junijski pa je manjši in leta junija, ličinke so ogrci, živijo v zemlji in so lahko zelo škodljivi pri kmetijski obdelavi, ker obžrejo vse knrpnine Tnniidn ima tudi dpcpf sorodnih vrst, zato jih ne m°tc®, tako enostavno določiti, si 1 hrošči se hranijo na listavcih m * liste, večkrat jih najdemo pm vnjakih.« Kako resnične so L žuželke po škropljenj boI " ne, na primer da komarj PeČe? • • holisepove« »Ah, ne. Topleje je, aktivnost določenih zuK ■ na primer takrat, ko je dlj « 20 stopinj, ni. . pl^ mrčeša se poveča, ko j et( pod osem stopaj. ga ^ more niti premakniti, n -je je .odvisno tudi od vrste, Tu so še določene vrste so še razne stenice, K' .aioUi tudi določene vrste metuje pršice, ki jih sploh ne vi i® _ * Po navadi jih sploh ne vi Drži pa, da so zelo bodo morebiti celo prež »Hitro se lahko imajo 14-dnevni ciklus, jfliočed ni. Krajši razvojni ciklus im vrsta, hitreje se lahko Pn tega so pa nekatere že ge al)y preverjene, saj so PreZ1 , P * / Potrebno je na pa se vse poje. P° ^ival1 ■ $ čas, ko bomo tudi BERNAPpA Ločitev po pletih zakona šel sem h » G«*" v Len- davi je.« živi v čku« svoj OOveuc — živi v Gornjem Lakošu, stanuje « čku«. Druga polovica je bratova. Imata vsak svoj vhod in živita v ločenih gospodinjstvih. Še Knjigovodstvo kar razumeta se. V. K. nam je v daljšem pego- . . . . voru razgrnil svoje življenje. Med pripovedo- S^LJ® »Zdelalo« Tako je tekel in tekel j v k jZ Gomjec Huda reč! Hujše kot t0 Tk. je potegnil gor hlačnico. stu in čisto.« »Ob četrtkih prideta dve ženski s centra za socialno delo in uredita stanovanje.« »Kaj pa noga? Si jo sami pre- SeSv Mariboru živi, a me ne pride pogledat.« »Pa bivša žena?« »V domu oskrbovancev Nojz Filipič in država Kmeta hočejo uničiti! da dobro pozna Jasnost svojih prašičev, zato 0609 630 898, 041630 898 Poklical nas je V. K. iz Gornjega Lakoša UC IIM -- .. prostorninske metre drv? moje drevje delalo škodo, a da je škoda nastajala, sem vedel sam. Torej sem sklenil, da dam požagati osem jelš. Prosil sem delavce javnih del, da bi mi to naredili v okviru svojega rednega delovnega časa, pa so se izmikali. Pristal sem, da jim delo, ki so ga opravili neko soboto, plačam. Odštel sem devet tisoč tolarjev. Dodatno sem plačal prevoz .metrov1 domov.« »To ste pa drago plačali!« »In to me tudi najbolj muči! Za ta denar bi si drva lahko kupil. Celo boljša, kot so jelševa. Toda jaz sem hotel, da moje drevje ne bi delalo vanjem mu je, kot smo slutili, dojemali .... popuščala napetost. »Po meščanski šoli v Lendavi sem končal na Ptuju knjigovodski tečaj in se 1948. leta zaposlil na tedanjem okraju v Lendavi. Leta 1955. sem se poročil. Žena je bila iz Čentibe.« »Pravite, da ,je bila’, mar to pomeni, da ste vdovec?« »Ne, ampak ločenec. Leta 1988 sva se ločila.« »Po 33 letih?« poštevali bomo željo in v članku ne bomo navajali polnega imena in priimka, ampak le inicialki V. K. Lepo bi bilo (ali pa tudi ne), ko bilo življenje pravljica. Kerpa je drugače (ni ga človeka, ki ' ne bi zašel v stisko), smo bolj ali manj izenačeni. Seveda pa je vprašanje, kako iziti iz stiske. Hujša od finančne je za marsikoga psihična stiska, ko se človeku tako rekoč poruši svet in nemalokrat niti ni v stanju, da bi dojel, da je jutri še en dan. Labilne osebe nemalokrat prekinejo lastno življenje. u a 'cal nas je Alojz Filipič iz Borec (občina Orner) in želel, da pridemo na obisk, ker ^onj'rad opozoril na problem, ki ne zadeva Obis^a’ amPak množico drugih rejcev bekonov. tos|Opja 3 ' 8m° 9a- PoPeljal nas je v gospodarski del okrog 8q l ka’erem so hlevi, v katerih redi v eni izmeni i®okroq Pa smo tudi v 9°vei'hlev' k*er vanjSka h - 9'av z'v'ne. Omenjeno poslopje in stano-^etijijeISas^a noveiša (manjka le še »fasada«), na ^čborČ Str°iev iw-’to najbrž pomeni, da so bili »Tak0 {S'5asi za kmetijstvo kot so danes. iezlasti eŽk°’ kotie zdai’ menda ni bil° nikoli’ Hudo ' -1,91 Sk° bekonov- Poglejte: pred kratkim sem od-1 ( P60 kilo Klas Križevci šest prašičev s skupno težo Wne »top|ramOV 795 kilogaramov tako imeno-r^kilba6 rnase“' Pel prašičev (povprečna »živa« teža ^i pra^^ 80 uvrslili v mesnici v kategorijo težki ^Pitanj <1 29-kilogramskega) pa v katego-Mih Ponujena cena za kilogram žive teže "^totka 6V'Za kalere naj ne bi bilo mogoče ugotoviti lolar^633’ ker do so 'Pretežki ' nai b' m' Plaoali Gnjati k^-Za kilo9ram. S tem se seveda ne morem S' bil se11 'mam več kot 15’letne izkušnje v mesarji v grap111 ZaP°slen v Simentalki, MIR-u in tudi v klav-Xsjc CU sem delal. Povrh sem še domači mesar. HPrerani'’da 80 prašiči, ki sem jih oddal (razen ene-prsniov)1 'bekonske kilograme' (teža od 105 do 130 ■ nija k’riendar za to n'sem kriv sam, ampak država ' °vo|iuie uvoz mesa po dampinških (nereal-^^ostno nS °Z'ra pa se na t0, da uvoženo meso ni . Alojz p?' $ tem uničuje slovenskega kmeta.« !irati in SknPlC da bi se morali prašičereje! organi-nastopiti proti taki politiki. Cenen uvoz plitve tC6no' 2biiaio Pa j°tud' kategorije oziroma /Orie (jgi' ' opravlja v soboški mesni industriji, ka-X prg anie svoje prašiče, kontrolor Inspekt Lju- ^0 ki|r^an *e’ da se pr' Prašičih, četudi so težji i?Sa’top0°9raniov, bistveno ne zmanjša odstotek js čilemu X'’ da niso pridobili le masti, zato bi jih lolarjev^61,00 obravnavati; Piadali vi®i° cen0, kot 12ga.r'ai bi Alojz Filipič dobil za prašiča, ki je Od kla°9ramov in pri katerem so ugotovili 57,3-teXov)?n°st’ karie več, kot je »določeno« (53 C ^kacg 9ovor: 227 tolarjev za kilogram žive rec Da p na Pa ie nekako sprejemljiva. No, rejec iz noče vzeti, dokler ne bodo plačali l(jXšiči .P^šičev po njemu sprejemljivi ceni. In kaj X ^teresp 'i80 ®e v hlevih, dasiravno so nekateri že 6|Utii (j0 9^ “bekonsko« težo. Še naprej jih bo pital, kilogramov,« je odločen. Š. SOBOČAN ■ »Da.» »Zakaj, človek božji?« »Nisva bila več za skupno živ-Lakoša, ki nas je poklical I Ijenje. Ona in sin sta se zarotila I proti meni? V. K. iz Gornjega I__ . začetku prejšnjega tedna, je bil z močmi na V. K. iz Gornjega Lakoša nam je razkril svoje težave. upokojili. Z ženo sta se vrnila iz Ljubljane v Gornji Lakoš in se naselila v drugi polovici hiše, ki jo je zgradil oče. Leta 1986 je sin odšel z doma in si ustvaril družino. Morda bi V. K. in žena še sedaj živela v zakonski skupnosti kot mnogi starejši ljudje, si drug drugemu pomagala in se prenašala, ampak natanko 24. aprila 1993. leta se je zgodilo... . škode.« Razumeli smo V. K. in njegovo ravnanje. Povsem pa smo ga razumeli (in še ga razumemo!), ko je potožil, kaj je bilo »v nadaljevanju«. »Tiste delavce sem pozneje prosil, da bi mi metre razžagali in morda razcepili, a tega niso hoteli i naredili, čeprav so bili poslani k meni: eden je nekaj grabljal, dva sta kosila, dva pa sedela. In rogali so se mi.« V. K. nam je omenjeno ravnanje še nazorneje opisal in pokazal. Če । । je bilo res tako, potem že ni bilo lepo. »Kdo mi bo razžagal te tri metre drv? Drevje je bilo podrto v maju, zdaj smo v juliju, pogosto dežuje ... Kdaj se bodo drva posušila in s čim bom kuril pozimi?« je bil še naprej zaskrbljen V. K. Ko bi ne bilo dobre Milice... Tolažili smo ga, da se bo zadeva uredila in naj ga nikar tako hudo ne skrbi, bega ..., naj nikar ne misli na najhujše ... »Ko bi me vsaj prišel pogledat izbrani zdravnik! Moja hiša je ob glavni cesti; tod mimo se vozi...« »Si kaj kuhate?« »Od ponedeljka do petka mi prinašajo hrano iz Indipa. Kar izdaten obrok. Preostala dva dneva v tednu pa si sam kaj skuham.« »Kdo pa vam pospravlja? Vidimo, da je vse lepo na svojem me- Teh nekaj nerazžaganih in nen___ koncu. Vsaj tako smo ga razumeli, ko je stekel pogovor po mobitelu. Brž smo se odpravili na njegov dom, mu prisluhnili in v veliko veselje nam je, da ni naredil neumnosti, ki jo je bil napovedal za konec tedna. V. K. je 70-letnik, ki i akošu. Stanuje v hiši »dvoj- voru ®blska,a Polic'ia k0 ?a r°teskeaa ? ade,ezencev med- I Štefan Šarkezi, predsednik romskega nu vejš iz Serdice, je bil presenečen, kr e ati najvišjo razgle- prišli na teren, ko so opazili skupino Rom ker domačini dobro poznajo avtobus Vnrašali so se, društva Zele- m ker so policisti 7no Romov, še poseb- Prek S'Želeii 09ledati najvišjo razgle-2 /^rju, obiskala policija. Ti so se .Sb^aii n do zadnjih hiš, potem pa Php6»ot v hrib. Čez deset minut se je k le k , °hc>jski avto z dvema polici-b"vunifor- 24 ur % M« no, ker domačini aouiu poznaj avtobus in šoferja, pa I so jih kljub temu prijavili. Vprašali so se, ali legitimirajo tudi druge turiste, ki gredo na Kuglo. Šarkezi je razočaran ugotavljal, da je tudi sicer ponižana vsa vas, če ka-m teri R°m kaj naredi' PrePhčan hi di r Zoo ie'da če ne b' bil' Romi' Poli- ' 1 * "tl/ cijske patrulje na Kuglo ne bi anrr ■ bilo. Lakošu, da bi ga zaprosil, ua u,n» , požagal nekaj dreves za kurjavo. Nenadoma pa se je zaletel vame I pes, ki je bil sicer privezan, me podrl na tla in dobil sem kompliciran zlom leve noge. Med dolgotrajno operacijo so mi vzeli kost iz hrbta in dali v nogo ter .zašrafali’. Veliko si I nisem opomogel, ampak sem odvi-I sen od bergel. Na nogi imam odpr- vijate?« »Vsak drugi dan pride patronažna sestra Milica, dobra duša, in mi jo previje. Tudi se kaj pogovori z menoj in me potolaži.« »Oh, gospod V. K., potem pa le ni tako hudo!« smo ga prepričevali in navajali, da le ni sam, osamljen, ker pač prihajajo k njemu dobri ljudje in mu pomagajo lajšati delo v gospodinjstvu, samoto in bolezen. »Saj bi še nekako šlo, ko bi mi le kdo razžagal in razcepil drva ter jih spravil v drvarnico, da bi imel s čim kuriti!« je še enkrat potožil. »Zdaj, ko bodo o tem brali v časopisu, se bo gotovo našel kdo, ki bo pomagal. Morda pa bodo le pri-. šli delavci javnih del, ki ste jim pre- plačali delo pri podiranju jelš, in bodo oni pripravili kurjavo,« smo »Hujšega:- skušali »tolažiti« V. K. »Poslušajte, kaj se mi je zgodi- , lo. Nedaleč vstran imam parcelo z drugo izčrpali telesno in psimuuu, . nekaj drevesi, ob njej pa ima sosed zato so ga 1982. leta invalidsko I njivo. Nič mi ni potožil, da bi mu I aKo je tekel in tekel pogovor s l 70-letnim V. K. iz Gornjega Lakoša. I Kar lepo smo se ujeli, kot pravimo. Tudi ko smo se pogovarjali o službi. V. K. je odšel 1965. leta v Ljubljano in se zaposlil v IMP, kjer je bil samostojen knjigovodja osnovnih sredstev, imel pa je tudi »čez« naložbe. Pripravljal je tudi elaborate ... Odgovorno delo, kije zahtevalo I rej zbranost ne le osem, ampak 24 ur. | li. »Včasih, na primer ko smo sestavljali bilanco, sem bil nepretrgoma v službi in se dva dni nisem sezuval,« je ilustrativno povedal. Očitno so ga delo, napetost in -Arnnii telesno in psihično, »Osamljenost in bolezen sta to-:j kriva za vaš obup,« smo sklepa- ,Že, že, toda vmes je še nekaj hujšega!« »Hujšega?' ” Kako se bo razpletla zadeva z .metri«, bomo poročali. ŠTEFAN SOBOČAN AKCIJE____________________16. julij 1998.™ NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Velikost kmetije igra pomembno vlogo SPONA MIZARSKO OKOVJE PE MURSKA SOBOTA Cankarjeva ulica 25 tel.: 36 620 Vsak delovnik od 7.30 do 18.00, sobota 8.00 do 12.00 KUHINJSKI DELOVNI PULTI 19 različnih vzorcev. Cena 2617 SIT/m NAJVEČJA IZBIRA KLJUK ZA OKNA IN VRATA Medenina, Krom, Aluminij ter kombinacija medenina in porcelan Kljuka s s ščitom že za 743 SIT/grt Ključavnica za sobna ali vhodna vrata že za 550 SIT KARNISE PVC že za 399 SIT/m LESENE KARNISE »barok« 1.5 m že za 1372 SIT/kom KUHINJSKE NAPE že za 10.940 SIT Velika izbira pohištvenih ročajev, obešalnikov, okovja za pohištvo, stavbnega okovja, tesnil, vijakov.... V juliju še dodatnih 5% popusta za vse izdelke! Športna napoved 2 Tri tolažilne nagrade Zaradi nekaterih presenečenj na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji, med katera gotovo sodi reprezentanca Hrvaške, naši udeleženci športne napovedi 2 niso imeli sreče, saj med prispelimi anketnimi lističi nismo našli niti enega s pravilnim vrstnim redom prvih treh reprezentanc. Zato smo se v uredništvu odločili, da podelimo tri tolažilne nagrade med tiste reševalce, ki so pravilno navedli tri najboljše reprezentance, vendar ne po vrstnem redu. Tolažilne nagrade dobijo: Ivan Pelcar, Kapelska 3, Radenci, Kristjan Horvat, Zorana Vel-narja 42a, Murska Sobota, in Denis Topolnik, Prešernova 35, Rakičan. Nagrade dobite v Trgovini Kegel, Mladinska 60, Murska Sobota s potrdilom, ki vam ga bomo poslali po pošti. berem VESTNIK NA INTERNETU •BRAMAD večevanje obsega proizvodnje povezano z manj funkcionalnimi objekti, slabo razporeditvijo objektov zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota »CH Je na fotografiji registrska tablica vašega avtomobila? Nič hudega, ker smo vas spravili v zadrego, saj večina voznikov ne ve na pamet teh nekaj črk in številk. Poglejte torej prvo stran prometnega dovoljenja! Zdaj pa že veste, ali ste imeli v tem tednu kaj sreče. Če je na fotografiji registrska tablica vašega ali družinskega avta do naslednjega četrtka pokličite telefonsko številko (069) 31 998 in povejte svoj naslov, da vam bomo poslali Vestni-kovo majico. Seveda pa nagrado lahko dvignete tudi v naročniški službi Vestnika v pritličju žute hiže v ulici arh. Novaka 13 v Murski Soboti. Akcija Vestnikova nalepka prinaša nagrado poteka čez celo poletje, zato nalepko, ki smo vam jo poslali v Vestniku, brž nalepite na avto v bližini registrske tablice. Naši fotografi bodo morda posneli prav vašo »registracijo« in tedenska nagrada vam ne uide. Morda pa boste imeli še posebej veliko srečo in boste na žrebanju, ki bo septembra, zadeli celo motorno kolo (vespo)! Investicije v kmetijstvu a osnovi različnih primerjav velikosti kmetij, intenzivnosti proizvodnje in dohodka kmetij ugotavljamo, da so naše kmetije nekonkurenčne v primerjavi s kmetijami v razvitih državah Evrope. Ena od glavnih slabosti naših kmetij je velikost. Zato mora- mo, če hočemo izboljšati konkurenčno sposobnost naših kmetij, povečati obseg kmetijske proizvodnje. Z zniževanjem stroškov in povečanjem obsega proizvodnje lahko pričakujemo, da bodo kmetije dosegale primeren dohodek in da bodo tudi mladi hoteli delati ter ostati na kmetijah. Zlasti je treba razmišljati o-povečevanju proizvodnje pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Eden od vzrokov je, povečati konkurenčne sposobnosti kmetij, drugi pa je, da so mnoge investicije v povečevanje proizvodnje znotraj EU omejevane (kvota mleka, investicije v vinogradništvo, prašičerejo ...). Potreba povečanja kmetije Potreba po povečevanju proizvodnje na kmetijah je prišla v zavest že mnogim kmetom, vendar pa je. pri povečevanju velikosti kmetij (investicijah) še veliko dodatnih problemov. Vsaka investicija v kmetijsko proizvodnjo je povezana z velikimi finančnimi vlaganji. Kot smo že ugotovili, naše kmetije v povprečju dosegajo majhne dohodke in zaradi tega le redke razpolagajo z zadostnim kapitalom za nove investicije. Tako je večina kmetij, ki se odloča o investicijah, prisiljena, da najame kredite za izvedbo le-teh. Tukaj pa nastane problem, ker banke ponujajo kredite pod slabimi pogoji, zlasti za kmetijsko proizvodnjo, ki daje nizke dohodke in kmetije zelo težko odplačujejo najete kredite. Kmetije so tako pred začaranim krogom: morajo povečati obseg proizvodnje, za to pa nimajo zadosti finančnih sredstev in najamejo lahko relativno neugodne kredite, ki jih bodo ob bodoči kmetijski proizvodnji s težavo odplačevale. Iz tega začaranega kroga kmetje iščejo rešitve z velikim deležem lastnega dela v investicijah, uporabo cenejših materialov, s fazno gra- dnjo, z dokončanjem le nujno potrebnih delov investicij za zagon proizvodnje in najemanjem raznih kreditov. Vendar pa take investicije mnogokrat rešujejo problem le kratkoročno, velikost kmetije se poveča, vendar pa mora kmetija že po končani investiciji spet razmišljati o povečevanju proizvodnje. Ob tem je dostikrat tako fazno po- no projekcijo investicije. Finančni obseg investicije mora biti primeren predvidenemu dohodku, ker le ta- MS « S3-87J MS « 77-521 sfvEsmm MS®23-24M MS ® 37-55M in s tem slabo organizacijo proizvodnje na kmetiji. Dostikrat pa tako stalno dograjevanje in nedo-končanje investicij na kmetiji zelo slabo vpliva na videz kmetije in celotne okolice kmetije. Tako se tudi kmetije ne morejo seliti na ugodnejše lokacije za kmetijsko proizvodnjo (robove vasi ali naselij). Kako iz začaranega kroga? Izhod iz tega začaranega kroga je težaven za mnoge kmete, ker niso sposobni reševati problemov znotraj novonastale situacije v kmetijstvu. Situacijo je potrebno reševati na različnih nivojih od kmetije do države. Kmetje morajo dobro premisliti, v katero proizvodnjo se bodo preusmerili, izbrati primerno tehnologijo, preveriti možnost prodaje proizvodov in preveriti finanč- VESTNIK Ja C g ko lahko pričakujemo, vložena sredstva povrnil^ Strokovnjaki morajo n i loške rešitve za čim,ce.. ie§eved-prijazen način gradnje, . . z videno dovolj funkciona® # zom in obliko prilagojj(lterdr take rešitve pa Je po jal^ sciplinarni pristop različnih strok in v vanje s kmetijami, mejo predlagane resi ■ Dodatno pa je ^ ^ vloga občin, lokal?;uoodneiš® države, da pogoje za Prid°^kurenčnesP° tem izboljšanje konkur ^ sobnosti kmetij. Zave ® d„0 mo, da dobiva večjo vlogo negov krajine, in zato mora .|0 nac®101’ se bo kmetijstvo ohran i nem območju Pom I naši kraji čedalje , ^za^ obiskovalce in s te turizma v regiji- P° Ji,««1*' DlPL- ‘NaMU^ '»■Um 1998 KMETIJSTVO ocenjevanju štirje izdelki za zlato medaljo Prekmurska šunka Vsebnost hranilnih snovi v nekaterih vrstah strniščnih dosevkov in njene perspektive _________ .^z _ B^norejsko-veterinarski zavod za Pomurje je v štorih organiziral ocenjevanje in predavanje 0 je « danes in njenih perspektivah. Na ‘“'“Udemnajst izdelkov, ki so bili obravnavani p -mu v 'snem sejemskem kriteriju, ki se uporablja npr. najst '^Radgoni. Maksimalna ocena je dvajset toc , S" •">« za bron, osemnajst za s.*«, I" iz . a najboljše šunke so bili ocenjeni izdelki Joz Sebeborec ’ aneza Kodile iz Markišavec, Marjana Maric (mak-Cigut iz Noršinec, ki so vsi dobiti devetnajst točk U n® Ocene ni prejel nihče). En izdelek je bi oc ena pa trije z bronasto, pet šunk je bilo po v , tk v J^ena, to pomeni, da je bilo okrog štmdeset odsto ^zelo dobrih do odličnih. ponarejevanjem? ->v --— ^ofesorŽlender, predstojnik za na Biotehniški fakulteti iz Lju-iepovedat, da je bil namen T^ia, deklarirati prekmur-kot temelj mesnega pro-ain prispevati k njenemu raz-blagovni znamki na tujem težko ponareja ali pa so ponaredki • strogo kaznovani. Pri nas je precej suhomesnatih izdelkov, ki bi lahko uživali to boniteto. To bi lahko bili turistični izdelki domačih specialitet, in ko bi jih tujci bolje spoznali, bi bila toliko večja korist za vse, ki se s tem ukvarjajo. Jedro izdelave prekmurske šunke je na območju Goričkega, kjer je največ proizvajalcev. V Sloveniji je med izdelovalci ime »prekmurska šunka« dovolj znano, premalo znano pa je zunaj tega okvira, ker je v odlok, proizvajalci pa bi se morali združiti v društvu in sprejeti svoj statut. Tako da si bo moral vsak, ki bo hotel pod imenom »prekmurska šunka« prodajati svoj izdelek, priboriti blagovno znamko, zraven pa pripisati svoje ime, ker se proizvajalec ne skriva. Treba je paziti na to, da ne bi bila vsaka šunka z istega območja drugačna, ker to moti potrošnike. V Italiji, v-Parmi, imajo osem milijonov izdelkov in vsi so enaki, vsi vedo, kaj je to, s tem, da vsak proizvajalec odgovarja za svoj Z ustrezno izbiro strniščnih dosevkov želimo čim gospodarneje izkoristiti še preostali del vegetacije pa tudi razpoložljivi kmetijski prostor. Torej želimo na enoto površine pridelati čim večji pridelek suhe in hranilnih snovi. Vsebnost suhe snovi ob spravilu pridelka je zelo pomembna, še zlasti, če pridelano krmo spravljamo v obliki silaže, saj večja vsebnost pozitivno vpliva na proces fermentacije silirne mase. Dejstvo je, daje mogoče pridelati s strniščnimi setvami zelo kakovostno voluminozno krmo, s katero je mogoče ob pametni rabi poceniti rejo krav molznic in prirejo mesa v pozno poletnih oziroma jesenskih mesecih. Namreč ustrezna izbira križnic nam omogoča pozno jesensko spravilo zelo bogate krme z beljakovinskim razmerjem 1:5. Prav tako je Kmetijska svetovalna služba za Pomurje v sodelovanju z Biotehniško fakulteto iz Ljubljane ter s Fakulteto za kmetijstvo iz Maribora vpeljala nekatere kulture, ki do zdaj v pomurskem kolobarju niso imele kake posebne vloge. Osnovni motiv, da smo sploh začeli s proučevanji, je neenakomerna porazdelitev padavin med vegetacijo, ki pa lahko močno vpliva na pridelovanje nekaterih standardnih kultur na prodnatih tipih. Večletne raziskave in analize so pokazale, da imajo rastline iz rodu sirkov (krmni sirek, sudanska trava) to lastnost, da tvorijo zeleno rastlinsko gmoto tudi v manj optimalnih rastnih razmerah. Kemične analize krme so opozorile na visoko vsebnost hranilnih snovi, ješčnost krme pa je zaradi večje vsebnosti sladkorjev tudi zelo dobra. Rastline iz rodu sirkov so se pokazale tudi kot zelo dobre za zeleni podor oz. zeleno gnojenje, saj dajejo ob vegetaciji obilen pridelek suhe snovi, temperatura pod -3° C pa jih že v celoti uniči. Tako se nam spomladi ne more pojavljati kot nadležen plevel v glavnem posevku. Preglednica 1: Rezultati kemičnih analiz silaž strniščnih dosevkov v g/kg suhe snovi na območju Pomurja. VRSTA ss SPRAVILO sli G/KG sv G/KG srn b/kg CA G/KG P G/KG NS džin 201.0 99.0 358.0 23.0 3.8 2.0 NS zora 211.0 109.0 338.0 24.0 4.2 2.1 Bc 188 173.0 108.0 258.0 27.0 2.0 2.1 Bc 195 171.0 115.0 252.0 27.0 1.9 2.2 (VIR: Letno poročilo KSS 1993, ŽVZ za Pomurje Murska Sobota) SS - suha snov, SB - surove beljakovine, SV - surova vlaknina, SM - surova maščoba, CA - kalcij, P -fosfor jz preglednice 1 je razvidno, da so rastline iz rodu sirka vsebovale ob spravilu povprečno za 34 g/kg več suhe snovi kot koruzni hibridi. Vsebnost surovih beljakovin je bila najnižja pri krmnem sirku cv. NS džin, in sicer 99 g/ kg, pri sudanski travi cv. NS zora pa dosegamo bistveno višjo vsebnost 109 g/kg suhe snovi, ki se v bistvu ni razlikovala od koruznega hibrida cv. Bc 188. Nekoliko višjo vsebnost surovih beljakovin, 115 g/kg suhe snovi, pa smo dosegli s cv. Bc 195. Vsebnost^urove vlaknine je bila bistveno večja pri rastlinah iz rodu sirka, pri katerih ugotavljamo nekoliko manj surovih maščob v primerjavi s koruzo ter precej več kalcija in nekoliko manj fosforja. Dejstvo je, da so analize rastlin iz rodu sirka pokazale dokaj visoko vsebnost surove vlaknine in sorazmerno nizki koeficient prebavljivosti organske snovi. Preglednica 2: Rezultati kemičnih analiz strniščnih dosevkov v g/kg (preračunano na 85 % suhe snovi), pridelanih v mikroposkusu v letih 1993 in 1994. Proizvajalci prekmurske šunke so se na posvetu zagreli za idejo o ustanovitvi lastnega društva. in našem trgu: »Skušali smo biti čimbolj objektivni, zato so v komisiji sodelovali tudi ljudje, ki ta izdelek dobro poznajo. Proizvajalci so se prostovoljno javili za testiranje. Izbirali smo tiste šunke, ki so najbolj ti- pične za ta predel. Napake smo zapisali, tako da ima proizvajalec povratno informacijo, kaj pri izdelku manjka in zakaj je dobil odbitne točke. Na mizi so se našli različni izdelki, mi pa smo pazili na to, katera forma in oblika bi bila najbolj klasična. Gre dejansko za kos mesa brez kosti, ki se mora primerno rezati na tanke rezine. Pomembno je tudi, katera barva je optimalna, ker če je preveč črna, je prevelik okus dima, premalo črna pa spet ne sme biti. Pri barvi smo odbili precej točk, ker je imelo dosti šunk neenakomerno barvo. Potem smo ocenjevali okus in vonj. Prekmurska šunka naj bi bila dimljena s hladnim dimom in ne vročim, kot delajo nekateri. Če je prevroč, se šunka med sušenjem samo suši, ni pa fermentacije oziroma zorenja mesa in ni značilne arome. Rezine smo poskusili pod nosom in v ustih in moram povedati, da je bilo nekaj izdelkov že pokvarjenih. Nagrajene izdelke bomo tudi kemijsko testirali, slabše pa bomo dali v analizo. Toda naš sklep že zdaj je, da se pri nas šunka preveč soli. Noben izdelek npr. ni bil premalo slan. Sol mora biti, toda pretiravanje z njo v prehrani ni ravno prijazno zdravju. Vsekakor pa sol danes izgublja vlogo konzervansa.« Dr. Stanko Renčelj, ki je pri Pomurski založbi že izdal knjigo Meso iz tunke, sedaj pa pripravlja pri isti založbi gradivo o prekmurski šunki, je opozoril, da pri nas takšni izdelki niso zaščiteni pred ponarejanjem, izjema je le zgornjesavinjski želodec: »V Sloveniji ni tovrstne zaščite mesnih izdelkov. Drugod se jih trgovinah in gostinstvu ne moreš dobiti oziroma zdravilišča niso ustrezno opremljena. S temi domačimi specialitetami je treba priti na dan. Naloga občin bo, da se izjasnijo in povedo, kje se ta šunka izdeluje, in da sprejmejo ustrezen Foto: NATAŠA JUHNOV izdelek. Zato menim, da so izobraževalni seminarji in zimska predavanja, kjer bi si izdelovalci nabirali praktične izkušnje, bistvo doseganja kakovosti in odpravljanja napak.« TOMO KOLES ■ Cene zaščitnih sredstev 1993 1994 Določil. Sud.lrav. K. oh. Ogršč. Nin. Lj. Sud.trav. K. oh. Ogršč. Mn. Lj. SS fl/kB 850 850 850 850 850 850 850 850 P.O.S. % 52 78 83 79 52 77 66 66 Pep.g/kB 58 147 142 136 72 176 199 121 SB g/kg 73 157 184 184 92 184 192 161 SV g/kg 261 138 112 188 320 129 152 186 SNI g/kg 21 39 42 37 23 39 25 41 BESg/kg 437 369 370 305 343 322 282 341 ŠE g/kg 277 495 469 442 '235 470 349 368 (VIR: Branko Kramberger, Fakulteta za kmetijstvo Maribor, posvet na Zadravec-Erjavčevih dnevih v Radench 1995). P. o. s. - prebavljivost organske snovi, Pep. - pepel, ŠE - škrobne enote TOVARNIŠKO IME AGROMA LJUTOMER KALIA M. SOBOTA K2 LENDAVA SKZ KMETOVALEC ANTRACOLIII 1.350,00 1.431,10 1.337,50 1.293,30 AKROBAT MZ Ul 1.389,00 986,00 (0,25) BANVEL (II 8.690,00 B00MEFEKT11) 2.090,00 2.187,30 1.921,90 1.832,00 BASUDIN HI 2.300,00 2.454,40 2.335,40 2.241,00 CONFIDOR 10,051 1.650,00 CARATAN 11) 2.961,90 2.209,90 2.142,00 DECIS 1,25 EC III 2.890,00 551,6010,1| 530,90 (0,1) EUPAREN (11 3.100,00 3.249,10 3.105,00 3.015,00 EKALUX 25 EC 10,2) 950,00 1.813,20(11 FRUTAPON*? E III 590,00 560,00 [POLPET III 1.250,00 1.320,20 1.269,30 FOLICUR (0,1) 1.400,00 1.613,50 1.458,00 FOLPAN (1) 1.240,00 1.163,60 1.215,00 HOSTAOOICK 50 EC (0,11 850,00 920,10 942,30 880,00 INSEGAR 10,6) 8.590,00 2.724,30 8.100,00 KARATE 2,5 ECU) 5.990,00 1.882,20 10,2) 1.919,50 (0,2) 1.776,00 KIDAN 10,1] 727,80 1MIKAL 111 3.160,00 2.990,60 3.099,90 2.930,00 MITAC 20111 3.090,00 3.016,10 1MESUROL 10,25) 510,00 580,20 OFUNAC (11 337,30 OUADRIS H) 15.490,00 15.589,80 14.999,90 PINOVITHI 1.490,00 1.129,30 443,50 (0,2) 980,00 pSor 1.770,90 (0,11 PINURON (0,21 1.400,00 1.560,00 1.531,20 1,530,00 RELDAN SUPER (0,2) 1.250,00 1.306,30 1.334,50 1,210,00 RUBIGANlO.ll 1.090,00 1.047,30 1.108,00 1,024,00 RIDOMIL MZ (1) 2.700,00 3.030,80 2.969,00 2.885,00 ŠANDOFAN F11) 5.690,00 4.980,00 5.772,00 — STOMP (11 1.450,00 1.580,80 1.520,00 1.430,00 1starane III 6.210,00 6850,00 ■TAR0n0,5J 9.490,00 9.637,00 TOPAS 100 EC (0,1) 1.050,00 1.120,80 TILT (0.1l_ 890,00 948,30 752,00 10,1) ZOLONE Iz preglednice 2 in 3 je razvidna bistvena razlika v vsebnosti hranilnih snovi med proučevanimi strniščnimi dosevki. V bistvu gre za povsem različne krmne vrste, ki nimajo nič skupnega, ampak jim ravno ta različnost daje njihov značaj, še zlasti na območju Slovenije, ki ima zelo pestre klimatske značilnosti. Še najbolj realna primerjava je med vrstama znotraj križnic, nekoliko manj pa med mnogocvetno ljuljko in sudansko travo. Dejstvo je, da v strokovnih krogih pojmujejo sudansko travo kot alternativo koruzi, predvsem na območjih, kjer je proizvodni potencial zaradi primanjkljaja padavin zmanjšan. Iz družine križnic veljajo za krmni ohrovt in ogrščico nekoliko večje omejitve v kolobarju, prav tako tudi pri uporabni vrednosti, saj ju lahko krmimo kot presni. Le malokdaj se kmetje odločajo za siliranje, in to zaradi sorazmerno nizkega deleža suhe snovi ter velike vsebnosti surovih beljakovin ob spravilu. To sta namreč parametra, ki ju uvrščata med vrste, manj primerne za siliranje. Ponekod si pomagajo z dodajanjem večjega deleža suhe snovi, predvsem slame, vendar je bilo o tem narejenih še premalo raziskav, da bi lahko priporočali ta način spravila. Veliko večje možnosti porabe in spravila pa imata sudanska trava in mnogocvetna ljuljka, ki ju lahjro krmimo presni ali ju siliramo. Dejstvo je, da vsebujeta v suhi snovi kar precej sladkorjev, ki pozitivno delujejo na proces fermentacije. Preglednica 3: Rezultati kemičnih analiz zelenih delov strniščnih dosevkov v g/kg suhe snovi na območju Pomurja (Srednja Kmetijska šola Rakičan) VRSTA SB g/kg SV g/kg SM g/kg Pepel Mn. ljuljka .13.7 32.2 12.2 82.7 Landsb. meša. 21.0 17.3 32.8 110.2 Grašiča 20.9 17.8 29.6 10.8 Repica 22.7 18.2 32.0 111.1 Krmna ogršč. 