208. številka. Ljubljana, v sredo 10. septembra. XVII. leto, 1884.
Ishaja vsak dan n^cr, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnj e dežele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veftkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, „ Gledališka stolba". U p r a v n i A t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V Ljubi |anl 10. Beptembra.
Ko so 1863. leta ruski polki po trdem boji uduSili poljski ustanek ia je zavladala po ravninah poljskih grobna tibota, Bpominjajoca na glasovite krilate besede „L' ordre regne a Varsovie", je marsikdo misli), da je pri-In doba, da se uresničijo besede, ki jih je pri M«ciejowicah izustil hrabri Tadej KoBciuszko, ko je iz mnogih ran krvaveč vzdihnil „Finiš Poloniae!" Še tako navdušeni prijatelji Poljakov izgubili so takrat zadnjo nado, da se temu narodu de kedaj posreči, popeti se na staliS, ki mu pristaja po njegovem številu, po njegovih zmožnostih in deloma po slavnoj ojegov^j zgodovini. Nikdo ni bil tako vročekrven, da bi bil pričakoval skornega preobrata na bolje, marveč vsakdo miloval je „severne Francoze" »n njih prežalostno osodo.
A Poljaki sami, ki so v marsičem res podobni vročekrvnim in sangviničnim Francozom, neso se udali praznemu jadikovanju in lenej resignaciji, temveč uvažujd svoje zmote in krive nazore, prišli so do pravega izpoznanja mirnih sebe in ko se je to zgodilo, prestopili so z idejalnega na realno stališče, na katerem so z jekleno vztrajnostjo in doslednostjo pričeli svoje novo delovanje. In kakor bo Francozi od 1871 leta do daneB dovršili svojo organizacijo, Bvoj narodni preporod, tako so tudi Poljaki v dvaj setletnej dobi v gmotnem in duševnem oziru tako silno se ojačili, da so dan danes narod, katerega mogočni njegovi sosedje pri svojih političnih kombinacijah jemljo v pošte v.
Nekdaj obubožana in zanemarjena ruska Poljska je dan danes izredno imovita in cveto S deželn, Poznansko povzdignilo se je v toliko, da je ondu stanujoči poljski živelj Že danes neprebavljiva masa sicer jako krepkemu nemškemu želodcu in Poljaki, pod žezlom avstrijske krone živeči, vedeli so Bi v teku času pridobiti toliko koncesij in toliko veljave, da so sedaj jako važen faktor v našej politiki in da vzbujajo zavist zlasti v nemško - liberalnih krogih.
Kolika je Poljakov politična važnost, videli smo najbolje v preteklem in deloma še v tekočem letu, ko se je po časnikih ugibalo o možnosti volke vojne mej Rusijo in Nemčijo in so se razpeljavale razne posledice, ki so zavisne baš od naroda poljskega, na čegar Širnih ravninah bi bilo prvo in gotovo tudi
glavno pozorišče tej ogromuej vojni. Kajti ni dvojbe, da bi narod nad deset milijonov broječ, odličen po svojej zgodovinskej proteklosti, po svojem žarnem rodoljubji in svojej inteligenci veliko pripomogel k končnemu izidu, bodisi na tej ali na onej strani.
Nemški listi so pri omenjeni priliki računili tako, da bi se Poljaki v tem slučaji nagnili na njihovo stran, a poljski časopisi so jih precej odločno zavrnili, kajti v Poljacih zvršil se je v zadnji čas tudi ta preobrat, da neso več tako separatistični, marveč, da so čim dalje tem boljši Slovani in velik del svoje veljave imajo pripisovati svojej vedno bolj slovanskej politiki. Da seje v tej zadevi res na bolje obrnilo, kaže nam grofa Dzieduszyckega govor svojim voli'.cem, v katerem mej drugim pravi, da je mnogo njegovih rojakov razumnikov še tako zaslepljenih, da ruski niti čitati ne znajo, in v katerem odločno zahteva, naj bi bil ruski jezik na vseh galiških gimnazijah ob lig a t en predmet.
Po do sedaj navedenem in če pomislimo, da je pod ruskim žezlom nttjveči in najimovitejSi del Poljske, ki je vrhu tega eminentne Btrategičue važnosti, je več nego naravno, da bo ostrovidni ruski državniki že davno mislili na to, kako oblažiti in odstraniti nasprotstva mej Poljaki in Rusi, kako se ž njimi pogoditi in poravnati, da bode namesto dosedanjih razmer na.-topilo obestransko spoštovanje — prijateljstvo.
