Političen list za slovenski narod.
P®W> prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta i fld., za en mesec 1 fid. 40 kr F administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta
I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljati velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Raroiaino prejema «pravniitvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Ocnauila (inserati) se sprejemajo in velja trlstopna pet i t-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 18 kr. čs se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno imanjia Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ss ne sprejemajo, VredulStro je v Semeniških ulicah h. it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvzomši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
ÍV. 253.
V Ljubljani, v soboto 5. novembra 1892.
Le tili Ii XX.

..... i 11 I	'«=
Prva stvar.
Protestantski zgodovinupisci so na vse mogoče načine skušali ogrditi eerkev ; delali so to popolnoma iz strankarskih namenov; njihove trditve pa so pograbili pozneje vsi, kateri so si stavili nalogo, rešiti ljudstvo sužnosti vesti. Ker so se pridružili tem blagohotnikom tudi najboljši agentje za vsako stvar, tedaj tudi za javno muenje, agentje že po krvi, — namreč ž i d j e , se je kmalu po salon h in beznicah, na katedru in v delavnicah, po javnih sbod h in v zasebnem družinskem življenju, postavilo nekaj stra-. hov, katerih bivanja nobeden ni dokazoval, proti katerim se je pa vsak rokodelski učenec čutil poklicanega — za boj. Nobeden se ni menil za to, je-li v resoici so ti strahovi, marveč to se je sprejelo že kot „aksijom", in s polenom jo je dobil tisti, ki je hotel tudi v tem vprašanju ustreči zahtevam svojega razuma.
„Srednjeveška tema", „hierarhija", „cerkveno tiranstvo", „sužnost klerikalna", „kratenje človeških pravic", „jez uit je", „inkvizicija", „papeževa posvetna oblast" itd., — tako so se imenovale in se še imenujejo te strahovite pošasti, katere velja za vedno iztrebiti iz človeške družbe. Mnogo jih je bilo pri tem najboljšega namena, koristiti človeštvu, a nevede so služili le uajzlobnejšim nakanam — lože in židov.
Ni čuda, da je tudi v nas po tujem vzgledu navstal boj proti ntznačenim strahovom. Tudi orožje smo si izposodili drugod: Bombe „napredka", „svobode", „prosvetljenosti" itd. so letale dolgo časa po zraku javnosti, in marsikateremu so ubile njegov domači razum. Ni čuda, pravimi Vzgojeni smo v nemških gimnazijah po nemških knjigah in mnogo tudi po nemških profesorjih, prav tako gorečih sovraštva do cerkve, kakor do naroda in jezika slovenskega. Mnogo strupa je ostalo v srcih in v glavah. Saj vd vsak, kako so nekateri slikali srednji vek, kako so hvalisali zaradi
sovraštva do papeža celo Husa, kako so povzdigovali Lutra in reformacijo, kako so revoluciji pčli hvalospeve. — Zraven pa je bilo šolskega verskega pouka le malo, nedostatno, zasebnega — nič I
Z velikim veseljem so se prebirali in se še prebirajo kaki debeli romani „Die Piipstin Johanna", „Der schwarze Papst", „Die Mysterien des Beichtstuhles", „Barbara Ubryk", „Die Schandthaten der Inquisition" in temu podobnih. Zato pa, da bi se poučil o verskih resnicah, da bi vzel kedaj v roke kako apologijo, da bi študiral kako preporuo zgodovinsko vprašanje, ali vsaj bral protidokazovanje katoliških učenjakov — zato se nobeden ni zmenil. Da, najžalostnejši resnica niših dni je, da se kato-ličauje, ki se imenujejo in hočejo biti in veljati, kot katoličanje, ufe spoznavati svojo cerkev in njeno zgodovino pri najhujših nasprotnikih in da jim često k temu pouku že zadostujejo blatni fuljtoni židovsko-liberaluih časnikov. Kako se moremo potemtakem razumeti? — Dva znamenita posvetna slovenska književnika, ki sta veljala kot korifeji v napredni stranki, sta proti koncu svojega življenja večkrat povdarjala, da katoliške cerkve in vere nista poznala. Jeden izmed njiju, čegar kritičnega duhfi, priznava celi slovenski svet se je izrazil nekoč: „katekizma nam manjka I"
Ne maramo danes obširneje razpravljati o tem; le to misel smo hoteli izraziti, da je pred vsem v naši dobi treba temeljitega verskega znanja pri duhovnikih, pa tudi pri po-svetnikih. Ne tajimo, da je mej hudimi načelnimi nasprotniki mnogo jih dobre volje, a poznanja cerkve in vere jim manjka. Predno se složimo, moramo se umeti. Komur je tedaj res na tem, tolle, lege.
Sij nam je dr. Lampe precej vprašanj že temeljito pojasnil v svojih „Apologetičnih in obrambnih govorih", ki jih pa naše razumništvo ne pozna. In uprav v tistem jeziku, v katerem smo srkali strup va se, dobimo lahko tudi tečne in zdrave hrane. V zgodovini — Janssen, v apologiji vilasti — P. Weiss
strogo znanstveuo in h krati v ljubetnjivem slogu učita in branita. — Kdo ju pozna pri nas ? — V češčini, poljščini in drugih slovanskih dijalektib je tudi muogo spisov o apologetičnih vprašanjih, prav tako v francoščini in italijanščini.
Predno se ne spozna potreba jasnega verskega znanja, predno se v naši družbi ne zaneti želja, umeti duha svete cerkve v nieni zgodovini, v nje« nem vplivu ua vse javno življenje, v njenem div-nem bogočastju itd., je vse zastonj: ne bomo se umeli.	Liga + 2.
Državni zbor.
.Danes se je na Dunaju sošel državni zbor, kateremu je finančni minister predložil državni proračun za I. 1893. Iz doposlanega nam poročila raz-vidimo, da se bodo državui troškiv prihodnjem letu zopet pomnožili, in sicer po proračunu za 22,376.181 gld , ter bodo znašali 608,684.794 gld. P o k r i t;j e pa je proračunjeno na 609,572.085 gld., torej prebitek na 887.291 gld.
Številke govori, in sicer glasno in resno, da še nesmo dospeli do zadnje meje državnih zahtev in da se odpirajo vedno nova žrela v podobi potrebščin, katera je treba polniti iz „državnih ozirov". Ce torej opazujemo na jedni strani vedno rastoče potrebščine, na drugi pa čujemo vedno pogosteje tožbe o že neznosnih bremenih, vsiljuje se nam vedno silneje vprašanje: Kje je meja, kodi iščimo novih virov državnih dohodkov, da zadostimo vsem potrebam, ne da bi nižjim vrstam davkoplačevalcev pomnožili bremena, temveč le zmanjšali in primerneje razdelili? To pereče vprašanje bodi vedno pred očmi onim krogom, v katerih rokah sta blagor in gorjd prebivalstva.
In če obrnemo pogled na notranji naš politični položaj s stališča krščanstva, avtonomije in narodne jednakopravnosti, na žalost svojo opažamo; da lezemo z dežja pod kap. Ze dve leti «¿m raste polagoma vpliv nemško-liberalne levice in v isti meri
LISTEK
Nedeljsko pismo.
Gospod vrednikl Nevoljen sem ua Vas. Čemu tolika opreznost in tako prikrivanje! Zakaj ne poveste, kar ua vsa usta, kar veste in kar želi vedeti narod.
Vprašal sem Vas: koliko udeležencev je bilo n* katoliškem shodu? Odgovor Vaš: ne vem natanko, okrog 2000 jih je utegnilo biti.
Pričakoval sem v „Slovencu" natančnega števila „Svetčevih banketovalcev"; zopet nič gotovega. Enkrat ste pisali: okrog 200, potem nad 180, in zepet 170; katero je torej pravo število?
In Vi mi pšete: ne vem, ker naših ljudij niso pustili na banket, sami pa se niso sošteli, zato ostane le cenitev dovoljena. Ako je dal vsak 1 gld. za družbo sv. Cirila in Metoda, morali bo biti 203. Tako Vi. A to meni ni všeč. Ako imate svojega poročevalca v „uniformi", ni mogoče, da ne bi dobil vstopa na tako slovesen banket, le preveč boječi in oprezni ne bod.tel
Poročilo o katoliškem shodu ste prinesli še precej popolno, poročila o Svetčevem banketu ča-
kamo še zdaj zastonj. Ne zamerite, če Vam povem, da nekateri hočejo vedeti, da so Vam govori na banketu podrli srce in niste si jih upali pokazati svetu, a ta zvijača Vam ni kaj koristila, drugi slovenski listi so pa govore le prinesli, in tako so prišli tudi meni v roke, in zdaj Vam hočem podajati jih v odlomkih, da vsaj posredno izveste, kaj se godi na Slovenskem.
Nekateri govori so res lepi in čudimo se, da jih niste znali porabiti v svojo korist; drugi so bolj temui in globoki, a nič straha ne; zdaj, ko imate modroslovsko stolico v Ljubljani, morete najtežje probleme igraje reševati.
Torej za danes nekaj malega. „S.etčev" se je imenoval banket, zato je pravično, da se ž ujim najprej bolj natančno seznanimo. Vi gospoda osebno poznate in, kolikor izprevidim iz Vaših listov, ga tudi spoštujete, zato Vam neče iti v glavo, da bi mogel g. Svetec zaiti na kriva pota. A s tem ne vspevate. Kjer govori logika dejanj, tam mora vsako čuvstvo oduebati. Evo Vam za danes eno poglavje iz njegovega govora:
„Jaz dvomim, da bi naši škofje hrepeneli po časti, biti tudi naši politični vodniki, dobro ved6č, da je čuvati vero njih poklic, ne pa pol tično vod -teljstvo. Saj jih sam sveti oče, naš sedanji papež,
odvrača od tega z besedami: ,Kdor meša vero v politiko, zlorabi vero.'" In zlasti pri naših slovenskih razmerah zdi se mi ta misel, da bi škofje vodili našo politiko, naravnost — nesmisel. In vprašam, ako bi že pri nas ta misel našla odločen upor od vseli zavednih Slovencev . . ."
Ali laiumite to? Nekam skrivnostno je v istiui, čutiti pa vsaj morate, kam gospod meri. On pravi, da se vera in narodnost ne smeta mešati. Skpf in duhovniki naj čuvajo samo vero, gospod Svete« iu njegovi samo narodnost, pa s tem pristavkom, da da se vera, cerkev in duhovniki klanjajp narodnosti, t. j. gosp. Svetcu in tovarišem. Zdaj razumite?
Pred letom nekako je pisal „Slov. Narod", ka-teri sam ima včasih jako lepe ideje, samo da jih rad pozabi, tako-le:
„Mi privoščimo svobodo tudi duhovniku. On je tudi državljan. Kot državljan imt javne deli-□osti, gredó mu torej tudi javne politične pravice, katere naj izvršuje po svojem najboljšem prepričanju. .. To mora duhovni ku prisnati vsak pravični človek."
Ta trditev mora biti že precej jasna, da jo priznava sam „Slov. Narod" nasproti duhovnikom. Škofje pa so več kot navadni duhovniki. Imajo
se obrač» državni voz s prejšnjega tira na levo stran, in danes že moramo reči, da je nemška levica gospodar položaja. Ne gledé na prejšnja znamenja rastočega nemško-liberalnega vpliva že zadnje imenovanj» novih članov gospodske zbornice priča o novem kurzu. Levičarji so popolnem zadovoljni s tem imenovanjem in njihofa glasila celó ne < morejo prikriti Veselja, da zopet vzhaja solucft nemško-liberaloe stranke.