21.4 16.0 32.0 130.1 Inkarnatka 21.3 12.2 44.0 103.1 Sudan, trava 17.1 28.2 31.7 98.0 Proso 16.1 20.0 37.2 15.4 Koruza 57.0 28.4 23.9 67.2 Iz praktičnega stališča imajo vsi navedeni strniščni dosevki svoje mesto v njivskem kolobarju na območju Slovenije, le pravilno se moramo odločiti. Nekoliko previdnejši bi morali biti pri setvi koruze kot strniščnem dosevku, še zlasti s proučevanimi hibridi, ki pa se s pridelovalnimi rezultati niso kaj prida izkazali. Rezultati so pokazali, daje smiselneje pridelovati rastline iz rodu sirkov. Torej pri izbiri krmnih dosevkov moramo upoštevati dolžino rasti zaradi pravočasne setve naslednjega glavnega posevka, odpornost proti mrazu in suši, potrebo, da spomladi čim prej dobimo zeleno krmo in da zeleno krmljenje lahko podaljšamo pozno v jesen, in način rabe. ŽVZ Murska Sobota, Mag. KAPUN STANKO, dipl. inž. agr. I KVALITETA ŽIVLJENJA 16. iulij 1998, Wj| Skrb tudi za otroke iz porabskih narodnostnih vrtcev Slovenski jezik Predšolski otroci iz Porabja, njihovi starši in vzgojiteljice na 5-dnevnem bivanju in učenju v M. Soboti O bmočna enota Zavoda Republike Slovenije za šolstvo v M. Soboti si je zadala tudi posebno skrb za širjenje slovenskega jezika in krepitev narodnostne zavesti med predšolskimi otroki v narodnostnih vrtcih v Porabju (Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalo-vci, Slovenska ves, Števanovci). V ta okvir sodi tudi vsakoletno povabilo porabskim vrtcem oz. tamkajšnjim vzgojiteljicam in staršem predšolskih otrok, da se udeležijo enotedenskega bivanja v Sloveniji. Prejšnja tri leta so takšno bivanje organizirali v Radencih, z zelo uspešnim sodelovanjem tamkajšnjega vrtca, letos pa so pritegnili k sodelovanju pri izvedbi programa Vrtec Murska Sobota. Prišlo je 16 otrok in 13 odraslih (10 mamic in 3 vzgojiteljice), osnovna tema njihovega delovnega srečanja pa je bila prehrana-jedi-pijače. Ves teden so se v dopoldanskem času odvijale skupne dejavnosti otrok iz porabskih vrtcev s soboškimi vrstniki, popoldnevi pa so bili namenjeni ogledom, izletom in družabnim srečanjem. Po besedah Irene Kumer, predstojnice OE M. Sobota, so pri zasnovi te oblike pomoči porabskim Slovencem izhajali iz ugotovitev, da v Porabju niso ravno ugodne razmere za razvijanje oz. krepitev Zaključna prireditev. (Foto: J. Z.) slovenščine kot sporazumevalnega jezika, kajti za to ni dovolj ekonomskih spodbud. Čutiti pa je močan vpliv tujega, predvsem nemškega kapitala, kar se med drugim odraža tudi pri tem, da slovenščino kot fakultativni predmet na monoštrski gimnaziji in srednji strokovni šoli vse bolj izpodrivata nemščina in angleščina. Ker odslej v porabskih vrtcih slovenščina ni več zakonsko omejena na 2 x tedensko po pol ure, je v največji meri odvisno od vzgojiteljic, koliko je prisoten materni jezik v življenju in delu vrtca. V naših vrtcih si lahko vsekakor naberejo bogate izkušnje za svoje delo. Zanimivo tudi na podeželju Šestdnevni tabor Prišlo je 36 učencev iz različnih šol v Sloveniji O snovna šola Puconci se je odločila, da bo tudi letos organizirala v sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kulturo tabor o življenju na podeželju. Vodil ga je učitelj Ignac Čeh. Dan na kmetiji so udeleženci preživeli pri Vrataričevih v Puconcih, kjer so lahko videli tudi 18 ovac jezersko-solčavske pasme. Gospodar Frpnc pa jim je tudi Sadjarstvo Smodiš v Oto-vcih, kjer povezujejo sadjarstvo in vinogradništvo s turizmom, na Hodošu so spoznali semenarsko dejavnost, v Bokračih so obiskali FRANC VRATARIČ udeležencem tabora: »Dober kmet mora biti izobražen, drugače ga vsi »norijo«. med drugim povedal, da mora imeti danes kmet veliko znanja iz različnih področij, sicer ga bosta »prevarala« narava in nmeli so tak piknik, kot ga imajo le malokje. Ob domači glasbi in ljudskem petju je bilo nadvse veselo in zabavno, ob srečelovu vznemirljivo in ob kramljanju z najbližjimi in prijatelji zadovoljno. To je bilo sedaj že tradicionalno poletno srečanje varovancev in delavcev Doma starejših v Rakičanu z njihovimi svojci, prijatelji, predstavniki društev in javnih inštitucij in sploh z vsemi, ki so se odzvali njihovemu vabilu. In prišli so številni, tudi tisti, katere so na seznam povabljencev dali varovanci sami, saj je to vendar njihov veliki in težko pričakovani praznični dan. To je bila tudi priložnost, da so se predstavile domske skupine za samopomoč. Tovrstna srečanja so zelo pomembna, ugotavlja direktorica doma Vijola Bertalanič, saj se tako spreminjata miselnost in odnos do bivanja v domu, pomembno pa je tudi, da delavci vzpostavijo stik z vsemi, ki lahko prispevajo k prijetnejšemu bivanju varovancev. »Vsi skupaj moramo prispevati in sodelovati, da bo počutje naših varovancev boljše,« je v svojem nagovoru zbranim povedala na sobotnem srečanju. Pomembno je prisluhniti tudi veliki stiski, ki jo doživljajo svojci varovancev. Najprej v trenutku, ko člana družine, ki zaradi starosti Dom starejših Rakičan Za ljudi v stiski Skupina za samopomoč Slavček in bolezni potrebuje zahtevno nego in varstvo, pa mu tega sami ne morejo ponuditi, zaradi prezasedenosti ne morejo oddati v dom, potem, ko je ta že v domu, pa se oglašajo občutki krivde. Pomagati je potrebno tudi njim, zato bodo v Domu starejših v Rakičanu začeli s skupinskim Lončar Štefan Zelko iz Lemerja je žgal piskre pri Gradu Prvič tabor tudi pri Gradu na Goričkem ..... minulih dneh so se množično odvijali po šolah ra-ziskovalni tabori. Prvič so pripravili v sodelovanju z delavci Pokrajinskega muzeja Murska Sobota (kot mentorji) ter učenci in učitelji iz OŠ II Murska Sobota in OŠ Tišina tudi na OŠ Grad. 4-dnevni raziskovalni tabor, katerega vodja je bila učiteljica Angela Končič, udeležilo pa se ga je 25 učencev domače osemletke ter po 7 iz obeh že omenjenih, je bil priložnost, da učenci spoznajo preteklost naselja Grad na čisto poseben in samosvoj način. Tako je skupina učenk in učencev pod mentorstvom Branka Kermana spoznavala arheološko sliko naselja Grad, Janez Balažič pa seje s svojo skupino podal v predstavitev spomeniške Naravoslovni tabor na OS M. Nedelja Spoznavanje gozda Sodelovali so učenci OŠ Cezanjevci, Križevci, Veržej, Ljutomer, Razkrižje in Mala Nedelja ..... V Občini Ljutomer so letos pripravili že 7. naravoslovni tabor za učence vseh osemletk. Organizator tabora je bila tokrat OŠ —J Križevci, sedež so imeli na OŠ Mala Nedelja, vodja pa je bil profesor Marjan Kosi. Letošnja tema je bila predvsem spoznavanje favne in flore gozda. Tako so popisali vsa drevesa in grmičevje na območju 400 kvadratnih metrov v bližnjem gozdu, vzeli pa so so tudi vzorce prsti za kemijsko analizo. Pozneje so določevali uporabnost dreves in grmovja ter zdravilnost oz. strupenost. Drugi dan so prepoznavali in analizirali nizko podrast (praprotnice, gobe, mahove, lišaje idr.), tretji dan je bilo na vrsti spoznavanje favne (živalstvo), četrti dan je bila na programu kemijska analiza tal, zadnji dan pa so izdelali plakate ter predstavili rezultate svojega dela staršem, mentorjem in gostom. Imeli so kaj pokazati. turistično kmetijo Tremel, en dan pa so se podali na odkrivanje kulturnih, zgodovinskih in krajevnih značilnosti Pomurja. iz Doma starejših v Rakičanu, delom za svojce, še posebej tiste, katerih varovanci so prizadeti zaradi demence ali druge težje bolezni. Prostorska stiska v domovih je problem in je stiska ljudi, mimo katere ne bi smeli iti tako neprizadeto. Kajti, nikoli se ne ve, kdaj se bo pri kom ustavila. dediščine kraja. Nič manj pestra ni bila predstavitev cerkvene podobe kraja skozi stoletja, ki so se je lotili učenci pod mentorstvom Franca Kuzmiča ali anketa in zbrani viri o zgodovini kraja v spominih ljudi mentorice Metke Fujs. Še prav posebej so pritegnile zbrane šale in zbadljivke ali »coune«, ki jih je s svojimi raziskovalci zbirala Nataša Konestabo. Nevedneži, ki smo bili v sredo zvečer na predstavitvi, smo tako izvedeli, kje so nekdanje in sedanje meje med Bakari, Rovtari in In lahko se pri vsakem odt^ Postavljanje domov ali pn^' tve domskih zmogljivosti2^ župani ne bi smeli reševati^ ža svojim plotom, kot sej^1 izkazalo ob zadnjem razpis jo naša regija spet potegnila^ ki konec. , Bomeci - tako izM jezika medse^ejijo prebivalcev, k o jj Grad in njeg°v° čer ob Pester kulturni peči lončarja Š -e j, ta sikoga prepričat'otudi^X Grad uspel.veje imel v sebi srz n1 pfi / časi, koježivljenj p oitn jfl počasneje,«^’ časa za pese™’ »coune«. eirKO'^ SUZANA F'6* V hotelu Lipa v Lendavi -------------------- --------------------------- -e ...so se srečali pred kratkim dijaki nekdanje n^g gO, vi, ki so sklenili šolanje v šolskem letu 1947/^.gnje je obiskovalo nižjo gimnazijo, jih je prišlo na niso videli 50 let. Srečanje so organizirali: C' jgijeH Kovač, Ivan Gerenčer in Marija Vidic. Najbo Kr ■1 16- julij 1998 KULTURA 15 šestdeset let beltinske folklore Vi bojazni, da bi ples in Pesem izginila tl dela za^no> Panči v svejt potačno, Boris Žalig, zvani Čif, nikdarnj°Uf brezp'a^no- Naša folklora je takša meštrija, ka ilSt’ naj dil letos praznuje 60. rojstni dan. Slovesno Ulivala, ki b praznovali v okviru 28. mednarodnega folklornega ^bariain ? ? koncu julija, nastopile pa bodo številne skupine, ki J z e‘no in ljudsko glasbo. Satani”11 Sta Vedno obstaja- MilOje J bo8ato ljudsko ^Marolt idbl tudi Prof.Fran-^seJ^Koaprovi ban. tudi s Prekmur-ple^ kUih ig- *8Metai vP° 8°stijah. Še Kavaš zbral aPtvaski ■ Ustanovljena je Hnd? 'premljala Koci-^'iitnp/iJ^H^ih Pa Metliki UZ1 ' tudi drugi .Netuigr, . NevzPi c Je p°lklorno sku-Ndou SzePesy in Nnanr a ^69-V tistem etnograf’ Ni Star °Vi2 LJubljane Ne ona z novimi, ki starim: vklju' Nasnir n° ruto’ °Prsnik pastelnih J°C^aPrekmude, Nov.n^ dotnačega plat-IZa s2e Je bil iz črnega 4Prevzel neni je-V0denje .. P°ns Žalig, ki uM^ani’01 obsežnim stro-eJK^lkor aLtivno sode-K*"" Lani pa ^Žalin °dstvo prevzela ob^1 tUdi ^uštveno P°moči katere so Utrinki Soboških dnevov Posebno zanimiv del soboških dnevov je bil tudi Folkart, na katerem se predstavijo folklorne in etno skupine iz vsega sveta. S pomočjo njihove glasbe, plesov, gibov pa lahko spoznamo, kakšni so, kakšna je njihov zgodovina in kako so živeli. Zanimiveje opazovati, kako različni narodi in ljudje z različnih območij iste stvari različno izražajajo. Predvsem pa lahko primerjamo, kako drugačni smo melanholični Prekmurci in nekoliko bolj živahnejši Prleki, v primerjavi s temperamentnimi ljudstvi. Foto: J Z IN ANRR ■ našteli 915 nastopov, od tega 773 po raznih krajih v Sloveniji in 142 po drugih državah, sodelovali pa so tudi pri številnih televizijskih oddajah, dokumentarnih filmih in drugje. Leta 1970 pa sta gospod Žalig in predsednica društva Milica Šadl dala pobudo, da se vsako leto organizira mednarodno srečanje folklornih skupin. Željo so uresničili in na vseh srečanjih folklornih skupin do danes je sodelovalo na tisoče folkloristov iz 52 krajev Slovenije ter 49 krajev iz petnajstih držav, skupno pa je nastopilo 130 folklornih skupin. Za svoje delo so dobili tudi številna priznanja in nagrade, najbolj odmevna je bila Evropska nagrada za ljudsko umetnost, ki sojo dobili leta 1985. Festivali pa niso bili pomembni samo zaradi ljudskega plesa in pesmi, ampak tudi zato, ker so ljudi seznanjali s slovenskim in tujim plesnim izročilom pa tudi drugim. Pripravljali so etnografske razstave, ljudske igre, prikaze izdelkov domače obrti, kmečka opravila, kulinarične razstave in pokušine, sejme in večere etnoglasbe. Ob beltinskem festivalu pa so predstavljali tudi nove knjige, povezane z zgodovino in ljudsko tradicijo: Peter Šraj Beltinci 1322-1993, Franc ent ’98 pribor u ^ddof6^3 n' Pobota, pa “»mesto krav v Pon|)aSPh dirk v po' ItPrnn,Uja bistveno več enadnib zabav. H? Ne? Lent »Poplava- ^^onv U 'S3' Od odra ?pwyna. indSaiPlesne8a gle' °MnV1JSkega klasične' ^,NahKJ.SVatoreisli-M 4n,nt namreč ni Mb' Nobiskoval-Pf0m JSe^ sPrehodilo adi od konca ju- in nija do srede julija, niti zaradi slavnih imen od Jamesa Br-owna do Paqui-ta, pouličnega teatra, prireditev za mularijo, folkarta, likovnih in fotografskih razstav, lutkovnega fe- Paquito d -RiVera, afriški, kubanski, karibski, stivala ... tudi zi|ski rjtmi v jazzovskem jeziku ne zato, ker se mestna občina požvižga na dotacije za festival, niti ne za to, ker država prispeva tako malo, da niti za ^irh _ P®ra in balet RNO Maribor v andalnvaniu S Kijev Mongoli so odlični jezdeci in konjeniki, ognjevitost plesalcev pa je očarala občinstvo. Zelo bogati pa so tudi njihovi kostumi. Brez bande ne bi bilo folklore in brez folklore ne bi bilo več Kociprove bande. (Foto: ANRR) Novak Slovar beltinskega prekmurskega govora, Slovenska ljudska noša v besedi in podobi, Beltinci z okolico avtorice dr. Marije Makarovič in Polka je ukazana, Plesno izročilo na Slovenskem, Prekmurje in Porabje prof. Mirka Ramovša in še kakšne. Ob tem jubileju so izdali tudi brošuro, ki je zapisana zgodovina beltinske folklorne skupine in tudi drugih skupin, ki so rasle in se razvijale s folkloro, poleg tega pa je tudi zapis o ljudski glasbi ter o otroški folklorni skupini. Beltinski folklorni skupini je kelsko in od lokalnih politikov požegnanih soboških dnevih. Vidimo se torej ob polni luni 1999 ... A.P. & N. J. Bharata Natyam, klasični indijski ples izvajanja programa ni dovolj, niti ne zato, ker gostinci mastno služijo in vam prodajajo ob promena- »etania« do »ŠtSnta« tako uspelo ohraniti velik del plesne in glasbene tradicije, s katero so tukaj živeli, pa tudi vsa druga področja ljudske kulture. Uspelo jim je angažirati tudi mnoge, ki so se začeli aktivno ukvarjati z ljudsko kulturo, nadvse pohvalno pa je, da nastajajo tudi vedno nove skupine, ki ohranjajo kulturno tradicijo. Nekaj torej mora biti v teh Beltincih, ki so dali toliko pomembnih mož in ki imajo tako bogato ohranjeno in zapisano ljudsko tradicijo, kot jo ima le malo krajev po Sloveniji. A. NANA RITUPER RODEŽI nizatorji festivala pa od tega nimajo »haska«, temveč zato, ker namesto elitističnega zapiranja v Ijubl-anske zidove omogoča sprehajanje od odra do odra. Tako se v enem večeru lahko »zadeneš« s toliko kulturnimi prireditvami, kot jih premore Sobota v vsem svojem spekta- Pri temnopoltih Italijanih res ni potrebno posebej omenjati njihovega živahnega temperamenta. Ko pa se zasliši O, sole mio, marsikomu hitreje požene kri po žilah. ens. Plavi orkestar, Ako su sve bile samo laži, Kaja, Sava, Losa, Bral, in II., sedemti-šo&glava množica, roke, pesem... in J , ■ seveda obujanje >5 šporrgg^; čeprav EŽ OsmčiŠfTia koncu Ukrajinsko plesno gledališče Kalyna PROJEKTIVNI BIRO INŽENIRING Murska Sobota d.o.o. Štefana Kovača 28 9000 Murska Sobota tel: 069 31 782 fax: 069 24 190 Na osnovi sklepa nadzornega sveta družbe objavlja uprava družbe PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV dela objekta PROJEKTIVNI BIRO-INŽENIRING d.o.o. v Murski Soboti, Štefana Kovača 28 - poslovni prostor v izmeri 100 m2, v pritličju poslovne stavbe z vhodom iz strani kima Park, - poslovni prostori v nadstropju poslovne stavbe. Vse informacije lahko interesenti dobijo pri direktorju družbe, tel.: 069/ 21 138 ali 31 782, int. 22. IZ NAŠIH KRAJEV ____________16, julij oob,gS Kramljanje v obnovljeni stari hiši Rizling z Vajdovega brega Skoraj ne mine dan, da ne bi prevozil 15 kilometrov »gor« in 15 kilometrov »dol« V družinskem krogu sta praznovala 50 let zakonskega življenja Štefan in Barbara Horvat iz Turnišča, Ulica Štefana Kovača 13. Štefan se je rodil 1920. leta v Mali Polani; Barbara, ki se je pisala kot dekle Maroša, pa je bila Varašanka (Turniščanka), rojena 1923. leta. Poročila sta se 1948. leta in na gostiji je igrala Kociprova banda iz Beltinec. Zdaj, ko sta proslavljala zlato poroko, pa so igrali Puckovi dečki, pele pa turniške ljudske pevke. Zahvalno mašo je daroval župnik Lojze Ratnik. Življenje sta dala trem sinovom: Francu, Štefanu in Jožetu ter hčerki Mariji. Imata pa tudi sedem vnukov. - Foto: J. Žerdin Zlatoporočenca Volf iz Vadarec o 35 letih dela seje 1995. leta upokojil Geza Malačič iz Murske Sobote. Na vprašanje, ali je bila zanj upokojitev »šok«, mi je odvrnil, da »niti ne«, kajti zelo si je želel, da bi imel kaj več časa zase. Leta 1990 je začel Geza »v red jemati« hišo v Kančevcih, ki je bila od 1972. leta prazna. Kot da bi slutil, da bo prišel kmalu čas, ko mu kot trgovcu ne bo treba iti vsak dan na delo v centralno skladišče Potrošnika, ampak bo lahko kaj več časa preživel v rojstni hiši na Goričkem, ki jo je »zapustil«, .potem ko je dobil službo in se poročil. Pač kot množica drugih, ki so odšli z goričkih pobočij. Najprej je popravil streho, saj če ta ne pušča, potem je veliko več možnosti, da hiša ne propade, četudi ni stalno naseljena. Sedela in kramljala sva v prostoru, ki so ga nekdaj uporablja- li za skladiščenje repe. Zdaj je seveda drugačen, ko pa ga je preuredil v neke vrste domači »bar«: mini točilna miza, reflektorji, mize iz sodov, stoli pa so izrezani iz hrastovih hlodov. Vrhnji del, na katega sedeš, pa je »tapeciran«. Opaž seveda ni iz »folcanega« ladijskega poda, ampak iz »švarklinov« (skraj-nikov). »Kaj bova popila?« Geza je nizal vrsto pijač. Odvrnil sem, da ko vozim, ne pijem. »Saj zdaj ne vozite ...« Tvegal sem in srknil Šilce slivovke. Geza je potem razkril, da je vesel, ko ga obiščejo »pajdaši«; godi mu, ko prav v tem prostoru praznujejo rojstne dneve, godove, pa kake druge praznike. Pozabil pa sem'ga vprašati, ali je imel tudi kaj pomočnikov, ko je pospravljal v stari hiši in jo preurejal v prijeten kotiček. Ne le omenjana klet (zdaj bar), Geza Malačič si je leta in leta želel obnoviti staro domači-. vcih, in to mu je tudi uspelo, seveda z veliko lastno zavz Foto: Š. S. na kratko na kratko•na kratk Viktor Volf se je rodil 12. aprila 1925. leta v Kraščih, žena Marija, roj. Gomboc, pa 27. septembra 1923. leta v Vadarcih. Civilno sta se poročila 29. maja 1948. leta v Bodoncih, cerkveno pa 2. junija istega leta pri Gradu. V zakonu se jima je rodila hčerka Jožefa. Vse življenje sta delala na kmetiji, Viktor pa je hodil še na sezonska dela v Avstrijo. Bil je tudi aktiven v organih KS, med drugim kot vodja delegacije in delegat v zboru KS v bivši občini Murska Sobota. Jesen življenja preživljata v Vadarcih skupaj s hčerko, zetom Jožefom in vnukoma Bojanom in Dejanom. 50 let skupnega življenja sta potrdila 30. maja letos na matičnem uradu v Bodoncih, zahvalno mašo z zlatoporočno posvetitvijo pa je opravil v cerkvi sv. Jožefa na Cankovi tamkajšnji župnik g. Anton Fakin. - Š. B., Gorica Pisalo se je leto 1948, ko sta se poročila v Beltincih Jože Škafar, rojen 1926. leta, iz Ižakovec in Katarina, rojena istega leta, doma iz Melinec. Življenje v dvoje sta nadaljevala v Ižakovcih, kamor so sicer pripeljali nevestino doto s konji. Tak je bil pač običaj. Rodili so se jima: Micka, Štefan, Slavko in Milan. Imata deset pridnih vnukov. Zlato poroka sta proslavila v družinskem krogu, v beltinski cerkvi pa sta dala darovati zahvalno mašo. Škafarjeva živita vse življenje na kmetiji. Jože je delal tudi kot tesar. Hodil je na delo v Mursko Soboto, Ljubljano, Koper, pa tudi tujino (Avstrijo) je okusil. Pred 15 leti sta kupila traktor, ki je olajšal delo na poljih. Kljub temu da je bilo nekoč naporno delo, pa se rada spominjata žetvenih in drugih obdobij, ko je bil pravi praznik. - Foto: JŽ Gederovci Kdor ni do 1. julija lani poravnal svojih obveznosti iz pogodbe o sofinanciranju kanalizacije in čistilnih naprav v krajevni skupnosti, mora plačati zamudne obresti v mesečnih obrokih. Občani, ki niso pristopili k sofinanciranju gradnje kanalizacije, za to pa so se odločili naknadno, bodo morali plačati 8 tisoč DEM v tolarski protivrednosti za priključek. M. J. ... orodje ter pripomočke zavrgli, veliko tega pa so odnesli najrazličnejši zbiralci in preprodajalci starin, med katerimi je bilo tudi nemalo tujcev. Pri Lorbekovih v Žicah pri Sveti Ani v Slovenskih goricah pa je bilo drugače: predmetov niso oddali od hiše, ampak so jih pritrdili na pročelje gospodarskega poslopja. Marsikdo, ki se pelje mimo, se ustavi in fotografira eksponate. Ti seveda niso naprodaj. - Foto: F. Bratkovič Pred nekaj dnevi je na svoj račun prišel tudi Mišel Zadravec iz Rakičana. Tokrat z »gosposkim « krapom, ki je tehtal 23,5 kilograma. Ampak Mišel zatrjuje, da ni še pravi. V tem letu se lahko pohvali z več kot 30 ulovljenimi krapi, ki so tehtali nad 16 kilogramov. Da boste vedeli, Mišel je res pravi ribič, saj lovi po sistemu »UJEMI -FOTOGRAFIRAJ - SPUSTI«. Murski Črnci V tem kraju poteka gradnja kanalizacije, ki je del širšega projekta za celotno Krajevno skupnost Tišina, vključuje pa se tudi KS Gederovci. Zakoličeno je okrog 700 metrov trase, delavci Pomgrada Nizko-gradenje so izkopali jarke, opravljena pa je tudi zamenjava cevi. Računajo, da bo ta naložba končana najkasneje v pol leta. M. J. Noršinci Dogovorjeno je, da bodo letošnje vaške igre mora-vskotopliške občine 2. avgusta v Noršincih. Po Andrejcih in Selu bodo torej tretji organizatorji občinskih vaški iger, ki so med ljudmi naletele na ugoden odmev. Poleg tekmovalnega duha je pomembno zlasti spoznavanje in druženje ljudi. M. J. ampak tudi drug^^ počuti zelo pr J dnjihlS^ na primer pa|nica- $ mali hiši.^^^iugosP^ dragocenosti io61et’ skegadela^ lesena stiskaj drUžina^ poslena. se zap iloma° J vKanČ^ vnukec. Jaz F ■ m < j 15 kil01^^^ metrov ,dol • $J j.< ri domačiji fSele je domačija, ročih pride “ prt«’’ / domačijo n F veliko storil, d te la, prej obza novi podobi. voaSa da strmel. > pak je »»“j/ Tega pa Je’ k tek-Iz ričkem na Pr dil z 0 hlodov je na uogP1 žago tudi sim d braj na proste«1 ' 9 isX Ne, tegavP že stavil, saj začetku kra^^j buteljko las^^g^ lepki je bardbavi«sktiX naziv obmocJovbfega/ pa m mkj®r izmed P0”0^^ »Ima«1« in pr^613^^^/ zase. je uspe 1 'Ld.l»,S« ,< H««” ’„, postoril, vs uz bl se«. Ko ^<(7 stanje ne P želj^p. prva najv J poij sf 7 bil seveda MlOJulu 1998 IZ NAŠIH KRAJEV Jean in Verona Jurowska Srečanje z vaškim korenjakom j^j/rancije že dvanajstič na obisku v Domajincih h — ? Dobr° pa tudi vemo, MaštaS' eta’ k°sta prek' * rt»iko in .mesecno hčerkico Ve-’irwJh'”Predala'' starim in dedku), sama S e Vrni'a v tujino? je bil° ve' ^•zdniA^1’So hoteli zas-M iiP m na ^artnah ali v to-^až Fso delaIi odiutrado Mtoke’ nis°mogli skrbeti za imamo sicer tudi 'Mšem času, v povojnem Wvu,ko pa so mnogi otroci Staših, mama in ata pa Melu v Nemčiji. . tana je torej odraščala pri F® dedku. Starši so jo obis-te bila stara osem let. Ko bilo 17 let, se je vrnila v k očetu in materi ter se ■ Wa tudi s svojim šestlet-. Wem, ki ga je tedaj prvič , Osorna se je naučila franco- 'n spoznala Jeana Ju-delal v »cukrni fa-I ztiri leta pozneje sta se Lastnih otrok nimata, ^aWda tudi zato močno na tri Mačkova dekleta , Dimcih, kjer imata sorod-več; Verona je birman-enemu od deklet. I šal sem, da rada prihajata «0, Prekmurje, Doma-Wlisarjevi Karolini oziro-Vbckovim. Kaj vaju vleče? * "brat sva že dvanajstič na ^ada sva med domačimi ^,l0st™i ljudmi; v veselje kaj po domače pogo- 'u Tu imam tudi nekaj . S?6 osnovnošolskih let. 1 da sva vedno dobro- \ Flisarjevih oziroma I ’ ^aT°r se sehaJ ’me’ \ mož, Jean, ki je I tod našel že nekaj 1 rad gre z V v Verona in Jean Jurowska se počutita v Domajincih pri Mačkovih kakor na svojem domu v Franciji. Jean gre celo rad v družbo z domajinskimi moškimi in srkne pivo. No, tudi gostitelj Franc Maček se ga ne brani. - Foto: Š. S. 95-letnik kleplje koso ... Pri delu ne uporablja očal - Piše tudi knjigo Ne, ta fotografija ni zrežirana, ampak sem čisto zares »naletel« v Brezovcih pri Murski Soboti na korenjaka, ki je klepal koso. V Plača? ^^"^krt.« TlSlim 80stlSČU ...? ’ da So enake kot v Franciji. No, ja, v slovenskih gostilnah je nekaj ceneje.« Mačkovi so mi povedali, da zakonca Jurowska vsakokrat, ko prideta na obisk, kupita za njihovo gospodinjstvo kak trajnejši predmet: pralni stroj, hladilnik in drugo. - Kje pa živita v Franciji? sem bil radoveden. »V mestu Laon, v pokrajini Oisne; kakih 100 kilometrov severno od Pariza. Ker sva oba upokojenca, imava dovolj časa za obiske in potovanja. V Prekmurju bova ostala tri tedne, potem se odpeljeva domov, pozneje pa nameravava še na dopust v Italijo.« - Koliko pa sta prevozila, da bi obiskala sorodnike v Domajincih? »1.350 kilometrov v eno smer. Pa nisva kar drvela, ampak sva potovala dva dni.« Letošnji obisk Verone Jurow-ska v Domajincih, kjer »gor rasla«, pa ima posebno težo: pred 50 leti je kot 17-letna deklica šla v neznani svet (sicer k svojim staršem), zdaj - 50 let pozneje -pa je spet obiskala vasico in pokrajino svoje rane mladosti. Slutim, da se bosta z Jeanom spet in spet vračala, ko pa vesta, da prihajata k dobrim ljudem. Zagotovo pa bosta prišla, ko se bo Mačkova hčerka poročila. Nava- da je pač, da je birmanska botra tudi poročna priča. A revuar! (Na svidenje!) Š. SOBOČAN a Zanimiva kužna znamenja Le kam je izginilo enajst postaj križevega pota? Kar ne uniči čas, stori človek Med Črnci in Apačami je nekoč stalo 14 takšnih znamenj. Ostale so le tri, in to je eno izmed njih. Foto:F. Š. a je sa Ograjkah se je pogreznil grad s krono na glavi lUbii^^0 staroGoro Jurija ob Ščavni-,n 0 tem ob-Povedal Jože Čuš ustno '/rob'" a"1 nekoč stal grad, pa Pra"j” tud' V' te !e Zwel hudubni graš-'hSv^Pse. Pogosto je Ata; Jmničke šume s psi se na gradu ^Prosigraščnkaza nanj tri pse. V"6 na Zej0 'n komaj jim VV^hreg ter iz ?^fcQf^tek°lne grad in hu-spusti nad Ograj-aho neurje. Silovi-... Zju-^k/^estu namesto 'Wo jamo, iz ka- Jože Čuš iz Ženika ima ušesa in oči na pravem mestu. Tudi za kamen, ki ga drži v roki, ve povedati, da je v njem odtis pradavnega lista vinske trte. Ob kopanju vodnjaka so ga našli delavci 20 m globoko. Foto: F. Š. tere je molel le križ, ki je bil pritrjen na vrhu grajske kapele. In križ je še dolgo dolgo opozarjal ljudi, daje tam nekoč stal grad. In ko se je grad pogrezal, se je graščak spremenil v kačo, katere glavo je krasila krona, in ta kača še danes straši po okoliških gozdovih. Tako nam je povedal gospod Čuš, on pa že ve, ker je to izvedel od svojega očeta, on pa prav tako od svojega in tako bi lahko še naštevali... In v Ograjkah so se poslej dogajale čudne reči. Tako je nekoč šel domačin opolnoči skozi Jam-ničke šume in je slišal pod zemljo zvoniti. Pred davnimi leti je oral na njivi v Ograjkah Toplakov Florjan in izoral veliko kačo s krono na glavi. Prestrašil se je velike kače in nenavadno svetleče se krone. In to kačo je videl v »šumi« še neki Marti-novec iz Ženika. Tako mogočna je bila, daje bila tam, kjer seje plazila, trava dolgo poležena. FRANČEK ŠTEFANECi začetku sedemnajstega stoletja so med graščino Črnci in Apačami razpostavili štirinajst lepo izdelanih kamnitih renesančnih znamenj. Predstavljala so postaje križevega pota oziroma zadnje trpeče postaje Kristusovega tuzemskega življenja. Do danes so ostala le še tri. Zlasti so zanimiva zaradi lepo oblikovanih strešic. Smelo lahko zapišemo, da kar ne uniči čas, stori človek. Po vsej verjetnosti so končali lepo oblikovani kamniti spomeniki v zidovih različnih poslopij. In skušajmo ohraniti vsaj to, kar je ostalo. Eden izmed treh preostalih že kliče po obnovi. Polana F. S.i Nakup, montažo in elektrifikacijo 90 kilogramov težkega zvona na domačem pokopališču, kjer so pred kratkim predali namenu novo mrliško vežico, je opravilo podjetje Digit iz Veščice. Pri tem so se s prostovoljnimi prispevki izkazali vaščani, saj so zbrali precejšnja sredstva. M. J. Jože Sapač seje rodil 29. aprila 1904. leta, kar pomeni (če se pri računanju nisem zmotil), da se bliža 95. letu. Obiskal pa sem ga predvsem zato, da bi zvedel, kaj ga je »pičilo«, da je začel na stara leta pisati življenjepis in druge dogodke iz svoje mladosti pa vse do visoke starosti. »Knjiga obsega 180 strani,« je povedal. »Jo lahko vidim? Lahko iz nje kaj prepišem?« »Ne, ker je nimam doma, ampak je pri hčerki Šariki v Murski Soboti.« »Lahko greva ponjo!?« »Ne bova je dobila, ker je hiša zaklenjena, saj so na morju. Sicer pa moram povedati, da zapiski niso nobena umetnost, pa tudi jezik je naš domači. Kar vas zanima, vam lahko povem,« me je prepričeval Jože, ki je medtem odložil koso in klepač, pa sva posedela za mizo kuhinji. Jože Sapač seje rodil v Skakovcih, in ko mu je bilo 24 let (leta 1928), seje poročil s Karolino Barbarič iz Brezovec in se preselil na njen dom. Zakon sta sklenila le nekaj mesecev potem, ko sta se ogovorila. Srečala sta se, ko sta šla s sejma. On je vodil mlado kravo, ki jo je kupil oče, ona pa je šla s sovaščankami. Zanimivo: omenjeno kravico je potem tudi dobil kot doto. Jože je šel 1930. leta na sezonsko delo v Francijo. Spet se je podal zdoma 1937. in 1938. leta. Tudi tedaj na Francosko in na enako delo -na velikem kmečkem posestu (farmi). Vsakokrat je ostal po sedem mesecev in vsakokrat je zaslužil toliko denarja, da bi lahko kupil tri debele bike. Izračunajte, koliko je to - tolarjev! Malo? Nekoč je imela živina Jože Sapač iz Brezovec se je rodil 1904. leta. Ima očala, pa jih ne uporablja; ima slušni aparat, pa ga tudi ne uporablja; ima kladivo in koso, pa ju uporablja. Delo ga »gor drži«! - Foto: Š. S. boljšo ceno kot danes. V spominu mu je ostalo zlasti delo pri sladkorni pesi: redčenje, okopavanje in jeseni ročno puljenje. Delal je od gojna (ju-tra) do noči. »Tedaj v Franciji še niso imeli strojev,« je dejal sogovornik Jože Sapač in dodal, da so delali v akordu: večje naredil, večje zaslužil. Domov pa je prinesel toliko, kolikor je prišparal. Z denarjem sta z ženo kupila večji gozd, travnik, zgradila sta gospodarski del kmetije... »Leta 1941 sem dobil hudo pljučnico; leta in leta sem se zdravil. Ker sem bil bolan, me niso vpoklicali v vojsko. Po vojni sem bil odbornik. Zraven sem bil pri obvezni oddaji pridelkov in prireje iz hlevov; močno sem se trudil, da bremena za naše območje niso bila prevelika, oziroma da so bila porazdeljena v skladu z možnostmi posamezne kmetije.« Zakoncema Jožefu in Karolini so se narodili štirje otroci, med njimi tudi Evgen Sapač - bilje funkcionar Slovenske kmečke zveze in državni svetnik; še naprej pa se zavzema za razvoj kmetijstva, deluje v Slovenski ljudski stranki... Zelo meje mikalo, da bi Jožetu Sapaču, ki koraka proti 95. letu (in naprej proti 100. letu), zastavil vprašanje po leku (zdravilu) za dolgo življenje, a sem si hitro premislil. Iz dveh razlogov: takega zdravila ni, prepričan pa sem tudi, da je dolgost življenja posameznega človeka vnaprej »programirana«. In kaj se da storiti? »Program« je treba »popraviti«! In kako naj to storimo? Kakor kdo! Jože Sapač, na primer, si podaljšuje življenje z nenehnim delom. Res pa je tudi, da nekatere boli hrbet. Saj razumete, kaj hočem povedati? »Na svidenje, gospod Jože!« sem voščil brezovskemu korenjaku, kije potem spet sedel na »stolec« in nadaljeval s klepanjem kose. Rek Kosa je rjava, kosec pa za vraga v omenjenem zgledu seveda ne drži. Ne le da kleplje koso, ampak z njo tudi kaj pokosi okrog domačije. Nekoč, ko je bil mlad, pa je bil odličen kosec. Š. SOBOČANI 18 REPORTAŽA ________________16. julij i99sJWj Nova mašavGornji Radgoni Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo, Gospod! N gornjeradgonski župniji sv. Petra več let ni bilo novomašnikov, zdaj pa kaže, da delavcev v Gospodovem vinogradu ne bo manjkalo Lani v tem času je daroval novo mašo Viljem Kaučič s Sta-vešinskega Vrha. To nedeljo, 12. julija, pa je imel novo mašo Davorin Vreča iz Gornje Radgone. Gornjeradgonski župnik in dekan Andrej Zrim je v Župnijskem pismu zapisal: »Z veseljem ugotavljamo, da Gospod kliče izmed nas mlade, ki radi odgovarjajo na to povabilo. Tako sta za novo šolsko leto vpisana dva semenišč-nikavprvi letnik, imamo semeniščnika v tretjem letniku; bogoslovca, kije vpisan v prvi letnik, ter bogoslovca, ki zaključuje drugi letnik teologije. To razveseljivo število pa vsem župljanom nalaga še toliko večjo odgovornost, da mlade podpremo s svojimi molitvami in spodbudami za odločitev, služiti Gospodu in bratom tudi v duhovniškem poklicu.« Davorin Vreča je bil carinik, potem študent računalništva ... »Božji Duh veje koder hoče /.../ in počasi je tudi v meni zbujal veselje do maše in prebiranja Božje besede.