Mnogo so v tej zadevi storili državniki ruski, a najsijajneje jamstvo za sporazumljenje in srečno bodočnost obeh sorodnih narodov je brez dvojbe pr hod ruskega cara v bogato Varšavo in njega navdušeni vsprejem. Slovanom sovražni listi sicer trosijo o tem pohodu razne vznemirjajoče vesti v svet, ker jim Bporazumljenje Poljakov in Rusov ni po godu, a vsak trezno misleč človek ve, da so take vesti večinoma laži; vsak Slovan pa se mora radovati, da so uavstalo ob Visli boljše razmere in da se je pomirilo prejšnje sovraštvo mej krvnima bratoma.
Čim bolj bodo te razmere napredovale, tem več koristi bodo uživali Rusi, kakor tudi Poljaki in slednjim ne bodo več klicali: nFiuis Poloniae !" marveč iz vsega srca bodo peli, da še Poljska ni p r tipa 1 a.
Obrtniški shod na Dunaji.
[Izvirno poročilo „Slov. Naroda".]
Na Dunaji 7. septembra. (Dalje.)
Prva oficijalna seja bila je v navzočnosti 4000 ljudii v dvorani novega rotovža v nedeljo popoludne. Vsprejeli so se sledeči važnejii predlogi:
1. Fabrikantje morajo tudidokazati bvojo z možnost
G. Kune iz Ljubljane govoril je proti tej resoluciji, naglašaje, da je praktično neizpeljiva. Njegov govor vzbudil je veliko pozornosti mej Dunajskimi doktorji, klakerji obrtniškega shoda.
2. Kupčevalci (Handler) ne smejo vsprejemati nobenih naročil.
3. Vsak obrtnik je zavezan, pomočnike uporabljati samo v svoji delavnici.
4. Spričevalo obrtniške šole ali višje učilnici ne nadomestuje nikakor spričevala, katero mojster vajenca da.
[>. Pri nastopu obrtnije mora prosilec za obrt zgotoviti tako zvano „mojstersko delo", (Meisterstlick).
Jako čudno je bilo,  da je bil dopoludanski shod mnogobrojno, popoludanski pa slabo obiskan. Večine obrtnikov del eg irancev ni bilo, vser pa je bilo morda 400 ljudij pri shodu.
G. Kune zagovarjal je sklep kranjskega ob nega društva, a n;egov predlog ni obveljal, kei j zanj glasovalo samo 60 vnanjih odposlancev.
Dr. Krona vvetter je predlagal, da bi bili sklepi zadružnih razsodišč „inappelabel". Ta predlog je obveljal.
Neki odposlanec (žid iz Černovic) hotel je potem govoriti, ali začel je tako velikausk škandal, da je še le čez nekoliko minut mogel govoriti. Ko je pa žid izgovoril, so pa prebrisani in doslednji Du-najčanje njegovim bedarijam navdušeno ploskali.
Taka je takozvana „Wiener Gemtithlichkeitl* (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje <lcžele.
V L j ub lj BO i 8. septembra.
Deželni zbori češki, štirski, kranjski in šlezijski so se včeraj sešli.   V štirskem deželuem
LISTEK.
Kitaj in njegove naprave.
(Dalje.) Ločitev.
Zakoni se v Kitaj i le redkokdaj ločijo, samo dovoljeno je to po ofieijalnih zakonih. Navadno pravo (ljudsko mnenje) ločitev naravnost izključuje. Čitatelj naj ne išče v mojem opisu zaščite ali obsodbe nazorov Dumes-a mlajšega. Jaz pripovedujem samo, kako sodijo o ločitvi v Kitaji, pa ne morem povedati, kako bi sodili o njej, ko bi naša rodbina bila osnovana na takih načelih, kakor je na zapadu. Zakoni se menjajo po tem, kakor občiustvo napreduje, vsak nov zakon kaže, da so se premenili vzgledi in običaji dežele.
V 253. letu po Kr. r., ko so bili prvokrat izdani naši zakoni, so se že ločili zakone v Kitaji. Kdaj je pa bil prvi pot proglašen zakon o ločitvi? To odgovoriti je težko. Povodi za ločite/ so na zapadu in vstoku skoro ravno isti, izimši dveh sluča-
jev, katerih ne prizna zapadno-evropsko zakonodaj-stvo, ta sta: surova nepokorščina roditeljem tega ali druzega iz soprogov in nerodovitnost. Oba ta dva slučaja boste lahko razumeli, ako ste dobro zapomnili, kar je bilo zgoraj povedanega o naSej rodbinskej organizaciji in njenih načelih. Jedini resni povod ločitvi je, razun prešeštovanja, nerodovitnost, kajti glavni namen ženitve je pomnoženje rodu.   Pa tuc" '   aji se mož skoraj nikoli
ne posluži sv Kitajci so ne marajo ločiti.