Grof Taaffe ima sicer za svoje namene še vedno večino v gospodski zbornici, tudi smo prepričani, da vlada ne namerja odbiti od sebe stranke, zastopane v Hohenwartovem klubu, toda politični položaj je tak, da se vlada boté ali nehoté mora ozirati na nemško-Iiberalno večino. Ne bodemo ponavljali, kdo je zakrivil ta za nas neugodni položaj in ali je vlada sama v tem oziru največ kriva, temveč računamo s stvarmi, kakor so, ter vprašamo: Kaj naj atoré naši poslanci?
Na to vprašanje je danes težko definitivno odgovoriti in morda bi bili gg. poslanci sami v zadregi z določenim odgovorom. Gotovo je tolko, da je sedanji položaj neznosen in se mora prej ali alaj odločiti na levo ali desno. V Hohenwartovem klubu se vedno pogosteje ponavljajo opozicijski glasovi, Poljaki stojó na preži, Mladočehi v opoziciji za vsako ceno. Kaj bodo naši poslanci v sedanjih razmerah storili, tega ne vémo, a o tem smo prepričani, da boljše zveze od sedanje ne morejo najti. Ali naj sami zá-se snujejo poseben klub? To bi bila v teh odnošajih pač največja napaka, kajti odrekli bi se vsakemu najmanjšemu parlamentarnemu vspehu. Ker pa se vlada vendar vedno jasneje obrača proti levici, utegne kmalu priti trenotek, ko bode ves konservativni klub stal na razpotju ter moral zaklicati vladi: „Do semkaj, a ne dalje!" »i ,\tidi iataiil le	Liga + 57.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. novembra. Notranje dežele.
Gospodska zbornica, hladni listi bi radi izbrisali slab vtis, katerega je imenovanje novih članov gosp. zbornice napravilo v vseh konserv. krogih. Zato pa trdijo, da je vedno v zbornici še toliko konservativcev, kakor liberalcev in pristašev srednje stranke vkupe. Take trditve so seveda slepilo. Točno se razmerje stránk v gospodski zbornici ne da določiti, ker se mnogo članov zborovanja nič ne udeležuje in se o njih torej ne vé, h kateri stranki da prsvzaprav pripadajo. V politiki tudi taki člani v poštev ne pridejo. .Neovrgljiv faktum je pa, da je zadnji čas odločevala srednja stranka. Ko bi konservativci imeli večino, bi to ne bilo moglo biti. Sedaj bode pa vpliv konservativne stranke gotovo Še manjši. Vse piSarjenje vladnih glasil stvari nič ne premeni. To mi tudi vemo, da tako močna levica v gospodski zbornici še ne bode, da bi mogla vladi delati ovire, tako močna je pa že sedaj, da vlada lahko v tej zbornici dobi večino še za tako liberalno predlogo, ker srednja stranka povsod glasuje z vlado.
Madjari in Čehi. Po Češkem se že dlje časa agituje proti ogerski moki in žitu. To je pa dalo povod odboru za domačo obrt ogerskega deželnega obrtnega društva, da je sklenil začeti veliko agitacijo proti češkim tovarniškim izdelkom na Oger-
skem. Gospodje so sklenili celó obrniti se do trgovskega ministra, da bi jih podpiral v tem patrijotič-nem delu. Mi mislimo, da s h češkim tovarnarjem tega sklepa u i bati. Ogrl so že disedaj vse storili, da povzdi¿neio domačo obrt i« trgovino iu zaprejo tujim iitelkom pot v deželo. Da je v nj h moči, bi že sedaj nobau tuj izdelek 11* našel tigovišča na Ogerskem Večkrat so se celó kaj zvitih in'ne baš lepih sredstev posluževali v svoje namene.. Madjarom pa manjka sedaj še duševnih >n gmotnih močij, da bi se v vsém mogli postaviti na svoje noge. Z napredkom ogerske industrije se bodo sevéda vedno bolj zapirala češkim izdelkom ogerska trgovišča, ali to se zgodi, uaj Cehi že kupujejo ogersko moko in Spéh, ali pa n« Prizanesljivosti od Midjsrov tako ni pričakovati nikomur.
Ogersko. Na Ogerskem baje ne pride do mi-nisterske krize. Krona ne mara z ministerskimi pre-membami še bolj poostriti položaja in zatorej skuša obdržati sedanje ministre. Ostane ne samo mini* sterski predsednik Szapary, temveč tudi učni minister Csaki in pravosodni minister Czilagyi. Prvi je res s svojo obljubo, da se vpeljejo civilne matrike, malo predaleč šel, poslednji je pa bil jednako napako naredil, ko je obljubil uvedenje civilnega zakona. Dj pa bodeta sedaj mogla ostati, ne mislijo teh stvarij kar odložiti z dnevnega reda, temveč se bodeta le odložili za tako dolgo, da se dovrši reforma uprave. Do tega časa bode pa še steklo precej vode. V vprašanju glede naznanjanja inover-skih krstov se pa nadeja vlada, najti pot, ki bode ugajala katolikom in protestantom. Opozicija pa ni več tako nasprotna vladi, ker je spoznala, da za-njo čas še ni prišel. Po tem takem pojde na Ogerskem nekaj časa dalje vse po starem tiru.
V'* i» :. 1;.;1 ¡; ■■> ■i' -»Hi,,	i -t «¡ ¿'«J ,f , "'«" Itiii<>:
V nanj e države.
Nemčija. Katoliki so minolo nedeljo imeli jako mnogobrojno obiskan shod v Aachenu. Sod-nijski nadsvetnik Spahn je govoril o davčni reformi in naglašal, da morajo biti poslanci jako previdni v tej zadevi, ker se je bati prevelicih davčnih bremen. Za vojsko bodo pa katoliki dovolili, kolikor je treba za varstvo države, več pa ne. Dr. Scbtidler je govoril o redovnem in šolskem vprašanju. Pojasnil je, kako sta ti dve vprašanji v tesni zvezi. Če se ne dovoli redom svobodno delovanje v Nemčiji, tudi katoliki ne morejo dobiti dobrih šol. Zatorej se bodo katoliki vedno poganjali za to, da se vsem redom dovoli popolna svoboda v Nemčiji, tudi jetujitom, in osnujejo katoliške šole. Dr. Lieber je pa nagiašal, da ima katoličanstvo v Nemčiji tri nevarne sovražnike, liberalizem, tisti protestantizem, ki katoličanstvo zmatra za večjo nevarnost, kakor socijalizero, in pa socijahzem, ki podkopuje vero in človeško družbo. Proti tem trem sovražnikom morajo se boriti katoliki.
Francija. Strajk v Carmaux-u je končan. Delavci že delajo v jamah, vlada je pa tudi držala besedo in pomilostili so obsojene štrajkovce. Ko so se obsojenci iz Albija, kjer so bili zaprti, povrnili v Carmaux, jih je pričakovalo jako mnogo ljudij. Majhne deklice v rudečih oblačilih so jim podale šopke. Gnječa je bila tako velika, dB se je bilo bati, da bodo otroke in ženske zmečkali. —- Soci-jalist Dumay misli predlagati v zbornici, da se zemeljski ostanki člana komune, Deleseluza, prenesó v Pantheon. Za ta predlog sevéda ne bode drug glasoval, kakor socijalisti. Vladi s tem predlogom ne bode napravil nobenih neprijetnostij. Pač nepri-jetnejši za vlado bode pa predlog boulangista Paulina Mery-ja, da *e premeni nstava. Vprašanje o reviziji ustave je že v Franciji pokopalo nekaj mini-sterstev. Za revizijo ustave se v zbornici vselej utegne dobiti večina, ali o podrobnosti revizije se
večje dolžnosti, torej pripadajo jim tudi večje politične pravice, katere naj izvršujejo, ako hočejo.
To mora torej priznati vsak pravični Človek. Mi jim priznamo. Gospod Luka Svetec pa, dasi povsod oznanjuje ljubezen, neče priznati. Torej gospod Luka Svetec ni pravičen človek po „Narodovem" nauktf.'" k°1808 .eiaiora («*»
Gospod Luka Svetec pravi: „Sam sv. oče papež odvrača škofe od politike z besedami: ,Kdor meša vero v politiko, zlorabi vero."* Gospod Luka Svetec rabi te besede, ker polemizuje proti škofom.
Vidite, g. vrednik, to je logika. Ako imate časa in dobre volje, Vam še kaj zanimivega izpeljem iz onega govora. „Slovenec" prinaša razne okrožnice papeževe, te pa ni prinesel, kjer sveti oče grajajo škofe zato, ker se mešajo v politiko. Zopet ni lepo od Vas, da se morate dati poučevati po logikih v tako eminentno cerkvenih vprašanjih. Pa kar je, je — zdaj le poslušajte nauk g. Svetea. Misli so sicer zavite, pa jih bomo poravnali po logični nasledbi.
Zboroval je prvi slovenski katol. shod v Ljubljani. Škofje v soglasju z ljudstvom so postavili čisto jasen in kratek program javnega delovanja slovenskega ljudstva.
G. Svetca in tovarišev ni bilo na ta prvi slo-
venski katol. shod. G. Svetec in tovariši so napravili drugi shod v Ljubljani zoper „skrajno stališče" prvemu slov. katol. shodu — tako se bere na vabilu. Ako dovolite, g. vrednik, vpletem zopet svarilo za Vas, ker ne poročate vestno. Koliko časa niste povedali, zakaj So v „Narodu", „Soči", „Edinosti" itd. zoper katoliški shod. Pisali ste mi, „da se jim vidi premalo naroden". Kolika zmota od Vaše strani, zdaj vidite, kaj je bilo: „Ekstremno stališče" in nič druzega, ali k večjemu še malo zavisti zraven.
„Ekstremnost stališča" obstoja tedaj po gosp. Svelcu v tem, da mešajo Škofje „vero v politiko". To pa je napačno, ker so sveti oče papež to prepovedali in ker že pamet zdrava pravi, da se svete reči ne smejo mešati med posvetne. Po Svetčevem nauku torej mora biti politika brez vere, k večjemu se sme „klanjati". In glejte čudo! To je res pravi pristni liberalizem, kakor ga je cerkev obsodila. Ta liberalizem hoče spraviti vero iz šole (šolske postave), ii zakona (civilne poroke), iz države (indi-ferentne in paritetične države), to se vse lepo vjema. Tukaj smete verjeti g. Svelcu, ako tako misli, kakor govori, je on pravi liberalec, p* čisto nič podoben Gladstone-u.
Na svidenje!	Liga 4- 6.
pa mej raznimi strankami re dá doseči nobeno spo-razomljenje.	• ' >|P
Belgija. Odsek za revizijo ustave se je izrekel, da vsakdo mora imeti nekoliko stalno stanovanje,, kdor hoče imeti volilno prav co. S tem sklepom se je odrekla volilni pravica večini tovarniških delavcev in priznala jako Številnim prebivalcem ua deželi. Delavci seveda s tako revijo ustave ne bodo pOSebno zadovoljni. Socijalističtoi agitatorji jih že hujakajo, da naj poskusijo s silo si priboriti volilno pravico. Da bi prišlo do velike vstaje, mi ne verujemo. Če obvelja v zbornici odsekov sklep, bodo v Belgiji v parlamentu konservativci dobili še moč-p^jšo ve^no.
1 Spáfijsko. Na Spanjskem so neredi že v navadi in se zanje tam tudi dosti ne zmenijo. Tako so sedaj bili iigredi v Granadi, katerim je pa jahajoča žandarmerija kmalu naredila konec. Seveda so tndi več oseb zaprli. Prefekta je vlada odstarila. Prefekt v Madridu se je pa sam odpovedal.