« Uresničeno je: 29-letni mladenič, ki prej, kot sam trdi, ni »pokazal posebnega zanimanja za mašo, ministriranje, za mladinski verouk...«, je v nedeljo, 12. julija, daroval v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni prvo sveto mašo. "T V omenjenem Župnijskem pismu se je oglasil tudi. Davorin Vreča, letošnji edini novomašnik z območja Pomurja: »Za sebe bi lahko rekel, da se štejem med tiste mnoge, ki so dolgo odlašali z odgovorom Gospodovemu klicu. Čudil sem se, zakaj kliče ravno mene, ko pa v mladosti nisem pokazal posebnega zanimanja za mašo, ministriranje, za mladinski verouk. Tako sem pred vstopom v bogoslovje obiskoval računalniško fakulteto, eno leto pa sem bil zaposlen na slovenski carini kot carinik. Pa vendar, Božji Duh veje koder hoče. Mitničarja Mateja je poklical med apostole in počasi je tudi v meni zbujal, verjamem, da po molitvi mnogih, še posebej po molitvi moje mame, veselje do maše in do prebiranja Božje besede. Bog si mnogokrat izbira, kar je v človeških očeh videti majhno, da se ravno v tem pokaže njegova Božja veličina.« V župniji sv. Petra v Gornji Radgoni so imeli od 27. do 29. junija tako imenovano tridnevnico. Vrhunec pa je bila nedeljska nova maša 29-letnega Davorina Vreče s Panonske ulice v Gornji Radgoni. Škoda, ker je bilo vreme deževno, saj ko bi bilo sončno, bi prišlo na slovesnost prav gotovo več ljudi. Pa vendarle: cerkev je bila polna, nekaj deset ljudi pa je spremljalo obred (izpod dežnikov) prek dveh televizijskih monitorjev, ki sta bila postavljena pred cerkvijo. Novomašnika je nagovoril župnik in dekan Andrej Zrim, slavnostni pridigar pa je bil duhovnik Vinko Paljk iz Nove Gorice. Novomašniku so čestitali in izročili darove: matiin sorodniki, mladina, skavti, župnijski svet in drugi. Po obredu so članice aktiva kmečkih žena ponudile udeležencem nove maše pecivo in pijačo. Novomašno kosilo (premicija) pa je bilo v prostoru na sejmišču. Neuradno smo zvedeli, da bo gornjeradgonski novomašnik - kaplan v Murski Soboti. Š. SOBOČAN I Katoliški seminar ob vznožju Pohorja Jezus odrešuje, ozdravlja, osvobaja... Vestnikov novinar priča »čudežu«: med obredo je vernica zašla v »trans« (posebno stanje zam njenosti) in obležala na tleh med množico Duhovnik rimskokatoliške cerkve iz Indije oče Rufus Pereira nadaljuje delo patra Emmillena Tar-difa, ki je imel pred dvema letoma seminiar evan-gelizacije v Ljubljani. Tedaj naj bi ozdravelo pet ljudi. "■""""I d 10. do 12. julija je bil | na snežnem stadionu I ob vznožju Pohorja tridnevni katoliški seminar evan-gelizacije z močjo Svetega duha z naslovom Jezus odrešuje, ozdravlja, osvobaja. O. Pripravilo ga je gibanje Prenova v Duhu mariborske škofije. Seminarje vodil oče Rufus Pe-reira, duhovnik rimskokatoliške cerkve iz Indije, sicer pa pridigar, predavatelj in član mednarodnega sveta katoliške karizmatične Prenove v Rimu. Nato mesto je bil ime- novan namesto p. Emilliena Tardi-fa, ki je znan tudi Slovencem, saj je vodil podoben seminar pred dvema letoma v Ljubljani. Na seminarju, ki so se ga udeležile tudi molitvene skupine iz župnij Murska Sobota, Ljutomer, Le- F, ■■' . a’ .. . ,. -. L'-.- ' . < Med obredom (molitvijo k Svetemu duhu) je mlad3 z' trans - zamaknjenost ali »počivanje v duhu«. V treh dneh je sodelovalo pri evangelizaciji z močjo Svetega duha na snežnem stadionu ob vznožju Pohorja okrog 7.000 ljudi. Molitvene skupine so prišle tudi iz Pomurja. Mnogi, zlasti invalidi, so si želeli telesnega ozdravljenja. Poudarek seminarja je bil na notranjem ozdravljenju. NAGRADNO ŽREBANJE: 3 X DAEWOO MATIZ! Srečko dobite z nakupom novega avtomobila DAEWOO pri DAEMOBIL PTUJ, Ob Dravi 3a, telefon: 062 783 828, faks 783 832 NEXIA 1.399.999 SIT Darilo: servo volan ali dodatna oprema v vrednosti 54.000 SIT Žrebanje bo ob koncu leta! LEGANZA 3.289.999 SIT Popolnoma opremljen avtomobil! Posebna akcija: LANOS SE ROMEO & JULIET Oprema: centralno zaklepanje, el. pomik stekel, servo volan, klimatska naprava, radio. Vsa našteta oprema za neverjetno nizko ceno: ROMEO - 1.649.999 SIT, JULIET - 1.659.999 SIT NUBIRA 1.999.999 SIT Darilo: klimatska naprava samo 1 SIT ali barvni TV-aparat, ekran 70 cm s teletekstom PRIHAJA MATIZ! OD 29. JUNIJA NA OGLED PRI DAEMOBIL-u v PTUJU! Finančna rešitev za vsakogar! Kredit in lizing na položnice do 5 let! Poplačilo vaših starih posojil, ureditev novih z obrestno mero že od TOM + 4,8 %. Možnost menjave staro za novo! DAEWOO MOTOR @(069) 84 280 24 ur nart, Ptuj..., je predavala tudi Angležinja Erika Gibelo, ki je ustanoviteljica krščanske skupnosti Ašram in voditeljica rehabilitacijskega centra za indijske narkomane. Znana je še po tem, da pomaga reševati potujoče Zahodnjake pred drogami in vzhodnjaškimi kulti. Nekaj naslovov oziroma tem, o katerih so govorili: Božja ljubezen in spreobrnjenje, Notranje ozdravljenje in odpuščanje, Delovanje Svetega duha, Molitev in sveto pismo, Evangelizacija in služenje. Vse tri dni so bile tudi maše, molitve, pričevanja, slavljenja, zahvaljevanja ... V ponedeljek in torek pa sta bila posebej seminarja za duhovnike in redovnike, kjer so govorili o zlu, eksorcizmih, New Age... Kaj je evangelizacija? Kaj je evangelizacija? Na to vprašanje bomo odgovorili z besedami papeža Janeza Pavla II: »Evangelizirati v Svetem duhu pomeni evangelizirati v moči, novosti in edinosti Svetega duha. Evangelizirati v moči Svetega duha pomeni oznanjati Kristusov evangelij s tisto močjo, ki se je najbolj razodela v Jezusovem delovanju ... Jezusova beseda je izganjala hude duhove, pomirjala morske nevihte, ozdravljala bolnike, odpuščala grehe, obujala mrtve. To Jezusovo oblast je Sv^ti duh posredoval Cerkvi kot velikonočni dar... ... Sveti duh deluje tako, daje oznanjevanje Kristusove blagovesti vedno aktualno. To je posebej pomembno pri novi evangelizaciji. Današnja evangelizacija mora biti nova po gorečnosti, metodah in izrazih. Taka pa bo samo, če bo tisti, ki v Kristusovem imenu oznanja čudovita božja dela, prej v molitvi prisluhnil božjemu glasu in bo poslušen Svetemu duhu...« Nanizani odlomki, iz papeževega nagovora o evangelizaciji so morda preprostemu človeku nerazumljivi. Bolj nazoren, preprost, vsem razumljiv (?) pa je bil govor duhovnega očeta Rufusa Pereira, ki je sicer »pridigal« v angleščini, vendar je bil zaradi čudovitega prevoda v slo- fl venščino - kratek’|^ razumljiv. Nekaju , m zacija: vese/a^ Jezusa drugim / . naš dar Bogu, - ^pii J pajedarBogan^^' v sebi Duha’^ osebna moliteV pisma-nW. branje topgevse/r*™® Kie»*,r celih poglavij. BogU' f Stic, Zadošča» mo le en o«« va.« (manj kot 1 v treh J In^e^^ treh dneh udele / gelizacijeo^ 7.000 ljudi. S3 jn je c3 ^l milost Svetega ? sh« ✓ (telesno) ozd Lkllc^ glavnega namen sneg3' ga duha zaradi predvsem žara šnega) °zdlTLajte105^ bilo naj bi tud1 pete^ Jj vljenj.naP^J^^ nekemu invaac0rP^^ bolezen roke. S vanja o čudež številki glasi tu(ji3 telesnih. ozdravitvah. Ka oz ®spr^' miritev. 0|dne 5^ d V nedeljo P ^a) P osebno pr' Ivt^-jno^ vemicje»P^ na tleh kot” takih zgledu z^, se ma »počivam KRONIKA Petanjci 16. julij 1998 avstrijski rimi kolegi da so vselej Pa naj je to 'okazali, lagati I?^ete|aS'ran’ meje. Poučil, U9°den odmev ^alahd^' širše. O . 1 avstrijska tele- _ DV1 POSOJILO IN LIZING NA POLOŽNICE DO 5 LET obrok je lahko večji kot 1 /3 osebnega dohodka. Tudi za zaposlene v tujini - brez porokov. x NEXIA že za 1.399.990 SIT. V ■ŽM v mesecu juniju brezplačen servo volan ali darilo v vrednosti 54.000 SIT. - I NUBIRA zdaj že za 1.999.990 SIT KmKSHE in klimatska naprava samo 1 SIT. LANOS že za 1.499.990 SIT; omejena količina s servo volanom L* , PRIPOROČAMO olja r Mobil V lituv,,, . V nedeljo, 19. julija, ob 13. uri se bo začel v Lipi dobrodelni koncert za nakup gasilskega vozila. Trajal bo kar štiri ure, tja do 17. ure. Nastopili bodo ansambli: Špik, Klas, Horizont, Bodočnost, Capocino bend, an asilci s Petanjec so si | leta in leta želeli kupiti avtocisterno. Letos pa so vendarle postavili nov mejnik v razvoju, saj so po velikih prizadevanjih in predvsem z lastno iznajdljivostjo uspeli zagotoviti denar za nakup toliko želene in potrebne avtocister- Petanjski gasilci so končno dobili toliko želeno gasilsko avtocisterno. ki bo veliko prispevala k večji požarni varnosti, saj ima rezervoar za 5.000 litrov vode. traK. Šulinski gasilci so hvaležni domačim vaščanom in prebivalcem okoliških vasi, ki so sodelovali v nabiralni akciji: Šulinci, Petrovci, Peskovci, Stanjevci, Martinje, Boreča, Ženavlje, Lucova, Nera-dnovci, Adrijanci, Trdkova in Če-I pinci. EŠi ,rce",ft n’— , Scu Proti ZQ ner izL®narta se je peljal z avtom proti Porčiču. st ^'^ta Zdr°?^er^avcem J® Poskušal prehiteti 31-letnega >ma ^i'1, ^ndr3V^a 'Z Maribora, četudi je ta zavijal v levo. Vo- ^0 00^ Se Je Poškodoval, popravilo avtov pa bo stalo -uuu tolarjev. omin na rojaka Jožefa Benka je v Tešanovcih nastopilo 20 članskih desetin, od tega tri ženske desetine. Tekmovali so v suhem tridelnem napadu in štafetnem prenosu ročnika. Pri moških so bili v obeh »elementih« prepričljivo najboljši gasilci iz Črešnjevec, drugo mesto so zasedli tekmovalci iz Križevec na Goričkem, tretje pa Ropoča-ni. Izmed tekmovalk so bile najbolj spretne in izurjene gasilke f Spodnje Ščavnice, druge so bik Filovčanke in tretje Hodošanke. GG I — ■ IVlO d. o. o. PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 ———— Pooblaščeni prodajalci —— * MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel.: (069) 70 550 * Avtoservis HIMELRAJH, Kapelska 21, Radenci, tel.: (069) 65 517 * FUTURA SYSTEM, Stročja vas 11 pri Ljutpmeru, tel.: (069) 84 347 * INTEGRAL d.d.. Industrijska 1, Lendava, tel.: (069) 75 042 * PROPOINT, Prežihova 23, Lenart, tel.: (062) 762 633 ... za sodobno gasilsko vozilo Mercedes Benz, ki je opremljeno z visokotlačno črpalko za peno. Kupili so ga z lastnim denarjem, s pomočjo krajanov, občine Beltinci in pokroviteljev. Z opremo vred je stalo 6.300.000 tolarjev. Na nedeljski slovesnosti ob prevzemu vozila se je zbralo mnogo gasilcev z območja beltinskega občinskega gasilskega poveljstva in tudi iz treh Bistric in Odranec ter iz prleških Krapja in Mote. Slavnostni govornik je bil župan Jože Kavaš, v imenu gasilskega poveljstva pa je govoril Andrej Zadravec, ki je tudi prevzel ključe. Gasilski avto je blagoslovil beltinski župnik Jože Hozjan, v kratkem programu pa se je predstavil domači mešani pevski zbor, ki ga vodi Andrej Maro-ša. Po slovesnosti so vozilo praktično preizkusili na nogometnem igrišču. Prikazali so tudi gašenje s peno. - Foto: J. Žerdin 56 '6 ”ta2-beSne)O« 7 ' \ to, delom Gončke- \ tud) so \ ■aa' l® v®^ ' Podira) skednje m dravski gasilci so ^ju odprav))) v pr'»' odstranjevat' ^k) a ■ T ako so naš' za ustaljeno dobro Tudi v poznejših letih so gradi- I li. Tako so 1972. sezidali stolp in I vanj namestili zvonove. Potem so nabavili motorno brizgalno in orodje. Leta 1982 pa so dogradili k domu majhno garažo, pozneje (1993. leta) pa so zgradili veliko garažo, v kateri je dovolj prostora za gasilsko cisterno, ki pa jim je še ni uspelo kupiti. Gradnjo in j ureditev notranjosti doma (tudi poslikavo sv. Florijana) so končno sklenili in pripravili so večjo otvoritveno slovesnost, na kateri je župan občine Petrovci Franc i I Šlihthuber prerezal otvoritveni ne. Denar za nakup do dali krajani pa ljudje iz okoliških naselij, lepo vsoto pa je primaknila Zavarovalnica Triglav. Tudi nekaj drugih donatorjev in pokroviteljev je dalo denar, medtem ko pomoč domače občine šele pričakujejo. Vozilo lanko prepelje naenkrat 5.000 litrov vode. Kupili So ga pri gasilcih v kraju Paneče pod Pohorjem. Sicer ni novo, a bo gasilcem Petanjec še leta in leta v pomoč. Slovesnosti ob prevzemu se je udeležilo 150 gasilcev, pa ne le iz okolice, ampak tudi iz Šratovec v Omoh Ljutomerčan in Radgončan G I Ormoški policisti so ustavili 13. julija 31 -letnega voznika Alojz. | e Gornje Radgone, ki je peljal štiri državljane Irana e j Podatkov so ugotovili, da so prišli v Slovenijo ilegalno, iz . I ie Pripeljal (skrite na tovornjaku) neki Turek in )lh 0 zu je | bližini Ljutomera. Tam jih je prevzel omenjeni Alojz > | Imendapomagal tudi 35-letni I. H. iz Ljutomera. 'rancanl za| | šli v katero od držav zahodne Evrope. Za pot do tja a | niso prišli) so plačali vsak po 5.000 mark. terkveniaki Izginili klobase in avto P. iz Radenec, ki ima mesnico v Cerkvenjaku, je oško ov 3-000.000 tolarjev. Neznanec je najprej vlomil v mesn oskrbel s kakovostnimi suhomesnatimi izdelki , nato pa je_ (v Wjučod lastnikovega audija, ki je bil na dvorišču, m se neznano. Wa: Vlom v stanovanje Znanec, ki je vlomil v stanovanje Antona P- v b'°ku n? 000 pridani odnesel ničesar, pač pa je povzočil za o i otarjev, ko je s silo odpiral vhodna vrata. To se je dogaja med 17 uro in 18.35. Čudno, da ga nihče ni videl. j^aRočica; Radgončan je padel delavci Elektra Gornja Radgona, ki so zamenjava i prične napeljave v Zgornji Ročici v občini Lenart, je b R-iz Gornje Radgone. Le-ta je splezal na sedem metrov Mdrog v obliki črke A, da bi odstranil kovinski vijak. 9 nesreča: prečni drog je popustil, nosilni drog, na a e 6 le 60 centimetrov nad tlemi odlomil... Električar van I L"?6P°šK°doval po hrbtu in prshem košu. Nanj je občini Radenci, s katerimi lepo sodelujejo. Predsednik PGD Petanjci ni skrival zadovoljstva nad uresničitvijo dolgoletne želje, saj se zaveda, da jim je uspelo to, kar uspe le redko-kateremu od manjših gasilskih društev. Za pridobitev jim je čestital župan občine Cankova - Tišina, vozilo pa je blagoslovil tišinski župnik Ivan Kranjec. Na slovesnosti so podelili več odličij. Prejeli so jih: Zavarovalnica Triglav - območna enota Murska Sobota, Društvo požarne varnosti Petanjci, Jože Bežen, Štefan Bagola, Slavko Baga-roš ter Marjan Krizmanič. Spominsko plaketo so izročili Mariji in Aloj- I zu Flegarju kot zahvalo za nesebič-| no pomoč društvu pri urejanju vaš-I ko-gasiiskega doma in njegove oko-| lice. Številni gasilci so prejeli znač-g ke za dolgoletno službovanje v ga-| silskih vrstah. G.GRABAR I Avt0’ » 5’---- Dejs^St'avto v gozdu, lahko samo ugibame, tudi natol-ne 0 .0 Pa ie, da tako ni ravno pametno storiti. Ženska, ivtovqaia s^rivnosL je 13. maja'(med 15. uro in 16.15) ni Pn Radomožancih. Potem je prišel nekdo, se-denarr)a’ 'n kradel je 70.000 tolarjev in dokumente. Poz-lc° in dokumente našli, denarja pa seveda ne. sambel Lacija Korpiča iz Porabja, tamburaši iz Beltinec, učenci gla- I sbene šole, pevki Jožica Šemen in Monika Vogrinčič, duo Matej bend, plesna skupina iz Lipe, mešani pevski zbor iz Lipe in drugi . Po 17. uri bo gasilska veselica, na kateri bo igral ansambel Varašanci. Prireditev bo pod velikim šotorom, zato bo, četudi bi deževalo. Postregli bodo s klasičnimi jedmi, obljubljajo pa tudi krompirjeve specialite. Kraj je namreč znan po dobrih pridelovalcih krom- ŠS1 joj..- dom v Šulincih PGD Šulinci so ustanovili 1932, leta. Leta 1958 so začeli graditi dvorano in manjšo sobo, ki so ju dve leti pozneje predali namenu na gasilski slovesnosti. Končno duuu-h Dobili, kar so si želeli desetletje in pol Čemu »plštoFca«? 1,111 zase l^S^e posta^e Murska Sobota so se srečali z Ivanom G. br°’ da sq3 1 kalibra 7.65 milimetra in 14 nabojev. Do-Or°žjem jQ P^1'' sicer bi mož morda celo uresničil grožnjo. Z 01 Je9rozil svoji ž... Vozil je po levi ZUnaj Dolnjih QSe Pe|jal s kolesom z motorjem po lokalni cesti Ve,)1 robu v - aVep’ M0d vožnjo po klancu navzdol je vozil ob le-t6rirn se mu°ZlSaa’zato ie Prišlo do trčenja z osebnim avtom, s ka-z Kotorjem16 Pnpe|ial nasproti 46-letni Jože P. Mlad voznik kolesa 55o-OOot0|g616 hUd° P°8kodoval’ na V0ZiHh pa je škode za 15^^ Motorist in avtomobilist leha p^ti R° 'Z Lenarta s® ie Pe|iai 8 kolesom z motorjem iz Fro-Wv°zisča blagem desnem ovinku je zapeljal čez sredi-^Proti yq ar pa i® bilo usodno, saj je prav v tistem hipu pripeljal *lesa z u®0'. 9a je vozil 29-letni Stanislav R. iz Lenarta. Voznik ^r®k, kjer °rieni Je v prednjo levo stran avta, nato pa zapeljal p J® obležal telesno poškodovan. Nenadoma je zagorelo Fincih v '1 $ ie zagorela nenaseljena stanovanjska hiša v On Katere lastnik i® (bil) Franc Z. Popolnoma je zgorelo Loga^^ S° 9asili Gasilci iz Precetinec, Male Nedelje, Rado-^Višine^^ Ljutomera. Vzroka požara še niso sporočili pa motor Nova kapela v Bratoncih V nedeljo je bila v Bratoncih slovesnost, na kateri je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil temeljni kamen nove kapele, ki jo bodo začeli graditi te dni delavci zidarskega mojstra Alojza Vinkoviča iz Beltinec. Stala bo v bližini stare kapele, sicer zgrajene natanko pred sto leti. V novi kapeli bo prostora za približno 250 ljudi. Doslej so zbrali v Bratoncih za svojo kapelo 1.600.000 tolarjev. Načrte zanjo je naredil dipl, inž. arhitekture Jože Kovač, rojen v župniji Beltinci, ki pa živi v Ljubljani. Že doslej je naredil več načrtov za sakralne objekte v Pomurju in drugod. Kdaj bodo povsem uredili novo kapelo, ta čas še ni znano, pač pa so si ljudje, ki so prišli na slovesnost, že lahko ogledali maketo kapele. - JZ I 20 ŠPORT 16. julij 1998,JWS Karate Sedem novih mojstrov V Moravskih Toplicah je bil seminar kandidatov za mojstre karateja (črni pas), ki gaje organiziral Karate klub Civitas iz Murske Sobote. Seminarja so se udeležili karatejisti iz Mura-kena, Radenec in Civitasa. Pred moj- Mojstri karateja (črni pas). Stojijo od leve: Kramberger, Primčeva, Kardoš, Lucu, Bošnjak (trener), Temlin in Horvat. strom 5. DAN Vladom Bošnjakom, trenerjem hrvaške reprezentance, so uspešno opravili izpite za mojstra 1. DAN: Boštjan Lucu, Aleksander Temlin, Milan kardoš (vsi Civitas) in Damko Ornik (Radenci). Za mojstra 2. DAN pa so opravili izpite: Metka Primec, Branko Kramberger (oba Radenci) in Roland Horvat (Mura-ken). (DS) Preskakovanje ovir_________________________ Državno prvenstvo v Rakičanu Konjeniški klub grad Rakičan bo organizator državnega prvenstva v preskakovanju ovir, ki bo od 17. do 19. julija v rakičanskem parku. Prijavljenih je 62 tekmovalcev in tekmovalk iz 17 slovenskih klubov. V petek se bo tekmovanje začelo ob 15., v soboto in nedeljo pa ob 9. uri. Najbolj zanimivo bo v nedeljo, ko se bodo obiskovalcem predstavili ob zvokih pihalne godbe iz Bakovec vsi udeleženci prvenstva, tekmovalci pa bodo preskakovali ovire na 1,4 metra. V središču pozornosti gledalcev bo domačinka Maja Vohar, ki letos zadnjič tekmuje v mladinski konkurenci in je, sodeč po dosedanjih rezultatih, najresnejša kandidatka za prvo mesto. (FM) Atletika Stevanečeva tretja v Beljaku Na močnem mednarodnem atletskem mitingu v avstrijskem Beljaku so nastopili tudi nekateri tekmovalci Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote in dosegli dobre rezultate. Najbolje se je izkazala Marija Števanec, saj je v teku na 4.00 m s časom 56,62 zasedla tretje mesto. Damjan Špur je bil v teku na 100 m (10,61) šesti, v teku na 200 m (21,43) pa deseti. V teku na 100 in 200 m je tekmoval tudi Tomaž Horvat ter zasedel štirinajsto in šestnajsto mesto. (G. G.) | Tenis________________ Srebotnikova in teniška ekipa v Radencih Slovenska teniška ekipa (Iztok Božič, Borut Urh, Marko Tkalec in Andrej Kračman) se je ustavila na poti v Budimpešto, kjer bo igrala od 17. do 19. julija z Madžarsko v če- gostja je na tiskovni konferenci sodelovala tudi Katarina Srebotnik, vodilna igralka na svetovni lestvici mladink, ki je ocenila svoje zadnje uspešne nastope, hkrati pa spre- trtfinalu II. evropsko-afriške skupine Davisovega pokala, v Radencih ter na tiskovni konferenci skupaj z vodjem Andrejem Jerasom spregovorila o pripravah in možnostih na Madžarskem. Povedali so, da je ekipa dobro pripravljena in da sta zlasti v dobri formi naša najboljša Božič in Urh, tako da računajo na zmago. Kot govorila o načrtih: »Svoj največji uspeh v mladinski konkurenci sem dosegla, zato se v tej konkurenci nimam več kaj dokazovati. Moj cilj je čimveč igrati v absolutni konkurenci.« Po tiskovni konferenci so si udeleženci ogledali novo dvorano s teniškimi igrišči in napravami za fitnes, ki so velika pridobitev. (FM), fotografija: (JZ) Nogomet_____________________ V soboto Mura - Potrošnik V okviru priprav na novo tekmovalno sezono bosta prekmurska prvoligaša odigrala nekaj prijateljskih tekem. Beltinski Potrošnik bo danes, v četrtek, 16. julija, ob 17.30 gostil v beltinskem parku državnega prvaka Maribor Teatanic. V soboto, 18. julija, ob 17.30 pa se bosta v soboški Fazaneriji srečala Mura in Potrošnik. Ob praznovanju 40-letnice NK Pušča pa bo v nedeljo, 19. julija, ob 17.30 na igrišču Mure srečanje med Muro in reprezentanco Romov. Pred pokalnim tekmovanjem UEFE med Muro in Daugavo Soboška Mura četrtič na evropskem pokalnem tekmovanju Nogometaši Mure iz Murske Sobote, ki bodo prihodnje leto slavili 75-letni jubilej, so se letos četrtič uvrstili na evropsko pokalno tekmovanje, tokrat tretjič za pokal UEFE, enkrat pa so igrali na tekmovanju za pokal pokalnih zmagovalcev. Sobočani, ki so bili prijetno presenečenje minule tekmovalne sezone v prvi državni nogometni ligi, saj so zasedli odlično drugo mesto, za las pa jim je ušla lovorika državnega prvaka, tako nadaljujejo dolgoletno tradicijo in ohranjajo sloves enega Aarau. Tekma se je torej končala z 1 : 0 za Aarau. Na tekmi v Švici pa se je izkazala tudi navijaška skupina black gringosov s korektnim navijanjem. Na tekmi z Aarauom je Mura igrala v naslednji postavi: Volk, Poljšak, Cifer, Brezič, Ilič, Breznik, Meta (Slavic), Gajser, Belec (A. Baranja), Bakula, Kokol. Trener Mure je bil Miloš Šoškič. Tudi povratna tekma v Murski Soboti se je končala z rezultatom 1 : 0 za Aarau, strelec gola pa je bil Poljak Skrzypcsak v začetku prvega polčasa. Mura je tako izpadla iz nadaljnjega tekmovanja za pokal Soboti pa se je končalo z zmago Mure z 2 : 1, kar je bila prva zmaga Sobočanov v tekmovanju za evropski pokal. Strelci golov so bili Kokol in Alihodžič za Muro ter Vencevičiuš za Žalgiris. Žal pa je Mura izpadla iz nadaljnjega tekmovanja zaradi poraza v Litvi. Tekmo v Murski Soboti si je med drugimi nogometnimi delavci ogledal tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl in Sobočanom čestital za doseženi uspeh in odlično organizacijo. Mura je igrala v Murski Soboti v naslednji postavi: Černjavič, Baranja, Kokol, Cifer, štvo Lyngbyja iz Danske, Prvatek-m a na gostovanju na Danskem med Lyngbyjem in Muro seje končala brez golov, kar je bil za Sobočane velik uspeh. Toda prevo vrednost je moštvo Lyngbyja pokazalo na povratni tekmi v Murski Soboti, saj je zmagalo zž ■a Oba gola je dosegel Jonsson Sobočani so tako zamudili lepo Pk ložnost, da se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje. Za Muro so ip^-Černjavič, Ščulac (A. Baranja), Breznik (Kmetec), Alihodžič, CM Dvoršak, Bakula, Kokol, BrM Nogometaši Mure v novi sestavi. Stojijo od leve: Koblencer (trener), Nemec, Alihodžič, Ošlaj, Šahmanovič, A. Baranja, Dom'n^ cipd ii^ per, Černjavič, Karoli (pom. trenerja); čepijo: Galič, Mesarič, Lukič, Fras, Ilič, Ristič, D. Baranja, Dvoršak, Vogrinčič; manja talj. Fotografija: N. Juhnov najboljših slovenskih nogometnih klubov. Sodelovanje na tekmovanju za evropski pokal je priznanje za sleherni nogometni kolektiv, hkrati pa poslastica za ljubitelje nogometa v pokrajini ob reki Muri. Debi Mure na tekmovanju za pokal UEFE z Aarauom 1994 Naključje je hotelo, da so nogometaši Mure leta 1994 v prvi državni nogometni ligi zasedli drugo mesto in se prvič uvrstili na tekmovanje za pokal UEFE, ko so praznovali 70-letnico kluba. Za nasprotnika so dobili izkušeno švicarsko moštvo Aarau, najmočnejšega nasprotnika po lestvici, saj so v moštvu igrali štirje tujci: Ku-charski in Skrzypcsak iz Poljske, Ratinho iz Brazilije ter Pavličič iz Hrvaške. Na prvem srečanju na stadionu Bruegglifeld so se Sobočani uspešno predstavili, saj so bili vs«do izključitve Damjana Gajserja dve minuti pred odmorom enakovreden tekmec Aarauu, ki je imel za seboj že pet nastopov na evropskem pokalnem tekmovanju. Pritisk domačinov pa so Sobočani vzdržali vse do 20 minut pred koncem tekme, čeprav so igrali le z desetimi igralci, ko je Poljak Ku-charski dosegel edini zadetek za UEFE. V Murski Soboti je Mura igrala v naslednji postavi: Volk, Poljšak, Cifer, Brezič, Ilič, Breznik, Meta, Slavic, Belec (Rous), Bakula, Kokol (Krančič). Prva zmaga Mure na pokalnem tekmovanju pokalnih prvakov z Žalgirisom 1995 Nogometaši Mure iz Murske S-obote, ki so v letu 1995 na državnem prvenstvu zasedli četrto mesto, so postali pokalni prvaki Slovenije in se prvič uvrstili na tekmovanje za pokal pokalnih zmagovalcev. Za nasprotnika so dobili pokalnega prvaka Litve Žalgiris iz Vilne, moštvo z mednarodnimi izkušnjami, saj so Litvanci kar trikrat igrali za pokal UEFE in na drugih mednarodnih tekmovanjih. Prvo srečanje v glavnem mestu Litve se je končalo z zmago gostiteljev z 2 : 0. Sobočani, ki so nastopili oslabljeni, brez Cifra in Poljška, so klonili šele v drugem polčasu, ko so gostitelji dosegli oba gola. Strelca sta bila Baltuškinas in Te-reškinas. Moštvo Mure, je igralo v naslednji postavi: Černjavič, Kokol, Baranja, Breznik, Štampfer, Alihodžič, Kardoš, Gajser, Belec (Rous), Bakula, Chlebalin (Kmetec). Trener Mure je bil Marin Kovačič. Povratno srečanje v Murski Nogometaši Mure - starejši dečki, državni podprvak. Stojijo od leve: Husar (trener), Šnajder, Kerec, Mertuk, G. Horvat, Zach, Kolmanko, B. Horvat, Kaučič, Moreč, A. Čontala (teh. vodja); čepijo: Kozic, D. Čontala, V. Horvat, Špur, Banfi, Balažič, Topalovič in Meolic. Manjkajo: Prettner, Vršič, Krojs in Kovač. Poljšak, Alihodžič, Brezič (Kmetec), Gajser, Breznik, Bakula, Štampfer (Bloudek). Mura v drugem krogu pokala UEFE 1996 Soboški prvoligaš Mura je leta 1996 v državnem prvenstvu zasedel tretje mesto in se drugič uvrstil v tekmovanje za pokal UEFE. V prvem krpgu predtekmovanja je Mura dobila za nasprotnika moštvo Bečeja, četrto moštvo v ZR Jugoslaviji za Partizanom, Crveno zvezdo in Vojvodino. Prva tekma.med Bečejem in Muro, ki je bila odigrana na stadionu Vojvodine v Novem Sadu, se je končala z 0 : 0, s čimer so Sobočani dobili prvo točko na evropskem pokalnem tekmovanju v gosteh. Moštvo Mure je v Novem Sadu igralo v naslednji postavi: Černjavič, Dvoršak, Kokol, Breznik, Cifer, Alihodžič, Brezič (Baranja), Štampfer (Cirkvenčič), Vučičevič (Kmetec), Škaper. Trener Mure je bil Filip Mendaš. V povratni tekmi med Muro in Bečejem v Murski Soboti so Sobočani pripravili prijetno presenečenje, saj so nepričakovano, vendar zasluženo premagali Bečej z 2 : 0, to je bila druga zmaga Mure na evropskem pokalnem tekmovaju, in se uvrstili v drugi krog predtekmovanja za pokal UEFE. Oba gola za Muro je dal Škaper. Nasprotnik Mure v drugem krogu je bilo mo- | Nogomet_______ Nafta začela s pripravami Nogometaši Nafte so začeli s pripravami na novo tekmovalno sezono. Do bistvenih sprememb pri igralcih ni prišlo. Uvodnega sestanka se je udeležilo 18 igralcev, med njimi štirje mladinci (Koša, Rožman, Gerenčer, Tratnjek). Od novincev so prišli Pucko (Turnišče), Danč (Dobrovnik) in Bedo, ki se je vrnil iz Mure. (F. H.) Mura tretjič na tekmovanju z pokal UEFE z Daugavo Latvije nogometaš' te lotos zopet** ’ za pokal UEFE-dobili Daugavo izR9^ ščeno moštvo z drža stva Latvije. obočan0 s* Nasprotnik S J večjih mednar° ,ova|V|e j je le enkratso d kjefp vanju za poka . j predkrogu te^ j . Daugavejev1^^ prvenstvu tudi s po odigranih enaJ0stelrJ/ osmimi moštvi tva, P° državnega PrV irna J danjih inf°rmaC dva državna re^ kot dvajsetimi rambnaigrac $ rOgis.s Jci vskis in Dzintars SPas|ednp igrajo za Daug^ iRS(vr ^ Mihailovs m D enK0. Zakresevskis,N LitovcJ^ Pumpa, Karob10 (vSi 0^ Ukrajine in Spr 9 igralci), Nalivaj ej<^ / rOvs, Bakanins. cuks, Rezapkms^ Ukrajine (vsi lotkovs, TeplovS’ novsinRidmV2 dalci). Trener Skredelis. rMi|ar,irtX Soboški tren^ cer bo lahko na® ^a ši postavi z novih člminDvoršk^^ vaMure: Ne^^ Alihodžič, IHC' $ Škap č/ šak D. Baranfa’ 50^ / Sčič. po Prllozn°®tteKrpo'/ani5 v sr<35(r gi krog Pre^ ^/4 UEFE. Prva e 30vJ 22-julOaipaV^ boti, pfo^J ttc' rajme, v R'9 H Grčije. SSLiejulij 1998 ŠPORT Sah na EP poteka e«-luiejotudixf. e ’ Na ntem sode- točke. 6 let *63 tekmoval-LMedMdhXG(Ombocosvojil2toč-letpa?° Mride^ °mpa(45te^^ P°5 izbrala 2,5 točke Kajak kanu Kajak kanu rafting klub Most s Petanjec je na reki Muri pripravil četrto tekmo kajakašev in kanuistov za Slovenski pokal. Sodelovalo je 72 tekmovalcev in tekmovalk iz 7 slovenskih klubov, ki so tekmovali v slalomu in spustu. Med njimi so sodelovali tudi tekmovalci s Petanjec in Kroga. V spustu K-1 je Marko Cimerman pri ml. dečkih zasedel deveto, po štirih tekmah pa je z 10 točkami na osmem mestu. Pri st. dečkih je Simon Šoštarec zasedel štirirnajsto, Boštjan Cimerman šestnajsto in Dušan Šoštarec (vsi Petanjci) devetnajsto mesto. Pri ml. mladincih je Štefan Gomboc (Pe- ^alstvo - 8. državno prvenstvo io Na Petanjcih 72 tekmovalcev pomurski pokal OPPOLIURETANI W2ooetletlhjebil soboški ae' ne9aPadakL°r9aniZator 8- držav-^disc ®9?P^enstvavkto C"J in figurat na *iešteh ? Sk°kih' Tekm°- W sod a h5' Pokal 9°stilne CS^'°)e37tek™val-ifcsi pk’ njimi s°bi,i Pu6ak6^apto 30 ^’Pona' Peha tekmovalci ^liizkuše??? mestih pa 30 ^'Prvaki TaJ ekmovalci in sve-? inskihzma°?VSkok'h na ci|i ?e°skah n^ Roman Karun, id r?® Avbelj (°ba „aC|iebj|nai domacimi tekmo-?ai Stanko ?Spe3nejšiv skokih takisto m??60’ ki Je zasedel Sindvajsed °’JožeVeldinje Mariane!?6 N°vak dvain-Kava - lak 3tlr'indvajseti i '^tet^nih pl Sedemindvajseti. ?