V največjih s) vita kakega otroka iz ravno
iste rodbine jenih pravilih  in  živita po
starem. Ta' zakon, zlasti Če je rodbina
bogata.
Pri rfa omoži brez denarjev. Jedke
besede H .ezdenarno deklo" so za nas ne-
razumlji in ženske nemajo mej sabo nič
občega • celo ne podedujejo.   Po mojih
mislih najboljših in najsrečnejših navad
Kitaja radi denarja ni pri nas.
katerekrati prizadeval si objasniti .svoji 1'aj je zakon zaradi  denarjev, pa
vsel ko razumeli, da je to trgovsko pod-
jetje — afera. Pri nas so roditelji, ko izbirajo nevesto, najbolj ozirajo ua nravstvene lastnosti rodbine in lnlul.' deklice. Na zapadu se pa narobe najprej dogovore o kolikosti dote, o dedščini, katero dobi nevesta po smrti svojib roditeljev, in ko vse to dobro preudarijo, odločijo, bi li bil zakon ugoden ali ne. Vsled tega besede Molliera „dekle brez dote" dobe velik pomen. Pri takih okoliščinah izgubi ločitev zakona, po mojem mnenji, vsak smisel. Mož in žena sta itak le malo navezana drug na druzega.
Kitajsko plemstvo se posebno izogiblje ločitve. Plemenite obitelji ne marajo razglašati svojih rodbinskih tajnosti. Poleg tega pa žena sama skrbi za mir in ne želi ločitve, kajti oua ima veljavo le, kakor „žena". Zakon daje ženski pravico na vse pred-pravice, katere uživa njen mož; oblači se po činu svojega moža. Pri tacih razmerah oua ne more želeti ločitve, kajti, ako se Joči, izgubi vse.
Mej delavci je ločitev zakonu jako redku. Vsa rodbina se vedno trudi, du zasluži vsakdanji kruh, rezpori v rodbini so pružna potrata časa, zato se jih povsod izogibajo. Sicer je pa še jeden uzrok, da ženska ne želi ločitve: to so (Uroci, m nadc, katere
zboru so si o ve u« ki poslanci slovenski storili obljubo.
Dr. Scbmeykal je svojim volilcem v Lipi na Ćeikem poročal o svojem delovanji. Pri tej priliki je pa posebno zagovarjal delitev Češke v dva dela, ter dokazoval, da se vsa ugovarjanja čeških in vlaauih listov publa. Nemški volilci so mu z veseljem pritrjevali. Potem je pa opominjal k potrpežljivosti, kajti nemška stranka v deželnem in državnem zboru sedaj ne more dognati tega vprašanja. Posebno hudo je pa Schmtvkal napadal novo srednjo stranko, katero ustanovi ju Schneider. Tudi vsi navzočoi volilu so se izrekli proti tej no vej stranki. To zopet kaže, da s takimi polovičarskimi straukami vlada Nemcev ne bode zadovolj la. Nemški liberalci si bodo samo tam osnovali srednjo stranko, kjer jim bode pomogU do većine, kakor n* Moravskem, drugod se pa s takimi vabili ne dajo zapeljati.
Hrvatska „narodna stranka" postavila je v Zagrebu Krestića, Schrama in korarja Gaspariča za svoje kandidate. Stranka iu vlada hudo delujeti na to, da bi bili ti izvoljeni. Najbrž bode tudi zmagala „narudna stranka", ker ima Zagreb mnogo uradnikov, ki pojdejo vsi za vlado v volilni boj.
Viijiiij«* države.
Kakor se sedaj govori, udeleže se slioria treh cesarjev tudi vsi trije ministri vnanjih zadev. Nemški cesar bode tudi sam osobno se udeležil. Namen shodu je pred vsem, utrditi dobre razmere mej temi državami.