Afrika. Francozi so dobili iz Afrike poročila, ki pa neso baš najugodnejša. Polkovnik Dodds še nikakor ni ukrotil Dahomejeev. Poroča se o nekih zmagah in pridobitvah in da je celo dahomejski kralj že bil pripravljen pogajati se o miru. Ko bo pa Francozi povedali svoje pogoje, so pa Dahomejci zopet začeli boj. Francozi prodirajo še dalje v deželo, ali le počasi, ker se jim bo ustavlja le sovražnik, temveč bojevanje ovirajo tudi slabe komunikacij». Vojaki se kmalu utrudijo in torej morajo večkrat po več dnij počivati. Da je tudi preskrb-lienje vojske težavno, je samo po sebi. razumljivo. V poslednjih bojih so Francozi zgubili le 10 mrtvih in 73 ranjencev. Da se poroča o veliko večjih zgu-bah sovražnikovih, se nam ne zdi čudno. V vseh bojih, ki jih imajo Evropci v druzih delih sveta, se poroča vselej o neznatnih izgubah Evropcev in neprimerno večjih zgubah domačinov, naj je že konečni izid bojev tak ali tak. Sploh so vsa taka poročila malo lepše pobarvana.
Izvirni dopisi.
Iz Laič, 31. oktobra. (Adverqus bo-stem aeterna a u c t o r i t a 8 esto!) Udanostne izjave, ki od vrlih slovenskih občin v mnogem številu dohajajo našemu prevzvišenemu knezoškofu, vzrasle so naši liberalni stranki čez glavo in 80 ji hud trn v peti. Najr*ji bi videla, da bi jih ne bilo. Zato že ne vé, kaj bi rekla, ko vidi, da še nečejo ponehati. Slovenske občine naj ostanejo pri svojem poslu in naj se ne vtikajo v reči, ki jim niso znane, tako nekako modruje liberalna gospoda pri zavednih slovenskih katoličanih, da bi zakrila svojo nevoljo.
Toda — ne ide! Menite li, gospoda liberalna, da se je prvi slovenski katoliški shod le zato sešel, da bi vam le za nekaj trenotkov sapo zaprl, potem pa, da bi vam zopet dal prosto dihati in se ponašati mej Slovenci s svojo liberalno modrostjo?! Ne mislite, da smo zavedni slovenski katoličani zadovoljni le z momentannim vspehom in sijajem, — ne, mi hočemo od prvega slovenskega katol. shoda sadu, obilega sadu. Zato smo se zbrali, zato posvetovali, zato sklepali. Mi se hočemo na podlagi katoliškega načela najširše organizovati in liberalizem mej slovenskim narodom uničiti. Pod staro slovensko zastavo zborovali smo na prvem katoliškem shodu mi, — demonstrativno zborovali ste na Svetčevem banketu vi in zopet pokazali svoje liberalno lice, ki pred nami ne velja za katoliško, če tudi ste je od'-čili s frazami, da ste vem bili dragi dve svetiuji: vera in narodnost, če tudi ste je odičili z imenom slovenskega duhovnika in celó s čestitko do vzornega jugoslovanskega vladike!
Zavedni katoličani se klanjajo Kristusu, to je, večno resničnim in zato večno mladim načelom katoliškim, a liberalci teh načel nečejo priznati, ker sicer bi bili prišli na prvi katoliški shod, na katerem se je naš mili slovenski narod — liberalcev do sedaj še ne istovetimo z našim narodom — na katerem se je Slovenija, stoječa na strani svojih škofov, klanjala Kristusu!
Zategadelj nam oprostite, da vas imamo še vedno za liberalce, če tudi ste se prekrstili v „na-rodno-napredne". Narodni smo i mi in bolj kot vi; napredni smo i mi, a ločimo se v načelih: na podlagi liberalni napredujete vi, — na katoliški mi! 1 Baš zato je nesmisel, če si prisvajate ime, ki ta vas | ni značilno ih ima k večjemu namen, ljudstvu metati pesek v oči. Narodu treba torej naznaniti naravnost vaše pravo ime in mu povedati, da ste med nami le dve stranki: liberalna in katoliška, kajti I slovenski ste obe, če se oziramo na njiju narodnost. Če pa se oziramo na svojstva, ki dičijo jedro alo-
(Dalje v prilogi.)
Priloga 253. štev. „Slovenca" dné 5. novembra 1892.
venskega naroda — in to je pred »sem globoko versko prepričanje, ki ima svoj vzrok tudi v um-stvenih razlogih — priznati moramo, da liberalna stranka je mnogo manj slovenska, nego stranka katoliška, ker prva se je odtujila narodu, izpodkopujoč njega najdražjo svetinjo, vero katoliško, za katero se je boril proti krutemu sovragu vsega krščanstva in krvavel na bojnem polju, ki je svojo kri in življenje dajal za „krst častni in svobodu zlatnu". Kajti da liberalna stranka v istini izpodkopava milemu našemu narodu sveto vero in nečuveno žali njega verska čutila, to je dokazala že več kot dovolj. Saj je „Slov. Narod", ki hoče biti glasilo slovenskega razumništva, očitno pisal, da njegova vera je „vera prostega prepričanja in vera ljubezni" (ipsissima verba!), dočim so pravi katoličani doslej imeli vero ne prostega prepričanja ali po domače liberalno, ampak ono, ki jo je «čil naš božji Izve-ličar in jo zdaj oznanjajo njegovi namestniki, ki je prej nego vera ljubezni vera katoliške resnice! Baš tako so bili pravi katoliški verniki doslej še vedno tesno združeni s svojim škofom, njega so se oklepali, njegov glas poslušali kot glas božji, a liberalci slovenski se ločujejo od njega prav po liberalno in ga hočejo s svojo liberalno modrostjo učiti, kaj spada med verske, kaj pa med svetne zadeve in biti sodniki nad lastnim škofom !
Pravi katoličani in katoliški listi so se vedno bojevali z orožjem resnice, a liberalci slovenski se boré z nečastnim orožjem neresnice in klevetanja, in nečastne dresure, s katero hočejo svojim Čitate-ljem zadušiti vsako samosvoje razumno mišljenje, ravnaje po besedah prostozidarja Goethe-ja: Am besten ist's aueh hier, wenn ihr nur einen hört Und auf des Meisters (?) Worte schwört. . Im ganzen haltet euch an Worte !	«
Dann geht ihr durch die sich're Pforte Zum Tempel der Gewissheit (?) ein. Takim nasprotnikom torej, kakeršni so slovenski liberalci, moremo zaklicati z rimskim zakonom : „Ad-versus hostem aecterna auctoritas esto", ali po naše : „Zoper kriva načela boj brez pardona!" Vemo, da vas udanostne izjave skele, ker vidite, da se naš pošten slovenski narod zaveda svojega katoliškega ponosa .n poštenja, če tudi poučen od svojih voditeljev. Skelé vas tem bolj, ker iščete le svojega pr-vaštva in svoje časti in sijaja tudi z manj vrednimi sredstvi; ker ste, da govorim z lepimi hrvatskimi verzi :
Biedni ljudi, kim se srdce željom sjaja otrovalo I za pustom leteč časti svetinje si pokopalo . .. Ljudski ponos i poštenje, to su mrtve stvari vami — Vi robovi časti, zlata — ne bilo vas medju nami! Da, „ne bilo vas medju med,, nami", liberalci slovenski, to je naša želja, naša težnja, to je naše geslo! Slišali smo sicer od neke strani, da so liberalni kolovodje po prvem slovenskem katol. shodu nekam poparjeni, a to nam ne zadostuje, mi hočemo načelom katoliškim pridobiti ali popolno, celo zmago, ali častno propasti !
Glasovi I. slovenskega katoliškega shoda morajo odmevati po vseh slovenskih krajih in kot mrtvaški zvon zvoniti k pogrebu slovenskemu liberalizmu ! Vemo, da smo grešni ljudje, a boja se ne plašimo,' ker se nadejamo z Božjo pomočjo zmage zaupajoč v Njega, ki je rekel : Confidite, ego vici mundum I Zategadelj je po I. kat. shodu naš klic: Slovenci katoliški, organizujmo se, zedinimo se, združimo se ! Trdno dajmo se skleniti, Sloga pravo moč rodi; Vse nam bo lahko storiti, Ako združimo moči! Sklepi kat. shoda ne smejo viseti v »raku ; moramo jih pri ljudstvu vdomačiti, populaziriti, ne zmeneč se za drzne napade svojih nasprotnikov. Vsakdo na svojem mestu bodi cel mol, mož, ki stoji neomahljivo kot siva skala sredi srditih morskih valov, trdno, neizprosno, jekleno, ko gré braniti Slovencev katoliški ponos! Torej svojim rojakom po vsej Sloveniji srčno kličemo:
Budite bvi i svaki volje žive, neukrotne,
Što se braneč »voje pravo krivdi, «ili vjek »uprotne;
Budite srdca amiela, što se borbom ne umara,
Koga niti sjajno mito, niti sila ne obara,
Što se suzom ne raztipa, več se živom vjerom poji:
Pak ce naša bieda sama zakopat se posred groba,
Pak ce našem rodu nastal još novije, bolje doba!
Iz Kraitfa. (Dekanijska kon ferencija.) Dné 3. novembra so se sofili gg. duhovniki kranjskega dekanata k skupni konferenci in zborovali od desete do polu dveh popoludne. Rešili so konferenčna vprašanja in se še o marsičem za duhovno pastir-
stvo važnem posvetovali. — Po dokončanem posvetovanju naznani voditelj konference preč. gospod dekan Mežnarec, da je že dnö 2. okt. 1. leta, ko so knezoškof posvetili mestno podružno cerkev svetega Rožnega venca v svojem in v imenu gg. duhovnikov kranjske dekanije osebno izrazil udanost milost, g. nadpastirju. Kakor do sedaj vedno, tako tudi na dalje se hočemo oklepati svojega vladike, ž Njim deliti britkost in veselje in. kot katoliški duhovniki neustrašeno, vedno in povsod zastopati katoliška načela. — Z veseljem, nadaljuje g. dekan, blagovolili so mil. knezoškof to izjavo vzeti na znanje in svojo zahvalo izreči vsem gg. dekanijskim duhovnikom. — G. duh. svetnik in župnik Kerčon zahvali se g. dekanu za izborno vodstvo konference. Spominja se britke, izgube, katera je zade!a preč. g. dekana s smrtjo tolikanj ljube mu sestre, spominja se tudi res monumentalnega dela, katerega je dovršil s zunaj in znotraj tako okusno prenovljeno farno cerkvijo.
Ni se strašil ne truda ne obilnih žrtev pri svojem podvzetju. Vse skrbi slouele so na njem, ker vse delo vodil je — sam. Srečno ga je dovršil, s prostovoljnimi darovi. ,Z nekim ponosom zremo duhovniki vsega dekanata na to požrtovalno delo, proseč Najvišega, da bi obilno poplačal preč. g. dekanu ne mali njegov trud. Končam, pravi g. svetnik, z besedami, katere so izrekli knez in škof očitno tukaj o posvečevanju Rožnivenške cerkve, besede, katere ostanejo g. dekanu gotovo v tolažilno zavest za požrtovalni njegov trud, rekoč: „Želim, da bi bile prenovljene cerkve kranjskega mesta drugim v zgled in želim, da bi našli g. dekan mnogo, mnogo posnemovalcev v vsi ljubljanski škofiji." —
Iz mariborske okolice, 31. oktobra. (Odgovor „Narodovemu" dopisniku.) V 242. štev. „Slov. Naroda" g. dopisnik iz Celja poprašuje po mojih zaslugah. Ce še nikdar nisem, obžalujem danes, da je samohvala ostudna, ter molčim; rodoljubne duhovščine pa ni, ki bi mi v mojih mladih letih pomagala tako hitro na konja, kakor gospodu dr. Dečku. Sicer pa smo v tem skrbnem povpraševanju po zaslugah na mah spoznali znanega dopisnika.