°WDi bSlj(ALc> Domači Veldin La 86 uvrstili takole: SJJ* Stanko S. ^dan^? N°vak dvain’ % Kavaš -ak Petindvajseti %i krstitvi le veldm zasedel l fe?p|oviii z r°dm rally z ultra-Mura ’98, ki Snu ,6r°k|ub Mavrica ’ Madžarske Dri„?Vali80 v Preletih Rajanju, škoda le, osemnajsto, Kranjc pa devetnajsto mesto. V skokih na cilj ekipno je bila Murska Sobota peta, v generalni uvrstitvi pa šesta. Zmagala je ekipa ALC Mont s 14 kazenskimi točkami pred ALC Elan, 29, in AK $9a Tomaža in Jožeta Gajserja da je slabo vreme predčasno prekinilo tekmovanje. Zlasti sta se izkazala oče in sin Gajser, ki sta zmagala med zmajarji dvosedi. Rezultati - motorni zmaji (enosedi): 1. Endre Thuroczy (Madžarska), 2. Branko Jurkovič (Sl. Bistrica), 3. Istvan Horvath (Ma- '5'k'■ 9ofh * n°- Ah? : 1 • Str Renkovcih in S>Ža: ^li' Lebar hmanovič in C^^i^^^gosto-X ?ra|i Prija? na Madžar- 't- Zmaga- II so domačini s 3 : 1. časten zadetek za Muro je dosegel Galič. - V Beltincih je gostoval slovenski prvoligaš SCT Olimpija iz Ljubljane in odigral prijateljsko tekmo z domačim prvoligašem Potrošnikom. Zmagal je Potrošnik z 2 : 1. Strelci golov: Moro in Kotnik za Potrošnik ter Kujovič za SCT Olimpijo. - Evropska Mura je odigrala prijateljsko tekmo s tretjeligašem v Bakovcih ter zmagala z visokim rezultatom 7 : 2. Strelci: Šahmano-vič 2 ter Ilič, Škaper, D. Baranja, Galič in Mesarič po enega za Muro ter Verban 2 za Bakovce. tanjci) zasedel enajsto mesto, po štirih tekmah pa je z 2 točkama na dvanajstem mestu. Med ml. mladinkami je Tjaša Kranjec zasedla tretje, Anja Kranjec (obe Krog) pa četrto mesto. Po štirih tekmah je Anja Kranjec s 33 točkami na tretjem, Tjaša Kranjec pa s 30 točkami na četrtem mestu. V slalomu K-1 je bil Marko Cimerman pri ml. dečkih deveti, na devetem mestu s 5 točkami pa je tudi po štirih tekmah. Med st. dečki je Miha Kreft (Krog) zasedel osmo, Boštjan Cimerman enajsto, Dušan Šoštarec petnajsto in Simon Šoštarec šestnajsto mesto. Po štirih tekmah je Miha Gom- Ptuj, 34 kazenskih točk. Tekmovanje je lepo uspelo, športni delavci soboškega aerokluba pa so še enkrat dokazali, da so odlični organizatorji. (F. Maučec), fotografija: J. Zauneker džarska), 4. Roman Cap (Ljutomer); motorni zmaji (dvosedi): 1. Tomaž in Jože Gajser (Lendava -Ljutomer), 2. Vili in Klavdija Ferenc (Ljutomer), 3. Uroš Kolarič-Boštjan Grof (Murska Sobota), ultralahka letala (dvosed): 1. Endre Trojter- Ferenc Mesaroš, 2. Pal Tdrocsik - Norbert Lukacz (vsi Madžarska). F. HORVAT, FOTOGRAFIJA: J. ZAUNEKER Namizni tenis Na ravni lanske sezone Izvršni odbor NTZS je sprejel jakostne lestvice za tekmovalno sezono 1997/98. Razvrstitve pomurskih igralcev pa so v glavnem na ravni lanske sezone, saj so nekateri igralci dosegli več, drugi manj. Najslabši so bili mlajši kadeti, kar je nekoliko skrb zbujajoče. Pri članih je prvič postal najboljši pomurski igralec Mitja Horvat (Moravske Toplice Sobota), ki je s 383 točkami zasedel peto mesto. Njegov soigralec Mirko Unger je s 365 točkami na sedmem, Boris Rihtarič je z 283 točkami na dvanajstem, Štefan Kovač s 190 točkami na šestnajstem, Robert Benkovič (vsi Radgona) pa s 134 točkami na devetnajstem mestu. Na dvajseto mesto se je uvrstil mladinec Moravskih Toplic Sobote Gregor Kocuvan, ki je zbral j 17 točk. Miran Solar je zasedel petindvajseto, Borut Benko trideseto Robi Smodiš štiriintrideseto in Jure Koščak štirideseto mesto. V mladinski konkurenci je bil boe na trinajstem mestu s 3 točkami. V konkurenci ml. mladincev je Štefan Gomboc zasedel deseto mesto, z osvojeno 1 točko je dvanajstem mestu. Pri ml. mladinkah je Anja Kranjec zasedla tretje, Tjaša Kranjec pa četrto mesto. Po štirih tekmah je Anja Kranjec s 30 točkami na tretjem, Tjaša pa z 22 točkami na četrtem mestu. Petanjčani so tekmovanje dobro organizirali. (FM) V Krogu tradicionalno tekmovanje Mura ’98 Kajak kanu klub Mura iz Kroga organizira v soboto in nedeljo na reki Muri tradicionalno prireditev kajakašev in kanuistov v slalomu in spustu Mura '98. Tekmovanje nižjih kategorij pa bo štelo za slovenski pokal. Pričakujejo okrog 100 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovanje v slalomu bo v soboto, 18. julija, ob 10. uri pri kroškem brodu, spust od pe-tanjskega mosta do kroškega bro-da pa bo ob 15. uri za nižje kategorije in ob 17. uri za udeležence tekmovanja Mura '98. V nedeljo, 19. julija, ob 14. uri pa bo pri kroškem brodu drugo pomursko prvenstvo šestercev z gumijastimi čolni. (FM) | Motokros v Mačkovcih Zmagala Kragelj in Kern V Mačkovcih na Goričkem je bila na 1310 metrov dolgi progi šesta dirka za državno prvenstvo v motokrosu, ki jo je organiziralo Avto-moto društvo Štefana Kovača iz Murske Sobote. Na dirki je sodelovalo 35 tekmovalcev iz 17 društev, ki so tekmovali v razredu 125 in 250 ccm. Po pričakovanju so po najvišjih mestih posegli favoriti. V razredu 125 ccm je v prvi vožnji najuspešnejši pomurski igralec Gregor Kocuvan, ki je s 653 točkami prepričljivo na drugem mestu. Jure Koščak je s 402 točkama na sedmem, Pavlek Puhan z 281 točkami na štirinajstem in Dejan Šbiil z 246 točkami na petnajstem mestu. V kadetski konkurenci se je najbolje izkazal Jure Zavec, saj je s 547 točkami na izvrstnem tretjem mestu. Tomi Ocepek je zbral 336 točk in je na dvanajstem mestu, Bojan Ropoša in Vasja Gorčan pa sta s po 179 točkami in na osemnajstem in dvetenajstem mestu. Plavanje ____________________ Nova zmaga Sendi Lešnjak V Radovljici je bil drugi del državnega prvenstva v plavanju za mlajše dečke in deklice. Sodelovala je tudi Sendi Lešnjak iz Lendava in se zopet izkazala. V disciplini 50 m hrbtno je zase- Kajak kanu Miranu Bokanu srebro na SP V nemškem Loferju je bilo svetovno mladinsko prvenstvo kajakašev in kanuistov na divjih vodah v spustu. V slovenski reprezentanci je nastopil tudi član Kajak kanu kluba Mura jz Kroga Miran Bokan in dosegel lep. uspeh, saj se je vrnil z medaljo. V moštveni vožnji 3 x C-1 je Slovenija (Drejc Žabjek, Janez Korenjak, Miran Bokan) zasedla drugo mesto in dobila srebrno medaljo. Med posamezniki kanuisti je Miran Bokan zasedel 16. mesto. Strelstvo Prvenstvo ZL Prekmurje Na strelišču v Rakičanu je bilo prvenstvo Zveze lovskih družin Prekmurja v streljanju na glinaste golobe, tarčo srnjaka in kombinacijo. Sodelovalo je 65 lovcev in 14 ekip. Rezultati posamezno - glinasti golobi: 1. B. Maček (Radovci) 66, 2. K. Pojbič 65, 3. F. Vidonja (oba Križevci) 63, 4. L. Marič (Bogojina) 63, 5. E. Pap (Prosenjakovci) 58, 6.1. Bernjak (Ivanovci) 55 golobov; tarča srnjaka: 1, B. Muršič (V. Polana) 155 krogov, 2. A. Števanec (Tišina) 150, 3.I. Bernjak (Ivanovci) 141,4. A. Lepošami. (Mlajtinci) 138, 5. F. Bruner (Moravci) 134 krogov; kombinacija: 1. F. Vidonja 161,2.1. Bernjak 159, 3. B. Muršič 158, 4. A. Lepoša 153, 5. B. Maček 152 točk. Rezultati ekipno - glinasti golobi: 1. LD Križevci 58, zmagal Roman Jelen, v drugi pa Sebastjan Kern, vendar je Jelen obdržal vodstvo. V razredu 250 ccm vodeči Sašo Kragelj ni imel pravega konkurenta in je brez težav zmagal in šestič zapored zmagal. Gledalci so bili nekoliko prikrajšani, saj zaradi poškodbe nista nastopila Marko Jaušovec (Radenci) in Boštjan Kampuš (Spodnja Ščavnica). Kljub temu je bilo tekmovanje na Med mlajšimi kadeti je bil najuspešnejši Tomi Ocepek, saj je s 370 točkami na petem mestu. Bojan Ropoša je s 310 točkami na sedmem mestu, medtem ko so ostali precej zaostali. Predsednik kluba Viktor Šbiil, ki ima veliko zaslug za uspešno delovanje kluba, je na zaključku sezone poudaril, da so vse začrtane cilje dosegli, hkrati pa se zahvalil trenerjema Miranu Mo-čanu in Mitji Županeku, ki sta poleg igralcev nosila največje breme. Prav tako se je zahvalil tudi glavnemu sponzorju Zdravilišču Moravske Toplice. M. U. dla prvo mesto, v disciplini 50 m delfin je bila druga, 100 m prsno tretja in 200 m prsno četrta. Tako je postala državna prvaka v plavanju na 50 m hrbtno in 100 m delfin. 2. LD Radovci 55, 3. LD Mlajtinci 50, 4. LD Bakovci 49, 5. LD Prosenjakovci 45; tarča srnjaka: 1. LD Tišina 222, 2. LD Radovci 187, 3. LD Cankova 179, 4. LD Križevci 171,5. LD Mlajtinci 169; kombinacija: 1. LD Križevci, 2. LD Radovci, 3. LD Bakovci, 4. LD Brezovci, 5. LD Cankova. Prihodnjo soboto, 18. julija, bo na strelišču v Rakičanu državno prvenstvo. (FM) Konjeništvo Zaradi obilnih padavin so kasaš- . ke dirke v Ljutomeru odpadle. V Ljutomeru bodo zopet kasaške dirke v nedeljo, 26. julija, prvič pa jih bo pripravil novoustanovljeni klub KD-Mar-ka Slaviča iz Ključarovec. (NŠ) blatni stezi zanimivo in uspešno, za kar si zaslužijo organizatorji vso pohvalo. Dirko si je ogledalo okrog tisoč gledalcev. Rezultati 6. dirke - 125 ccm: 1. Kern (Petrol Racing team) 37, 2. Jelen (Sitar Pneumatik) 33, 3. Rozman (Lem-breg) 30 točk; 250 ccm: 1. Kragelj (Sl. Konjice) 40, 2. Gajser (Gajser Makole) 32, 3. Čuden (Brežice) 30 točk. (FM) Košarka V Postojni so bile priprave slovenske košarkarske reprezentance kadetinj za sodelovanje v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki bodo od 4. do 9. avgusta v Škofji Loki. Na pripravah sta bili tudi Sobočanki Natalija Kerec in Irena Kolman. Po končanih pripravah je ekipa odigrala na Reki tekmo s Hrvaško. Najboljša strelka v slovenski ekipi je bila Ke-rečeva, ki je dosegla 11 točk, Kol-manova pa 6. Naslednje priprave reprezentance bodo v Kočevju. (ZT) Tenis Na državnem prvenstvu v tenisu za deklice do 12 let, ki je bilo v Domžalah, je sodelovala tudi Stefana Davidovski iz Moravskih Toplic. V kvalifikacijah je premagala La-vrenčičevo z 9 : 3 in Željevo z 9 : 2 in se uvrstila na glavni turnir. V prvem kolu je premagala Čukovo iz Trbovelj z 2 : 1, v drugem pa izgubila z Reberšakovo iz Celja z 0 : 2 in se tako uvrstila med šestnajst najboljših, kar je lep uspeh. 22 MULARIJA 16. iulij 1998, Bg Varna povezava Error 404 Izgubila sem te Čeprav tega nismo hoteli, ste pri uporabi naslova strani puconske občine, ki smo ga objavili v prejšnji številki, gotovo naleteli na najpopularnejšo stran v medmrežju. Stran z najslavnešim tekstom Error 404 se je odprla zaradi nepopolnega naslova, zahtevane strani namreč ni bilo mogoče najti na strežniku. Tipka De! ima pač tudi svoje slabe lastnosti, in če po njej skače računalniški škrat, se kaj hitro zgodi, da izbriše tudi tisto, česar mi ne bi želeli. In prav zanimivo je, kolikokrat valimo krivdo na računalniške, tiskarske, radijske, programske, vrtne in druge škrate, pri vsem tem pa prisegamo na staro ljudsko izročilo, ki pravi, da se je motiti človeško, ter svoje napake opravičujemo s tem, da se na napakah učimo. Poleg tega pa, kdo sploh bi hotel živeti v popolnem svetu monotonije. Zemljina oblost je včasih veljala za zmoto, Vernove zgodbe za domišljijo, Kolumb je stopil na ameriška tla pomotoma, Pasteurje odkril penicilin po naključju, celo Billu Gha-tesu so se sesula Okna zaradi napake. O tem, kakšna oziroma še bolje čigava je bila, računalniški guru molči. Napake prinašajo napredek in napake prinašajo nazadovanje. Včasih jih je dobro zamolčati, drugič spet obelodaniti. Največkrat pa bodo to namesto vas storili drugi. Tudi na internetu. Jokala sem ob reki vse sončne dni... Nihče me ni slišal, nihče me ni objel. Obujala sem spomine lepe, nepozabne. Zakaj neka sila je prišla in tebe mi je vzela? Vedno sem upala, vedno verjela... To me boli, moje srce preveč trpi. Zakaj spiš in se ne zbudiš? Zakaj mišiš in ne spregovoriš? Spet rada bi ljubila, ljubezen s tabo bi delila. Vse bi naredila, da bi te zbudila. V sanjah samo slišim vse to, v sanjah samo čutim tvoje telo. MATEJA HUBER, 8. b OŠ Sveti Jurij Na kmetiji http:// www.famm mf.si/ puconci/ index.htm Stran, o kateri smo pisali že zadnjič in pri tem izpustili drugi del njenega naslova. Napaka ni bila v računalniškem programu, temveč v nezavednem pritisku na tipko Del. Morda pa so v tem času puconski Občinarji stran, ki je stara dobra dva meseca , znova osvežili. http://www.kisss.uni-lj.si/ k4mo0039/zvezde.html Zvezdam napak je že zdavnaj potekel rok trajanja. Kljub temu so nekatere stvari, ki so jih naredili v televizijskih, filmskih in drugih produkcijah totalno v nasprotju z razumom mišljenja, smešne. Avtor že jo pa z veseljem pre- zdravim še vedno aktualno dobri dve leti strani ne ureja, bi pustil drugim. http://www.usiinc.net/ Iemon3/htm Le kdo bi si mislil, toda tudi v svetu Živi in pusti živeti so pozorni na napake drugih. Med sedmimi največjimi ameriškimi napakami so izum umor JFK-ja ter P Morda ga poznate llllrilll ZtDAMO, . PFTER PROBEZ.A b Oi KRIŽEVCI Bila sem pri Kavaševih. Imajo zelo velik hlev. V njem redijo dvajset glav živine. Na dvorišču imajo več skednjev, kjer shranjujejo krmo za živino pozimi. Polja obdelujejo s traktorji oz. priključki. Če je vreme ugodno, imajo bogato letino. Imajo dosti dela. Prodajo tudi veliko litrov mleka. PATRICIJA KAVAŠ, 3. raz. OŠ Odranci Ozrl sem se skozi okno in videl postavo, visoko približno sto osemdeset centimetrov. Glavo so krasili črno-sivi lasje. Njegova barva oči je kot nebo. Črne obrvi - kot mesečev polkrajec - so mu štrlele iznad oči. Srednje velik nos je dihal svež spomladanski zrak. Centimetrski brki so mu zakrivali zgornji del ust. Njegovo grlo je migotalo sem ter tja. Močne dolge roke so držale velike železne škarje. Na migajočih prstih so bile nameščene delavske rokavice. Njegove noge, obute v vojaške čevlje, so bile napete na lestvi. Moder delavski plašč je pokrival njegovo telo. Usoda Rad neguje cvetlice; vsako leto njegove roke prekopljejo vrt. Njegovo poklicno delo pa je krojaštvo. Največkrat je oblečen v trenirko in obut v športne copate. Pred vetrom mu ščiti glavo kapa. Kadar dela, je oblečen v delovni jopič in stare hlače. Posebno rad ima temne barve. Za slovesne prireditve pa se zna lepo urediti. Njegov odnos do ljudi je prijazen, zahteva pa red in mir. Razburijo ga nered, nemir in laž. Vso družino ima rad in jo mnogokrat s čim preseneti. Rad nam izpolni želje. V prostem času rad posedi pred televizijo in počiva. Velikokrat prisluhne tudi radiu. Veseli ga prijetna glasba. Poleti igra z mano nogomet. Pogovarja se o športu. Rad hodi v planine in spoznava nove kraje. Teknejo moja ti si , ljubezen mu dobre domače pecivom se rad Poala ogOnaučl Od njega sem se ep0 rije. Pomaga mi pri delu . Tudi babici rad pnsko>c' takše», Želim si, da bi bil se takod(r kot je ter da bi sleden in spreten P de No, to je seveda m^ ^ GAŠPER *** Zelo podrobno, naz^ si opisal svojega oc mi ponosen nanj, je P on nate. Nadleg muha Bil je lep sončen dobilo prijetno top o- [ začele letati čebele žuželke. atomske bombe, predsedniki, ki so kadarkoli popeljali vojake Združenih držav na svetovna bojišča. http://www.daimi.aau.dk/*elascurn/ squadleader/hitlers-mistakes.html Sreča, da delajo napake tudi diktatorji, zavojevalci, egoisti in ideologi. Danska univerza v Aar-hasu jih je zbrala Top 59 o Adolfu. Če bi vedel, kaj vse je krivo za nje- gov poraz, bi med drugim preživel manj časa tudi na stranišču. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. PET NEPOZABNIH DNI - Pred kratkim se je skupina učencev 5. a- in b-razreda OŠ Franceta Prešerna Črenšovci vrnila iz Rakovega Škocjana na Notranjskem, kjer so bili v šoli v naravi. Kolesarili so 18 kilometrov po klancu navzgor in navzdol do Cerkniškega jezera, si ogledali čudovite jame in se seznanili z legendami o nastanku teh jam. Podali so se tudi na sprehod po učni poti, spoznavali so drevesne vrste, očaralo jih jih je streljanje z lokom, plezanje po sklanatih stenah, vožnja s kanujem ... To je bilo za vse skupaj pet nepozabnih dni. Moj kužek Mojemu kužku je ime Lesi. Je čistokrvni škotski ovčar. Je črno-bele barve. Živi v pesjaku. Vsak dan mu ga je potrebno očistiti. Zelo rad se igra in hodi na sprehode. Rad lovi palico. Zelo ga imam rada. Nikomur ga ne dam. ANJA RIBAŠ, 1. a, OŠ Tišina Čebelnjak Ob gozdu stoji čebelnjak, ob njem pa raste drevo. Za čebelnjak skrbi čebelar. V vsakem panju so ena matica, čebele delavke in troti. Čebele srkajo medičino iz cvetov in jo nosijo v satovje. Tam nastane med. Ko je bil moj bratec bolan, sta mu mamica ali babica naredili čaj z medom. Takšen čaj je zdravilen. Tudi jaz ga rada pijem. Če te naenkrat piči veliko čebel, pa lahko umreš. LIJA PUCKO, 1. raz. OŠ Bogojina V Kramarovcih Moja vas se imenuje Kramaro-vci. Je majhna, saj šteje samo dvajset hiš. Večina je novih. Stojijo v glavenem na gričih. Imamo posestvo z velikim vinogradom. Zelo rada grem na sprehod okrog njega. Kapelica stoji na hribu pod cvetočimi lipami. Blizu teče potok Kučnica, kjer poteka meja med Slovenijo in Avstrijo. Do mejnega prehoda in dalje je speljana asfaltna cesta. Do trgovine pa vodi makadamska pot. Moja vas je zelo lepa in rada živim v njej. SAŠA MARIČ, 4. raz. OŠ Sv. Jurij S/ kdaj občutil, da se te bojim? Si kdaj začutil, da v tvoji bližini drhtim? In si kdaj občutil, da te ljubim? Bojim se, da si... Med nama je prevelika in neskončna razdalja. Kakor Mesec in Zemlja, neskončnost brez konca... Tu sem jaz in tam si ti, daleč, zame nedosegljiv. Krutost življenja, usoda, bolezen moja... je tale ljubezen. Čas je, da grem vstran ...od tebe, od same sebe, na konec neskončnosti. Preveč se te bojim, ob tebi drhtim, skriti se želim, zato bežim... Morda nekoč te le prebolim... ASIMA, Lendava Sedela sem zunajJ Naenkrat mi je zaC ha j# švigati velika črna ,q sem z rokami, o,|ajese » vendar ni°dnehaa je po^i -dležna. Tedaj mama h kosilu- sejeP£j glej čudo:tudl za mano in se z zace J vjedilnico. Sediš e|0|3na Tudi muha se nam J® način pridružiti- (a oK^b Brenčala je in kot podivjana. Bila j na. Ko je krožnika, seniz j, Zadela sem ob kroz razlila po mizi m s „ muhi pa ni bll° biia Od ^Utiriza^ Morala sem čistin ti j muha, saj, ko po tebi! *** Mogoče b^PJl^ Za osmošolce, ki so osvojili zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemškega jezika, je Zavod Republike Slovenije za šolstvo pripravil prijetno presenečenje. »Zlate učence«, med katerimi je bil tudi osmošolec Teo Pucko z OŠ Črenšovci (na sredini posnetka med nastopom), je povabil na dvodnevno nagradno ekskurzijo v avstrijsko mesto Bruck an der Mur. Tam so sodelovali na učnih delavnicah in se predstavili s točkami v nemškem jeziku. 16. julij 1998 23 Sams seboj Ni lepšega, kot sedeti ob morju s svojo klapo, v toplih poletnih večerih, in prepevati tja dolgo v noč. Tisto najboljše pa je to, da te okoli polnoči nihče ne pokliče, da moraš domov. Žur traja kar celo noč in ti končno zadihaš s polnimi pljuči. Prvič si sam/a na počitnicah in občutek je krasen S starejšim bratom in prijatelji smo taborili pri Bukovniškem jezeru, ko sem bila stara štirinajst let. Ker je bil brat zraven, starši niso imeli nič proti, saj je pazil name. VALENTINA, 16 (levo) Sama še nisem bila nikjer na počitnicah. Verjetno ne bi imela problemov s starši, če bi se letos odpravila, saj sem že polnoletna. Če bi bila priložnost, bi najraje šla s svojimi prijateljicami. SUZA, 20 (desno) Zakaj ne pokliče? fa' So ^1' do 'd°-'9^tnicePn°tem Pustili na morje. daniela, 17 Prvič sem šel sam na počitnice, ko sem bil star dve leti... Ne, ne, samo hecam se. Nisem še šel. Letos pa bi me verjetno že pustili, vendar se mi ne da. TADEJ, 19 Pri šestnajstih sem bila s prijatelji v planinah. Starši so mi toliko zaupali in tudi prijatelji in njihovi starši so jim malce »pomagali« tal poljub? ^0 'n Vam P'®em zat0’ ker 'mam l Sga n en 'n zaP,eten P^blem, zaradi 5*e?a|ihktni0l-em sPati. M°i najboljši prija-pr Jen >n nori za neko punco. Prav njo 6 nedavnim peljal domov z zabave, zabiti J119 ,v 'stem kraju. V avtu sem jo želel r/^PrepJ^tku se je branila, potem pa se kn la' Svoiemu prijatelju tega seve-b^bog^^bai Pa tudi z njo nisva omenjala ba ne k' Opazil sem’da se >e raie izogi' s6 ® b| Prišlo do podobnih okoliščin. 3""am’ja?a tudl meni všeč, poleg tega Punco, ona pa fanta. ™MAŽ Stara sem 15 let in sem že sedaj hudo razočarana nad svojim življenjem. Dogaja se mi namreč, da me zavračajo vse moje prijateljice. Najhuje pa je to, da niti ne vem, kaj sem jim storila, da me ne marajo. Sama se zelo trudim, da bi me lepo sprejele in bi bila priljubljena med prijatelji. Podobne izkušnje imam tudi z dečki. Ponavadi sem zanje dobra samo takrat, ko me potrebujejo. Ne vem, kaj naj storim, saj gotovo nisem tako slaba, kot mislijo oni. NATAŠA pri njihovi odločitvi in jim zagotovili, da bo vse varno... Dogovorili smo se, da bom pogosto klicala in potem je bilo vse O. K. TONČKA, 17 (desno) Pri štirinajstih sem šla s prijatelji na Dunaj. Starši niso imeli nič proti, saj mi zaupajo in poznajo prijatelje, s katerimi sem šla. Vendar so bili vseeno v skrbeh in zabičali so mi, da se moram držati skupine, da nikoli ne smem po mestu hoditi sama... SANDRA, 15 (levo) s r o g o Dani! Dva meseca minevata, odkar nisva več skupaj. Ti si odšel svojo pot, jaz pa sem ostala na križišču, od koder ne vem, kam. Pripravljena sem ti odpustiti, samo vrni se. MOJCA Cl0^ž! ^th0 Sir ^lsama Podlegal \i^teli- VPr! aterih govoril , ^l, hotei daie splet ^^ko^ n S'Se spreneve- , Svo^^o, L0'6 deian 'h sta a resnično zaljubljena drug v ge 1 uSeč, lahko začneta novo in s3d/fa S,a t0 storila, ker je pač pre-sladk°’ reje čim prej ^0,\°vteh ok ^Premisliti, kaj bo najbolje, 6®a i>rijat °!.'^'nah izgubiš tako punco eija. pa mirno spanje g želim. Pogosto se dogaja, da ima kdo občutek, da ga ne marajo, on pa se na vse pretege trudi, da bi bil dober. K Prepričanje, daje dober in da so slabi ljudje okoli njega, predvsem pa, da ga samo izkoriščajo. Ko prideš X do te točke, je nastopil pravi trenu-u tek, da se poglobiš vase in |) ugotoviš, kaj ne delaš prav. Kaj j^tisto, kar ljudi okoli te-, be odbija, in kaj jim ni všeč. Morda si preveč prevzetna, preveč pokroviteljska ali pre’. več samozavestna. Želiš vedno uveljaviti svoj prav ali pa ne sprejemaš njihovih idej. Morda pa si sramežljiva, zaprta in se ne vključuješ v pogovor ali pa preveč govoriš? Svetujem ti, da sama sebe v prihodnje bolj opazuješ, ko si s prijatelji. Ugotovila boš, kaj jim je pri tebi všeč in kaj ne. Če si želiš, da bi te sprejeli, je vse v tvojih rokah, vedi pa, da se spremembe ne dogajajo čez noč.. Anita! Noč, ki sva jo preživela skupaj, je bila čudovita. Ko bi jo le še kdaj ponovila! P. Igor! Želim si, da bi ti lahko pokazala, kako zelo zelo te ljubim. Hvala tudi za ljubezen, ki mi jo tako nesebično daješ. A. Tanja Občutek imam, da gre življenje mimo mene, da je vsak nov dan enako žalosten, kot je bil prejšnji. In to samo zato, ker te ni ob meni. VEDNO TVOJ MILAN Prejšnji dan sta skupaj preživela čudovit popoldan, kot bi se uresničile sanje. Ob pozni nočni uri sta se le s težavo odločila, kateri bo poljub slovesa. Na koncu je obljubil, da bo poklical, potem pa se je usedel na motor in se odpeljal. Na drugi dan pa lahko zaman strmiš v mrtvi telefon. Pokliče samo kakšen sorodnik, mamina prijateljica, ti pa lahko tu in tam preizkušaš, ali linija morebiti ni prekinjena. Omenili bomo le nekaj razlogov, zakaj ne pokliče. 1. Listek s tvojo telefonsko številko je dal v žep hlač, katere mu je mama zjutraj oprala - in adijo številka. 2. Telefon imajo sredi dnevne sobe, domači pa se niti za trenutek ne premaknejo iz sobe. On pa si niti v sanjah ne predstavlja, da bi pred vsem avditorijem razkriva! svoja ljubezenska čustva. 3. Doma so mu naložili toliko dela, da še dihati ne more, kaj šele, da bi se spomnil na telefon. 4. Tako si ga prevzela s svojo lepoto, sproščenostjo in prijetnostjo, da si te sploh ne upa poklicati, da ne bi slučajno bleknil kakšne neumnosti. 5. Z mamo je moral po nakupih, potem pa je bil tako utrujen, da je ves dan prespal. 6. Misli, da boš ti poklicala njega. Očitno je tiste vrste fant, ki pričakuje, da bodo punce prevzele iniciativo. 7. Ima vneto grlo in je ostal brez glasu. 8. Tako se je zaljubil, da je izgubil spomin. Ko se mu spCmin vrne, se bo spomnil tudi nate. Predlog: Če je tega vreden, ga pokliči sama. Pripišite še kaj odbitega o sebi in obvezno priložite fotografijo. Izbiramo najbolj duhovite. Izpolnjeno prijavnice pošljite do 20. junija na naš naslov: za rubriko Vaaau!, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če ti nekdo reče: »Vaaau!« STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon: 21 667 Prodajalne: Kocljeva 12b in Mladinska 18 9000 Murska Sobota I Ime in priimek: | | Rojstni podatki: _____________________________________________ । Stalno bivališče:_____________________________________________ Telefon:________________________________________________________ I Višina, teža: | I Ostalo:_____________________________________________________ I | I Kupon št. 5 | Izpolnjeno prijavnico pošljite do 17. julija naš naslov: Vestnik, Ulica | arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za rubriko Vaaau! Ne | । pozabite odbitega pripisa o sebi in fotografije! i______________________________________________________________ 24 PUŠČICA 16. julij 1998JBB Odstopljeni Ogled Hodoša Država in občirie Odbor za pripravo sto tridesete obletnice prvega slovenskega tabora se do nadaljnjega še ni uspel uskladiti na temo glavnega govorca in poteka prireditev ali sestanek zaradi »višjih sil« prestavljajo iz tedna v teden news... Puckov KVIAZ Zmagu Jelinčiču ni priznal imunitete. Posebna državna tožila Barbara Brezigar se že ogreva za naskok na Jelinčičevo izjavo, da so volivci Jožeta Bernika, SKD -SDS-ovega predsedniškega kandidata, »golazen, ki bi jo bilo potrebno počistiti že leta 1945«. Pucko je za svoj prestop dobil »samo« oznako neodvisni... Kaj dejanja besede!!! Prebivalci Hodoša zbirajo denar za parlamentarno ekskurzijo, ki jo bo vodil Geza Džuban. Tako upajo, da se bo njihov poslanec na lastne oči prepričal, da imajo na vasi dveletno šolo, otroško varstvo in pošto, tako da v svojem naslednjem nastopu pred komisijo ne bo trosil laži news. Marija Pozsonec je napovedala, da bo v primeru ponovnega padca občine Hodoš zamenjala svoje delovno mesto. Majorju Trohi bo delala družbo pred parlamentom news. Vzdržan Sto trideseta obletnica Sprava... SDS-ov P1"^ Kučanu pritožil; saj pZ nov« usta« samo peterico. ^oC|rij3p [8 Janka, Metelka in Bojda najbi Pri n celo biografija a i od petih volili pet - Lujzekova petdesetletnica Lojze Peterle je svojo, petdesetletnico ovekovečil tudi v prleški pokrajini. Njegov Mirko je pri ljutomerskih vinogradnikih na-tehtal« zanj posebno darilo: petdeset izbranih buteljk. Enkratne zbirko so mu menda izročili v jeruzalemskih goricah HEgb '• news. pomandatni Anton Slavic bo v primeru zmanjšanja sredstev za Soboto pozval prekmurske poslance k odstopu. Zakaj bi moral sam s svoje funkcije, če lahko za sabo potegne še druge, ali pred volitvami bomo požrli še marsikatero predvolilno bedarijo news. Podobnik na listi sumljivih Janez Podobnik ni več na »spisku morebitnih oporečnikov«. Bojda naj bi bil samo v nadzornem svetu lokalne medijske hiše, ki ni bila nikoli dokončno registrirana. Nepreslišano »Kdo je koga namočil, lahko diskutiramo... gospod Džuban, ozrite se vase za leto 1994 in za letošnje leto,« minister za lokalno samoupravo ob nastopu za parlamentarno govornico. Izjava »Majhen korak za politiko, velik za našo stranko.« je po padcu spravnih dokumentov in po njegovi potrditvi zavzdihnil predsednik ZLSD B. Pa-hor, priložnostni ■j- - maneken. Vzdržan Marija in Troha 16. julij j 998 DOBRO JE VEDETI ^murske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Borelioza 0 pednji Evropi prenaša-klopi dva pomembna i"fekciipneVarna povzr°čitelja y2>’'n?'cer virus, ki po-spiral '^goeneefalitis, in k p0 z °bhkkovano bakterijo, P0V2r°ca boreliozo. ^e s^! b°'eZenSke Slike b°-2o-stoletl ane z® iz prehoda v Opisal Burad??^ paje prvi ZizolaciioRd rferleta 1982. Šele l5 Ure vigjp et°m, če so tem- Sje od 1 e ... lak hŠokira U c- V toplih >r, D'°P'?ajaktivnejši zgo-jj ^ovo Dri| opi.in dopoldne. ? ?en° domovanje i? Se nahaL’ kl lsčei° gosti-do višine 1 m 0 nizkih k0lena'Zb6rejo lokacii° !l’vi^anjis^ delu W dru9ih d iJ r°k 'n n°9’ na ^L^Jani?6 lh W ^Post nL dobro prokrva-S^Pasom kuzbe z Borrelio Sr? k|°Pe o Sesania krvi, zato %v6rrieje i?Pr61 °dstraniti. od' C? naivno Pinceto in ^“Pa ne ' smen sesanja. %Ni, Si?? zdrobiti ali ?ko s tem in-iK|VauPor?hPrav^ Pri" se *Udivna 016810 Ugriza Vtem pri- V kolikor izbora? 03 v analizo v st0?U’ zaPremo i^hiJ^ico ®^'enico in mu .%?ot24u?.Sesanju’ ki ajhna ■ le nevarnost Profilaksa Učinkovita zaščita je v izogibanju predelov z visoko travo, območij z gosto podrastjo in poraslih gozdnih poti. Če se pa takim predelom ne želimo ali ne moremo izogniti, se primerno oblečemo. Obleka naj bo svetla, da klope čimprej opazimo in naj pokriva vse dele telesa, tako da klopom onemogoči dostop do kože. Po prihodu domov se natančno pregledamo in oprhamo. Repelenti proti insektom delujejo tudi proti klopom, vendar moramo njihov nanos ponoviti vsaki 2 uri. Patogeneza in klinična slika Kot že rečeno, se infekcija prenaša preko klopa z njegovim ugrizom, preko.»gobčka« v kožo. Infekcija lahko poteka z lokalno ali sistemno invazivnostjo povzročitelja. Najpogostejši in še posebno izraziti klinični pojav borelioze je Erythema chronicum migrans, vnetna rdečina, ki se pomika vstran od mesta ugriza. Klinično sliko bolezni delimo v tri stadije. 1. stadij Glavni simptom v tem stadiju je Erythema chronicum migrans. Dneve ali celo nekaj tednov po ugrizu klopa se tvori na ugriznem mestu eritem, rdečina, ki se polagoma širi navzven. Hkrati pa rdečina na sredini bledi, tako da pozneje nastane rdečina v obliki obroča. Nastopijo lahko tudi že vročina, mialgije, glavobol in zadebelitve v limfnih vozlih. Rdečina čez tedne ali celo mesece polagoma izgine. 2. stadij Tedne ali celo mesece (odvisnost je individualna) pozneje se pojavijo pekoče bolečine s pojavi hromitve ali brez njih. Značilni znak tega stadija je obrazna pareza. Pri otrocih se pogosteje pojavijo znaki podobni meningitisu. V tem stadiju le polovica ve, da jih je ugriznil klop in le 40 % jih je imelo značilni simptom prvega stadija - ponikajočo vnetno rdečino. Bolezen se lahko izraža tudi na srcu z atrioventrikularnimi motnjami. Čeprav značilen, se.pa zelo redko pojavi, je limfocitom, ki se lahko pojavi na ušesu, prsih ali testisih. 