Ruski car je predvčeraj dopoludne prišel v Varšavo. Pri ubodu ga je pozdravila mestna deputacija in mu ponudila kruha in soli. Cxr se jej je zahvali in rekel: „Prosim, sporočite prebivalstvu, da me jako veseli, da sem tukaj*. V carjevem spremstvu bili so veliki knez naslednik, veliki knezi Vladimir, Jurij iu Nikolaj, dalje ministri Tolstoj, Pos-Biet, Vanovski in grof Voroncova Daškov. Soproga generalnega guvernerja podala je carici jako krasen bouquet iz belib rož. V mesto se je peljala carska dvojica z dvema konjema v odprtej kočiji brez vojaške straže. Najprej se je peljala v pravoslavno cerkev, kjer ju je vsprejelo duhovmštvo, potem pa v grad Lazienki. Popoludue ie bil velik vojaški ogled. Bilo je zbranih 80.000 vojakov. Ob petih popoludne bil je dvorni obed, h kateremu ie bilo vabljenih mnogo vojaških dostojanstvenikov. K plesu k generalu Gurku je pa bilo povablienih 670 osob. Mestno prebivalstvo je ueki hotelo podati prošnjo carju, da se v vse l|udako iu srednje šole zopet upelje polj-Bki poučni jezik, pa je to zabrauil geueralni guverner.
Italijanski kralj prišel je predvčeraj zjutraj b princem Amadejein v Napolj. Objednemje prišlo v Napolj več ministrov. Prebivalstvo je bilo jako razveseljeno, da je obišče vladar in ministri. Pokazalo se je, da itulijanski ministri bolj skrbe za narod nego francoski. Poslednjih se ni nikdo zmenil, da bi šel v Toulori, ko je tam razsajala kolera in ljudstvo bilo vznemirjeno, itulijanski so pa brž odšli v Napolj ko so zvedeli, kaka strasnu nezgoda je zadela to mo«t0. S tem činom se bode gotovo jako prikupila vlada narodu, zlasti pa še vladar sam.
Švicarski zvezni svet je vse kantonske vlade opozoril na rovanja anarhistov in priporočal jim, da naj vse store, kar je treba za javno varnost.
V nedeljo so imeli v Bruslji belgijski konservativci shod, da bi se izrekli za uov šolski za kon. Razburjeno ljudstvo j i ti je pa razgnalo. Policija in me.-tnu garda sta bili primorani miriti z orožjem. Na obeh straneh je več ranjenih. Pa tudi v drugih mestiiu je radi tega velika razburjenost in so že bili nemiri.
Poročilo francoskih listov s fraucosko-kitajsli«r{ga bojišča javljajo, da Francozi še neso začeli bombardovati Ke-Luuga, ampak se je le nekaj časa streljalo mej dvema francoskima vojnima ladijama in nekim kukib 5000 mož močnim kitajskim taborom.
stavi na nje. V Kitaji otroke odgojuje mati in težko da bi kedaj dosegli tako stopinjo civilizacije, da bi mogli misliti o popolnejšej odgoji. Mati upa po svojih otrocih dobiti vse časti; tako čuvstvo ženskemu srcu daje moč. Mi smo naredili iz ženske, bitje „vedno upajoč". V tej nadi ona živi, tolaži se z njo v nesreči, potrpežljivo čaka, da jo otroci nagrade za žaljenja, ki jih mora pretrpeti od svojega moža.
Povem še nekaj o prešestovanji. Evropski za-koui ne kaznujejo strogo prešestovanja. Pri nas pa ima mož sam pravico ubiti ženo, ali pa odpustiti jej, ako jo zaloti na lici mesta.
Ženska.
Navadno si v Evropi predstavljajo kitajsko žensko, kakor popolnem pozabljeno bitje, ki še ne more hoditi, katero ima mož zaprto mej svojimi služabnicami in priležnicami. To je sama fantazija. Kitajske ženske hodijo tako dobro kakor mi z vami, in tudi morejo tekati na svojih majhnih nogah, poleg tega se dajo nositi na nosiluicah na sprehod in celo ne zakrivajo svojega obrazu s pajeolauom.
Kako zabavno knjigo za Kitajce bi lahko spisal
Nova  egiptovska   konferenca o ka-
terej smo že jedeokrat omenili, se baje snide meseca oktobra v Parizu. Anglija je neki dotičnim vladam naznanila, da bode gledala na to, da bodo kolikor hitro mogoče plačane odškodnine za poškodovanje, koje je napiavilo bombardovanje Aie-ksandrije. S tem se nadeja Anglija druge vlade pridobiti m svojo stran in vsaj toliko spor&zumljenja doseči, da bi druga konferenca ne bila tako ne spešna, kakor je bila prva.
Dopisi.