Sedaj pa par besedic o g. dr. Dečku. Slovesno najprej proteätujemo, da bi mi ne smeli kritikovati eminentno političnih činov narodnih poslancev I Povod temu dal pa je g. dr. Dečko sam. Ali mu je res taka sila bila, edinemu izmed odličnih Štajercev, hoditi v Ljubljano in protestovati dejanjsko proti I. slov. katol. shodu.. Gospod quidquid agis, prudenter agas, et respice finem I iu potem ne bodeva tratila dragega prostora po slovenskih dnevnikih. Sicer pa — „na svidanje" ! Dopisniku pa, ki nam tako toplo priporoča brati „Tagespost" in „Deutsche Wacht", naj se ta lista sama zahvalita. Nam jih v svrho od dopisnika omenjeno ni treba. Podlostij o slovenskih narodnih duhovnikih (na pr. „nunci", „hinavci", lažnjivci", „slepci" in sleparji", „narodni indiferentisti" itd.) imamo v pretužni obilici tudi v slovenskih bratskih listih, ni nam torej treba za njimi stikati po tujih listih.
i ,i89at : .lt\	, .	'	B00 m .. 0^qf. c
S Primorskega, 1. novembra. Pretskli teden smo očitali Svetčevim banketarjem nedoslednost, ker so čestitali prevzvišenemu biskopu Strossmajerju, dasi je njih slavljenec kar odločno vsem škofom odrekel pra/ico, vplivati na politiko. „To bi bilo nesmisel" »Slov. Narod" hoče pa v 247. štev. banketarje oprati nedoslednosti, češ, da je bilo opravičeno, primerno čestitati Strossmayerju, „ker ni samo vzoren škof in duhovnik, temveč vzoren narodnjak."
O opravičeuosti in primernosti se tukaj ne pričkamo, ampak o doslednosti. Gosp. Svetec je sploh o vseh škofih govoril. Torej gledö na njegove besede je bila čestitka — nedoslednost. Kot opravičujoč uzrok (po katerem nismo vprašali) navaja „Narod" tudi to-le: „Čestitali smo mu, ker se Strossmayer kot politik tudi nikdar ni ustavljal javni kritiki in napadom na njegove (sie!) politične nasore."
To je žaljiva netaktnost. Lep pokloni Bolje bi bilo, da ste molčali. Ni pa res, da bi se on ne ustavljal 1 a ž n j i v i m napadom. Poznate malo spise Njegove prevsvifienosti. O priliki Vam jih ponatisnemo I
Druga netaktnost .Slov. Naroda". V 246. številki piše: „Odložimo bojno kopje, izruvajmo strasti,
mir naj zavlada zopet med nami, da moremo tako zopet pod jedno zastavo plodonosno delovati na narodnem polju." Torej mir in spravo hoče „Slov. Narod", a v istem članku meče udeležencem katoliškega shoda v obraz očitanja gnjusnega hinavstva.
„Porogljivo se mi je zdelo, — pravi „Narodov" dopisnik, — slišati lepi krščanski pozdrav: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" iz ust ljudij, katerim je moral biti ta pozdrav samo na koncu jezika, a jaz dvomim, da jim je prihajal iz dna njih katoliškega (?) srca."
O duhovnikih, ki so stotine foriutov dali za tiskovno društvo, pravi, „da so dali le zato, da bi bili bolje gor vzeti." Očita se jim klečeplastvo, brezznačajnost! Dalje: „Med kranjsko duhovščino, posebno mlajšo, se je vrinil s e r v i 1 i-zem!" Po teh grdih napadih se upa isti pisalec pozivati one, katere je tekom kratkega članka slikal kot hinavce, kot sovražnike slovenskega ljudstva, kot brezznačajne, podle „Streber nach aufwärts". — „Odložite bojno kopje, izruvajte strasti, da zavlada mir....."
Je to taktno, je to pošteno? Ali mislite, da ste nas že tako s svojim liberalstvom demoralizovali, da nimamo nobeuega čuta več za svojo čast, nobenega ponosa domoljubnega ?
Ne gospoda, pod takimi pogoji nočemo miru, sramotne sprave; pod peto se ne damo. Gospoda, kdo hujska, kdo dela razpor?
Tudi „Edinost" se je v svoji 87. številki nit-me spiavila. Vendar nekaj je priznala: Vera je posebno za nas Slovence predpogoj narodnega obstanka. Torej . . . Isto mi priča i uvodni članek štev. 86 proti goriškemu „Corrier"-iju. Pravi, da smo zavijali njene besede, češ, da bo bile iz „Mira". Vemo, a „Edinost" jih je odobravala.
Dalje popravlja glede družbe sv. Cirila in Metoda: da so posamezne (umikajo se!) osebe, ne ves shod napadal družbo. S tem, da je kon-statovala resnico? — Tudi s tem ni konstato-vala „gole resnice", ampak „golo laž". Resnica je, da ves katoliški shod je priporočal družbo, in da so nekoje osebe v imenu shoda zavrnile po pravici uekatere osebe v odboru družbe sv. Cirila in Metoda, ker jim ne moremo zaupati.
Da Svetčev banket ni središče vsega našega spora, v^mo tudi mi, ne le „Edinost". A Svetčev banket in tisti listi, ki so o njem poročali, so nadaljevali, kurili, netili in ga še netijo. Na to smo hoteli „Edinost" le opozoriti, ker je o Svetčevem banketu poročala in hujskajoče telegrame prinašala, a v istih številkah poživljala — k slogi in spravi! Dokazati smo jej hoteli, da ta pot ne pelje k spravi, da nasprotnikov si ne pridobi, dokler jih bode obrekovala in blatila.
To v pojasnilo. Mir, da, želimo si ga tudi mi. Tudi mi včmo, da dočim se mi mej seboj prepiramo, zavladuje tujec nad nami, — a dokler ste Vi ravno taki škodniki niše časti, našega narodnega čuta, tedaj se bomo mi branili proti Vašim napadom, kakor proti tujčevim. Narodnost je lep zaklad, a čast je tudi, katere ne moremo, dokler smo ljudje, manj braniti, kakor kako drugo našo posest.
Sprava, mir, ljubezen, dal Pa pod častnimi, pravičnimi pogoji. „Primumju-s t i t i a , dein Charitas!	Liga + 1.
Iz Prage, 2. novembra. (Skupno posvetovanje čeških zaupnikov. — Češki duhovniki v „zaprtem" ozemlju. — Pogreb škofa dr. H a i s a v Hrast ju. — Grof Zdenek Kolovrat-Krakovsky tO Vspeh včerajšnjega skupnega posvetovanja zaupnikov vseh čeških strank in tedaj vsega češkega naroda pozdravlja izvestno vsak odkritosrčni Čeh v deželah svetovaclavske krone. Zidovi, ki ločijo posamične stranke, se sicer niso porušili — tega tudi nihče ni pričakoval — toda važnost in korist skupnega postopanja vseh strank v prospeh podstavnih toček narodnega programa poudarjali so na shodu vsi govorniki.
Temu tndi nihče ni ugovarjal V resoluciji pa, kojo je predlagal g. dr. Rieger in je bila jedno-glasno sprejeta, obljubile so vse stranke skupno postopanje in delovanje v najvažnejših zadevah narodnega programa. Gledd na jeden sam shod j« to v» istini veselo znamenje.
Posvetovanje se je vršilo v „Meščanski besedi". Prisotni so bili nastopni gg. poslanci, in sicer iz M o r a v e : za konservativne veleposestnike: grof Egb. Belcredi; za narodne poslance: Bnbela, dr. Fanderlik, dr. Meznik, dr. baron Ot. Praždk, Zapletal in dr. Zdček; za ljudsko stranko dr. Tuček in Heinrieb: iz Š1 e z i j e : P. Swiežy in dr. Hruby; iz C e š k e: za konservativno veleposestvo: grof K. Buquoi, princ Ferd. Lobkovic, princ Karol Schwarzenberg, dekan Hora, baron Leonhard!, dr. Berger, prof. dr. Brdf; za mladočeške poslance: oba brata Grčgra (Edv. in Julij), dr. Herold, dr. Engel, prof. dr. Kaizl in K. Turna; za staročeško stranko: grof Harrach, dr. Mattuš, dr. Bieger, dr. Sole in prof. Zeithammer, ter dr. Škarda za svojo frakcijo.
Posvetovanju je na predlog dr. R i e g e r j e v predsedoval najstarejši poslanec grof Egb. Belcredi. Govorilo je več poslancev vseh strank in konečno so vsprejeli jednoglasno nastopno resolucijo :
„Zastopniki strank iz Češke, Morave in Šlezije, prisotni v tem posvetovanju in držeč se od nekdaj načel, ki merijo na to, da se uvede v veljavnost državno pravo, osigura primerno zastopništvo v deželah češke krone v svetu krone, izvrši pravični volilni red in narodno ravnopravnost po vseh deželah češke krone v razvoj samouprave, proglašajo, da so pripravljeni potezati se krepko in složno v obrambo teh načela in za istinito njih izvrševanje, ter smatrajo za vspešno delovanje v teh smerih kot koristno, da se v teh ozirih išče od vseh udeleženih strank skupnega sporazumljenja."
Nato je bil izvoljen vredniški odbor, koji naj pošlje redigovano poročilo vsem listom o včerajšnjem posvetovanju.
Vsi govorniki so pa zlasti poudarjali nevarnost za češko narodnost v takozvanem „zaprtem" ozemlju med Nemci in prusoiili. Kadar se govori o tem „zaprtem" ozemlju, o preganjanju Cehov, o njih vstrajni in neumorni obrambi in ljutih borbah: tu v najplemenitejšem smislu rodoljubja, iskreni gorečnosti za vero in rod bratov svojih stoji jim na čelu češki duhovnik!
In baš vsled tega je on prvi predmet napadom naših narodnih protivnikov. Iz tega velicega roja vrlih bojevnikov za vero in domovino se le sem-tertja pojavljajo imena posameznih, izpostavljenih ljutim napadom, in tu javnost uvideva, kake rodoljubne neupognenosti, kacega heroizma so smožni ti, koji so vse svoje življenje posvetili cerkvi in narodu.
In nič bolje se ne godi na Moravskem duhovnikom češkim po dvojezičnih mestih; na dnevnem redu so psovke a la „Hetzkaplan" v nemškonacijo-nalnih listih. Po nekaterih krajih jim celo stanovanja ne dado. Tdko je trpljenje češke duhovščine v zaprtem ozemlju.
Kraljevograškega škofa g. dr. H a i s a so 31. okt. v prijaznem mestnem Hrastju na Hrudimskem položili v hladen grob.
Pokojni velepastir je bil pravi človekoljub, odkritosrčen in zaveden rodoljub, ljubilo ga je vse, dokaz temu impozantni pogrebni sprevod. Spremilo ga je nad 350 duhovnikov njegove škofije; krsto njegovo je peljalo na vozu šest vrancev, okrog voza so pa svetili bogoslovci in nosili lepe vence. Za krsto so šli sorodniki, cesarjev namestnik grof Thun, generali in plemstvo, dalje načelniki političnih in sanpoupravpih uradov, šol, društev in nebrojna množica Ijudsfva. Pogreba so se udeležili kardinal grof Schönborn, škofje Schob!, Biha in Kalous. Cerkvene obrede je vodil kardinal sam in molil kraj groba č?šfti „Oče nas".
Ko so spustili v grob preprosto leseno krsto in je svirala veteranska godba velepastirju zadnji pozdrav, nijedno oko ni ostalo suho.