3. stadij Mesece ali celo leta po infekciji nastopi obolenje kože z drugačno obarvanostjo kože in le-ta se stanjša. To vodi v atrofijo kože. Drugi značilen pojav je Lyme - artritis, vrsta artritisa, ki prizadene najpogosteje koleno. Pomembno vlogo pri artritisu imajo artoimuni mehanizmi. Možen pa je, čeprav redko, kronični encefalomielitis in para ali tetra-pareze. Imunizacija V nasprotju z meningo-encefali-tisom za zdaj aktivne ali pasivne imunizacije proti Borrelii ni. Vzrok za to je v imunološki različnosti posameznih kolonij bakterije Borrelia, kar otežkoča razvoj učinkovite vakcine. Razen tega pa vemo, da že prebolele infekcije ali povišan titer protiteles ne pomenijo zaščite pred I ponovno infekcijo. Tako ostaja edina zaščita pred okužbo z Borrelio primerna obleka in obutev ter nanos specifičnih repelentov. Terapija Po ugrizu klopa preidejo med sesanjem Borrelie iz klopovega črevesja v njegove žleze in iz žlez v kožo gostitelja. Pri tem se povzročitelji borelioze najprej razširijo le v okolico ugriza, pozneje pa se s pomočjo krvi raznesejo in se naselijo v različnih organih. Klinične znake izzovejo na mestu okužbe živi povzročitelji. Z umikom v določene predele telesa se pogosto izognejo protinapadu gostiteljevega imunskega sistema. Zdravila, ki sO najučinkovitejša proti Borrelii, so nekateri antibiotiki: amoksiciklin, doksiciklin, penicilin in cefalosporini tretje generacije; predpiše jih zdravnik. .Terapijo moramo začeti čim bolj zgodaj in dovolj dolgo, saj se Borrelia le počasi razmnožuje in antibiotik je zaradi tega dolgo ne more uničiti. Ob pravilni terapiji je prognoza borelioze optimistična. Večina zgodnjih stadijev se pozdravi brez posledic. Poznejši stadiji so bolj problematični. Simptomi le počasi bledijo in stabilni klinični uspehi se pojavijo šele tedne ali mesece po končani antibiotični terapiji. V nekaterih primerih je potrebno terapijo ponoviti. mag. farm., spec. EDITH JOŠARI Enolončnica s stročjim fižolom in svinjino (za 4 osebe) Najbolj sveža in neoporečna zelenjava zraste na domačem vrtu, če smo jo seveda ob pravem času posejali ali posadili in med rastjo pravilno oskrbovali. Domača pridelava pa občutno zmanjša tudi strošek za prehrano. Za enolončnico s stročjim fižolom potrebujemo: 35 dag svežega stročjega fižola, 25 dag svinjine (ne preveč mastne), 1 čebulo, 2 žlici olja, 3 srednje debele krompirje, šopek zelenega petršilja, žlico gladke moke in žlico kisle smetane za pod-met, sol po potrebi, poper po okusu in vodo za zalivanje. Priprava: Fižol očistimo in ga narežemo na 2 cm dolge koščke. Če je nitast, odstranimo tudi nitke. Kakovostnejši je mlad fižol. Bolj gostljato enolončnico, kar je zaželjeno, dobimo, če Otroke fižola najprej razrežemo na polovico po dolžini in šele potem narežemo počez. Čebulo drobno sesekljamo in naj na maščobi postekleni. Dodamo manjše kocke narezano meso, takoj solimo, po potrebi prilijemo majhno skodelico vode in dobro pokrito dušimo, da se na polovico zmehča. Pazimo, da se med dušenjem ne izsuši. Na pol zmehčanemu mesu dodamo fižol in na kocke narezan krompir. Solimo in popramo. Zalijemo z vodo, daje zelenjava komaj dobro pokrita. Naj počasi vre. Ko so vse sestavine kuhane, jed podmetemo. Podmet naredimo iz žlice gladke moke, žlice kisle smetane in majhne skodelice vode. Podmet,vlijemo v enolončnico. Dobro premešamo, in ko jed zavre, odstavimo. Dodamo še fino sesekljan petršilj. Po želji ponudimo zraven košček črnega kruha. Če to enolončnico dopolnimo s kosom preprostega domačega peciva, npr. s skutino posolanko ali skutnim narastkom, s sadno pogačo na kvašenem ali krhkem testu - možnosti je veliko - je to kosilo popolno. Namesto svinjine lahko uporabimo govedino, a je čas priprave daljši. CILKA SUKIČ Bučke in buče V vročih poletnih mesecih bučke in buče popestrijo naš jedilnik jede itd. Bučne pečke so primerne, da se znebimo črevesnih zaje-dalcev kot so glista, trakulja ipd. Če bi račji pregnali te črevesne za/edal-ce, priporočamo, da v 8-14 dneh pojemo 700 g bučnih pečk, nato pa vzamemo ricinusovo olje za odvajanje. Bučne pečke z borovničevimi listi in baldrianovo korenino (v enakih delih) znižujejo tudi nivo krvnega sladkorja. ripravljamo jih na različne načine: pečene, panirane, kuhane, nadevane s sesekljanimi mesom, kruhovim nadevom, gobicami ali z drugo zelenjavo. Bučke patišon lahko vlagamo podobno kot kumare in jih ponujamo zraven mesa kot vložene kumarice. Iz buč lahko pečemo tudi odlično pito in zavitek. Mleto bučno seme lahko damo kot nadev v potico, ki so jo tako slastno pripravljale naše babice. Iz bučnih pečk stiskamo znano prekmursko bučno olje, ki je zelo zdravilno, saj vsebuje nenasičene maščobne kisline in vitamin E. Iz buč lahko pripravimo tudi zelo slasten kompot in ga ponudimo v zimskem času. Pomen v prehrani Bučke vsebujejo kar 96 % vode, malo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Ker vsebujejo v 100 g le 16 cal ozi- roma 67 J, so zelo primerne pri shujševalnih dietah. Bučke odvajajo iz našega telesa odvečno vodo, zato jih priporočamo ledvičnim, sladkornim in revmatičnim bolnikom. Priporočamo jih tudi pri vnetju mehurja in povečani prostati, ker povečajo pritisk v mehurju in s tem izločanje seča. Kozarec bučnega soka, ki ga lahko spijemo na tešče, ima precejšen odvajalni učinek. So tudi primerna hrana pri kroničnem zaprtju, vnetju črevesja, hemoroidih, pri jetrnih boleznih ter pri obolenju žolčnika. Iz buč lahko naredimo tudi obloge, ki zmanjšajo težave pri oteklih nogah ali drugih oteklinah, vnetih krčnih žilah.... Bučno olje, pripravljeno s hladnim stiskanjem, je odlično zdravilo za opekline, razpokano kožo, raz- 4 bučke 200 g riža 1 | kostne juhe šopek zelenega peteršilja, sol po okusu parmezan po želji Bučke ostrgamo ali narežemo na kolesa ali palčke. Damo jih v kostno juho, zavremo in dodamo riž. Kuhamo, dokler riž ni kuhan, vendar,v jedru še zmeraj čvrst. Pred serviranjem dodamo sesekljan zelen peteršilj in po želji nariban parmezan. 1 strok česna 1 žličko moke 2 žlici kisle smetane sol po okusu Bučke olupimo, odstranimo semena in naribamo ter nasolimo. Posebej na maščobi zlatorumeno popražimo čebulo, dodamo bučke in skupaj dušimo. Po želji lahko dodamo za noževo konico rdeče paprike. Po 15-20 minutah dušenja dodamo moko, dodamo strt česen in kislo smetano. Dušeni cvetovi buč 800 g cvetov 1-2 stroka česna 2 zrela olupljena paradižnika 4 žlice olja sol Bučne cvetove dobro operemo in osušimo. Na vročem olju jih pražimo 2 minuti, nato dodamo sesekljan paradižnik, strt česen, posolimo in kuhamo še približno 10 minut. Za boljši okus lahko dodamo žlico kisle smetane in sesekljan paradižnik. Bučni cvetovi so zelo okusni tudi ocvrti. Cvetove operemo, povaljamo v testu za palačinke, ocvremo, posolimo ali posladkamo in ponudimo. Nadete bučke Prikuha iz bučk 600 g bučk 40 g finega rastlinskega olja 100 g čebule 6 bučk 1 jajce 100 g šunke 1 žemlja 50 g naribanega sira 20 g masla mleko sol, poper, zelen peteršilj Bučke 10 minut barimo v slanem kropu, nato jih prerežemo na pol, izdolbemo malo sredice, da dobimo ladjico in jih nadenemo. Nadev: v skledi zmešamo na drobno sesekljano šunko, v mleku na- močeno in ožeto žemljico, nariban sir, rumenjak in začimbe. Dodamo sneg 1-2 beljakov, potresemo s kosmiči masla in z drobtinami. Nadevane bučke zložimo v pomaščen pekač in pečemo 15-20' na 150-170°C. Na enak način lahko nadev pripravimo z mletim mesom. Bučke v solati 800 g bučk 2 žlici olja (olivnega) česen, kis, sol, sesekljan zelen peteršilj Bučke olupimo, odstranimo semena, narežemo na večje rezine ter jih mehko skuhamo v slanem kropu. Kuhane odcedimo, prelijemo z oljem in kisom, potresemo s strtim česnom, dodamo sesekljan peteršilj in dobro premešamo. Pecivo z bučami 1 kg buč za pečenje 30 dkg moke 15 dkg zmletih orehov 25 dkg rjavega sladkorja 2 del olja 3 jajca 2 limoni malo soli, 2 dkg kvasa Dobro spenimo jajca s sladkorjem. Počasi med mešanjem dodajamo olje, sol in kvas. Primešajmo kuhani bučni pire, limonino lupino, sok 1 limone, zmlete ali še boljše sesekljane orehe, moko in vse skupaj dobro premešajmo, da dobimo gladko testo. Maso vlijemo v dobro pomaščen podolgovat pekač in pečemo slabo uro pri 170-180°C. dipl. ing. živil, tehnol., pharm. JOLANDA PRELEC-LAINŠČAK ■ za zdravje in dobro počutje 26 DOBRO JE VEDETI 16. julij 1998^®! Pot cvetlic Sprehajal sem se po poti, ki je bila prepolna cvetlic. Bile so tam in vsepovsod drugje. Oznanjale so veselje in srečo. Veselje je zame nekaj lepega. Takrat smo vsi najlepši žarki in skupaj korakamo po poti iz cvetlic. Drugim zasvojencem priporočam, da čimprej zaidejo na naš program in se tudi oni naučijo živeti veselo in srečno zakorakati z nami po poti, ki vodi do uspeha. ALENi Žarek Svojo sivo pot sem že zdavnaj zaznala, pa tudi sprejela. Le minimalno sem se zadovoljevala s potjo, ki te vodi v propad, smrt. Kljub temu sem z veliko porabljenim časom prišla do »eksistencializma«, ki maje nenehno govoril., da se tega moram rešiti, daje ta cesta pred mano zaprta. To sem dojela, ko sem prispela do Žarka. Že beseda Žarek ti pove, da je v tem nekaj optimističnega; in prelije te z občutki, kot so ljubezen, nezmerjanje, svoboda, lahkotnost, nepreganjanje, ustvarjalnost, ljubezen... Samo ta beseda me je obsedla z učinkom stabilnosti, upanja, estetike. Žarek mi nudi, kar nič drugega in nihče ne more in se lahko zanesem na to. Tu ne poznam zahrbtnosti, nerazumljivosti, siljenja. Nudi mi vse, kar potrebujem in nikoli ni obžalovanja. Zame je Žarek rešitelj tegobe, nesporazuma in me vodi po poti, ki je edina pozitivna. Oblaki nad mano razhajajo in vse manj se obremenjujem s stvarmi, ki so še tako majhne. Osvobaja me spominov moje stare poti, preteklosti, ki je ni več na vidiku. Zmeraj sem zadovoljna, kajti to zadovoljstvo sem že dolgo iskala. In sedaj vidim, da vse skupaj lažje prebrodim, moje dihanje je lahkotno, enakomerno. In zavedam se, da se ni smisla podrejati tistemu, čemur pravimo božansko, iz česar sledi obup, skrajna slabost. Vtisnil mi je razum, čisto dušo, smisel in pravilno obvladovanje življenja. Danes je Žarek del mene in me vsepovsod spremlja, od zore do mraka. Vzbudil mi je veliko upanja za nov začetek in žal mi bo le, ko bo prišel čas za ločitev, toda moj instinkt pravi, da bom že takrat jaz sama samostojni Žarek. Žarek je skratka odličen. LIDIJA! Dimovodne naprave in dimnikarske storitve Odločili ste se, da se boste ogrevali s plinom, zato ste si dali vgraditi kurilno napravo na plin Tako kot vso drugo sadje so bile tudi jagode nekoč gozdni sadeži - Prvi so jih začeli vzgajati Grki in Rimljani □ enijo, da ime jagoda (strawberry) ni nakjučno ( straw -slama, berry - jagoda ), saj so že zelo zgodaj polagali na zemljo okoli grmičkov slamo; obstaja pa domneva, da naj bi ime »strayberry« ( stray - bloditi) bilo posledica živic, ki se nahajajo na vseh straneh matične rastline. Pri nas skorajda ne najdemo vrta, v katerem ne bi rasle tudi jagode. Pri vzgoji jagod, pa moramo upoštevati nekaj zakonitosti, kot so lega, čas sajenja, načini sajenja, primernost tal, tip sadilnega materiala, sorta,... Najprimernejša temperatura za rast listov je 25 °C, za razvoj cvetov pa od 10 °C do 25 °C. Oplodnja cvetov se izvrši pri temperaturi 20 °C ter pri 60 % relat. zračni vlagi. Jagoda v pozni jeseni prenese do - 9 °C in v zimi s snegom do -18 °C. Korenine zmrznejo, če pade temperatura tal pod - 8 °C. Pri nas so najbolj razširjene sorte Elsanta, Marmolada, Gorella, Sella,... Sadimo vedno le najkvalitetnejše sadike v dobro pripravljeno, pognojeno in navlaženo zemljo. Tla morajo zadrževati vlago, vsebovati ustrezno količino humusa, pH pa naj se giblje od rahlo kislega k nevtralnemu! Optimalno založena tla primerna za sajenje jagod vsebujejo : 15-25 mg P205/ 100gtal 25-30 mg K2O / 100 g tal 6-10 mg MgO / 100 g tal. Odločamo se predvsem za sončne, rahlo na jug nagnjene lege. Tudi pri jagodah ima zelo pomembno vlogo kolobarjenje, saj nam le to nzvajalec je ob koncu del pregledal svoje delo in vi ste menili, da je s tem vse opravljeno. Da ni tako, ste ugotovili, ko je v kurilni sezoni prišel dimnikar in vam povedal, da niste ravnali v skladu z zakonskimi predpisi. Mnoga vprašanja, ki jih potrošniki naslavljajo na naše območne pisarne, se nanašajo na dimovodne naprave in dimnikarske storitve. Čeprav je ljudi, ki se odločijo za okolju prijazno in relativno ceneno plinsko kurjavo, vse več, je očitno na tem področju med uporabniki še premalo informacij. Pred prihajajočo kurilno sezono smo zato sklenili napisati nekaj več o tem, kaj ste po zakonu dolžni storiti, če si nameravate vgraditi kurilno napravo na plin. Priključitev in vgradnja Poglejmo, kakšno dokumentacijo potrebujete in kako do nje ter kakšen je postopek pri gradnji kurilne naprave na plin, da bo vse po predpisih? V republiki Sloveniji je še vedno v veljavi Pravilnik O obveznem atestiranju elementov tipskih gradbenih konstrukcij glede odpornosti proti Ptički Slovenije in Evrope časih, ko se tako pri nas kot v tujini odnos do narave polagoma, a zanesljivo spreminja in postaja vse prijaznejši, se pojavlja tudi povečana potreba po literaturi, ki bi nam bila pri spoznavanju in s tem tudi ohranjanju okolja v oporo. Med tovrstno literaturo lahko štejemo tudi delo Ptički Slovenije in Evrope, ki ga je založila založba Mladinska knjiga. Gre za doslej najpopolnejši priročnik o ptičkih izdan pri nas, saj je v njem predstavljeno 427 vrst ptičev, ki se redno pojavljajo v Evropi, 360 opisanih vrst pa poznamo tudi na našem ozemlju. Vsaki od vrst je namenjena ena stran, na kateri nam je ta približana z nekaj narisanimi barvnimi ilustracijami in vsemi relevantnimi podatki, v uvodu k priročniku pa se lahko seznanimo s koristnimi informacijami s področja opazovanja ptic. Avtor priročnika je Anglež John Gooders, ilustracije so delo Alana Harrisa, delo pa je prevedel in za naše razmere priredil Janez Gregori. D. ŠTEFANEC ■ omogoča maksimalno izkoriščenost hranil v tleh ter prepreči nadaljni razvoj bolezni in škodljivcev. Zato jih sadimo na isto površino šele vsako četrto leto. Jagode sadimo od spomladi do jeseni. Zavedati pa se moramo, daam zgodnejše je sajenje, tem zgodnejši bo tudi pridelek. , .. Prednost spomladanskega sajenja je v tem, da dajejo sadike še iso leto manjši pridelek. Zgodaj sadimo predvsem sorte, ki so šibko rasi®®® Pri bujno rastočih sortah, pa se pri zgodnjem sajenju v naslednjem® pojavi zelo veliko poganjkov, ki dajejo drobne plodove. Posledica go' zbitih grmovje tudi gnitje plodov. Temu se izognemo s spomladanski redčenjem pregostih grmov. Spomladansko sajenje je primerneje® kraje, kjer ni možnosti namakanja. Občutljiv sadilni material zahtevapm sem v vročih poletnih mesecih namakanje in oroševanje z razpršite' - mačem vrtu Če pa se odločamo za poletno sajenje, lahko v spomladanskih^ cih izkoristimo zemljišče za vzgojo drugih vrtnin. Poletno sajene sa rastejo manj bujno in ker izraste tudi manj živic, je manj ročnega» pri poletnem sajenju imamo včasih manjši poznopoletni oz. jesenski P tek vendar poletni pridelek zmanjšuje spomladanskega. n prepoznem sajenju rastlina ne more izoblikovati dovolj cvetni oz. poganjkov, kar ima za posledico nizek pridelek ter slabšo rast v 9 tivnega dela. . Najprimernejše razdalje sajenja znašajo 1 meter med vrstami in* centimetrov med posameznimi sadikami v vrsti. Ker pa smo na s*" običajno v prostorski stiski, lahko razdalje nekoliko zmanjšamo'"' a o, da sadimo v razdalji 70 do 75 centimetrov med vrstami ter centimetrov v vrsti. Zelo pomembna je globina sajenja. Pravilno posajena sadika in® nmski vrat tik pod površino tal. Nepravilno posajene sadike PaS0 i imajo rastni vršiček pod zemljo oz. tiste, pri katerih se korenine P vanju pojavljajo nad površino tal. „ - jdt Pred sajenjem korenine obvezno krajšamo in sicer na dolžino ■ 10 centimetrov. S premočno rezjo korenin odvzamemo rasth"^^ hranilnih snovi in jih s tem prisilimo, da obnavljajo koreninski sistem sto hstov. Prekratke korenine predstavljajo slabo oporo za rasti'"®' Korenine v zemlji ne smejo biti nikoli zavihane navzgor. Pri saj snemo zemljo ob sadiko. Korenine morajo biti v zamlji razprte. taK stik z zemljo čim večji. V vročem ali suhem vremenu sadike stalno rosimo, dokler se 113 ninijo in začnejo samostojno rasti. ,ke uji Na manjših površinah pride v poštev tudi sajenje živic v Ione napolnimo z mešanico zemlje in šote in jih zadelamo v tla ob ma ie ni, da se ne prevržejo. Vanje posadimo živice, ki jih od odrežemo šele ob presajenju na stalno mesto (jeseni ali spomlad'3 se cez leto v lončkih dobro ukoreninijo in to jim omogoča bujnej stalnem mestu. Če sadimo v težka tla, sadike pred sajenjem namočimo v vicur), ki prepreči okužbo z nevarnimi koreninskimi boleznimi-v namakanje sadik lahko pred sajenjem poleg fungicida dodamo^ mer za zadrževanje vode (agrogel), ki v sušnih tednih pripomore mu ukorenmjanju in uspešni rasti v težkih tleh, pa tudi k zračnost Preskus kakovosti sajenja opravimo tako, da naključnoizpra poskušamo na lahno potegniti iz zemlje. Dobro posajena sadika izpuliti. zakon dipl. ing. kmet- Kazni v visim požaru (Ur. list SFRJ, št. 24/90), ki določa, da morajo biti dimniki preizkušeni v skladu s standardom JUSU.J1.170. Preizkus lahko opravi pooblaščen zavod, pri nas je to Zavod za gradbeništvo - Požarni laboratorij Ljubljana. Ta na osnovi preizkusov izda certifikat o skladnosti, nato pa se lahko dimniške-tuljave vgrajujejo. Zavezanec za sprožitev postopka za pridobitev certifikata je proizvajalec oziroma uvoznik dimniških tuljav. Obvezna dokumentacija Naročnik del mora od upravne enote pridobiti: • odločbo o dovolitvi priglašenih del za postavitev plinskega rezervoarja. Na to, da naročnik to odločbo prejme, vpliva: - odmik plinskega rezervoarja od sosednjih parcel ali cest, (Nadaljevanje prihodnjič) Zveza potrošnikov Slovenije Vodja obm. pisarne M. Sobota ANDREJ ČIMER Pridobivanje rjave prsti iz organskih ostankov Kompostiranje Vedno več vrtičkarjev se odloča za naravi prijazno pridelovanje vrtnin, sadja in jagodičevja, pri kateri je osnovnega pomena organsko gnojenje. V kolikor imamo med organskimi odpadki tudi vejice grmov in dreves, le-te zaradi počasnega trohnenja razrežemo na drobno in jih primešamo k organski masi ter s tem povečamo rahlost kompostne mešanice. Kompostni kup pa je potrebno tudi zračiti, in sicer tako, da vanj naredimo luknje z lesenim kolom ali pa uporabimo preluknjane cevi ali žične mreže, ki jih v razmaku enega metra vtaknemo v kompostni kup. Med letom se lahko večkrat prepričamo, v kakšnem stanju je kompost. To naredimo takd, da vzamemo iz njega prst, ki jo stisnemo. Gmota naj bo vlažna kot iztisnjena goba. Če iz nje teče voda, je kompost prevlažen, zato ga raztrgamo in posušimo. Če tega ne naredimo, lahko pride do gnitja. Gnilobo pa lahko ugotovimo tudi tako, da potisnemo v sredino kupa lesen , kol, in če je na njem mazava črna snov, ga moramo čim prej premetati. Manjših kupov običajno ni treba premetavati, pri večjih pa s tem ukrepom povečamo zračnost in rahlost. Ko so vsi odpadki preobraženi v rjavo grudičasto prst z vonjem po gozdni prsti in v njih ni več prisotnih deževnikov, je to znak, da je trohnenje končano in govorimo o zrelem kompostu. Kompost, ki je starejši od enega leta, izgublja živost in hranilne snovi, saj se je organska snov v celoti razgradila v anorganske sestavine. Kompost obogati tla. Trosimo ga od spomladi do jeseni, ko so tla živa in topla. Na peščenih tleh uporabljamo polzreli kompost, za glinasta tla pa se priporoča zreli kompost. (KONEC) dipl. inž. kmet. ALENKA PITZ ■ Turistični delavci sestavljajo n°veg0do pogodbe s pomočjo odvetnikov' ob vsakem prihodu tržnega insp navzoči tudi odvetniki? Z^r^pHiii3 potrošn'kov, ki so ga kar dolgo P^ goi1 ob o X Vel>ati 2*- marca letos, kljub te^ dvajanja in ni °pozaW na številne nelog’ načenja. Zato ni^H^ V določilih’ ki dopuščajo ra v Mariboru nredi Ud?°’ da ,e Renato Vrenčur s Prav vsakem obisku t -9a vodilnim turističnim delavce^ kajti kazni k- ,UJlrzne9a inšpektorja pokličejo svojega o j ^5 do 3 m , ‘ahk0 d°l0Či inšp^r, niso tako pa jeZko ka aneV P°djetje’za P^neznega od9 bodo morali m 75 tisoč tolarieV' * P oral' placat‘ tudi na primer natakarji in drug' z3p Ali so turistični delavci veseli sprejetega zakona ali ne? Po eni strani so veseli, kajti praksa dokazuje, da so se vse tožbe do sedaj praviloma rešile v korist potrošnika prav zaradi pomanjkljive zakonodaje s tega področja. Novi zakon pa prinaša tudi nekaj nelogičnosti, na primer glede oglaševanja, obrestovanja predplačila in nasploh določil s področja turističnih storitev. Kratko rečeno, zakon je v marsikaterem pogledu neracionalen. V šestem poglavju z naslovom Prodaja blaga in opravljanje stori- za prijeten dom in okolico tev je tudi di turist potr^^ trebnotorejvs^> >1® hrvaškem,ne 1 aem.Tudipn.^O^ biti previdni>m(^ slovenskem no razliko m*K P oglasom, obvestilom), og ^^or16 ^®' biti zavajajoče šnikoveneiz^^ dobičkonosne 16. julij 1998____ Nove turistične publikacije U domače in tuje turiste ^enter za promocijo turizma uresničuje izdajanje publikacij - Tudi °ška agencija Intelekta je izdala °ie informativne brošure, ki so jih ^lsa!‘ njeni turistični vodniki se ali se bodo katalogu Počitnice na slovenskem podeželju kmalu pridružile tudi publikacije: Informacije za navtične goste, Kraj sestanka Slovenija, Alpska Slovenija - Gore in jezera in katalog Slovenska zdravilišča - z naravo do zdravja. Vsebinska zasnova in oblikovanje vseh promocijskih brošur ter celostna grafična linija je delo ljubljanske agencije Imago, sodelujeta pa tudi Lučka Letič in Jasmina Dizdarevič s Centra za promocijo turizma, ki pa je seveda od novembra lani “podrejen« Ministrstvu za malo gospodarstvo in turi- zem. Za svojevrstno presenečenje in novost pa je poskrbela tudi turi- stična agencija Intelekta iz M So- ■ bete. V želji, da bi svojim gostom ■ ponudili še kaj več, so se odločili ■ in izdali svoje turistične vodnike oziroma brošurice o deželah, kamor vodijo goste. Tako se lahko vsak gost že pred odhodom dobro seznani z značilnostmi de- I žela, kamor potuje - v njih so zares koristni kratki nasveti, ki bodo neprestano aktualizirani. S pomočjo teh vodnikov bodo gostje hitreje spoznali in sprejeli drugačno kulturo, navade in obi- I čaje ljudi v deželah, kjer bodo preživeli počitnice. Intelekta je tako spet prehitela druge »turope-ratorje«, saj so njihovi turistični vodniki postali tudi avtorji pisnih vodnikov. BBPI OVEN 8enter za promocijo turizma, ki izdaj g£j iz serije ■ sMurizem, je maja pripravil preds prodajni kata- katalogov z novo enotno podobo, oj krnetiji Firbas ^slovenskih turističnih kmetij, hkrati pa so s|ovenskega '^stavili tudi splošno brošuro turistične pon .-ska gradi-5 eMa v več jezikih. Na vrsti so še druga p opogumil in I . 'Romarju pa si lahko le želimo, da bi se n v okviru ce- | a takšne specializirane kataloge tudi za o „verovzhodni '6 slovenske turistične ponudbe se namr morala biti po-izgubi, zato bi za turistične delavc mora, ^nejša regionalna promocija - čeprav Še kako, sap^ ^"50 izdane dvsem tujcem Tak0 s0 v najmanj petih jez ____ %\Pan? pomeni- da publika-> akršne izdaja Center za °c'i° Prizma, niso potrebne. Publikacije Intelekte so potujejo v tujino. namenjene predvsem domačim gostom, ki s I Ž I 3 | vi | Ž« IP 5 ’ O hi centra za promocijo turizma milijonov in vec V 57. členu Zakona o varstvu potrošnikov je tudi zapisano, da bodo dejavnost organiziranja in prodaje turističnih potovanj, dejavnost turističnih vodnikov in spremljevalcev ter dejavnost vodenja in usposabljanja na področju športa urejene v področnih zakonih. V 58. členu pa je dodatno zapisano, da morajo podjetja, ki organizirajo skupinske izlete in potovanja, potnike ustrezno zavarovati. Pogoje za opravljanje dejavnosti organiziranja izletov in potovanj bo predpisal minister najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. Torej lahko upamo, da bodo že jeseni organizirali izlete in vodili turiste le primerno1 isoosoblj Si ^Poročila ne smejo vse- 1 'N,(j,?11’ k’ b' lahko povzročila I ali dru9ačno škodo ■^aPravtako ne sme biti tar- 1 alipomanj- I Če pogledamo Sw.Fr’°ra'° v slovenskem l S. ta?a°SU marsikai sPre‘ p 7 C6'°^' upoateva'' I »aj zau'ni’V’80 P°9odbeni W da so za le’ če sS^rznii^ be' C tiste J6 Pogoje. Verjet-SMb'n s° zapisani v drob- . coX'rbenipo9°iisena ^Poštene, če v 1 V °tej|e v Povzročijo večje pravi-AdJ^stranka/ipo- A°,n,tev Pogube S p%jdskodo potrošnika 'Sifi^ošnjk9^6'13 od tistega, X XrMU eme,jeno priča- I S?enja.>i° načelu varno-XX6 Sm primeru pa Pori^'o&il ai^ "S6b°"ati nasle- 0d^°?0*ev:"da lah' X«DSru°P'od Pogodbe v SAviN ’'da se potrošnik \«7 STRELEC no pobudo. Za turistične agencije pa je obremenjujoče tudi naslednje določilo:' potrošnik lahko brez navedbe razloga odstopi od pogodbe o časovnem zakupu turističnih objektov, in sicer s pisno izjavo, ki jo mora po- I slati podjetju v roku 14 dni od sklenitve pogodbe. Prav tako lahko potrošnik s pisno izjavo odstopi od pogodbe o časovnem zakupu turističnih objektov, če pogodba ne vsebuje vseh podatkov, ki jih določa zakon v 59. členu. Torej še enkrat: poznavanje zakona s pomočjo odvetnikov ne bo škodilo nikomur, predvsem pa‘ne tistim, ki jim ni vseeno za njihov denar. BERNARDA B. PEČEK! večale... 28 16. julij1998j®!!! DRUŽINA KMETIC Riše in piše: I. Banfi Med reševalce bomo razdelili SE NADALJUJE v . ZMAGA V ŠAHU HIZKOS' (sr#*> EKONOMIS'. hobelohc *** MS«* v, •u## w ■ c a 1. nagrado v vrednosti 2. nagrado v vrednosti 3. nagrado v vrednosti 4. - 8. nagrado X T’ £ s' ■ 20.000 SIT 10.000 SIT 5.000 SIT Vestnikova majica. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do srede 15. julija 1998. Ksmetiče\/i gredo na morje z vlakom... ,jn Ko se peljete s Kolesom v ZAVOJ SE morate nagniti, drugače M W,.TO SCZELO RAZLIČNIH OSUK IN MOSTI... SEVEDA ME SMETE WinMORSK£ HLAČE - Z NARAMNICAMI f y ČE OF PECA TOV HLESEJ Z LAPANJOM, TE MO JO GES^ICO STEN, W MO SKULEJRANI MK HLADEN ŠraCER. ... BOČI .BOČI MORJE ADRIANO) NEKOČ BILO Sl SLOVANSKO... Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke NORVEŠKA POP SKUP ORNELLA MUTI LUŠKA NAPRAVA RIM. IME ZA SKOPJE SUROVINA ZA CIGARETE NAJVIŠJI VRH PIRENEJEV MADŽARSKI POLITIK (JANOS) BRAZILSKO VELEMESTO SUM.BOGINJA PLODNOSTI^ objavljene v Vestniku, 2. julija 1998 1. NAGRADA V VREDNOSTI 20.000 SIT: Slavko Kelenc, Mala Polana 47, Velika Polana 2. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Helena Gyurica, Kranjčeva 8, Lendava 3. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Viljem Erveš, Dalmatinova 4, Radenci 4. VESTNIKOVA MAJICA: Oskar Prelec, Šalovci 76, Šalovci ... BZZZ... ZAČEL SEJE DIREKTEN RADIJSKI PRENOS ESMERALDE... MEWA JE PRAVKAR. SREČALA U0WMW... FATIMA JE /MflA RANJDI z m/S/OM ROMUNSKI PISATELJ (MIRCEA, im-imj zahodno-germanski VOJSKO- VODJA _ av.oznaka ZAGREBI ■^ODTISI STOPINJ 5. VESTNIKOVA MAJICA: Danilo Milkovič, Prežihova 9, G. Radgona 6. VESTNIKOVA MAJICA: Jasna Lebar, Jusa Kramarja 8, Črenšovci 7. VESTNIKOVA MAJICA: Smilja Emberšič, Kuzma 37 a, Kuzma 8. VESTNIKOVA MAJICA: Nina Kovač, Lendavska 13, Murska Sobota Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo P O/ pAejšnjon Cestniki je bila napnavlena pnobapo dl pitavljice, »Cesarjeva nevidna oblačila*- ,w ^at 'Dgougi« so nešta vidli pitagnino, se P^^o sCov. ota, nota pa bn^ teksta. 9bu pnagnlno 501/1 tisti, šteni majo inteligenčni boocteni nigišl kak f to“ tl. ©ut čednejši so vsebino nubnlke lejko p*«® p8t«L samo tisti, šteti so v itubitlko gledali v četidek P dobita phoba, nej? CV ton časi, ka tetko davtemo na gdigavaejsP^^n fr slovenskega na/toda g uvajanjon ofa^nog« / fonja, je tildi gnatala volka gdiija, ka bi ešče v ^«1« v Sloveniji, kak ji ge mamo. EKumaj so p/topadnole ton na jugogapadnoj stnanl s0 ps & gačnoli g nefcšimi »^utajil?« nouinamC st pnopadnole pnle, kak se je ^anba na pWj A posišljfa EKa ne bi tildi Soboške novine p^P tak paščlli gadnjo sedmo številko vb dati, r«5 stike pa tekste gamejšalt ^Beia pnavi. ka p sMSjl čildno p/ii številki sedem, pa čl gllj j®n(1 ^ak s^ je fejfeo gega ^Ivi Vido na itagnedčeno h/iiguno pa s sivo bnado, gospod ian’1*1 plak se je pa Cejko vido b/teg bitade g gvantl. ^a, naglica je nigdaA nej dobta, j® P^ p^. sousid, ka Soboške novine vb p»ijdo lekaf sa gg si*^ tou malo p/tebitjio ga Sobočance, te pa novin pteglednoti, čigfij ka niti eden mejsec nem« dni. ^a, nesreča nigda* ne počiule, pnavi tisti m« govejo tiskarski šknaL ^ad se pa seli Ig o®1 n 98 Petek, 17. 7. 1998 TV SLOVTKMA 1 7.30 Vremenska panorama 9.00 TV-prodaja 9.30 13.00 13.10 13.55 14.30 15.00 16.20 Tedenski izbor Poročila Vremenska panorama Medved, osnutek predstave SLG Celje Čehov Snubač, posnetek predstave SLG Celje Tedenski izbor Mostovi 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Muca Copatarica 17.45 Palček David, risana nanizanka 18.20 Izgubljene civilizacije 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Marjanca 22.00 Odmevi 22.50 Polnočni klub 0.05 Nočni pridih 1.15 Izgubljene'civilizacije TV SLOVENIJA 2 9.00 10.00 10.50 13.20 13.25 15.05 16.35 18.05 18.30 18.55 19.00 20.00 21.35 22.00 23.35 Vremenska panorama Matineja Tedenski izbor Oglasi Euronews Bela krizantema Grozljivo Pasje življenje Čudežni otrok Oglasi ' Kolo sreče Ko štorklja ponori, norveški film Vinska popotovanja Say A Little Prayer, ameriški film Klient, ameriška nanizanka POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro. Slovenija - 10.00 Za vedno - 10.50 Top shop - I1.00 Esmeralda - 12.00 obalna patrulja - 13.00 Bolnišnica upanja - 14.00 obalna straža - 15.00 Ogledalo - 15.30 Za vedno - 16.30 Vrnitev v paradiž - 17.30 Esmeralda - 18.30 Sedma nebesa - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Parada zvezd -22.00 Dosjeji X - 23.00 Halifax - 0.30 Vse za ljubezen - 2.00 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nan. - 9.30 Družinske vezi, nan. - 10.00 MacGyver, nan. -11.00 Misija: Nemogoče, nan. - 12.00 Petrocelli, nan. - 13.00 Lepota telesa, ponovitev - 14.