Pokojni škof je založil, dasi ni imel velikanskih dohodkov, v Kraljevem Gradcu gluhonemnico, koji je podaril nad 100.000 gld., v Kralikah je obnovil božjo pot Matere božje z več nego 15.000 gld., popraviti je dal semeniško cerkev v Kraljevem Gradcu, stalo je to 30.000 gld.} v Hrastju, fcjer zdaj spi smrtno spanje, je založil otroško varovališče in mu dal 12.000 gld.-, češkemu kolegiju v Bimu kupil je v gorskem kraju v Trevi letovišče za 30.000 gld.; v kraljevograški katedrali je napravil tabernakelj za 10.000 gld. in oprava njegovih rezidencij v Kraljevem Gradou in Hrastju stala ga je nad 150.000 gld., da ne govorim o tisočakih, koje je razdal na leto med zasebne prošnjike in druge siromske.
Malo dnij preje je pa prominul v Byhnovem nad Kuežno grof Zdeočk Kolovrat - K rakov-s k y, poznati češki rodoljub in dramatični pisatelj, — na lovu. V pokojnem je izgubila češka Talija vrlega gojitelja, češko plemstvo pa vzornega vrstnika, koji je iz vsega srca ljubil svoj narod; v godnih in neugodnih ddbah bil mu je zvest in udan sin. Podperal je požrtvovalno vse češke narodne iii kulturne napore, bil je vselej njih goreč zagovornik. Porojen je bil leta 1836 na Slovaškem, oče njegov je bil generalmajor. V češkem deželnem zboru stal je na konservativni strani. Oženjen je bil z grofinjo Olgo Khevenhiiller-Mečevo, koja mu je povila deset otrok. Kot človek vrlega in plemenitega značaja, kot nadarjeni pisatelj, požrtvovalni rodoljub in vzorni plemič stekel si je rajnki v srcu češkega naroda časten spomini
Slovstvo.
Psalmi. Preložil Ivan Vesel. V Ljubljani. Založil prelagatelj. T i s e k „Katoliške tiskarne". 1892. — „Sad več kot desetletnega truda" nam podaje pesnik, kakor sam pravi, v tej jako ukusno opravljeni, 259 stranij bro-ječi knjigi, ki nam v domačem jeziku v vezani besedi podaje svetopisemsko zbirko svetih pesem, ta „paradisus animarum, poma conti-nens innumera, quibus suaviter mens humana saginata pinguescat", kakor pravi Theodoret v svoji cerkveni zgodovini. Sad naddesetletnega truda, po katerem je iz jutro-vih tal v slovensko zemljo presadila se ta prekrasna zbirka. — Kaj recimo o njem? Bodimo kratki: Pesnik je stopil s tem svojim delom v kolo — prvih pesnikov slovenskih in nobena slovenska slovstvena zgodovina ne bo smela, poročajoč o razvoju pesništva slovenskega, izgrešiti Ivana Vesela.
Že dolgo poznamo v našem slovstvu to ime; njegovi nad vse lagodni in ljubki prevodi Puškinovih in Lermontovih pesem, priobčevani v „Letopisu" in „Slovanu", res kažejo pesniškega duha in bolj gibčno, pesniško izraževanje mislij, knjiga pa, katero danes najtopleje priporočujoč beležimo v v našem slovetvu, nam imponujoč z neko čarobno silo vsiljuje občudovanje novega, samostojnega, dovršenega pevca v slovenskem logu.
Sedaj še nekaj podrobnostij. Pesnik prevaja po masoretskem tekstu, in sicer tudi tam, koder se sluti, da je tekst popačen (prim. ps. 109, 3. in Kaulen, Einleitung in d. Alte T., S. 127; Katholik 1860, I. B., S. 660; ps. 42, 6. 7., koder je jako verojetno, da je „elohaj bil v 6. verzu in da je mesto „panav" stalo „panaj"; tauri pingues v ps. 21, 13 prevaja basanski voli itd.); ker je pa brez dvojbe prevod LXX., po kateri je preložena „Vul-gata", jako star (sredi 3. stoletja pred Kr.), in ker ima vsled tega, da so se prelagalci tako robsko držali izvirnika, izredno vrednost, vzlasti pa, ker je cerkev katoliška po tem prevodu sprejela psalme v svoje bogočastje in so jih po ravno tem prevodu tolmačili sv. očetje, zato bi želeli Vsaj v nekaterih stvareh večje skladnosti ž njim. Tako n. pr. 44. ps. po masoretskem tekstu izgubi v nekoliko svoj direktno mesijanski značaj; „et benedicentur in lpso omnes gentes" v prav tako mesi-janskem 71. psalmu nima istega pomena, in še več jednakega.
Toda mi ne smatramo knjige kot prevod svetopisemskega psalterija v strogem besede smislu in kakor višja cerkvena oblast ni zahtevala, da se izvedo pri njej tista stroga dolo&la, ki se tičejo takih prevodov, tako tudi mi ne moremo zahtevati, da bi se bil pesnik V tem kako vezal, izrekamo le željo, prosdč, naj bi pesnik vsaj 44. in 109. ps. podal nam v slovenščini še po — Vulgati.
Tudi o času, kdaj so bili spisani psalmi, ne maramo tukaj razpravljati, le to pripomnimo, da je pesnik tudi to vprašanje v resnici študiral, kakor v obče ni izpustil nobenega važnega momenta, da bi prodrl temeljito v duševno stanje psalmistovo in s tem do jedra psalmu samemu. Popolnoma opravičeno združuje včasih dva psalma (n. pr. 41. in 42.), ravno tako odobrujemo, da je s pesniškega stališča izpustil pozneje pridejana 20. in 21. verz, ki se ne prilegata celoti v 50. psalmu. 118. psalma prelagatelj je g. Simon Gregorčič, prevod je dostojen njegovega imena.
O pesniški obliki ne moremo reči druzega, nego svoje občudovanje o lahkoti, s katero često nakopičene misli jasno iu krepko izraža v n a j -
r a z n o v r s t n e j š i meri. To, kar nas pri mnogem, tudi dobrem pesniku, včasih utrndi, namreč: jednostavnost oblike, je tu nemogoče. Cim dalje, tem raje bereš. Take raznovrstnosti v obliki ne poznamo doždaj pri nobenem pesniku slovenskem.
—	Jezik je dovršen, stavili bi ga vspored z Gregorčičevim : melodična ubranost našega jezika, milina, združena s krepostjo, je njegov znak: tako se poj, tako se piši slovenski!
Pristavljamo le še: knjiga postani vir zlatih resnic in bogoljubnega duha ža vse, in sicer: 1. premnogo lepih mislij, ki nam jih podaje v vzvišenem pesniškem jeziku — izbiraj učitelj in svečenik za mladino, da se jih nauči na pamet; 2. izobraženci, sezite po knjigi, da si v našem materija-lističnem času oblažite v pravem smislu — s r c e; 3. duhovniki, osvežite se v britkih urah s temi krasnimi plodovi — prave poezije! _Dr. S—n.
Socijalne stvari.
Valuta. „Zlato se bo že dobilo, kolikor ga bo-demo hoteli. Tega se ne bojimo". Tako se je glasil vedno odgovor našega finančnega ministra. Kadarkoli mu je kedo pri valutni debati dokazoval ogromne težave, ki so spojene z nabavljenjem tolike množine zlata, kolikor se ga pri vrejenju zlate veljave potrebuje. Zastonj so govorili liberalni Suess, Neuwerth, zastonj krščanski: Dipauli, Lueger in drugi. Ministra je tolažila in dvomljivce poučevala tiste dni posebno Židinja, „N. Fr. Presse", ki je tudi do zadnjih dnij vedno napovedovala, kolika sila zlata roma proti Avstroogerski in kako kmalu bode nekaj 100 milijonov pripravljenega. Toda pokazalo se je in še sedaj se kaže, da se to vprašanje, kako dobiti zlata, ni premotravalo in proučavalo, kolikor bi bilo treba, pokazalo se je, da je bolje biti poslancu v naših časih opreznemu in nezaupnemu, nego narobe. — Tri mesece je že valutni zakon v veljavi; štiri je, odkar je bil vsprejet. In namestu zlata za 600 milijonov goldinarjev, kolikor ga potrebujejo, si ga je priborila avstro - ogerska banka do zdaj — za 30 m i 1 i j o n o v. Iu še to, preden je bil zakon potrjen. Tu še Botšild ne more ničesar pripomoči. Steinbach se sicer razgovarja ž njim, a če vsprejme njegovo ponudbo, dobi k večjemu kakih 350 milijonov; to pa je premalo. Počasi napravljati in do tedaj naložiti v bankah denar, tudi ne kaže; ker banke dajo finančnim upravam k večjemu po 21/g °/o 5 država sama mora pa plačevati za posojila 4,/»°/o—5°/0 obrestij. Tedaj zlate veljave ne bo še tako kmalu, ker ni — zlati; veseli nas to že iz tega vzroka, ker bi imel pri vravnavi največ dobička
—	Žid.
Dražji sladkor. Dunajske „Interessante Blätter" poročajo, da so „cukrovi baroni" (Zuckerbarone) sklenili med seboj železni krog v podraženje sladkorja. Podražili so sladkor za dva krajcarja in zdaj ga nameravajo zdražiti še za 10 kr. pri kilgr. Na-pominani list nazivlje to: Najnovejši „Baubzug der Zuckermillionäre".
Gjuro Cerovič. Hrvaflri pesnik Fr. Mažuranič ima-v svojem dnevniku z leta 1889 popisan neki pogovor, ki ga je imel v cetinjski kavarni z vojvodo G j uro m CeroVičem, sinom junaka Novice, ki ga opeva prav tisti Mažuranič v svojem Smail-agu! Gjuro ima nad 50 let; vojne slave nebrojno, ljtib-ljenec je svojega gospodarja, kakor nazivlje kneza, bil je že minister, sedaj je predsednik najvišjega sodišča; nad polu Evrope je prehodil; videl tuje zemlje, spoznal njihove običaje; več jezikov govori in pozna tuja slovstva. Ta mož, ki bi marsikje drugod živel le še od priznanj in odlikovanj, katere bi od časa do časa pa raznovrstnih birokratičnih ovinkih dobival, ta mož je rekel mej drugim to-le Mažura-niču: „C e mi gospodar danes reče: CujeS, vojvoda Gjuro, ne kaže drugače, nego da ti cetinjske ulice pometaš; blagor naroda to zahteva!
---jaz bi še danes prijel za metlo
in pometal bi, kakor bi najbolje
znal".---Da, ta stavek spada mej soci-
jalne stvari, to pa ni jedino, kar bi se imele velike države učiti od Crnegore.	K.
aifaie bMMHj * j • > - sni ...
Tdanostne izjave.
Občina Stara-NovaOselica - Leskovi e a je poslala nastopno izjavo: Podpisani občinski zastop obsoja odločno do sedaj mej nami Slovenci beslišano zlobnost, s katero napadajo slo-
venski liberalci Vašo prevzvišeno osebo a brezobzirnimi izmišljotinami in neresnicami. Ob jednem izjavlja Vaši prevzvišenosti najiskrenejšo zahvalo za Vaš apostolski govor ob priliki I. slov. katol. shoda. — Podpisani: Jan. Gladek, župan; "Fr. Màzek, M. Kristan, svetovalca; Greg. Mahovne, Jan. Gruden, Ant. Bogataj, Tom. Ušeničnik, Jak. Pagon, Franc Eržen, Jan. Frelih, Fr. Podobnik, Jož. Mazek, Jan. Podobnik, Fr. Čadež, Jan. Bogataj, Iv. Vakselj, Jernej Kokalj, BI. Debelak, odborniki.
Občin Vrhpolje in Senabor izjava se glasi: Nafeproti nehvaležnemu ravnanju liberalnih nasprotnikov, ki skušajo z lažjo, nedostojnimi in brezozirnimi opazkami in napadi po svojih listih očrniti Vašo prevzvišeno osebo, podpisani zastopniki občin Vrhpolje in Senabor pri Vipavi izražamo Vam najzvestejšo udanost, pokorščino in ljubezen vedno in povsod. — Ivan Tomažič, podžupan; Matija Kobalj, podžupan, Matej Lavrenčič, Andr. Kobal, Jan. Kerčon, Fr. Žvokelj, Jož. Lozej, Fr. Ferjančič, Mat. Lavrenčič, Fr. Kobal, Fr. Lavrenčič, Andrej Rovan, Jož. Premrl, Jos. Ambrožič, Pavel Kranjec, Aleksander Hrovatin, Ant. Kodelja, Jernej Kobal, Sim. Jerančič, Jan. Ukmar, Mat. Ambrožič.
Občine Podgorje pri Kamniku uda-nostna izjava se glasi: Britko užaljeni beremo in slišimo, kako Vas obrekujejo slovenski liberalni listi zaradi Vaše apostolske gorečnosti. Vaši pastirski listi, Vaši podučljivi govori o prilikah cerkvenega obiskovanja in birmovanja so nam v lepem spominu ter vzbujajo v nas čute najvišjega spoštovanja in hvaležnosti; vzlasti nas je v tem prepričanju utrdil I. slov. katol. shod, zaradi katerega Vam je toliko trpeti. Očitno in brez strahu oporekamo vsakemu žaljenju in nasprotovanju po liberalnih časnikih, ker smo živo prepričani, da s propadom katoliške vere med Slovenci propadla bi tudi naša narodnost, česar nas Bog obvaruj. — Jož. Mrak, župan ; Jan. Svetec, Nik. Juteršek, svetovalca ; Andr. Pavlič, Mih. Svetlin, Ant. Vidic, Matija Jeraj, Alojzij Ogrinec, Peter Pi-bernik, Mat. Vidic, Ant. Plahuta, Sim. Spruk.
Podobno izjavo predložil je tudi občinski odbor v Volčjem potoku pri Kamniku. Podpisani so: Jak. Kratnar, župan: Fr. Skrjanec, Mat. Repnik, svetovalea ; Mih. Gerdov, Mart. Tomšič, Fr. Orešnik, Mih. Jerman, Jernej Janežič. Jan. Slevec.
Zupanije Iška-Loka-Matena pri Ljubljani izjava se glasi : Že več let opažamo z žalostjo kako slovenski liberalci z grdimi lažmi jemljejo čast in spoštovanje cerkveni oblaBti, napadajo Vas ter sumničijo Vaše delovanje ter namene. Te krivice ranijo naša verna srca, zato podpisana županija izreka nad takim ostudnim ravnanjem slovenskih liberaleev največjo grajo ter obsoja tako nepošteno postopanje.
Presvitli knez in škof! Vaši nauki so in bodo vsikdàr voAila za naše Življenje. Izrêlràmo Vam lato tem potom vdano sočutje neomejeno spoštovanje in verno pokorščino. Stati hočemo na Vaši strani in z Vami združenih duhovnikov trdno in nepremakljivo kakor naš Krim ter varovati našo sveto vero in besedo materino. — Jàn. Ciber, župan, Fr. Kumše, Mart. Jerina svetovalca, Jož. Skrjanec, Jan. Stra-žišar, Jož. Sterle, Jan. Jere, Mat. Skrjanec, Jan.
Pošec, Jož. Uršič, Mat. Cernič, Mih. Pavlič.
■—ti».t .1)12 ji/.'-iftxlx » vv9-jiiu» i ibi.ni:.
Županstvo v Mostah pri Ljubljani je izročilo to-le izjavo: globoko v srce nas so užalila poročila o neopravičenih in surovih napadih na Vašo prevzvišeno osebo, ki so se zlasti po tako sijajno dovršenem I.' âÎov. kat. shodil' na razno načine pojavljali: po liberalnem Časopisju, po hudomušno osnovanem banketu ih celo po zbadljivih govorih v deželnem zboFu. — 0 kako radi'bi izbrisali ta grdi madež iz zgodovine naše mile domovine, kako radi bi, ko bi bilo še mogoče, to zlobno dejanje storili nezvfšeno, kako ràtfi bi Vam v popolni meri zadostili za vi* krivična žaljenja, ki jih je moralo zadnji čas trpeti Vaše plemenito srce. Ker pa nam to ni mogoêè, da storitào Vsaj to, kar je v baši moči. V imenu vse naše občine pomilujemo one zàslepijene sobrate svoje, ki so se drznili tako žaljivo nasprotovati svojemu dobremu pastirju ter odločno obsojamo njihovi zlobno početje, izražujoč Vam svojo neomejeno vdanost in pokorščino in proseč Boga, da Vas milostno podpira v spolnovanju Vaših težavnih dolžnostij. — Jan. Slapničar, župan, Fr. Tobias, Fr. Zidan, Jan. Marolt, svetovalci, Janez Verhovnik, Andr. Jevnikar, Mat. Dolničar, Janea Janež, Jož. Vizjan, M»t. "£«rpe, Janea Kušar, odA borniki.
„Složen in edin« ni še nikdar naš narod tako i slovesno izjavljal svoje katoliške zavesti, nikdar ni tako odločno obsojal javno liberalizma, kakor se to po spričevanju vdanostnih izjav godi uprav današnje dni. Živeli vrli slovenski župani in občinski možje! Živele njih čvrste občine!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. novembra.
(Osebne vesti.) Kuea Hugon Windiseh-G r ä t z se je dne 2. t. m. odpeljal s hčerjo Ale-k8andrino v Stuttgart k pogrebu kraljice-vdove Olge Virtemberške, sorodnice prve žene svoje, nadvojvo-dinje Meklenburške. — Bivši kranjski deželni predsednik g. baron W inkier se je nastanil v svoji hiši v Gorici ter hoče porabiti prosti svoj čas za slovstAeno delovanje. — V ponedeljek se bode tukaj poročil g. Martin Petelin, c. kr. gimnazijski učitelj v Novem Mestu, z gospico Marijo S o r I i -j e v o. — Okrajni sodnik v Ormožu, gosp. dr. Ig. Pevec, je premeščen v Ptuj, in sodni pristav v Mariboru, gosp. Anton Liebisch, je imenovan okrajnim sodnikom v Ormožu.
(Včerajšnje lunino mrknenje) se je pri najjasnejšem nebu nenavadno lepo videlo. Kmalu po peti uri zvečer se je prikazal svitli krajec na popolnoma zatemneli luni, kateri je hitro naraščal, tako da je ob uri že dobra njena polovica osvetlela. Konec mraka je bil ob 6. uri 19 minut; polsenca na desnem luninem robu se je še nekoliko dalje videla. Jako zanimivo je bilo, med mrkom opazovati v daljnogledu temni del lune, ki se je na zgornjem delu žaril rudečkasto, na spodnjem pa bolj sivkaslo. Ne daleč od lune proti desni se je v mirni beli luči svetila na južno - vzhodnem nebu jako svitla zvezda — planet Jupiter, ki je zdaj zemlji primeroma blizu in se torej v daljnogledu pri kaki 50-kratni povekšavi kot lepa ploščica kaže. Izmed njegovih štirih lunic (silo malo peta, najbližje za okro-žujočo, je letos profesor Barnard na Lick-ovi zvezdami v Kaliforniji z velikanskim daljnogledom našel) so se ob Va6-1" zvečer videle V6e štiri na njegovi desni strani, in sicer dve prav blizu planeta (le za Vi, oziroma za njegovega premernika oddaljene). Hitrost teka teh lunic se je včeraj kaj zanimivo kazala. Ob V*?- )e namreč že zmanjkalo najbližje lu-nice, ker stala je že na ploščici planetovi; ob sedmi uri se je isto zgodilo z drugo bližnjo, in samo tretja in četrta sta se še videli v oddaljavi kakih 4, oziroma 8 črevljev. Ob 91/* uri pa se je zopet zasvetila prva lunica, a sedaj ob levi strani planetovi. — Toliko prememb v štirih urah!	S.
(Prezentacija) Za faro sv. Marije v Dobji v dekaniji Kozje je prezentiran č. g. Blaž K u k o v 1 č, kapelan v Cadramu.
(Umrla) je včeraj po noči po kratki bolezni llletna hčerka Vikica g. c. kr. nadinženerja Fr. Žužka v Kranju. Pogreb bode jutri popoldne ob 3. uri.
(Starinska najdba.) Včeraj so delavci pri dolenjski železnici pod Golovcem pri Ljubljani našli dobro ohranjeno žaro (urno) z napisom „Cassi". V precej veliki žari so bili ostanki kostij in pepela. Podjetnik jo je izročil deželnemu muzeju.
(Zanimivo.) Prošli ponedeljek je poročala „Laib. Zeitung" o predavanju, ki ga je imel v muzejskem društvu g. telovadni učitelj Julij S m i t o romanju Slovencev vKelmorajn. Ne maramo se tu ba-viti s posameznostmi, le to povdarjamo, da je bilo to predavanje „naizrecno narodnem stališču". Gosp. Šmit ni sicer mnogo novega povedal, a še to ima dokazovati, da so slovenske zemlje po svoji zgodovini „tajč". Z dolenjega Rena so se naselili Nemci k nam in zato — iz sofod-ništva romali so naši nazaj — domov „v gostje". V obče dokazujejo nemški prvotni značaj imena „Trebnje" in njim podobna. Izvajajo se namreč od T r e v i r o v , rodu starogermanskega. — Nemški poganski bogočastni ostanki so v Cerngrobu pri Loki in Hudinju pri Celju; pri sv. Marjeti pri Kranju so bili seveda tudi nemški naseljenci. — To Smo hoteli zapisati a pristavkom, da imajo „Novice" v svoji 45. štev. jako dober sestavek o tej stvari in da se „Laib. Zeitnng" tako-le izraža o tem „znanstvenem" predavanju: „Za deželno zgodovino in za zgodovino, kako se je naseljevala Kranjska, so te pteiskave velikega pomena."
(Zavarovanje aoper ogenj.) Že večkrat smo imeli prijiko poročati, še večkrat slišati o pritožbah, da zavarovalnice zoper ogenj navadno ne izplačujejo
zavarovanih svot. Te pritožbe so žal večinoma opravičene, kar ljudi odvrača od zavarovanja, ki pa je vsled mnogih požarov potrebno. Mi nesmo objavljali vseh nam došlih pritožb, ker mnoge so bile po naših mislih le pretirane, a število njihovo se vedno množi, in merodajnim krogom bode treba misliti na primerna sredstva proti temu. Tako se nam poroča iz Leskovca na Dolenjskem, da je bila Ana Hercog iz Leskovca zavarovana pri banki „Slaviji" za 800 gld. Letos dne 11. aprila je pogorela. Prišli so cenit škodo ter jej priznali le majhno odškodnino. Pogorelka je več zahtevala in slednjič so jej priznali 552 gld. 4 kr. češ, da so pri zavarovanju merili poslopje na korake, sedaj po požaru pa natančneje, po metrih, in da mera manj znaša. Vprašamo: Kdo je prvič in drugič meril? Obakrat uradnik banke „Slavije". Poleg tega pa je odškodnina bila izplačana čez več mesecev. Tu pač ne velja „svoji k svojim", kajti neka druga zavarovalnica je svojim zavarovancem izplačala vso svoto.
(Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju) bo imelo v soboto, dne 12. novembra, v hotelu „zur goldenen Kugel" (I. Hof) ob 8. uri zvečer svoj letošnji občni zbor. Na dnevnem redu so poročila o preteklem šolskem letu in volitve. — V zadnjem času je prejelo društvo več lepih darov, kateri so mu posebno sedaj na početku šolskega leta prav dobro došli. Darovali so: gospod dr. Jožef . Vošujak, deželni odbornik itd. v Ljubljani, 5 gld.; ; g. Hugon Roblek, farmaceut v Radovljici, 8 gld.; | č. g. Jernej Voh, nadžupnik v Konjicah, 2 gld.;
g. dr. Fr. Firbas, c. kr. notar v Brežicah in usta-j novnik društva, 5 gld.; gospa Pavlina Resmanova, j soproga postajnega načelnika na Brežini, 5 gld. 1 Neimenovan gospod je iz volila umrlega rodoljuba Kneza v podporo dunajskih slovenskih tehnikov daroval lepo vsoto 400 gld. Tudi dijaki sami niso ; o počitnicah zabili društva, ki jim deli podpore, ter 1 so pri rodoljubih nabrali 31 gld. 50 kr.; in sicer j so darovali: č. g. Fr. S. Lekše, kaplan v Vojniku, I 1 gld.; g. Jožef Vrečar, mesar v Vojniku, 1 gld.;
g. Ant. Brezovnik, učitelj v Vojniku, 1 gld.; g. j dr. Anton Žižek, zdravnik v Vojniku, 3 gld.; gospa j Vrečar, posestnica v Vojniku, 1 gld.; g. D. Be-! zenšek, trgovec na Frankolovem, 50 kr.; č. g. Anton Lajnšič, kaplan v Kalobju, 2 gld.; č. g. Vinko Kolar, kaplan v Smartinu v Rožni dolini, 5 gld.; g. Lovro Šah, učitelj pri Novi cerkvi, 1 gld.; č. g. Jožef Laznik, župnik v Polhovem Gradcu, 2 gld.; č. g. Ivan Volk, kaplan v Polhovem gradcu, 2 gld.; č. g. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, 1 gld.; č. g. J. Razboršek, dekan na Bledu, 1 gld.; vesela družba j pri Virantu v Ljubljani dnd 13. julija t. 1. 3 gld.; g. Dragotin Hribar, posestnik tiskarnice v Celju, 2 gld.; č. g. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v i Ljubljani, 2 gld.; g. dr. J. Farkaš, zdravnik v Ljutomeru, 1 gld.; č. g. Ferdo Soštarič, župnik pri Mali Nedelji, 1 gld.; č. g. Fr. Murkovič, kaplan pri Mali Nedelji, 1 gld. — Bog obilo poplačaj vsem, kar so se svojim darom dobrega storili naši revni mladini!	1 1
(Slovensko gledališče.) Jutri se bode predstavljala komična opereta „Mornarji na krov!", v pričetku pa veseloigra „Dve tašči".
(^Bolezni.) Kakor se nam poroča, razsaja griža tudi na Selih pri Šumbregu.' V šestih tednih je zbolelo mnogo oseb za to boleznijo, umrlo pa 7 od 1. do 18. leta, kar je razmerno veliko. — V Bu-šinji Vasi v črnomaljskem okraju pa je med otroci razširjena davica, ki je že štiri pobrala. V Zagorici v kočevskem okraju pa se oglaša legar; zbolelo je nad 30 oseb ili "nekaj umrlo.......
(V Kranju)) v mestni župnijski cerkvi gg. brata Zupana postavljata nove orgije, ki bodo mestu in mojstroma v čast.
(Odbita prošnja.) Generalno ravnateljstvo državnih železnic je odbilo prošnjo, da bi se prometno ravnateljstvo iz Beljaka premestilo v Gradec.
(Od sv. Gregorja) pri Vel. Laščah se nam piše dodatno o oghju minoli ponedeljek v Skrlovici, da sta pogoreli dve hiši, dva kozolca, jeden hlev io jeden skedenj, ves živež, in jednemn gospodarja dve svinji. Kako je nastal ogenj, ni še gotovo, bržčas so zažgali otroci. Hvala vrlim Dvorjancem, Si-novčanom in Sodražanom, ki so z brizgalnicami prihiteli na pomoč. Prav bi bilo, ko bi si tudi pri s v. Gregoriju omislili vsaj jedno brizgalnico. Pogo-relci so usmiljenja vredni, Bog jim nakloni več usmiljenih src.
(Duhovniške vesti ii celovške škofije.) C. gospod Ign. Wipfler, provizor na Vis. Presnici, j«
postal župnik iste fare. — Premeščena sta: č. gospod Fran Lene, kaplan v Spodnjem Dravogradu, kot provizor v Kazaze; ob jednem bode oskrboval župnijo Steben pod Juno; č. g. Fran K avli ček, kaplan v Smibelu nad Pliberkom v Spod. Dravogradu. — Nameščen je č. g. Jos. Homan kot kaplan v Smihelu nad Pliberkom. — C. gosp. Vojt. Krejči imenovan je provizorjem v Meiseldingu, kjer je doslej bil za kaplana.
(Mrtvega) so našli v sredo 44 let starega Janeza Koštruna iz Gor. Bele, občine Predvor, na nekem travniku pri Strohinju. Prejšnji dan je bil baje precej pijan.
Telegrami.
Dunaj, 3. novembra. Danes dopoldne je cesar vsprejel Szoegenyi-ja, ki je potem odpotoval v Berolin. Ko izroči svojo pove-rilnico, povrne se na Dunaj. V začetku decembra deiinitivno prevzame veleposlaništvo.
Dunaj, 5. novembra. Predsednik zbornice poslancev je sporočil zbornici cesarjevo zahvalo k rojstvenemu in imendnevu. in pa odstop ministra Pražaka. Potem se je toplo spominjal pokojnega Demela. Vlada je predložila predlogo, s katero se dovoljuje 5 in pol milijona kredita za napravo lokomotiv in voz na državnih železnicah. — Zbornici se je predložil budget, in je glavne številke bud-geta z odobravanjem sprejela. Minister je opozoril, da se vedno vekšajo izredni troški vsled naraščajočih troškov za vojsko, katerih pa ne bode konec, dokler bodo trajale sedanje politične razmere. Zastonj bi se bilo upirati rastočim troškom za vojsko. Minister želi, da se nižjim uradnikom zvišajo plače, ali z manj kot šest milijonov se nič posebnega storiti ne more. Zato se pa morajo poprej poiskati novi dohodki. Govoreč o vrejenju valute je naglašal, da je pred vsem treba miru in primerne priprave, čas od sankcije se je dobro porabil. Pri avstro-ogerski banki je došlo nad devetintri-deset milijonov zlata. Minister se zahvaljuje banki za njeno delovanje, ki ugaja državnim interesom. Neelastienost lanskega in letošnjega budgeta ministru napravlja skrbi za bodočnost, zatorej se moramo omejevati in biti zmerni, dokler se ne izvede davčna reforma, da se ohrani gospodarsko ravnotežje. V drugih oairih je pa budget jako pomirjevalen. Politične razmere dovoljujejo, da brez skrbi gledamo v bližnjo pri-hodnjost. Vrejenje valute napreduje in pesimizem torej ni opravičen. Primanjkljeji, ko bi zopet oživeli, bili bi vsekako velika nesreča, ali se jih bode moč obvarovati. — Odobravanje in rokoploskanje.
Levov, 4. novembra. V Ezaki sta dva zbolela za kolero, v Tyniecu pa jeden. V Krakovem je kolera popolnem prenehala.
Stuttgart, 4. novembra. Danes dopoldne je bil pogreb kraljice Olge.
Umrli »o:
3. novembra. Neža Blaž, sobnega slikarja žena, 44 let, Dunajska cesta 14, nephritis.
Tujci.
3. novembra.
Pri Maliču: Schwarz; Eisler, Plessner, trgovca; Hostnik, Hausner, Eisler, Stein, trgovci, z Dunaja. — Kotnik, posestnik, z Vrhnike. — dr. Presker, nadporočnik, s Krškega. — Jernej, Josip in Henrik Hauff iz Kočevja. — Zinuttig, zasebnica, iz Itadeč. — Toman iz Prage. — Prager, trgovec, iz Budimpešte.
Pri Slonu: Bienenfeld; Stein; Riewel, potovaleo; Silberknopf in Urbach, trgovca, z Dunaja. — Simone, trgovec, iz Vidna. — Massaratti, trgovec, iz Trsta. — Bukounig, potovalec, z Reke. — Haas, okr. komisar, iz Kamnika. — Rohrman, poročnik, iz Grma. — DemSar, poštar, z nečakinjo, iz Železnikov. — Moravec, nadzornik, iz Beljaka. — Grof Barbo s soprogo t Dolenjskega. — Kressel, trgovec, iz Bregenca. — Fercher, in Striessnitz, posestnik, iz Trga.
Pri avstrijskem earu: Paterno, trgovec, iz Sušaka. — Gruden, duhovnik, iz Bleda. — Perhavc iz Vipave. — Rabič iz Radovljici.
Pri Juinetn kolodvoru: Majsagrande, trgovec, iz Montegruare. — Gabrovšek, učitelj, iz Žabnice. — Friedl s soprogo iz Gradca. — Schroff iz Wörishofen-a. — Weiss iz Ribnice.
Tremenwho »poročilo.
Srednja temperatura 9'3°, za 2'9° nad normalom
Tržne cene v Ljubljani
dn« 5. novembra.
Žužek Franc, c. kr. nadinženir javlja v svojem in imenu svoje soproge Fani in sinka Franc-a, tužno vest, da je Vsegamo-gočnemu dopadlo edino, iskreno ljubečo hčerko, oziroma sestrico
£
š.a@©
v nežni dobi, staro 11 let, po tridnevni mučni bolezni, danes v noči k sebi poklicati.
Truplo ljubljene preneslo se bo danes v mrtvašnico in od tamkaj, v nedeljo popoldne ob 3. uri na tukajšnem pokopališču k večnemu počitku.
Malo ljubko priporočamo v blag spomin.
V K ran j i, dne 4. listopada 1892,
Teleije želodce
kupuje po najvišjih cenah	523 1
Leopold Samel, Toplice (Teplitz) na Češkem.
Primerna darila!
priporoča uljudno
Fran Čuden,
urar, preje J. GEB A,
v Ljubljani, Slonove ulice it. 11,
ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike Izborne zaloge najraznovrstnejših žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, ■tonskih ur z nlhalom, ur a stojalom in ur budllnlo (Weckeruhren), ur z godbo in godbenlh valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verlžlo, prstanov in uhanov.
Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure . . . od gld. 4-20 do 6 — „ srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10-— „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12'— iste z dvojnim oklepom „ „ 9-— „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16'— „ 35-— „ zlate ure za gospode . „ „ 24-— „ 130-— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa eno leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mog6 prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za res nizko ceno.
Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 1714	205 38—32
ÄS" llustrovani ceniki na željo gratis in franko.
Stev. 21.203
Za tekoče leto podeliti ima mestni magistrat ljubljanski sledeče ustanove:
(
1.	Jan. Bernardini-jevo v znesku gld. 80 85
2.	Jurij Thalmeiner-jevo v znesku gld. 86 26
3.	Jos. Jak. Schilling-ovo v znesku gld. 86.10
4.	Jan. Jošt Weber-jevo v znesku gld. 90 92 do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so
uboge, poštenega vedenja in so se letos omožile.
5.	Jan. Nik.Kraškovič-evo v znesku gld. 79 80 do katere ima pravico ubog kmet
št. Peterske fare.
6.	Jak. Ant. Fancoj-evo v znesku gld. 67.20 do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali
nižjega stanu.
7.	od občinskega sveta ljubljanskega povodom srebrne poroke Njih Veličanstev osnovana ustanova za dekliško balo v znesku
gld. 100.— Pravico do te ustanove imajo uboga, poštena in v ljubljansko mestno občina pristojna dekleta, ki so se letos omožila.