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 14.30 Oprah Show, ponovitev -15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Družinske vezi, nan. - 16.30 Cooperjeva druščina, nan. - 17.30 Nora hiša, nan. - 18.00 Princ z Bel Aira, nan. - 18.20 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 18.30 Oprah Show: Devorah Norville - 19.30 Korak za korakom, nan. - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev: Hitrejši od hrane (09 09 161), Mačje pokopališče 2 (09 09 162), Zasebna šola (09 09 163), Maščevalec (09 09 164) - 23.30 MacGyver, nan. - 0.30 Misija: Nemo- '■ goče, nan. - 1.30 Dannyjeve zvezde IDEA IV KA^AL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 Slavnostna seja mestnega sveta, posnetek - 19.00 Živa, informativna oddaja - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet - Portret zdomca: Drago Kočar TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 ŽIVA - 16.00 Nove supermanove dogodivščine - 17.00 Matlock - 18.00 Umor,Je napisala - 19.00 ŽIVA - 19.15 Esmeralda - 20.00 Izbor filmske zvezde - 22.00 ŽIVA - 23.00 Macgyver - 0.00 Super vohuna TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi - 10.30 Rdeči palček, serija - 11.00 Neskončno potovanje, ameriška serija -12.00 Dnevnik -12.25 New York, nadaljevanka -12.55 Filmi Jamesa Cagneya -14.55 Poročila -15.00 Briljantina - 15.30 Odporno proti katastrofi, dokumentarni film - 16.20 Risanka - 16.36 Otroška serija - 17.10 Serijski film - 17.40 Poročila - 17.50 Rejec govedi, nadaljevanka - 18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Glas domovine -20.50 Po naši lepi: Marija Bistrica - 22.10 Opazovanja - 22.35 Smo ljudje, talk-show - 23.20 Poročila - 23.25 Oddelek za umore, nan. - 0.15 To je fantastično!, humoristična nan. - 0.45 Ljubezenski napitek št. 9, ameriški film - 2.25 Sedmi element -2.50 Detektivi, nan. - 3.20 Koncert - 5.45 Nepozabni filmi TV HRVAŠKA 2 15.20 Koledar - 15.30 Atentator, ameriški film - 17.00 Frankenbergovi, nadaljevanka - 17.50 Risanka - 18.05 Hugo - 18.30 Popolna tujca, nan. - 19.00 Zupanijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu, nan. -21.25 Nenadoma Susan, nan. - 21.55 Spoštuj očeta, ameriški film - 23.35 Velike skrivnosti 20. stoletja: Loch Ness . TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Mrlenhof - 9.35 Poročila - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 13.40 Narodnostne oddaje - 14.30 Serijski film - 15.00 Poročila - 1.505 Madžarska danes - 16.00 Posel - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica -19.15 Kultura -19.30 Dnevnik, šport -20.00 MC - 20.15 Dallas, pon. - 21.10 Nemogoče? - 22.10 Ekskluzivno - 22.40 zaljubljene ženske, angl, film - 0.45 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.35 Robin Hood - 15.00 12 mesecev v gozdu - 15,25 Tassiio, serija -16.30 Čopa America, nogomet -17.30 Regionalni dnevniki -17.55 Vreme - 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Strasti r 20.00 Kitajska umetnost - 20.65 Policijska poročila - 21.05 Šport - 21.35 Šov »21« - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.40 Keno - 22.45 Teh World Musič Awards - 0.45 MC TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 9.30 Superman - 10.15 Popolnoma zadet - in vendar zgrešen, kriminalna komedija - 11.45 Konfeti - 12.15 Risanke - 13.25 Junaške želve - 14.25 Zoo safari -14.50 Podmornica SeaOuest -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17,40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Napad je najboljša obramba, filmska komedija - 21.45 S. E. A. L. S., akcijski film - 23.30 Ameriški šaolin, akcijski film - 1.10 Napad je najboljša obramba, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Svet pripada ženski, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Zvezna dežela danes -11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.10 Tema -13.00 Poročila - 13.10 Velika svoboda - 14.00 Umor je njen konjiček - 14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost - 16.00 Stari - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19,30 Čas v sliki - 20.15 Nerešeni akti XY - 21.15 L]bbezenske zgodbe in poročne stvari - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.05 Poletne ljubezenske afere - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Pearl EUROSPORT 8.30 Atletika: miting v Nici -10.00 Kolesarstvo: Tour de France - 12.00 Avtomo-to šport -13.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 125 ccm -14.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 250 ccm -15.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos -17.05 Motociklizem - 20.00 Dirke tovornjakov - 21.00 Kolesarstvo - 23.00 Motociklizem - 0.00 Ekstremni športi - 1.00 Gorsko kolesarstvo MED Sobota, 18.7. 1998 TV SLOVENIJA! 8.00 Oddaja za otroke 9.50 Tedenski izbor 11.30 Sergej Krilov igra 12.05 Tednik 13.10 Napovednik 13.15 Vremenska panorama 13.35 Tedenski izbor 15.15 Oglasi 15.20 Teh Fast Lady, angleški film 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.15 Flamenco, 1. Del 17.40 Iz baletnega arhiva 17.50 Na vrtu 18.20 Črna skrinjica 19.30 Dnevnik 20.15 Poletni TV-poper 21.00 Melodije morja in sonca 22.35 Poročila 22.45 Šport 23.00 Oglasi 23.05 Melodije morja in sonca 23.35 Tretje oko TV SLOVENIJA 2 9,25 Zlata šestdeseta 10.25 Oglasi 10.30 Jeklene ptice, angleška animirana nan. 11.20 Napovedniki 11.30 Wstork Staring mad, pon. nor. filma 13.00 Euronews 17.00 TV-prodaja 17.30 Teniški magazin 18.00 Kolesarstvo Tour de France, posnetek 19.30 Videoring 20.00 Želim si te, nemški film 21.35 V vrtnicu 22.05 Oglasi 22.10 Sobotna noč POP TV 6.00 Videostrani - 8.00 Maska - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina -9.00 Guliverjeva potovanja - 9.30 Kremenčkovi - 10.00 Pajkec - 10.30 Povver Rangers - 11.00 Heidi - 13.00 Morska deklica - 13.30 Odiseja -14.00 Super pop s Stojanom Auerjem - 15.30 Esmeralda med nami - 16.30 Nove pustolovščine Robina Hooda - 17.30 Highlander - 18.30 Beverly Hills 90210 - 19.30 24 ur -20.00 Sobotni filmski maraton s Silvestrom Stallonom: Uničevalec - 22.00 Pod ključem - 0.00 F.I.S.T. - 2.15 Ponočnjaki - 4.00 24 ur - 4.30 Videostrani KANALA 7.00 Video strani - Vikend s Kanalom A: Privoščite si ga! - 8.30 Kaličopko, otroška oddaja - 9.30 Mogočni Mišek, risanka -10.00 Mork in Mindy, humoristična nanizanka -10.30 Divji Divji zahod, akcijska nanizanka - 11.30 Srečni časi, humoristična nanizanka -12.00 Sobotna matineja: Marco, ameriški pustolovski film - 14.00 Remington Steele, akcijska nadaljevanja - 15.00 Lepotica in zver, nanizanka - 16.00 Družinske vezi, nanizanka -16.30 Nebesa lahko počakajo, ameriška fantastična komedija -18.00 Atlantis, glasbena oddaja -19.00 Protiudarec, akcijska nanizanka - 20.00 Kung Fu, akcijska nanizanka - 21.00 Varuhi časa, nanizanka - 22.00 Babilon 5, nanizanka - 23.00 Zgodbe iz grobnice, nanizanka - 23.30 Petek, trinajstega, nanizanka - 0.30 Misija: Nemogoče, nanizanka - 1.30 Atlantis, ponovitev IDEA TV-KANAL 10 10.00 Živa, ponovitev -10.15 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet - Portret zdomca -11.00 Pregled dogodkov tedna - 18.30 Zapp, glasbena oddaja v živo TV GAJBA 15.00 Nove Supermanove dogodivščine - 16.00 Voda - 18.00 Neverjetne zgodbe -18.30 ZAPP - 19.30 Skrivnostni otok - 20.00 Vojne vihre - 22.00. Odrešitev - 0.00 ZAPP TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Power Rangers - 9.00 Otroški festival - 10.00 Poročila -10.05 Kinoteka: Dajte nam svobodo, francoski film - 12.00 Dnevnik - 12.25 Časovna igra, otroški film - 14.05 Živa resnica, - 14.40 Svet hipnoze Paula McKen-ne - 15.05 Usodne ženske: Elizabeeth Taylor - 15.30 Velike svetovne palače, dokumentarna serija -16.05 Dr. Quinnova, nanizanka -16.50 Poročila - 17.05 Večer z muppettki - 17.35 Na krilih vetra, nadaljevanka -19.30 Dnevnik - 20.20 Težave z moškimi, ameriški film - 22.05 Opazovanja - 22.25 Svet zabave - 23.00 Polnočna premiera - 2.20 Detektivi, nanizanka - 2.50 Ameriška dekleta, ameriški film - 4.20 Največji uspehi hrvaškega športa TV HRVAŠKA 2 10.30 Koledar -10.40 Rejec govedi, nadaljevanka, ponovitev - 14.50 Črno belo v barvah -18.00 Dokumentarna serija -19,00 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Fantastična prihodnost, dokumentarna serija - 22.15 Ekran brez okvira - 23.15 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 11.00 Polarni svet -11.50 Čajkovski -12.00 Poročila - 12.05 Narodna glasba -12.30 Ponovitve -13.50 Avtomagazin - 14.30 Tele video - 14.35 Štorije - 14.50 Moby Dick, amer, film - 16.45 Za boljši jezik - 16.65 Turizem - 17.45 Panorama - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Pravljica - 19.05 Lotosov - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC - 20.15 Filmski program - 21.55 Zabavni nočni program TV MADŽARSKA 2 7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje -11.00 Družina Onedin, serija - 12.05 Potepanje po deželi domači-12.35 Glasba in kultura brez meja - 12.55 Formula 1, trening -14.00 Gozdarska hiša Falkenau - 15.00 Janos Vamosi - 15.25 Kratki filmi - 16.50 Gluck: Melodija - 17.00 Vaterpolo - 18.10 ldaq Turay, pon. - 19.05 Vesti iz EU - 19.10 Zgodovina književnosti - 129.40 Familija - 20.15 Novinarski klub, okrogla miza - 21.05 Čopa America, nogomet - 23.13 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.10 Vroča sled - 9.40 Ognjeni zob -10.40 Noahov otok -11.05 Disneyev festival -12.00 Blossom -12.20 Nick Foley -13.10 Življenje in jaz - 13.35 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira -14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.35 Beverly Hills 90210 - 16.20 Melrose Plače - 17.05 Specialisti - 18.00 Šport - 18.30 Nenehni nesmisel - 19.00 Pleško -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Bogovi so padli na glavo, filmska komedija - 22.00 Tohuwabohu - 22.45 Nevarna zahteva, srhljivka - 0.20 Usodni nagon, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Nerešeni akti XY • odzivi gledalcev - 9.15 V Avstriji - 9.40 Peterica osumljenih, kriminalka - 11.00 Kako ukrasti milijon?, kriminalka -13.00 Poročila - 13.10 Nobenega strahu pred velikimi živalmi, filmska komedija - 14.30 Santa Lucia, filmska komedija - - 16.05 Podobe Avstrije - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? -17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Oh ti moja Avstrija, prenos - 22.20 Poročila - 22.25 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.50 Tisoč In ena parodija - 23.45 Križišče Bhovvani, pustolovski film - 1.30 Pogledi s strani EUROSPORT 8.30 Ekstremni, športi -10.00 Športni avtomobilizem - 11.00 Nogomet: SP 98 -13.00 Motociklizem, prenos - 15.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos - 17.15 Motociklizem - 19.30 Turni avtomobili - 20.00 Športni avtomobilizem - 21.00 Kolesarstvo - 23.00 Motociklizem - 0.00 Boks -1.00 Fitness Četrtek, 23. 7. 1998 0.00 IZrdeostran/- 7.00 Oobro jutro. S/oven/ja - 70.00vecfno - 70.00 ro/j shop - 7/OO Esmera/da - 7Z. 00 Ljubezen skozi stoLetja - 73.00 Go/ntšn/ca upanja - 74.00 Obalna straža - 15.00 Ogledalo - 75.30Za vedno - 76.30 Vrnitev r SLOVENUA 7 Vremenska panorama TV-prodaja Tedenski izbor Poročila, vreme Zgodbe iz školjke lesna glasba fedenski izbor v paradiž - 17.30 Esmera/da - 18.30 Sedma nebesa - 19.3024 ur - 20.00 Me!rose plače - 20.50 Dobim - podarim - 21.00 Manhattan bo moj - 22.00 Želite, mi- lord? - 23.00 Ciklus filmov Nicolasa Cagea: Amos in Andrew - 1.00 24 ur ija za mularijo :ivi prihodnosti, ameriška lumentama serija Emily z mesečeve domačije Dobro je vedeti Odmevi Oglasi Nočni pridih Brane Rončel izza odra Evropska tehnologija, ponovitev Izzivi prihodnosti SLOVENIJA 2 50 00 55 20 Vremenska panorama Matineja tedenski izbor le Bon Plaisir, ponovitev I Saint Trapez, francoska nanizanka I Kolo sreče I Koncert Tinkare Kovač i Oaza, italijanski film I Na Lento • dr. John, oddaja TV Maribor KANALA 9.00 Srečni časi, nanizanka - 9.30 Družinske vezi, nanizanka - 10.00 MacGyver, nanizanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Petrocelli, nanizanka -13.00 Odklop - 14.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 14.30 Oprali Show, ponovitev - 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Družinske vezi, nanizanka - 16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 17.00 Družinske zadeve, nanizanka - 17,30 Nora hiša, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.30 Oprah Show: 0 staranju - 19.30 Korak za korakom, nanizanka - 20.00 Mesto zločina, nanizanka - 21.00 Brez njene privolitve, ameriška drama - 22.30 Nema priča, nanizanka -23.30 MacGyver, nanizanka - 0.30 Misija: Nemogoče, nanizanka - 1.30 Psi faktor, dokumentarna serija IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 Reportažni utrip - Iz naših krajev: Cankova - S starimi obrtmi v današnje dni: Lončar - 19.00 Živa, informativna oddaja - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kulturno - razvedrilno - Portret: Jože Horvat -Muc - Navigator (film, kultura, prosti čas) TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor -15.00 ŽIVA - 16.00 Robocop - 17.00 Matlock - 18.00 Umro, je napisala - 19,00 Živa, novice - 19.15 Esmeralda - 20.00 Dosjeji X - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Živa - 23,00 Macgyver - 0.00 Super vohuna TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi - 10.30 Rdeči palček, serija - 11.00 Neskončno potovanje, ameriška serija - 12.00 Dnevnik - 12.25 New York, nadaljevanka - 12.55 Filmi Jamesa Cagneya - 14.55 Poročila - 15,00 Program za otroke in mlade - 17.00 Hrvaška kulturna dediščina - 17.30 Poročila - 17.45 Rejec govedi, nadaljevanka - 18.40 Kolo sr^če - 19.30 ' 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Ex- traiarge, kriminalka - 11.10 Od mize in postelje, serija - 12.00 Poročila - 13.55 Pose! - 14.10 Gimnazija strtih src - 15.05 Šolski program - 15.30 Poročila -15.35 Počitniški program - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vlado -17.30 Vklopi - 17.55 70 let z orglami - 13.15 TV-doktor: možganska krvavitev -19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Sosedje, 266. del -20.45 Friderikusov šov - 22.50 Ko zrastem, Bosna, dokumentarni film -23.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.05 Leta družbenih sprememb - 15.00 zamejski Madžari - 15.30 Robin Hood -15.55 Zeleni planet -16.15 Mentalna higiena -16.25 Od omnibusa do metroja -17.00 Orson in Olivia, serija - 17.30 Top štirideset - 18.00 Rigionalni dnevniki in magazini - 19.05 Družina Onedin -20.10 Razstave - 20.30 Tenis iz Londona -21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00Dnevnik- 22.15 Aktualno - 22.40 Keno - 22.45 Preštejte divje zajce, bolgarski film - 23.55 MC TV AVSTRIJA1 6.00 Otroški program - 9.45 Prekleto, presneto in aleluja, vestern -11,45 Konfeti - 12.10 Živalski leksikon -12.15 Risanke -13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? -14.25 Black - črni blisk - 14.50 Podmornica SeaOuest - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Superman -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Ro-seanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Šport: Formula 1 ■ A 1 Ring studio - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stockinger - 21.05 Poletni hopla - 22.00 Dosjeji X - 23.35 Oddaja o kulturi - 1.45 Podjetje Rosebud, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Klinika pod palmami - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes -11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Moderni časi - 13.00 Poročila -13.10 Nič od slabih staršev -14.00 Umor je njen konjiček -14.45 Bogati in lepi -15.30 Domača prednpst -16.00 Stari -17.00 Dnevnik - 20.15 Stoletje: Obsedenost, dokumentarna serija - 21.10 Kviz - 22.10 Opazovanja - 22.35 Oddelek za umore, nanizanka - 23,20 Film TV HRVAŠKA 2 15,20 Koledar - 15.30 Filmska noč s Prestonom Sturgesom - 17.00 Frankenber-govi, nadaljevanka - 17.50 Risanka - 18.05 Hugo -18.30 Popolna tujca, nanizanka r 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.30 Do- Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54_Vreme - 20.15 Univerzum - 21.05 Helmut Pechlaner - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina EUROSPORT 8.30 Nogomet: pokal UEFA - 10.00 Kolesarstvo - 12.00 Golf - 13.00 Avtomoto šport - 14.30 Motokros - 15.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos - 17.00 Gorsko kolesarstvo - 17.30 Tenis: turnir v Stuttgartu - 19.00 Vleka traktorjev -20.00 Najmočnejši mož - 21.00 Boks - 22.00 Kolesarstvo - 0.00 Avtomoto šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.1 O Vreme, ceste06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi-09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogqdki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val -21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop -06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika-07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05,0bvestila- 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročita na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar- 17.35 Radijski knjižni sejem- 18.15 Mali oglasi- 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila-10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute, za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06:25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.15 Trn v peti . - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi - 11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country-10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.07 Menjalniški tečaji agencij -10.10 Unicem -11.15 Kratki stik -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 12.45 Mate živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -19,OO Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06,25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 0,6.50 Dnevni časopisi107.00 Druga jutranja kronika - Q7.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi- 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnfnv- 11.00 Anketa -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila- 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Subjektivno/V stiski -21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč - 19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Bilo je nekoč - 20.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. ORE.O Nedelja, 19. 7. 1998 6 00 Videostrani - 0.00 Butec in Butec - 8.80 DoQOd\vStine medvedka Ruxp ra - 9 00 Bojevniki prihodnosti - 9.30 Kremenčkovi A0.00 Miiadi Superman -A0.30 Povver Rangers - AVOO Beve\y - AZ.OO Meirose Piace - AZ.SO Dobim -Podarim - A 3.00 Brez zapor z Jonasom - A4.00 Snežni preiaz - A 6.OO Baby Boom - 16.30 Naš Carli - 17.30 Bogataš in revež - 19.30 24 ur - 20.00 Nova TV SLOVENIJA 1 7.55 Napovedniki 8.00 Živžav 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša 11.00 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.00 Poročila 13.10 Melodije morja in sonca, ponovitev 15.20 Dancing Nuage, francoski film 16.50 Obvestila 17.15 Slovenski magazin 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.30 Dnevnik 20.00 Poletni most 21.35 Očetje in sinovi 22.35 Poročila 22.55 Tretji kamen od sonca, ameriška nan. 23.20 Bramwell II, angleška nadaljevanka 0.10 Razgledi slovenskih vrhov TV SLOVENIJA 2 7.25 Vremenska panorama • 9.10 Napovedniki 9.15 Teater paradižnik 19.20 V vrtincu, ponovitev 10.50 Kapitan Johnno, avstralski film 12.25 Sachsenring: Motociklizem VN Nemčije 13.30 TV-prodaja 14.00 Sachsenbring: Motociklizem 15.00 Kolesarska dirka Tour de France 17.25 Šport 18.25 Motociklizem VN Nemčije 20.00 Naša krajevna skupnost: Isto, le malo drugače 20.40 Oglasi 20.45 Seks, cenzura in film, ameriška dok. serija 21.40 Oglasi 21.45 Šport v nedeljo 22.15 čarovnik, ameriški film ljubezen, ameriški film - 21.45 Odpadnik - 23.00 Misija v Maleziji, avstralski film - 1.0 24 ur KANALA 7 .00 Video strani - Vikend s Kanalom A: Privoščite si ga! - KaličopkO, otroška oddaja - 9.30 Mogočni Mišek, risanka - 10.00 Mork in Mindy, nanizanka - 10.30 Jeannie, humoristična nanizanka -11.00 Atlantis, ponovitev -12.00 Nedeljska matineja: Veliki Gatsby, ameriški film -14.30 Drzni in lepi, nadaljevanka, ponovitev -16.30 Vzhodno od raja, ameriški film, 2. del - 18.00 Miza za pet, nanizanka - 19.00 Duh bojevnika, nanizanka - 20.00 Ninja III - Krvavi lov, ameriški film - 21.30 Odklop, ponovitev - 22.30 Šampanjski Charlie, nadaljevanka - 0.00 Misija: Nemogoče, nanizanka -1.00 Cannon, nanizanka IDLA TV - KANAL 10 10 .00 Prekmurska kuhinja: Ribji paprikaš iz Gezovih jam - Turistična oddaja: Turistično informativni center Moravske Toplice - Slavnostna seja mestnega sveta, posnetek - 11.30 Pregled dogodkov tedna -18.30 Živa, regionalni program TV GAJBA 15 .00 ZAPP - 16.00 Robin in sedem palčkov -18.00 Neverjetne zgodbe - 18.30 ŽIVA - 19.30 Skrivnostni otok -20.0 Nostalgija: Boljše,življenje - 21.00 Vrnitev odpisanih - 22.00 ČB Klasika: par iz Filadelfije - 0.00 ŽIVA TV HRVAŠKA 1 9.05 Poročila - 9.10 Čarovnija filma, poljudnoznanstvena serija - 9.35 Program za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja -13.15 Opera Box - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Risanka -14.30 Poročila -14.40 Oprah Show -15.30 Vladar nereda, britanski film - 17.10 Poročila - 17.25 Beverly Hills, nadaljevanka - 18.20 Melrose Plače, nadaljevanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Gabrijel, dramska serija - 21.05 Od srca za otroke, koncert - 22.05 Opazovanja -22.25 Hollywoodske ljubezni, dokumentarna serija - 23.20 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.40 Koledar - 12.50 Polnočna premiera, ponovitev - 16.10 Lovci na dinozavre, dokumentarna serija -17.05 Pred Mednarodnim folklornim festivalom - 17.35 Oddaja resne glasbe - 18.35 Morje - 19.05 Maček Viktor - 19.30 Dnevnik -20.15 John Houseman, britanski dokumentarni film - 21.10 Vrag v telesu, franco- 1.30 Otroški program - S-00 Kosilo - S AS Katerega izmed devetih, madž. tlim -10.30 Moški spol - 11.00 Bogoslužje - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo -12.30 Skrivnosti peska, pon. - 12.05 Naj... - 15.35 Verski program - 16.00 Di-sneyjeve risanke - 11.00 Zlata vejica- 11.25 Bodite eno uro z menoj - 18.30 Kolo srce - 19.00 Teden, vmes Dnevnik- 20.00 MC - 20.10 Kumara, politična solata -20.35 Na črni listi, ameriški film - 22.25 Deklamacija - 22.30 Leta družbenih sprememb, serija TV MADŽARSKA 2 8.00 Julija in nedeljsko kuhanje - 8.30 Vesoljske igre - 9.00 Kje, kaj? - 9.30 Ženski magazin -10.00 Družina Onedin - 11.05 Odbojka, košarka - 13.05 Pesem doni -13.55 Formula 1, prenos -16.05 Kolesa in koraki - 16.50 Vojaško-politični magazin - 17.20 Gimnazija strtih src, serija - 18.10 Vreme - 18.15 Tranzit -18.45 Klub ‘97 - 19.10 Pravljica - 19.25 Plesna skupina Honved - 20.05 Gledališko srečanje - 21.05 Koncert festivalskega orkestra Budapest - 22.15 Čopa America, nogomet - 1.10 MC TV AVSTRIJA 1 . 6.00 Otroški program - 9.50 Disneyev festival - 10.45 Šport - 11.30 Mrzel smr^k. zvesto srce, pustolovski film -13.00 Strmoglavljenje skozi čas, znanstvenofantastični film - 14.25 Nindže vračajo udarec, akcijski film - 15.55 Prekleto, presneto in aleluja, vestern -18.00 Srček - 18.30 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Asteroid - smrt iz vesolja, film katastrofe - 22.55 Kolumbo - 0,05 Šport -0.15 Priča obtožbe, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Pozna ljubezen, film -10.35 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje -15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Vojna devic, film - 17.00 Poročila -17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta -18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 20.15 Narodnozabavna hitparada, prenos - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.55 Vizije - 0.00 Prinašalec smrti, film ELROSPORT 8.30 Različni športi - 9.00 Motociklizem - 10.30 Motokros -11.00 Motociklizem: dirka za veliko nagrado Nemčije -15.15 Kolesarstvo: Tour de France, prenos -17.30 Atletika: miting v Gatesheadu - 19.00 Turni avtomobili - 20.00 Športni avtomobilizem - 21.00 Kart: Svetovna serija v Torontu - 23.00 Kolesarstvo - 0.30 Motociklizem P@K£D Ponedeljek, 20.7.1998 TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV-prodaja 9.30 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.10 Napovedniki 13.15 Tedenski izbor 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni taček: Škatla 17.45 Časovni popotniki 18.20 Otroci sveta 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Savannah 20.55 Oglasi 21.05 Gore in ljudje 22.00 Odmevi 22.25 Kultura 22.45 Nočni pridih 0.00 Otroci sveta TV SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki 10.00 Matineja 10.00 Na vasi, danska nanizanka 10,50 Tedenski izbor 14.00 Euronews 16.00 TV-prodaja 16.30 Say A Little Prayer, ponovitev 18.05 Ivanhoe, angleška nadaljevanka 19.00 Lingo 19.30 Videoring 20.00 Studio City 21.00 Koncert KUd GAS 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV 6.00 Videostrani - 7.0 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Za vedno - 10.50 Top Shop -11.00 Esmeralda - 12.00 Padli angeli -12.30 Parker Levvis -13.00 Bolnišnica upanja - 14.00 Obalna straža - 15.00 Ogledalo- 15.30 Za vedno -16.30 Vrnitev v Paradiž - 17.30 Esmeralda - 18.30 Sedma nebesa - 19.30 24 ur - 20.00 Poslastica tedna: Oblegani 2 - 22.00 Detektiv iz Salzburga - 23.00 Ciklus filmov Nico-lasa Cagea: Brata - 1.00 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nanizanka - 9.30 Družinske vezi, nanizanka - 10.00 Cannon, nanizanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka -12.00 Petrocelli, nanizanka -13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -14.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 14.30 Oprah Show, ponovitev - 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Družinske vezi, nanizanka - 16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 17.00 Družinske zadeve, nanizanka - 17.30 Nora*iša, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.30 Oprah Show: Možje pod drobnogledom -19.30 Korak za korakom, nanizanka - 20.00 Simpatije, nadaljevanka - 21.00 Reševanje Jessice McLure, ameriški film - 22.30 Lepota telesa, oddaja o življenjskem stilu - 23.30 Ellen, nanizanka - 0.00 Prijatelja v krilu, humoristična nanizanka - 0.30 Misija: Nemogoče, nanizanka -1.30 Cannon, nanizanka IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 19.00 Živa, informativna oddaja - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kronika - 22.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Power Klek Murska Sobota TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 ŽIVA -16.00 Grdi raček -16.30 Kritik -17.00 Matlock - 18.00 Umor, je napisala - 19.00 ŽIVA - 19.15 Esmeralda -20.00 Znanstvena fantastika - 21.00 Druga zemlja - 22.00 Živa - 23.00 Macgyver - 0.00 Super vohuna TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi -10,30 Rdeči palček, serija - 11.00 Neskončno potovanje, ameriška serija - 12.00 Dnevnik - 12.25 New York, nadaljevanka - 12.55 Filmi Jamesa Cagneya - 14.55 Poročila - 15.00 Otroški program - 17.00 Hrvaški operni pevci - 17.30 Poročila - 17.45 Rejec govedi, nadaljevanka - 18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sence oblakov, danska drama - 21.00 Izobraževalna oddaja - 21.30 Županija Tordinci, dokumentarna oddaja -22.15 Opazovanja - 22.40 Filmska noč s Prestonom Sturgesom: Veliki McGinty - 0.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.20 Koledar - 15.30 Hiter kot strela, ameriški film - 17.00 Frankenbergovi, nadaljevanka -17.50 Risanka -18.05 Hugo -18.30 Popolna tujca, nanizanka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.30 Prijatelji, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.10 Newyorška policija - 22.00 Vidikon - 22.45 Bitka za Varšavo, dokumentarni film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 11.10 Disneyjeve risanke -12.00 Poročila -12.05 Posel -12.25 Telepakk -14.10 narodnostne oddaje -15.00 Poročila - 15.05 Počitniški program - 16.25 Skrivnosti peska -17.00 Varstvo okolja - 17.25 Vklopi - 17.55 TV doktor, alergija - 18.05 O veri - 18.10 Begavčki - 18.15 Posel - 18.30 Kolo sreče -19.00 Za otroke -19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC - 20.15 Dosjeji X - 21.05 Pal Rokusfalvy - 21.45 Deklamacija - 21.55 Neka moralna noč, madžarski film -23.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.00 Skupščinskid nevnik - 15.00 zasednaje Parlamenta - 17.05 Dobrososed-stvo -17.55 Vreme -18.00 rEgionalni dnevniki -18.15 Znanstveni poročevalec - 18.45 Klip mix -19.00 Vaterpolo, nogomet - 21.00 Ars Hungarica - 21.30 Te-lesreča, igra na srečo - 22.00 Dnevnik- 2215 Aktualno - 22.40 Keno - 22.45 Policijska poročila - 22.50 David Ojstrah, 2. del - 23.45 MC TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.50 Superman - 10.35 Kolumbo -11.45 Konfeti -12.10 Živalski Hksikon - 12.15 Risanke - 13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? -14.25 Black - črni blisk -14.50 Podmornica SeaOuest -15.40 Zvezdne steze -16.25 Superman 17.15 Vsi pod eno streho -17.40 Močna družina -18.05 Roseanne -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška -19.30 Čas v sliki - 20.15 Otto -ljubezenski film, filmska komedija - 21.40 Spanček zaspanček, srhljivka - 23.20 Nash Bridges - 0.05 Catlow, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 20. julij, film -10.30 Bogati in lepi - 11.20 Konflikti - 11.45 Vreme -12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.10 Velika svoboda - 13.55 Umor je njen konjiček - 14.45 Bogati in lepi -15.30 Domača prednost - 16.00 Stari - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Politična oddaja -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Vse moje hčere - 21.05 Tema - 22.00 Poročila -22.30 Kraj srečanja kultura - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Moskva s Slavo Zaitevo -1.00 ARTelier ELROSPORT 8.30 Motociklizem - 9.00 Turni avtomobili - 10.00 Kolesarstvo - 12.00 Kart -13.00 Športni avtomobilizem -14.00 Kolesarstvo: Tour de France - 15.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos -17.30 Tenis: ATP Senior Tour - 19.30 Različni športi - 20.00 Ekstremni športi - 21.00 Vleka traktorjev - 22.00 Kolesarstvo -0.00 Boks - 1.00 Pikado Torek, 25.7.599S TV SLOVENIJA 1 1.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor 13.00 Poročila 14.10 Tedenski izbor 16.20 Milje in vozli, oddaja TV Koper 16.50 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Waynove dogodivščine 18.20 Velike knjige 19.30 Dnevnik 20.05 Hrošči 21.00 Dobro je vedeti 21.05 TV-konferenca 22.00 Odmevi 22.30 Kultura - 22.50 Nočni pridih 0.05 Novinec, nemška drama 0.35 Zlorabljena, nemška drama 1.10 Velike knjige, ameriška dokumentarna oddaja TV SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Matineja 10.50 Tedenski izbor 14.35 Euronews 15.00 Kolesarstvo Tour de France, prenos 18.05 Dom, zadnji del angleške nadaljevanke 19.00 Kolo srffče 20.00 Osamljeni planet 20.55 Samo preko mojega trupla, nemški film 22.40 Svet poroča - \\ iAvaNV\\V. - - \%a^XlvwXeM m - VI 2A u\ - VAam\, X\očem - 2A pav - 22.^ Kx\\a - 22 c\\!te, ameusVA V\\m - \A5 24 uv KANALA 9.00 Srečni časi, nanizanka - 9.30 Družinske vezi, nanizanka - 10.90 Cannon, nanizanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Petrocelli, nanizanka -13.00 Atlantis, ponovitev - 14.00 Drzni in lepi, nadaljevanka -14.30 Oprah Show, ponovitev - 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Družinske vezi, nanizanka - 16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -17.00 Družinskezadeve, nanizanka -17.30 Nora hiša, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.30 Oprah Show: Gospodinjstvo - 19.30 Korak za korakom, nanizanka - 20.00 Odklop: Mali odklop - 21.00 Levje srce, ameriški film - 23.00 Svilene sence, nanizanka - 0.00 MacGyver, nanizanka - 1.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 2.00 Cannon, nanizanka IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 Kronika - 15.