8.	Jos. Feliks Sinn-ovo v znesku gld. 48-30 do katere imate pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane.
Prošnje za te ustanove uložiti je magistratu
^n «k o n
»
9.	II. Ant. Raab-ovo v znesku gld. 205-— Do ene polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena udova ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ubožna, dobro vzgojena hči ljubljanskega meščana,
ki se je letos omožila.
10.	Mihael Pakič-evo v znesku gld. 120-— do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu, ali
pa njih udove.
11.	Jan. Nep. Kovač evo v zneskugld. 151-20 katero je razdeliti med štiri, v Ljubljani bivajoče revne očete
ali udove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami
' krivi, 'j . oudols ol eSonom eš olid od
12.	Hel. Valentini-jevo v znesku gld. 84 — katero je razdeliti med otroke
rojene v Frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari.	,
13.	Ustanova za posle v znesku gld. 50.40 katero je razdeliti med štiri
uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu.
potrebnimi prilogami vred pri podpisanem
' ' 1 ..... . t' i ■ t > ...... t . . i
K
612 (3-2)
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 26. oktobra 1892.
le s Kathreiner jeyo Iiiieippa sladno kavo
za dodatek. «313-10
Dobiva se povsod. Pred ponaredbami se svari.
13 Bolltino hlngo C!
M
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
w	(v Mcdjntovl lii3i)
^ priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
I raznovrstnega politiranega, in likanega pohištva.
Garniture, divane, madraoe od IG gld. do 40 gld., madraoe na pereaih 10 gld., dratene madraoe S gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	392 (24-15)
B
M N
m
:a Nnjniijo cene C!

Na Najvišje povelje Nj. e. in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena
XXVIII državna loterija
civilne dobrodelne namene. "žJBS 3136 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma & 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkoin po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld.. naposled serijski dobitki v vkupnem znesku 30.000 gld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dni 29. decembra 1892. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj.
Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije, Dunaj, I., Riemergasse 7, II. Stock, in Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste.
Dunaj, oktobra meseca 18i)2.	81 6-3
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
oddelek državne loterije. 4G4 6—3
Ivan Kregar,
-rapasarei-
in
izdelovatelj cekvenega orodja
LJUBLJANA,
Poljanska
ccsta št. 8,
opozarja in toplo priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno
v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: mošlrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, Ičstenoe itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro
poleg „Alojzije-višča",
spravljeno in poštnine prosto.
1592 52—46
Lekarna Trnk6czy-jeva, Dunaj, V.
c8 >
V
!
<35 cr>

grenki konjak,
okusno in najboljše sredstvo za želodec.
I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
prodaja
UbaJd pl. Triikwczy,
lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dob6 rabat.
t"1
»
i
5
H
6
Oi
o
<3
n «I P
U
c 0
„P>
Lekarna Trnk6czy-jeva v Gradcu.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i2) 82 zobozdravnik
pri Hradcckcga mostu I. nudstr.
J. TV. POTOČNIK,
krojaški mojster, v Ljubljani, Kongresni trg, v uršulin-skem poslopju, priporoča se osobito prečast. duhovščini v natančno izdelovanje
duhovniških sukenj, talarjev itd.
V zalogi ima najboljše In trpežno blago, kakoršno se rabi za izdelovanje najraznejših duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke.	363 26—14
Vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo.
mlatilnice. čistilnice za žito, trierje, slamoreznlce, mlin« za sadje,
r stiskalnice za sadje Id rlao, ia irotfji,
kakor «m drug« itrtjc U pripravo
«a kmetijstvo, vinarstvo in *adjerq)stvo itd.
priporotn v najnovejši In ntuMjM obliki, po oal:
IG. HELLER, DUNAJ,
*/s PraterBtrasse 7S.
Illaatrovanl lapbniki I. poliaala» plaina > kraaukam, Moilkom, laika» ta iknuk» lailku pa zahtevaaju brtiplaioa la Iraaka. _ tu M aoaklfatt r, tvaaoU*. afiodoi pogoji.	r *
OV Say«| mitiiii« v—.»J
165 (12-8)
Kathreinerjeva Kneippa sladna kava,
najboljši dodatek li kavi,
prodaja prodajalcoin na drobno po originalnih tovarniških cenah 461 13—10
JANEZ LUCKMANN v Ljubljani.
piva.
Podpisani usoja si visokorodnemu plemstvu, dostojanstvenikom in si. občinstvu javljati, da je izročil z dnem 1. novembra t. 1. svojo
zalogo piva
gospodu Ivanu Hafner-j u
pivafna, sv. Petra cesta št. 47
za ljubljansKo mesto, ter prosi in opozarja conjene odjemalce, naj se izvolijo pri naročitvah obračati neposredno
Velespoštovanjem
do označene zaloge mojega piva.
Božidar Fröhlich,
pivovar na Vrhniki.
Ozirajoč se na zgorajšnjo izjavo priporočam se cenjenim odjemalccm in si. občinstvu z zagotovilom najtočnojše izvršitve vsakaterega naročila. Pivo v steklenicah ali sodčkih dostavljalo se bode brezplačno na dom.
Velespoštovanjem
Ivan Hafner,
520 3—3	lastnik pivarne, sv. Petra cesta 47.
AVSTRIJA',
vzajemno zavarovalno društvo na življenje in rente i
na Dunaju, Schottenring št. 8 v lastnej hiši. — Ustanovljeno meseca avgusta 1860.
Zavaruje na človeško življenje v vseh kombinacijah po najnižjih prem ijah
in pod najugodnejšimi pogoji. S/tT Zavarovane svote se točno izplačujejo.
Pri „Avstriji" zavarovanih je že čez 34.000 oseb za 20,501 milijon goldinarjev. Poroštveni zaklad iznaša 2,918 milijonov goldinarjev.
Izplačala je „Avstrija" dozdaj že 7,444 milijonov goldinarjev.
Vsi načini zavarovanja za slučaj smrti veljavni so za one, ki spadajo še poil vojaško dolžnost tu d i za slučaj smrti v vojski till njenih posledic, ne da bi bilo treba za to kaj doplačati.
Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so:
I.	Zavarovanje za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača so, kadarkoli se smrt pripeti.
II.	Nasprotno zavarovanje pri zakonskih.
III.	Zavarovanje na doživetje in ob enem za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača so zavarovancu pri poprej določeni starosti njemu samemu ali pa njegovim dedičem, kadarkoli bi zavarovanec poprej umrl.
IV.	Zavarovanje z dvakratnim Izplač ilom zavarovane svote: Prvič izplača se, kadar zavarovanec določeno starost doseže njemu samemu in dmgič po njegovi smrti njegovim dedičem.
V.	Zavarovanje rent (penzije).
VI.	Zavarovanje z Izplačilom zavairo-vane svote o naprej določenem času.
VII.	Zavarovanje na dožltje: Zavarovana svota izplača se o naprej določenem časn; ako bi pa zavarovanec poprej umrl, povrnejo se vplačila s 5° „ obrestnimi obresti.
VIII.	Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svota izplača se, kadar zivarovanoo doiočono starost doseže. Ko bi plačnik poprej umrl, odpadn daljno vplačevanje, in ko bi zavarovanec pred določeno starostjo umrl, povrne se vplačani znesek.
Oglasila k zavarovanju sprejema ter pojasnila in tarife brezplačno dajo:	(32) 12-11
NadzoruIStvo ,Avstrije' v Ljubljani: Ig. Valentir&čič.
Pisarna: Sv. Petra oesta štev. 73.
IVO.	preskusen. ^^^^ osvežujoč.	vspehom.
äJfiP" Jfriznunja najvišjih krogov so priložena vsakemu
' v Mil»-
•JSSffSS,
Sargov ttlOOONT
M dobi'po
35 lir.
k.»» » Wk»mh,
V b,-
guerijah
in
parfume-rijah,
(13)
405 13-8
-joya
Kneippa s I a d n a kava.
Pristna samo s to varstveno
Zli
am ko.
Pred ponared-bami se svari.
Neprckosljiv dodatek kavi.
Dobiva se povsod.
Sargov KALODONT
Sargov KALODONT
Sargov KALODONT
n:lj BC vedno
zalite vu pris'on
zaradi mnogih nič
vrednih ponaredeb.
je ze priznan kot ni obhodno
zobno čistilno
sredstvo.
neškodljiv
zdrav
stveno-
pa tudi v najpii-
prostujsi meščanski hiši. kosu.
akroma
stveno
naj
jim
(fl	Zobni zdravnik iz Berolina
fl	niiiv. med.
{	d*- m» j jl c o s i
►vi	stari trg št. 4, l. nadstropje, v Ljubljani,
|tJ	ordlnlra od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne; ob
Aj	nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne.	371 7
"j	Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne.
100 četrtinjakov (1000 veder)
tlobrega štajerskega
letošnjega vina
proda
Anton Grecjorič,
posestnik in posojilnični tajnik 1	V Ptujl.
Hôtel ,pri Slonu' (Elefant)
_Dunajska cesta v Ljubljani._
Uljudno usojam si prečastiti duhovščini, velesp. dostojanstvenikom in si. občinstvu javljati, da bodem z dnem I. novembra letos prevzel
restavracijo hotela „pri Slonu"
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
OpiraioS se na mnogoletno strokovno izvežbanost v najodličnejših dunajskih restavracijah, kakor tudi na delovanje v kamniški kopelni restavraciji, možno mi je zagotavljati, da bodem storil vse potrebno v pndobljeuje uaklonjenosti slavnega občinstva. Posrečilo se mi je pridobiti si slovečega kuharskega mojstra g. A. Zaufal a, kateri ie služboval v slavnoznaui dunajski restavraciji gosp. Schneiderja in tudi v slovitih berolinskih restavracijah. Ta pridobitev je pač najboljše jamstvo za izvrstno, ukusno kuhinjo. Točil bodem najboljša, pristna avstrijska in najboljše vrste dolenjskih vin, ter vedno sveže Koslerjevo in plzenjsko meščansko pivo.
Javljam tudi, da bodem otvoril
kamniško kopeliščno restavracijo
— katera bode čez zimo zatvorjena — z dnem 1. maja 1893 ter vodil v lastuej režij i.	Odličnim spoštovanjem.
Ivan Mayr, 517 2-2	restavrater v hotelu „pri Slonu" v Ljubljani.
^8tmm*-MUiB«nKwiEit«
v Berollnu, na Dunaju in v Monakovem
prijprosta in fina, izvršena v vseh I^eop. TratlliliU slogih, dobi in naroča se pri v Ljubljani, sv. Petra oe«ta 27. 267 52-29
Dn6 5. novembra
Papirna renta 5 %, 16% davka ....	96	gld	80
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	96	,	50
Zlata renta 4%, davka prosta.....114	„	(jO
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	„	30
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	985	„	—
Kreditne akcije, 160 gld. . ......311	„	50
London, 10 funtov stri........119	„	80
Napoleondor (20 fr.)................9	„	53
Cesarski cekini....................5	„	70
Nemških mark 100.........'	58	„	80
kr.
Dné 4. novembra.
Ogerska zlata renta .......	112	gld. 15 kr,
Ogerska papirna renta 5#......100	„	40	„
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	,	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld; . ...	186	„	50	„
Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke K%	96	„	25	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/, *	100	„	25	„
Kreditne srečke, 100 gld.......191	„	—	„
St. Génois srečke. 40 gld.......63	„	30	„
,MERCI'
limenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
•V Razna naroČila Izvrši se nnjtočucje.
Za nalaganje Icapitalov priporočamo s
4% bolzansko-meranske prioritete.
4Vi% galiikega zemljiškega kreditnega društva zastavna pisma.
4% duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritet«.
Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje
Natančnejša pojasnila dajo se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno.
Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Janeiii.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.