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Povver Kick Murska Sobota - 19.00 Živa, informativna oddaja -22.00 Živa, regionalni program - 22.15 V torek v živo - Soboški ekran: Konjeniški klub Rakičan, gost v studiu Ivan Karoli TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 ŽIVS - 16.00 Zvezdne steze - 17.00 Matlock - 18.00 Umor je napisala - 19.00 ŽIVA - 19.15 Esmeralda - 20.00 Severna obzorja - 21.011 Severna obzorja - 22.00 Živa - 23.00 Macgyver - 0.00 Super vohuna TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi - 10.30 Rdeči palček, serija - 11.00 Neskončno potovanje, ameriška serija - 12.00 Dnevnik - 12.25 New York, nadaljevanka - 12.55 Filmi Jamesa Cagneya - 14.55 Poročila - 15.00 Program za otroke in mlade - 17.00 Živeti z... - 17.30 Poročila -17.45 Rejec govedi, nadaljevanka - 18.40 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Čileanski Hrvati, dokumentarna oddaja - 21.05 Tiskovni klub - 22.40 Opazovanja - 23.05 Filmska noč s Prestonom Sturgesom - 0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar - 15.35 Veliki MčGinty, ameriški film - 17.00 Frankenbergovi, nadaljevanka - 17.50 Risanka - 18.05 Hugo -18.30 Popolna tujca, nanizanka - AN - h&h Vaiač&a - %Ab Magnum - W.3b tftrošVi grogram - V\ Ahttapvj WoV\tej,sen\a: MSbVorbtAa -13.49 Posel - 14.39 Gimnazija strtih src - 13.33 Šolstvi proram -13.33 Polotila - 15.33 Počitniški program - 15.33 Srkivnosti peska - 11.85 Risanka - 11.33 Vklopi - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 TV-doktor: kožni rak - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Vrnitev v raj,s rija -21.00 Erzsi Mathe - 75-letnik - 21.40 Leta družbenih sprememb - 22.50 EllaFi tzgerald, glasbeni portret - 23.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 8.30 zasedanje Parlamenta - 16.30 Alpe-Donava-Jadran, magazin - 17.05 charlii Grace, serija - 17.50 Vreme - 18.00 Regionalni dnenviki in magazini - 19.01 Družina Onedin - 20.10 Honkong Story, dokum. film - 21.10 Kriminalistični mag; zin - 21.30 vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.40 Keno • 22.45 Življenje teče dalje, hongkonški film - 0.20 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Superman - 10.15 Strmoglavljenje skozi čas, znar, stvenofantastični film - 11.45 Konfeti - 12.15 Risanke - 13.35 Kje tiči Carmei Sandiego? - 14.25 Black - črni blisk - 14.50 Podmornica SeaOuest - 15.41 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močn: družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška • 20.15 Mož na posteljni kanti, filmska komedija - 21.35 Letališče 75 - 23.20 Zlat; vrata, kriminalka - 0.45 Tajno ime Emerald, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Nobenega strahu pred velikimi živalmi, filmska komedija ■ 10.30 Salve smeha - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes - 11.41 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.K Velika svoboda - 14.00 Umor je njen konjiček - 14.45 Bogati in lepi - 15.31 Domača prednost - 16.00 Stari - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela da nes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.0! Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v slik - 0.30 Pearl ELIROSPORT 8.30 Motokros - 9.00 Kolesarstvo - 11.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos -17.30 Kolesarstvo - 18.00 Nogomet: pokal UEFA - 20.00 Najmočnejši mož -21.00 Boks - 22.00 Kolesarstvo - 0.00 Motociklizem Televizijski spored od 17. 7. do 23. 7. '98 »©RED Sreda, 22. 7. 1998 TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 9.00 TV-prodaja 9.30 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.10 Tedenski izbor 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi 17.30 Mlada Evropa poje 17.40 Modro poletje 18.20 Afriške korenine 19.30 Dnevnik 20.05 J.A.G.. ameriška nanizanka 20.55 Oglasi 21.00 Dobrodošli doma 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.55 Nočni pridih 0.15 Macbeth, posnetek 1 .25 Afriške korenine TV SLOVENIJA 2 9 .00 Vremenska panorama 10 .00 Matineja 10.50 Tedenski izbor 13.40 Euronews 15.00 Kolesarstvo Tour de France, prenos 17.25 Oglasi 17.35 Družinski zdravnik 19.00 Kolo sreče 20.00 Šport 22.0 Šestero zgodb, avstralska nanizanka 23.00 Lov za zakladom, francoski kviz POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Za vedno - 10.50 Top Shop - 11.00 Esmeralda - 12.00 Otroški zdravnik - 13.00 Bolnišnica upanja - 14.00 Obalna straža - 15.00 Ogledalo - 15.30 Za vedno - 16.30 Vrnitev v Paradiž - 17.30 Esmeralda - 18.30 Sedma.nebesa - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Nore ni več - 21.45 Newyorška policija - 22.30 Krila - 23.00 Medeni tedni v Vegasu, ameriška komedija - 1.00 24 ur KANALA 9.00 Srečni časi, nanizanka - 9.30 Družinske vezi, nanizanka - 10.00 MacGyver, nanizanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Petrocelli, nanizanka - 13.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 14.00 Drzni in lepi, nadaljevanka - 14.30 Oprah Show, ponovitev - 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka - 16.00 Družinske vezi, nanizanka - 16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 17.00 Družinske zadeve, nanizanka - 17.30 Nora hiša, nanizanka - 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.30 Oprah Show: Elisabeth Kubler - Ross - 19.30 Korak za korakam, nanizanka - 20.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 20.30 Sam. svoj mojster, nanizanka - 21.00 Hecna ljubezen, ameriški film - 23.00 Žlahta, humoristična nanizanka -0.00 MacGyver, nanizanka - 1.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 2.00 Dannyjeve zvezde IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 V torek v živo - Soboški ekran: Konjeniški klub Rakičan - 19.00 Živa, informativna oddaja - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Reportažni utrip - Iz naših krajev: Cankova - S starimi obrtmi v današnje dni: Lončar TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa - 16.0 Detektivka Lea Sommer - 17.00 Matlock - 18.00 Umor, je napisala - 19.00 ŽIVA - 19.15 Esmeralda - 20.00 Sredina bonboniera: Usodna pomota - 22.00 Živa - 23.00 Macgyver - 0.00 Super vohuna TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Simpsonovi -10.30 Rdeči palček, serija - 11.00 Neskončno potovanje, ameriška serija -12.00 Dnevnik - 12.25 New York, nadaljevanka - 12.55 Filmi Jamesa Cagne-ya - 14.55 Poročila - 15.00 Program za otroke in mlade - 17.00 Argosy, dokumentarna serija - 17.30 Poročila - 17.45 Rejec govedi, nadaljevanka -18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Turistični magazin - 21.05 Po sibirski neskončnosti, dokumentarna serija - 22.05 Opazovanja - 22.30 Zgodbe Ruth Rendell, nadaljevanka - 23.25 Filmska noč s Prestonom Sturgesom TV HRVAŠKA 2 15.40 Koledar - 15.50 Božič v juliju, ameriški film - 17.00 Frankenbergovi, nadaljevanka - 17.50 Risanka - 18.05 Hugo - 18.30 Popolna tujca, nani zanka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.30 Marguerite Volant, nadaljevanka - 21.20 Poročila - 21.35 Past, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Linda, serija - 10.45 Prevračanje - 11.10 Trije doktorji,s rija - 12.00 Poročila - 13.55 Posel - 14.15 Narodnostne oddaje - 15.05 Počitniški program -15.30 Poročila - 15.35 Počitniški program - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Modernizacija družba, morala - 17.35 Vklopi - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo pgorešane odrasle - 18.15 Klip mix - 18.30 Kviz - 19.00 Pralvjica -19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 zadnji opomin, amer, film - 21.45 Deklamacija - 21.50 Mediamix - 22.35 Zunaj službe, amer, film - 0.30 Dnv-nik TV MADŽARSKA 2 14.35 Leta družbenih sprememb - 15.30 Malo juga, serija - 16.00 Simeon Oszlopos, tv-film - 17.15 Za trnkarje - 17.25 Pomagač - 17.55 Vreme -18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Mreža, magazin - 19.05 Magnum, kriminalka - 19.55 Atlantski ekspres - 20.45 Pratika - 20.50 Večna zveza, Švica - 21.20 Policijska proočila -21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.40 Keno - 22.45 Košarka NBA - 23.35 MC TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.15 Superman - 10.00 Letališče 75, film katastrofe - 11.45 Konfeti,- 12.10 Živalski leksikon - 12.15 Risanke - 13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? - 14.25 Black -črni blisk - 14.50 Podmornica SeaOuest -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno Streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Serijska morilka, srhljivka - 21.40 Železni križec II, film - 23.30 Podjetje Rosebud, film - 1.30 Maraton upanja, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Vojna devic, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Velika svoboda - 14.00 Umor je njen konjiček - 14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost - 16.00 Stari - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Klinika pod palmami - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Pearl ELIROSPORT 8.30 Športni avtomobilizem - 9.30 Tenis: pregled ATP turnirjev - 10.00 Kolesarstvo - 12.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos - 17.30 Tenis: turnir v Stuttgartu - 19.00 Svet hitrosti, magazin - 20.00 Nogomet: kvalifikacije za Ligo prvakov - 22.00 Kolesarstvo - 0.00 Svet hitrosti, magazin - 1.00 Na štirih kolesih S^LlŽJulij 1998 31 finska komisija (Pavel Nemet, Štefka Kocet, n'caTrajber, Jožica Toplak) je opravila ocenje-12 objektov v občini Kobilje in ugotovila, da Majo med najlepše: gostilna Smej, vinotoč Vo-tovarna Konsi, kapelica na hribu sv. Martina 11-mrliška vežica. (J. Ž.) Sobota ■ • * ' Župnijskega lista oziroma oznanila Ri-0 Wškežupnije sv. Nikolaja v Murski Soboti je * Martin Horvat pozval farane in druge dobrot-še naprej prispevali po svojih gmotnih Costih denar za dokončanje župnijskega Zavo- da. »Želim, da bi do jeseni uredili prostore za vrtec, prostor za mladino in prostor za knjigarno ... Ta trenutek plačujemo račune s posojenim denarjem ...« je zapisal župnik Horvat. (Š. S.) Lenart v Slovenskih goricah Na občini Lenart so pripravili sprejem za učence osnovnih šol, ki so sklenili šolanje z odličnim uspehom. Bilo jih je 24, od teh kar osem z OŠ Cerkvenjak. Zaradi nedavne smrti župana dr. Slavka Krambergerja in zavoljo odsotnosti podžupna Ivana Vogrina, je tokrat sprejel odličnjake sekretar občinskega sveta Ivan Jemenšek. Prejeli so lepe knjižne nagrade, nagradili pa so jih tudi z izletom. (F. Br.) Zdravo listje* zlati koreni sladkorne pese ^ien tojrgj °v s’stemični fungicid najvišjega Pr'na^a daleč nadpovprečen 1^0 ^edkorne pese 40/o) in vsebnosti sladkorja s tem Pa nesPorno več|° ^s4ati r° Vse važne bolezni listja ^tuiA6 Pese' deluje tako preventivno Urativno, rastline pa ga dobro prenašajo. Majhen odmerek in preprosta uporaba. Vas zanima? Pokličite nas! Novartis Agro d. o. o. Kržičeva 3, 1000 Ljubljana tel.: (061) 136 12 03 faks: (061) 136 12 14 & NOVARTIS Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 29/90, 18/93, 47/ 93 in 71/93), 22. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/ 94 in 14/95) ter 20. člena statuta Občine Beltinci (Uradni list RS št. 41/95) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 52. seji dne 30. 6.1998 sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi »OSNUTKA ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA SZ DEL NASELJA LIPOVCI« i. Javno se razgrne osnutek odloka o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu SZ dela naselja Lipovci. II. Osnutek odloka o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu SZ dela naselja Lipovci se razgrne na sedežu Občine Beltinci in sedežu KS Lipovci. III. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pisne pripombe “k osnutku.županu Občine Beltinci ali na sedežu Občine Beltinci ter predsedniku KS Lipovci. Štev.: 064/98 Beltinci, dne 30. 6. 1998 Predsednik Občinskega sveta Občine Beltinci Marjan Maučec CESTNO PODJETJE MURSKA SOBOTA, d. d. Dodatek k razpisu iz prejšnje številke Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: CESTNO PODJETJE Murska Sobota, d. d., Lendavska 64. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. (j RADODAREN Sta, MEGANE VAREN RENAULT „ gURO NCAP crash testu. najvišje ocenjen n azu Meganove prevlade Renault Slovenija ob ponovnem 15. junija do 31. julija V Mhn • no H V času on Ml U na področju varnosti v času — znižuje ceno vseh modelov Megane za vrednost obeh zračnih blazin, to je za celih 120.000 tolarjev. Bodite pametni, pustite se zapeljati. Kr2°sERV/S d. d. Sobota RENAULT AVTO ŽIVLJENJA Na podlagi 100. in 101. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91) in določil Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem v Mestni občini M. Sobota (Ur. list RS, št. 4/97) objavlja Stanovanjski sklad Mestne občine M. Sobota RAZPIS za oddajo najemnih socialnih stanovanj v Mestni občini Murska Sobota I. Po navedenem razpisu se dodeli v najem 15 socialnih stanovanj. II. Upravičenci do dodelitve najemnega socialnega stanovanja so državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje: • da ima prosilec stalno bivališče v Mestni občini M. Sobota in na tem naslovu tudi dejansko stanuje, • da prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma je najemnik neprimernega stanovanja, • da prosilec ni prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki je odkupil stanovanje skladno z določbami stanovanjskega zakona oz. je pravico do odkupa stanovanja prenesel na ožje družinske člane, • da prosilec ali kdo od ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine,. • da prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja, • da je prosilec v rednem delovnem razmerju oz. ima stalen vir dohodka, • in pogoj, da skupni prihodek na člana družine ne presega višine, določene z zakonom o socialnem varstvu. III. Vlogo za pridobitev stanovanja dobijo prosilci v pisarni Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, soba 19, v času razpisa od 11.00 do 14.00. Na vlogi morajo izplačevalci prejemkov potrditi denarne prejemke prosilca in družinskih članov, pristojni organi pa potrditi katastrski dohodek. Na navedenem obrazcu se potrdi stalno bivališče in število družinskih članov ter podajo mnenja delodajalca in po potrebi krajevne skupnosti o razmerah prosilca in družinskega člana. Vlogi je treba priložiti naslednja dokazila: • potrdilo o državljanstvu, • potrdilo zdravnika specialista o trajnih obolenjih, povezanih s slabimi stanovanjskimi razmerami, • potrdilo Zavoda za zaposlovanje o nezaposlenosti prosilca ali drugega družinskega člana, • zemljiškoknjižni izpisek za stanovanjsko hišo ali stanovanje, če prosilec živi pri starših ali sorodnikih, • najemno oz. podnajemno pogodbo. IV. Popolno vlogo z vsemi prilogami je treba vložiti v vložišču Mestne občine Murska Sobota, I. nadstropje levo, najkasneje do 31.8. 1998. Pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobijo interesenti pri Stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, ali po tel. 31 000 (int. 444). Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. TOP OF THE W0RLD - Chumbavramba 2. RECONSIDER ME - Stevie Nlcks 3. DANCE THE NIGHT AWAY - The Mavericks 4. OD ROBENDANA DO ROBENDANA - Plavi orkestar 5. OHH LA LA - Rod Stewart 6. TRULY MADLY BEEPLY - Savage Garden 7. NEKA Ml NE SVANE - Danijela PREDLOGI: HEAVENS WHATI FEEL - Gloria Estefan ITS YOU - The Specials TIME - Lionel Richie LESTVICA SLOVENSKE ŽABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. MORJE - Jan Plestenjak 2. MOJA MALA DLAN - Tanja Ribič 3. NIKA - Rok’n’band 4. ZA PRIJATELJE - Andrej Šifrer 5. IRSKA - CARSICA - Terra Mystica 6. S TABO DRŽIM - Kalamari 7. DEŽ - Helena Blagne PREDLOGI: IGRA ZA DVA - Bazar SVOBODEN - Božo A. Kolerič BODI Z MENOJ - Aleksander Mežek in Oto Pestner LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. ZA TVOJE OČI ZELENE - Beneški fantje 2. SRCE JE SAMOTAR - Ans. Nika Zajca 3. DARILO SRCA - Štrk 4. ZAIGRAJTE OČE SPET - Darko Kegl 5. KJER NAŠA PESEM JE DOMA - Gašperji 6. KO LJUBEZEN ZAGORI - Ans. Franca Miheliča 7. GOSPODAR NA SVOJI ZEMLJI - Svetlin PREDLOGI: SE SPOMNIŠ DRAGA - Ans. Jožeta Škobemeta ŠOPEK ROŽ SMO Tl PRINESLI - Ptujskih 5 TAKO SE ŽENKO DOBI - Pušnik Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 23. julija 1998, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 29-------------------------------------------------------- Glasujem za skladbo - tuja:________________________________________________________________________________ domača:_______________________________________________________________ narodnozabavna: ________________________________________ Ime in priimek ter naslov:_______________________________________________ _________________ 32 16. julij 1998, Wj| Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le bolečina in samota sta nam ostali. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica Marija Režonja roj. Magdič iz Renkovec 82 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, delavcem JVGP, prijateljem in znancem in vsem pogrebcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence, cvetje in sveče, darovali za svete maše, nam pa izrekli ustno sožalje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in darovano sveto mašo. Hvala pevcem za odpete žalostinke, g. Ferčaku za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujočimi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 30. letu nas je zapustil dragi mož, ati, zet in svak Viktor Novak iz Markišavec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, vence, sveče in za dobrodelne namene. Zahvala velja g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in sodelavcem Kerne Puconci. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi, ki smo ga imeli radi Ko najlepše rože so cvetele, nas zapustil si, bolečina pa ostala v naših srcih bo vse dni. ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Štefan Balažič iz Dokiežovja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče, za svete maše in za potrebe cerkve. Še posebna zahvala osebju kirurškega oddelka, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, članom GD in društvu invalidskih upokojencev ter govornici za besede slovesa. Iskrena hvala Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza lepega spomina. Umre srce, a ostane bolečina, v srcu dobrega in večnega spomina. V SPOMIN 16. julija mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast Jožef Klemenčič iz Kapce 95 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalosten in prazen dom. ' Ni več tvojega smehljaja, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 49. letu nas je mnogo prehitro zapustila draga žena, mama, sestra, sorodnica in soseda Erika Škaper z Vaneče Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno Ireni in Štefanu Sever, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in sveče. Hvala g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi in pogrebništvu Banfi. Zahvaljujemo se osebju intenzivne nege internega oddelka, ki nam je prisluhnilo v težavah. Vsem - iskrena hvala! V tihi žalosti vsi, ki smo te imeli neizmerno radi. Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, ‘prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ni več stiska tvojih rok, ni več tvojega smehljaja, ostal le nate je spomin, ob spominu trpek jok. Ne mine ura, dan in noč, povsod med nami si navzoč. N SPOMIN 13. julija je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Tomaž Skraban iz Tropovec Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, najtežje je, naučiti se živeti brez njega. Hvala vsem, ki s svečko in dobro mislijo postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi Življenje naše teče v noč, le žarek upanja si išče švojo pot, ostala pa je bolečina in grenka solza tihega spomina. Sojeno ti ni bilo živeti, zakaj - ne moremo razumeti! A V SPOMIN Žalosten je ostal spomin na vroč julijski večer, ko je pred dvema letoma za vedno prenehalo biti srce našemu dragemu možu in očetu Rudiju Vukanu iz Puževec Zahvala vsem tistim, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA Utrujena od težke bolezni nas je v 76. letu zapustila naša draga mama, babica in tašča Matilda Domjan iz Gornje Bistrice 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sočutja, za darovano cvetje, sveče, maše in druge dobre namene. Posebna hvala dr. Carju, bolnici Rakičan, kolektivu OŠ Odranci, Beltinki, Zdravilišču Moravske Toplice, gospodu mag. župniku Stanku Nežiču in gospodu kaplanu za cerkveni obred, pevcem, govorniku KS ter pogrebništvu Balažič. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi tvoji ZKUVNLK V 83. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in sorodnica Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Gizela Bencak iz Bodonec 146 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče m v druge dobrodelne namene ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Najlepša hvala sodelavcem pošte v Bodoncih, kolektivu poste pri Gradu ter Pošti Slovenije, d. o. o., M. Sobota. Iskrena hvala njenemu zdravniku dr. Felkarju in dr. Horvatu z internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi patronažnim sestram iz ZOM-Sobota. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja’ bolezen je bila močnejša od življa1' Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sen in večni mir mi zaželite. Po hudi bolezni nas je v 49. leif zapustil dragi mož, oče, sin, bratin’ Janez Mencigdt s Cankove 29 . zahval^?1 in nenad°mestljivi izgubi se iskreno / so nam v sorodnik°m, sosedom in znancem, i velikem trenutk|h stali ob strani in ga v ta j Hvala za Har eVi U H°sPremili k večnemu počitku. g ‘ ovane svete maše, vence in cvetje ter za p ,lož™!s»or„ik„ e 0“ B w Hvala snin er godbeniku za odigrano Tišino. J sodelavcem Potrošnika, posebej trgovine Marke'5 zdravljenjem. ■ Ji vala tudi pogrebništvu Banfi. JI »sem se enkrat - iskrena hvala! I Žalujoči vsi njegovi najdražji Že tri leta v tiheif grobu mirno spiš a v srcih naših še H Ostalo nam je le ki zate cveti, sveča, ki2 ter spomini na lepe V SPOMIN J{ta 14. julija so minila tri ^iii^ od takrat, ko nas je zaPl1 fti draga žena, mamica.s sorodnica Dragica Matus Jalovec .kOali Hvala vsem, ki se je spominjate s cvetjem,sve postojite ob njenem preranem grobu- Zelo te pogrešamo, tvoji najdratj1 Že leto dni te 2err,^spiš-v gomili tihi mirti< Srce ljubeče vetrj, in ti se več ne P Oh’kak°!^^ ko tebe več med V SPOMIN ti 15. julija je odkar nas je zapusti/ pf^^ mož, oče, dedek u1 P Štefan Balažič iz Odranec Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate iu njegovem grobu, mu prižigate sveče in prina Žalujoči: žena Ana in otroka Z drd2111 1998 33 Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanili so lep poletni dan. Nihče takrat še slutil ni, daje dan, ko umrl je tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. Vse do zadnjega si upal in se nisi vdal, da hudo bolezen s trdo voljo boš prestal. Pa pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči. motorna vozila OPEL KADET 1.6 D, dobro ohranjen, letnik 1986, prodam. Tel.: 57 349. ml9407 V?1 j ZAHVALA etU nas Je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat Anton Premoša iz ulice Štefana Kovača 50 v Turnišču kancem VSem sor°dnikom, sosedom, botrini in darovan ’ k' Ste ga P°sPremdi na njegovi zadnji poti, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli Posebna hvnl . besede sožalja. odpete - । 8' zuPn>ku za pogrebni obred, pevkam za tpedj za ostinke, g. Zveru za ganljive besede ter mskemu osebju, ki mu je lajšalo bolečine. žalujoči vsi njegovi LADO KARAVAN 1500 s katalizatorjem, letnik 1994/95, registrirano do maja 1999, prevoženih 67.000 km, cena 475.000 tolarjev, prodam. Tel: 69 068. m 19373 BMW 318i, letnik 1992, ABS, kovinsko črn, servovolan, prodam. Tel.: 32 410, 041 685 223, po 16. uri. ml9389 HYUNDAI PONY 1,3 GLS, letnik 11/90, prodam. Tel.: 57 513. ml9402 GOLF DIESEL, letnik 1989, in APN 6 prodam. Tel.: 57 193. OPEL KADETT 1,4 i, letnik 1991, renault 21, 1,4 TL, letnik 1991, prodam. Tel.: 28 102 ali 041 717 115. m 19408 GOLF diesel. letnik 1990, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 48 648. m!9410 PEUGEOT 309, letnik 1991, prodajo. Cena po dogovoru. Tel.: 77 450. ml9415 PEUGEOT 205 LOOK, letnik 1991, prodam. Tel.: 57 757. m 19432 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA 1992, prvi lastnik, lepo ohranjeno, garažirano prodam. Tel.: 48 345. ml9425 ZASTAVO 750 ugodno prodam. Tel.: 31 207, od 20. do 22. ure. m 19437 RENAULT 4, letnik 1992, oktober, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 411 374. ml9439 RENAULT 4, starejši letnik, dobro ohranjen, neregistriran, prodam za 20.000 SIT. Ravenska 3, Beltinci, tel.: 421 287. ml9455 CITROEN VISO SUPER E, registrirano do maja 1999, prodam. Tel.: 55 607. ml9456 RENAULT 19, letnik 1991, prevoženih 61.000 km, kovinske barve, zelo ugodno naprodaj. Tel.: 57 035. ml9460 kmetijska mehanizacija živali V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam luč ljubezni vedno ti gori in tvoj nasmeh med nami živi. Duša in srce boli, ko zdaj tebe, draga mama, več med nami ni. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 97. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in strina TAVNMA N 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in teta Marija Kerčmar roj. Benko iz Sebeborec 57a ^nik0'6^ izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem Posprem.?m’ s°sedom, prijateljem in znancem, ki ste jo 1 na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in ^ej h • SVeče ter v druSe natnene- ^sede si a a 8- duhovniku Balažiču za pogrebni obred in Vesa, pevcem za odpete žalostinke in g. Severju pla Wi i । za odigrano Tišino. olektivu Kerne, Društvu upokojencev, gasilcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči njeni najdražji Beli cvetovi na gomili, drobne lučke tam gore, a pod to gomilo ljubi sin in brat predragi že šest let mirno spi. Srce ljubeče več ne bije, v grobu vene ti mladostni cvet. Rože in sveče prerani ti grob krasijo, solze nam grenke po licu polzijo, čas vrti se neprestano, seka rane in zdravi, nam pa to nekdanjo rano več nikdar ne pozdravi. L V SPOMIN $est let • Je od izgube najdražjega sina in brata franka Berkeja z Vaneče ' Srcih se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob grobu, položite cvetko ali prižgete svečko. ‘Joči: oče, mama in brat z družino Ne, nisi umrl, z nami živiš, ko bomo umrli mi, z nami umrl boš tudi Ti. V SPOMIN 13. julija je minilo šest žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi Moj z Ferko *z Dolnjih Slaveč 56 k. * ki • svečk poznal in se ustavi pri njegovem grobu, 0 ali mu v spomin nameni majhno, dobro ’sak tr brezmejna hvala. .^eksiz nami v veselju in žalosti. tJO in žalostjo p srcu - vsi tvoji najdražji-' Matilda Plej iz Glavne ulice 86 v Dokležovju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali za svete maše, vence, sveče ter v druge namene in jo pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Beltinci, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, ge. Mariji Zver za besede slovesa in pogrebništvu Balažič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! NESNICE, MLADE JARČICE, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni. Na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Raj-sar, Grad, tel.: 53 148, gostilna Jože Čeh, Nedelica, tel.: 72 146. m 17750 AKCIJSKA PRODAJA MLADIH NESNIC že od 450 SIT dalje. Naročite lahko na vse telefonske številke oglasa podjetja Farma pri Mostu, d. o. o. m 18977 PUJSKE in koze, mlekarice, prodam. ml9382 PSA, mešanca, starega 3 mesece, večje rasti, podarim. Tel.: 57 037. ml9392 PRAŠIČE OD 60 DO 100 kg kupim. Tel.: 064 725 254. ml9412 PUJSKE od 20 do 30 kg prodam. Kupšinci 17, M. Sobota, m 19419 PET KOZLIČKOV prodam. Olga Hari, Tešanovci 20. m 19424 NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, rjave, stare 12 tednov, prodajamo. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml9446 MLADE NESNICE lahko dobite v Babincih 49 vsak dan. TeL: 82 401. ml9458 TRAKTOR IMT 539, bočno koso, pluge in brane prodam. Tel.: 57 193. ml9403 KOMBANJ DURO DAKOVIČ 770 in balirko, poljsko, prodam. Tel.: 45 148. ml9398 KOSILNICO BCS prodam. Tel.: 62 777.m 19409 TRAKTOR IMT 539, zelo lepo ohranjen. TRAKTOR STEYR 18, prodam. Krajna 60, tel.: 46 643. m 19428 KOMBAJN MASEY FERGUSON 30, z dizelskim motorjem, z »bunkerjem«, pripravljen za žetev, z rezervnimi deli, prodam. Mačkovci 33, tel.: 51 145. ml9434 TRAKTOR ZETOR, TIP 35-11 S prodam. Tel.: 71 097. ml9438 KOMBAJNA New Holland 8060 in Claas Mercator 75 prodam, tudi možnost menjave. Tel.: 0609 621 296. m!9441 CERADE, švedske, 15.000 SIT/kos, rabljene, ravne, pletene z močno osnovo s poliestrom in vrvmi peodaja-mo. Uporaba v kmetijstvu, lesarstvu, gradbeništvu, avtomobili... SWE -SLO Commerce, d. o. o., tel./fax: 063 720 992, GSM 041 689 000. ml9448 HIDRAVLIČNO PREŠO, 350 1, za 100.000 SIT ugodno prodam, tel.: 79 050, Dobrovnik 160. m 19459 kmetijski pridelki SLAMO, balirano, pšenično, na njivi ali z dostavo prodam. Tel.: 062 764 386. 041 768 386. ml9227 BELO VINO, mešano, prodam. Tel.: 26 625. ml9370 VINO, šmarnico, prodam. Suhi Vrh 4, tel.: 47 398. m 19400 VINO, šmarnico, zelo ugodno prodam. Tel.: 79 138. m 19406 razno Vsi njeni! posesti Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečine več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 22. letu nas je prezgodaj zapustil dragi Milan Vegič iz Rakičana Ob izgubi, ki seje globoko zarisala v naših srcih, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste Milana v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in denar za dobrodelne namene. Posebej hvala tudi g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma krajevne skupnosti in mladine, Srednji zdravstveni šoli, kolektivu Mure in pogrebništvu Banfi. Ker si v našem srcu, te zelo pogrešamo - vsi tvoji najdražji Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Še posloviti se nisi uspela, prej kruta smrt te je vzela, a v naših srcih vedno boš živela. V SPOMIN Boleč je spomin na 19. julij, ko nas je zapustila naša draga hčerka, mama, sestra in teta NA GORIČKEM PRODAMO ATRIJSKO HIŠO (4. faza), uporabne površine 450 m2, od lega 80 m2 za dejavnost, in zazidljivo parcelo, 10 arov, tel.: 49 350. ml8379 STANOVANJSKO HIŠO v Veržeju z gospodarskim poslopjem in kmetijskim zemljiščem, 42 arov, prodam. Tel.: 87 188, 43 638, 87 101, vsak dan med 10. in 14. uro. ml938O MLADA DRUŽINA kupi starejšo vseljivo hišo z nekaj zemlje v okolici Gornje Radgone. Tel.: 0609 618 788. m!9386 STANOVANJSKO HIŠO, starejšo, sadovnjak, vrt, vinograd in 2 ha obdelovalne zemlje ter gozd v Radovcih prodam. Tel.: 53 014. m 19393 SKLADIŠČNI PROSTOR (HALA), 220 m2, v obrtni coni dam v najem. TeL: 26 543. m!9401 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, z zemljo ali brez nje prodam ali dam v najem. Tel.: 24 441. ml9413 GOSTIŠČE V OBRATOVANJU prodam delno na kredit. Tel.: 069 48 533. ml9414 GOSTINSKI LOKAL V RANKOV-CIH damo v najem. Tel.: 46 230 ali 061 571 455. ml9429 LADIJSKI POD, smrekov, suh, z dostavo, II. kak. razred 540 SIT in I. kak. razred 720 SIT, talni pod 1250 SIT, naprodaj. TeL: 063 451 082. m!9436 GRADBENO PARCELO ob magistralni cesti ugodno prodam. Kapca 100. m 19443 PRIKOLICO SCHWARZMULER, 16 ton, dvostransko prekucno, primerno tudi za traktorsko prikolico, prodam. Tel.: 062 656 177. ml9369 POHIŠTVO za otroško sobo z ležiščem in pisalno mizo ter termoakumulacijsko peč prodam. Tel.: 22 728. m 19374 PREKLICUJEM veljavnost HK št. 27823-4 in naloga za vpis OD za maj 1998 na ime drago Lipič, Mlajtinci 25a. m!9388 ml9374 POHIŠTVO ZA SPALNICO, lepo ohranjeno, zelo ugodno prodam. Tel.: 66 468. ml9381 Preklicujem veljavnost Naloga za vpis za mleko HKS Panonka za maj 1998 na ime Jožefa Jerebic, Lipa 77. m 19395 POSLOVNO-STANOVANJSKO HIŠO, nedokončano, prej Gorenje-Sla-na, prod, center, Užiška 16, Ljutomer, prodam. Tel.: 041 708 736, zvečer. ml9396 PEČ ZA PEKO ODOJKOV in piščancev prodam. Tel.: 76 041. ml9431 LINDAB - jeklena strešna kritina -odslej brez zamakanja vaših streh za dom, objekt... Odlike: lahke plošče raznih barv, enostavna gradnja, tudi nad salonitnimi ploščami. Ponujamo vodoodtočni sistem trapez ali valovito pločevino, hale, cerade ... SWE&SLo Commerce, Parižlje 12d pri Polzeli, tel./faks: 063 720 992. m 19450 ODKUPUJEMO DELNICE Kerne Puconci, Pomurskega investicijskega sklada, Zavarovalnice Triglav, Mure, Telekoma in Save. TeL: 61 363.m 19454 VELIKA IZBIRA PIANINOV, HARMONIK IN SERVIS HARMONIK. Tel.: 411 111 ali Gančani 115c. ml9457 delo BELMURA - nepremičnine: nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8, 9000 M. Sobota (hotel Zvezda), tel.: 141 255. m!9444 NATAKARICO (lahko pripravnica) za strežbo v kava baru zaposlimo. Tel.: 63 340. m 19377 ZIDARJE, tesarje in keramičarje zaposlim. Možnost bivanja v Mariboru. TeL: 041 748 733. ml9453 storitve Marija Časar iz Strehovec 57 Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi. GRADBENO PARCELO z vso dokumentacijo, lahko tudi nočni lokal v bližini M. Sobote, prodam. Tel.: 141 255. in 19445 NOVOZGRAJENI poslovno-stano-vanjski objekt, 400 m2, na lepi lokaciji, gostilna in trgovina v obratovanju, s teraso in lastnim parkirnim prostorom prodam. Informacije po tel.: 21 107, do 18. ure. ml9447 DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavski 17a oddam. Tel.: 23 184, po 16. uri. ml9449 OBLAGANJE TAL IN STEN z umetnim kamnom (keramičarstvo). Leon Peček, s. p., Razlagova 18, M. Sobota, tel.: 32 829. m 19299 POZOR! Ugodno barvamo fasade, napušče itd. Tel.: 0609 617 778 ali 062 225 491.ml9349 CENTRALNO GRETJE IN VODO-MONTAŽA, Ivan Šarkezi, s. p., tel.: 76 376. m!9351 PRIPRAVI JAM NA POPRAVNE IN ZAKLJUČNE IZPITE iz nemščine v avgustovskem roku in prevajam. Tel.: 23 038. ml9367 34 16. julij 1998JS dJ^1' Pisma Intervju z g. ministrom Senjurjem v Vestniku 2. julija 1998 TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13. 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 STfHL. VESINK * KROVSTVO * STAVBNO KLEPARSTVO ‘ * STRELOVODNE INSTALACIJE * HIDROIZOLACIJE * STREŠNA OKNA LOKAVCI 41, 9245 SPODNJI IVANJCI, tel. (069) 60 037, (062)731 438, faks: (069) 60 010 28 mazoa Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 VAM ZBISTRI POGLED IN OBARVA SVET * IZ PONUDBE * ♦ sončna očala: VOGUE, VVINCHESTER, C. DIOR, RAY-BAN ¥ okulistični pregledi ♦ montaža korekcijskih očal, tudi na recept ♦ okulistični pregledi * barvne leče, tudi z dioptrijo, po naročilu Štefana Kovača 8, BELTINCI, tel.: 42 430 Trditev g. Senjurja: Domača proizvodnja pšenice je ekstremno draga. Prosim, da g. Senjur predloži podrobno kalkulacijo za ceno pšenice, ki bo cenejša, seveda v naših razmerah in našimi materialnimi stroški. Uvoz pšenice iz Madžarske je subvencioniran, zato je lahko cenejši, pa tudi pogoje ima boljše. G. ministru Senjurju se zdi cena naše pšenice »ekstremno draga«, 29,80 SIT zajamčene cene. Ne zdi se mu pa drag odkup pšenice, ki bo stal 4,70 SIT po kg. Torej bodo odkupovalci zaslužili pri 4000 kg (ena priklica) 18.800 SIT za 15 minut dela. Stroški skladiščenja bodo stali 5,40 SIT za kg. Skupaj 10,10 SIT za kg pšenice, kar je 33 odstotkov cene pšenice, in to za g. ministra ni drago. Zavajajoč je tudi podatek, da bo cena pšenice 35,50 SIT, to ceno bodo lahko dobili za največjo kakovost pšenice. Sporazum s CEFTO najbolj prizadene pomurske kmete pridelovalce pšenice in rejce prašičev. Vendar se kljub nizki uvozni ceni in zelo nizki ceni naših prašičev (160-190 SIT) meso in kruh nista pocenila. Še ena trditev, ki ne drži oziroma je napačna, g. Minister Senjur: »Opazno hitrejša je rast zlasti storitev in v kmetijskem sektorju.« Razen cene mleka, ki je porasla, so se vsi drugi kmetijski proizvodi pocenili, prašiči za 30, mlado pitano govedo za 10 odstotkov, pšenica bo približno po lanski ceni. Če so pa prehrambeni izdelki v drobni prodaji dragi, so krivi predelava, trgovina pa tudi vlada, ki to dopusti. Primer: mladi krompir so kmetje prodajali po 60 do 80 SIT, v trgovini je stal od 100 do 250 SIT. G. Senjur, ali smo vsi tako bogati, da bomo pili draga vina? Jaz bi ga vprašal, zakaj pa so v gostilni vina 3-krat dražja kot pri pridelovalcu. Še enkrat bi poudaril, da kmet lahko vpliva na ceno pridelka od 10 do 20 odstotkov, vse drugo so materialni stroški, ki so v večini v rokah vlade; nafta, elektrika, pokojninski prispevki, veterinarske storitve, ki se najbolj dražijo. Pri nas je najcenejši kruh 5-krat dražji od pšenice. V Avstriji samo trikrat. Rž bodo mlinska podjetja dobila po ceni 24 SIT (Vestnik 25. 6. 1998), vendar je rženi kruh 8- do 10-krat dražji od rži. V Avstriji je razmerje 5-kratno. Pred leti je dobil kmet tri žemlje za kg pšenice, sedaj malo več kot eno. Tukaj so rezerve. Prilagam še en dopis o porastu cen reprodukcijskega materiala in kmetijskih pridelkov v I. 1992-1998, MARTINHORM” Da bi bilo v prihodnje boljše - Na dan državnosti je organiziral regijski odbor SKD Prekmurja v Kančevcih srečanje članov in simpatizerjev stranke. Namen tega srečanja je bil, da s primernim programom počastimo naš sto® praznik. Menim in štejem si v čast, da je srečanje uspelo. To nam v prvi vrsti dokazuje navzočnost več kot tisočglave množice ter v*0 število nastopajočih skupin in posameznikov, ki se s ponosom pr6" dstavljajo tudi drugod po svetu. Navsezadnje je šlo vendarle za eno od večjih prireditev, posvečeno temu prazniku v prekmurskemprOj štoru. Na prireditev smo povabili tudi novinarje. Med njimi vpn^ novinarje najbolj branega tednika v Pomurju - Vestnika. Da505 novinarji iz te hiše odzvali na ta dogodek, nam dokazuje člane naslovom »Hotiza v Lojzetovih rokah« novinarke A. P. V zvezi z naši srečanjem pa je še nekaj »iskric« na drugih straneh. Kljub na® bronamernosti smo si organizatorji in navzoči zaslužili člane objektivno vsebino ali vsaj kakšno fotografijo s srečanja. Vsaj ta ga mnenja so bili udeleženci tega srečanja. Edino, kar smo siv časopisu zaslužili, je »temeljito in tehtno« obračunavanje s preJ nikom stranke SKD g. Lojzetom Peterletom z okrogle mize-vsebini bi lahko še na dolgo in široko polemizirali, enako tud0 kakšno je stanje znotraj SKD. ^ikai Čeprav se je v preteklosti v našem političnem prostoru dogajalo, si vsi skupaj znotraj SKD Prekmurja P^zs^evamo, vsaki napaki potrebno delati še boljše. Veliko ude|eZ$ znot^ srečanju »brez prekmurskih kolbas« je vsem nam, ki de a regijskega odbora SKD, novo priznanje in motiv za delo v Spoštovana novinarka A. P., mislim, da sva oba v ca šele spoznavava, in to bova počela vse do konca življenj ■ ■ •, Morava Pa 5 vedatMa k' S° nama bo,J a,i manj vaeč- । aaPrpkm 'S dP^ predstavljamo čudovito harmonijo našega Ob^ laVn°^ Četudi nam morda najboljpn^ SKD lpr> en 1 n°V'm sP°znanjem vas v imenu regijskega o SKD lepo pozdravljam in vam želim čim več delovnega usp^ -d I TRGOVSKO-STORITVENO PODJETJE Prešernova 13, Radenci, tel: 66 763 Prodaja: - GRADBENIH MATERIALOV - KMETIJSKEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA - strešnih oken VELUX TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA Prekmurka M. Sobota, Slomškova 25, tel.: 32 706, 32 525, 22 707, fax.: 21 984 GRADITELJI, POZOR! ZELO UGODNO! PONUJAJO: • adaptacijo in novogradnjo v celoti • nabavo in vgraditev gradbenega materiala samo s 3% davkom • vzdrževanje objektov in industrijsko kooperacijo • izdelavo in montažo kuhinj po naročilu Zasebna zobna ordinacija dr. Kramberger v hotelu Diana, Slovenska ul. 50 (I. nadstropje) Murska Sobota obvešča, da je začela ambulanta z delom 13. julija. službi prekmurskega človeka. PREDSEDNIK REGIJSKEGA SKD PREKMURJA JOŽEF SV ISCEM SOPOTNICO. MONTAŽA IN SERVIS GORILNIKOV • oljni gorilniki . termoregulacije . solarne naprave Gornji Črnci 3, 9261 Cankova FICKO - DURIČ tel. 40 152,40 146 mtel 0609 612 628 Zidarstvo - fasaderstvo in izolacije zidov, strojni ometi JOŽE HORVAT Filovci 110, Bogojina, tel.: 47 014,47 300, mtel:0609 631193 »TONI«, Anton Cor \ Kovačevci 31, tel: 51 208 * zaključna gradbena dela * manjša zidarska dela * polaganje keramičnih ploščic PARKETARSTVO KOZIC Polaganje vseh vrst talnih oblog iz plastičnih mas in lesa po konkurenčnih cenah Lešče 3, Mor. Toplice, tel.:48 805, GSM: 041 637 052 Vpis za izbiro osebnega zobozdravnika za zavarovance ZZZS bo v ordinacijskem času: ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 7.00 do 14.00, ob torkih od 14.00 do 20.00. SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO demit fasade, barvanje fasad, baumit, barvanje ladijskega poda in vsa druga zaključna dela v gradbeništvu JCSEOZVAHOSP, TROPOVCI, Šolska ul. 4, Tišina Tel: 46 483 (od 7. do 21. ure) GSM: 041 694 650 servis in trgovina POPRAVILA TRAKTORJEV IN PRODAJA REZERVNIH DELOV: Zet«, IMT, BCS, Torpedo, Ursos franc Gerjek, Puconci 61, teL, faks: 45122 Kupujete, prodajate, oddajate nepremičnine ŠARKANJ/ŠARKANJ d.n.o. Potrebujete ansambel, duo ali trio, za poroko, veselico ... kličite 27-983 Si Želite Intimnosti? j 00.569.04571 » Vzemi me strastno! 00.569.04575 Goli Sex! 00.569.04572 Mednarodna tarifi TWINGO GRE NA POČITNICE. 11 ZAS^V ^prekmurske mesnine BOGATO OPREMLJ POPOTN1CE V 1 ŽE VESTE, KAKO JIH kot VEONO je tokrat poskrbel ŠE ZA POSEBNO PRESENEČENJE - VSAJ 70.000 TOLARJEV POČ 1 TN > v VSEH PRODAJNO-SERV 1SNI H CENTRIH BOSTE PORAB I L 1 ■ Naročite se lahko po telefonu, št. je 069/ 142 805 ZIDARSTVO - TESARSTVO -FASADERSTVO MIO JAKOVLJEVIČ Nemčavci 5 b, tel: 23 700 DOBAVA IN VGRAJEVANJE PLASTIČNIH OKEN TER VRATINTERLESOVE PROIZVODNJE VSE ZA PIKNIK, TUDI V NEDELJO KODILA TRADE, Markišavci VEŠČICAlh M. Sobota Tel:32-406 avtokleparstvo mm ravnalna miza, komorno lakiranje, avtoizolacija 24 urna dan GSM: 041 717 065 NON STOP TWINGO.ZA LJUDI Z BUJNO Renault. Mač idej že sto let O IX o Ul a < Z DOM 1ŠLJ I JO. Z 4 m „ naročnike vis^ MESEČNO PLAČEVANJE NAROCK1" VESTNIKA J NOVA MOŽNOST ZA i16- julij 1998 NAPOVEDNIK 35 ce za k Samuel L. Jackson je ob boku Johna Travolte zaslovel v i mu Sund, kar je vedela naša nagrajenka Mateja Podlese , Gorica 50,9201 Puconci. Čestitamo, naše novo nagra -no vprašanje pa je; Kako se imenuje novi film katastrofe, v katerem igra Slavno vlogo Bruce Willis? Odgovor:_____________________ Odgovore pošljite do 21. julija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kino Par|t JUrska Sobota % Gosp^M amer'ška k°me-četifek L ,Ma900'in sicer v tervned^'0 sobot° ob 19. ^2°0b19^ priča-»ek, petek . bo tako ^ela v četr-C Tu si । , nja Radgona CediloN-9ledate ameriško telijo niiZ9ub|jeno Vr- 18-julija, ob 21., v nedeljo, 19. julija, ob 19., in v ponedeljek, 20. julija, ob 20.30. Ameriška črna gangsterska komedija Jackie Brown pa bo na sporedu v petek in v nedeljo ob 21., v soboto ob 19., in v ponedeljek ob 18.30. Kino Ljutomer Na sporedu bosta dva filma: ameriška akcijska srhljivka Zvezni šerif, in sicer v soboto ob 20. uri, ter znanstvenofantastični Zadnji udarec, v soboto ob 18. in v nedeljo ob 20. uri. o K ^jezična srednja šola Lendava ižanska 82,9220 Lendava javlja razpis &vne dražbo * Modajo naslednjih obdelovalnih stroje ^ojovka - trezalni stroj ^oicka ■ °doravni pehalni stroj (šeping) Pm°m ’ 60.000,00 j 4347, leto izdelave 1953, delovnih miz različne dolžine, Od3,5m, ... 14.000,OO/kos ■ julija 1998 ob 8. uri v šolski delavnici v va^' ^Jo najkasneje do začetka javne dražbe vplačati 5ig?rcv v'šini 10 % izklicne cene na žiroračun šole štev. O?’6°3-30874. ^Pav bomo varščino všteli v kupnino, neuspe- L niliv 5 dneh po končani dražbi brez obresti. ^avek ter vse druge stroške v zvezi s prenosom la-'ie 'adkp dobite po tel. št. 75 077. arUŽbe , . • Zakona o gospodarskih družbah, 66. člena Zakona o prevzemih in 38. člena Statu-s licuje direktor družbe Zdravilišče Moravske Toplice, d. d., Kranjčeva 12, Moravske To- , L 0 SKUPŠČINE družbe ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE, d. d., M Q0 n ’ 9 Sedežu družbe v sredo, 26. 8. 1998, ob 13. uri z naslednjim dnevnim redom: y ’ ......... -'^skupščinein izvolitev delovnih teles l ^*°vi Se Zorni svet družbe predlagata sprejem sklepa: se 3 ie slwPščine sklepčna. skupščine v naslednji sestavi: Peklar, dipl. prav. fisija: Marjan Kovač - predsednik ™hi nofa^C 'n ^ar'ia Pucko - člana. rje mag. Andrej Rošker.« D^in nabSPrememb statuta družbe j zorni svet predlagata, da skupščina sprejme skle- 2.2 v ar6d|an % "V Dre^a VSebini se dopolni 3. člen Statuta.« ” 9an' Vsebini se spremeni 5. odstavek 38. člena statuta družbe je delničarjem dostopen na 'etne9a Poročila za leto 1997 % \| ?la9i p °rn'Svet Podlagata naslednji sklep: ^il^eng Ozitivnega mnenja nadzornega sveta in mnenja a rev'Zoria sprejme skupščina družbe letno po-4,* aniu družbe za leto 1997.« ° u9Otovitvi in delitvi dobička uario^'n nadzorni svet predlagata sprejem sklepov: Pri p ^.^ruega sveta se za leto 1997 določi ude-^4. bde? • ku v višini 2 % od doseženega čistega do-pr' d°bičku se razdeli med člane nadzor-"h^^sk^0, ^a Preime predsednik 20 %, vsak član , k5°tov| s upne9a zneska udeležbe pri dobičku.« ' ^°6kvvi4’6| ba Je družba v letu 1997 ustvarila čisti do-1 76,110.521,84 SIT. razdeli: kulturni koledar Knjige BELTINCI: V petek, 17. julija, ob 20. uri bo v beltinskem gradu predstavitev knjige dr. Jožeta Zadravca Značilnosti ljudske prehrane v Prekmurju. Glasba MURSKA SOBOTA: V četrtek, 16. julija, bo na grajskem dvorišču slavnostna seja mestnega sveta MO Murska Sobota, ob 20. uri bo koncert skupine Posodi mi jurja. Ekumenski pogovori GORNJI SLAVEČI: V nedeljo, 19. julija, bodo v cerkvi mladinski ekumenski pogovori. V okviru tega bo ob 9.30 ekumensko bogoslužje, ob 14.30 pa se bo zvrstilo več nastopajočih: mladi iz Murske Sobote so pripravili igro Novi Job, sledil bo pogovor ob sodelovanju teologinj mag. Simone Prosič in dr. Marije Sraka ter sodelujočih, mladi iz binkoštne, evangeličanske in katoliške cerkve pa bodo peli duhovne pesmi. Ob 18. uri se bo začelo ekumensko bogoslužje. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava Slike, grafike in skulpture iz zbirke muzeja konkretne umetnosti Ingolstadt. Odprta bo do 22. julija. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Udomačena svetloba, ki ponazarja etnološki pogled na GRADBENI DELAVEC POMOŽNA DELA NA GRADBIŠČU; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: DOKONČANA OSNOVNA ŠOLA, NK DELAVEC, PRIUČENI DELAVEC; do 17.07.98; S G P GRADBENIK D. D. LENDAVA, KRANJČEVA 6, LENDAVA-LENDVA POMOŽNI DELAVEC ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; do 16.07.98; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. O. O., KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRO-NAK; št. del. mest: 3 VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK KAMIONA; nedoločen čas; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C, Vozniški izpit za kat. E; do 24.07. 98; JEREBIC TRANS IN PARTNER, GOSTINSTVO IN STORITVE D. N. O., ODRANCI, PANONSKA 8, ČRE-NŠOVCI CVETLIČAR RAZNA CVETLIČARSKA DEU\; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; do 17.07.98; RUGELJ SLAVKO S. P. TRGOVINA RUGELJ, ČERNELAVCI, GEDEROVSKA 11, MURSKA SOBOTA STAVBNI KLEPAR KLEPAR; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - pisno; do 17. 07.98; GRAJ IVAN S. P. ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, GOR- NJA BISTRICA 57, ČRENŠOVCI STROJNI MEHANIK MEHANIK ŠIVALNIH STROJEV; določen čas 6 mes.; do 17.07.98; MURA - PROIZVODNJA OBLAČIL D. D. MURSKA SOBOTA DE GORNJA RADGONA, ČREŠNJEVCI , GORNJA RADGONA STROJNI KLJUČAVNIČAR; nedoločen čas; do 05.08.98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL; nedoločen čas; do 05.08.98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ZIDAR ZIDAR; nedoločen čas; ostali pogoji: VSA ZIDARSKA DELA; do 05. 08.98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - 56,983.738,00 SIT 3,522.210,44 SIT plačilo dividend delničarjem udeležba pri dobičku članom nadzornega sveta nerazporejeni dobiček družbe 115,604.573,40 SIT Dividende se izplačajo do 30. 9. 1998 skupaj s pripadajočo revalorizacijo od 1. 1. 1998 do 30. 9. 1998. Dividende se bodo izplačale zakonitim imetnikom delnic, ki bodo kot delničarji vpisani v knjigo delničarjev na dan 31.8. 1998.« 5. Obvestilo skupščini o zamenjavi člana nadzornega sveta 6. Imenovanje revizorja z leto 1998 Nadzorni svet družbe predlaga sklep: »Za revizorja poslovanja družbe Zdravilišče Moravske Toplice, d. d., se za leto 1998 imenuje revizijska hiša KPMG iz Ljubljane, Dunajska 21.« 7. Vprašanja delničarjev Gradivo za sejo skupščine imajo delničarji na voljo vsak delavnik med 11. in 14. uro v tajništvu direktorja na sedežu družbe. Pogoj za udeležbo na skupščini in uveljavljanje glasovalne pravice je, da delničarji na podlagi 40. člena Statuta družbe do vključno 23. 7. 1998 pisno prijavijo svojo udeležbo. Prijava se lahko pošlje tudi po telefaksu št. 069 48 607. Glasovalno pravico lahko uveljavljajo delničarji, ki so ob sklicu skupščine lastniki delnic. Pisna pooblastila se morajo deponirati na sedežu družbe do vključno 23. 7. 1998. Prihod na sejo se začne ob 12. uri, zato da delničarji podpišejo listo navzočih ter prevzamejo glasovalne lističe. Delničarji oziroma njihovi pooblaščenci se identificirajo z osebnim dokumentom in pisnim pooblastilom, zastopniki pa tudi z izpiskom iz sodnega registra. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje v istih prostorih uro kasneje. Moravske Toplice, 10. 7. 1998 Direktor Dušan Bencik, dipl. ekon. svetila in pripomočke zanje. Razstavo posreduje Slovenski etnografski muzej. V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku knjižnice si lahko ogledate razstavo z naslovom Živeti z mejo. MURSKA SOBOTA: V Galerijii Murska Sobota si lahko ogledate razstavo 2. bienala male plastike učencev OŠ Slovenije. MURSKA SOBOTA: V Cafe Artu si lahko ogledate razstavo fotografij Vestnikovega fotografa Jureta Zaunekerja. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih soboškega gradu si lahko ogledate 1. klubsko razstavo fotografij na temo Murske Sobote. Pripravili so jo člani Fotokluba Murska Sobota. ČRENŠOVCI: V Kleklovem domu je do konca julija na ogled razstava likovnih del treh ljubiteljskih sliarjev iz Jakšičeve družine iz Dolnje Bistrice. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Ota Rimeleja Slike. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem in splošno muzejsko zbirko Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo Območje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 5 9 3 0 19 36 govorno; ostali pogoji: VOZNIK C + E KATEGORIJE; do 08.08.98; RENT TOUR D. O. O., LUKAVCI 69A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU PRODAJALEC ŽIVILSKIH-PREH-RAMB. ARTIKLOV PRODAJALKA ŽIVIL; določen čas 1 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 21.07.98; SLEKOVEC VALERIJA S. P. TRGOVINA VALERIJA, KROG, MURNOVA 2, MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKARICA; nedoločen čas;.do 24 07 98; JEREBIC TRANS IN PARTNER, GOSTINSTVO IN STORITVE D. N. O., ODRANCI, PANONSKA 8, ČRENŠOVCI GRADBENI DELOVODJA VODENJE SKUPINE DELAVCEV V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; Samsko stanovanje; jeziki: nemški jezik - 9°vorno in pisno; ostali pogoji: GRADBENI DELOVODJA ZA DELO V NEMČIJI, GRADBENI TEHNIK - VISOKE GRADNJE; do 17.07.98; S G P GRADBENIK D. D. LENDAVA, KRANJČEVA 6, LENDAVA - LENDVA VODENJE SKUPINE DELAVCEV NA GRADBIŠČU; nedoločen čas; 12 mes delovnih izkušenj; ostali po-aoii' GRADBENI TEHNIK -VISOKE GRADNJE; do 17.07.98; S G P GRADBENIK D. D. LENDAVA, KRANJČEVA 6, LENDAVA - LENDVA EKONOMSKI TEHNIK 10101 - KOMERCIALIST; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj do 21.07.98; STANOVANJ-sko-komunalna banka LJUBLJANA EKSPUZITURA LJUTOMER, STARI TRG 7, LJUTOMER DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA ZA KONSTRUKCIJE VODJA GRADBIŠČA - PROJEKTA, nedoločen čas; 1 2 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik-'Sonorno; ostali pogoji: INŽENIR GRADBENIŠTVA; do 17.07.98; S G lP GRADBENIK D. D. LENDAVA, KRANJČEVA 6, LENDAVA -LENDVA; št. del. mest: 2 DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 17. 07 98; OSNOVNA SOLA GRAD, GRAD 172E, GRAD UČITELJ RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V ODDELKU PB; določen čas 12 mes.; do 17-07.98;_OSNO-VNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE DIPL UČITELJ RAZREDNEGA POUKA ZA 1. RAZRED; nedoločen čas- jeziki: slovenski jezik - govorno ■ in pisno; do 17.07.98; OSNOVNA ŠOLA RAZKRIŽJE, ŠAFARSKO 24, LJUTOMER PROFESOR JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 17.07.98; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA; št., del. mest: 2 , AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR UČITELJ KLAVIRJA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno- do 21.07.98; GLASBENA SOLA SLAVKO OSTERC LJUTOMER, PREŠERNOVA ULICA 8, LJUTOMER UČITELJ NAUKA O GLASBI; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 21_p7 98^ GLASBENA ŠOLA SLAVKO OSTERC LJUTOMER, PREŠERNOVA ULICA 8, LJUTOMER^ PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; do 17.07. 98’ GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA PROFESOR ZA NEMŠKI JEZIK UČITELJ NEMŠKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; do 17.07.98; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA PROFESOR NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki' slovenski jezik - govorno in pisne do 17.07.98; OSNOVNA SOLA RAZKRIŽJE, ŠAFARSKO 24, LJUTOMER PROFESOR KEMIJE UČITELJ KEMIJE; nedoločen čas; do 17.07.98; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA PROFESOR FILOZOFIJE UČITELJ FILOZOFIJE; določen čas 12 mes ' do 17.07.98; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA PROFESOR PSIHOLOGIJE UČITELJ PSIHOLOGIJE; določen čas 12 mes.; do 17.07.98; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA PROFESOR LIKOVNE VZGOJE PROFESOR ALI PRU LIKOVNE VZGOJE; določen čas 12 mes.; do 17 07 98; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE PROFESOR TELESNE VZGOJE UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 17.07.98, G-MNAZIJA MURSKA SOBOTA, SOL-SKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE - PRIPRAVNIK; določen čas 12 mes ; do 17.07.98; SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA RAKIČAN, UL. DR. VRBNJAKA 2, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI BIBLIOTEKAR KNJIŽNIČAR; določen čas 12 mes.; 31. delovnih izkušenj; do 17.07.98, SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA RAKIČAN, UL. DR. VRBNJAKA 2, MURSKA SOBOTA _____________________ ZADNJA STRAN_________________________ V dvoje je lepše VESTNIKOV KOLEDAR 16. julij, četrtek, MARIJA 17. julij, petek, ALEŠ 18. julij, sobota,MIROSLAV 19. julij , nedelja,VINCENC 20. julij, ponedeljek,MARJETA 21. juljj, torek,DANILO 22. juljj, sreda, MAJDA Lunine mene: 21. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 31 minut, zašlo pa ob 20. uri in 44 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 13 minut, kar je za dvaintrideset minut krajše od maksimuma. V četrtek, 16. julija, bo ob 17. uri in 13 minut nastopil Lunin zadnji krajec. Kaj cveti in zeleni okrog nas I aj si zaslužiš, da dobiš tak šopek, je rekla sodelavka go-I spe tajnici Bernardi Kous. Gospa Bernarda redno spremlja I rubriko »Gospa tajnica, danes praznujete« in je 6. julija praznovala svoj praznik. V 32 letih njenega službovanja na PTT se je zamenjalo šest direktorjev. Gospa Bernarda je do vseh vljudna, vešča svojega dela, trudi se in pomaga mlajšim. In sodelavci pravijo, daje z njo prijetno delati, saj nemalokrat kakšno stvar obrne na humor. Našega šopka je bila zelo vesela, še posebej, ker je to njen drugi šopek v vseh letih službovanja. Ob tem ugotavlja, da se Prekmurci vse premalo zavedamo, kako žensko lahko zares osrečiš z rožami. Tudi doma je najraje na balkonu med cvetjem. Šopek je izdelala g. Marica Kampi v cvetličarni Roža v blagovnici Potrošnik, je okrogle oblike in sestavljen iz - roza vrtnic (Rosa Souvenir), Štiriletna predzakonska ljubezen je bila tista, ki je 21-letno Valerijo Kaučič in 25-letnega Bogdana Krambergerja od Negove pripeljala pred matičarja in oltar. Spoznala sta se na poroki Valerijine sestre Majde. Tedaj je bila Valerija še 17-letnica in obiskovala je Srednjo živilsko šolo v Mariboru. Bogdan, ki se je izobraževal na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih, pa je tedaj že imel poklic. Valerija se je zaposlila kot kvalificirana pekovka v pekarni Šijanec pri Sv. Treh Kraljih pri Benediktu, Bogdan, ki se je izobrazil za kuharja, pa je delal nekaj časa v gostišču mame Marjete, nato pa ga je prevzel in nekaj časa sam vodil. Sedaj pa je zaposlen na OŠ pri Negovi kot kuhar. Na dan poroke je bilo zelo slovesno. Valerijin delodajalec je poskrbel, da sta se nevesta in ženin peljala k poroki z dolgim (večsedežnim) »poročnim« mercedesom, ki je pripeljal iz Celja. Civilna poroka je bila v poročni dvorani pri Sv. Juriju ob Ščavnici pred matičarko Zlatko Rojko in županom Slavkom Mihaličem, cerkveni poročni obred pa je v cerkvi Matere božje pri Negovi opravil gornjeradgonski župnik in dekan Andrej Zrim. Poročni priči sta bila: ženinu Lovrenc Kramberger iz Lastomerec, nevesti pa vrat Vinko. Starši Valerije in Bogdana so pripravili dvodnevno gostijo v lovskem domu pri Lenartu, gostov pa je bilo 130. Valerija in Bogdan sta srečna, saj nimata težav s stanovanjem: Valerijini starši so jima odstopili prostor v novozgrajeni hiši v Radvencih. - L. Kr. - cvetoče tamariske (Tamarix tetrandra), - asparagusa (Asparagus sprengeri), - poletne medvejke (Spiraea bumaldo Antoni Waterer - roza in Albida - bela), - zajčkov (Antirrhinum majus), - roza lokvanja (Nymphaea »Rose Arey«), - kovačnika (Loncera petrich »Belgica«), Iskrene čestitke tudi v našem imenu! OLGA VARGA I Zgodilo se je Murska Sobota: Napad na policista 32-letni Janez V., začasno stanujoč v Martjancih, je bil sopotnik voznice, ki je napravila prometni prekršek, zato sta jo policista ustavila. Voznica je lepo sodelovala v postopku, omenjeni sopotnik pa je policista napadel s križnim ključem. Obvladala sta ga in prijavila tožilstvu. Martjanci: Zbogom 30 tisočakov Neznani moški in ženska, ki sta prišla okrog 22.30 v okrepčevalni- co Urška v Martjancih, sta izrabila natakaričino malomarnost in ji iz denarnice, ki jo je začasno odložila v sobi s točilnim pultom, ukradla 30.000 tolarjev. Še preden se je oškodovanka zavedla, kaj se je zgodilo, sta neznanca izginila. Murščak: Konoplja in naboji Na podlagi odredbe okrožnega sodišča v Murski Soboti so radgonski policisti opravili hišno preiskavo pri B. R. v Radomerščaku. In kaj so našli? 19 sadik indijske konoplje in pet nabojev za vojaško puško. Vse 'ANITE NAROČNIK VESTNIKA! so zasegli. Menjalniški tečaj Pomurske banke 14. 7.1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 14. 7.1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.334,4430 1.333,00 1.347,00 Francija 100 2.800,4150 2.798,10 2.827,90 Nemčija 100 9.388,2297 9.380,00 9.480,00 Italija 100 9,5225 9,33 9,62 Švica 100 11.096,8875 11.050,10 11.280,70 ZDA 1 169,9927 170,00 172,70 106 razlogov za PEUGEOT 106! 5 novih bančnih avtomatov mreže v Pomurju: • Veržej - trgovina Narcisa • Ljutomer - blagovnica Vesna • Velika Polana - samopostrežba Hrana • Cankova - trgovina Market • Rakičan - bolnišnica Vedno prijazno pri roki 24 ur na dan! pomurska banka Pomurska banka d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Izpolnite priloženo naročilnico in dobili boste palični mešalnik. Naročam Vol Rili za eno leto) Ime in priimek:________________ NOVEMBRA ŽREBANJE za NAROČNIKE. Ulica:_______________________________________________________ Kraj:_____________ Pošta:____________*____________________ Podpis:___________i__________________________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Berite 107. razlog za avto PEUGEOT 106! Zaradi neprijetnega vonja, lahko prizadel elitno ^ ko in visoko obcins o telu Lipa v Grajski bila odpovedana obc ^ stava krav frizijk, 1 e|0 razstavi seveda e potrebnega mestile jo bodo pa Retyjev pokal. *** Kar nekaj Prekmurce^; na »veliko mašno Milanom Kučanom 0 cem na Triglav. bili zapeljani z Mur eu bijem. Toda knir^° redek triglavski al)j. prijal, tako so žara kanja kisika Jozet Konkurenčnega spra no s helikopterje^ menda ni bil Pavlini *** Dušan Bencik -dnjain Ferek Cipo sta se sporazum .^sl* taksi, občinsko ^ > razpolovila m Pr' arist’ milijonih. Do sp « prišla na Triglav ’ poslovnem kosi .k « nju pripravil Zor n Krim Electa, takole 0 de naj bi na ko^ je pozdrave Milan B zonec. ogledali trening rok° Krima Electe. *** Direktor Nafte N07^^ varja v času remon»l svojim g|a;^ontoJ Pršo - Stivom z ročil za javnost. *** • Darko AnžeH^^ novno dokaza ^0 nost. Na rogaso^ J svetniški spo^ , J ravno takrat, tab0 , udeležencih^ svoje izvidnik®’ edai)l’ identiteto udelez če so lov.... d-=-^^ ne prihajajo.i« kuglo. Očitno P Anželjeveekspn ravP, žavljam te dr tii niki drugih narodn *** dn/ Na parlamenta^ zadnje čase Geza Džuban- Marička. Man5 jii' ca« Džubana za K faZg , turnem d°A^ občine na naJ bi s stopilSS / Sirčariiš^ razprodajo P1 irnuj° včn,*stop%n^ lo« v sklad'^ dnevih kotldtrebv50b |;i^ nje malih P°* daji W parku. ra^ pil najvecjok -Pobiralecm® ,biioP toka“ no plačatisp^ / .gor^c^ delitveno p;davč^l4 ničani m L odj° razumni ra prVjn kulturni nad temu naj b' »nul’ občina izrn®^ mova.