Iz Rudollovega 7. septembra. [Izv dop ] (Vsprejemni izpit v naše gimnazije.] Kaj neki pregrešuega je obsegal vaš uvodni članek „Vsprejemni izpit v naše gimnazije — —da so ga zapečatili? Ko bi smeli soditi po prvej polovici, ki je zaplenbi ušla, obsegala je tudi drug 1 zaplenjena polovica le dejanske razmere, ki se iz mini-sterskih naredeb morejo uvajati.
Pa v stran z neuspešnim ugibaojera in s tožbami, ker namenil sem se čitajočemu občinstvu navesti le par fakt, ki naj bi podpirala našo pravico do izključno slovenskih vsprejeranih izpitov.
Pred vsem moram našim nasprotnikom zabičati, da je ministerski ukaz od 22. julija 1882 ustanovil slovenske razrede v nižjem gimnaziji. Naš ravnatelj Fischer je bil to kar naravnost priznal v dotični konferenci in uradno je bil to tudi prijavil v lanskem programu, kjer pravi, da dotični ministerski ukaz ustanovila slovenske razrede v nižje j gimnaziji.
Da bi bil naš ravnatelj raj še kot rad kaj dru zega v roke dobil,  znano je v  obče dolenjskemu prebivalstvu, vsaj je to ruvno isti ravnatelj Fischer, katerega so slovenski listi že večkrat opisali, kako se kot hud Nemec neprestano napenja, da  bi pokopal našo gimnazijo na Dolenjskem. In z.ik j? Le zaradi mržnje proti Slovencem in zaradi navdušenja za germanizacijo. Ta strastni naš sovražnik je torej oficijelno priznal resnico in pravico rečenega mini-sterskega ukaza, ki ust«novija  prva dva izključno slovenska  razreda z izključno slovenskim učnim jezikom. Ker so torej ta ukaz popolnem ujema z onim ministerskim ukazom od 14. marca 1870 (o vsprejemnih izpitih), morali bi se vsprejemni izpiti pri nas vršiti le slovenski. Po tem, jedino postavnem potu se bi  pribrani   dotičnim učiteljem dokaj zelo mučuega delu.   In čas bi  bil, da bi se visoka deželna naša vlada nas usmilila ter odpravila nemške vsprejemne izpite za slovenske razrede. In pri našej gimnaziji imamo le slovenska prva I dva razreda, ker Nemcev mej našo učečo se mla-j dino ni. Dokler se nemški vsprejemni izpiti ne od-! pravijo, koristilo bode učiteljum na gimnaziji v Ru-I dolfovem, Ljubljani in v Krauji prav malo,  naj si. ' ministerstvo izda še več naredeb, ki bi jim kot na-S redba od 27. maja 1884 štev. 8019 imele zlajšati j preveliko delo pri vsprejemnih izpitih.   Žalibog, da se ta naredba ozira le na učitelje, ne pa na učence I vzprejemance — iu vender so le zaradi slednjih učitelji na gimnaziji.   Nadejamo  se, da bode to stvar naš deželni šolski svet obrnil na postavni pot ter že pri bodočih izpitih začetkom druzega tedna ukazal izpraševati samo slovenski.   Vsekakor pa bi dobro bilo,  da bi tudi deželni  poslanci to stvar sprožili v deželnem zboru, ko bi vlada iz lastnega nagiba tega ne storila. Pravim deželni poslanci, ker
o tem, kaj o njih mislijo in govore, in kako bi se čudili, da jih potniki, ki so jih tako prijazno v sprejeli, tako malo poznajo. Najbolj razžaljivo je sa nas, da opisujejo naše ženske kot neumna, smešna bitja, brez vsakega upliva, ki so sumo zato, da rode otroke.
Brez dvojbe je naša ženska kaj malo podobna evropskoj, nazadnje pa je vendar ženska, z VBemi lastnostmi, katero so lastne temu spolu in se ujemajo z njenim poklicem, z jeduo besedo, ona je tudi Evina hči. V Kitaji ima, kakor posod moški spol več pravic kakor ženski. Mož in ženska, kakor člana rodbine imata vsak svoje dolžnosti, za katere ja pripravlja popolnem različna odgoja. Jeden se uči in pripravlja, za državne službe, drugi si pa pridobiva znanje za dobro gospodiustvo. Abstrakne znanosti so po našem mnenji nepotrebno breme za žensko, ne zato, da bi za nje ne bila sposobna, ampak zato, ker jo odvračajo od njenega pravega poklica. Žeuskej se ni treba popoluovati kajti rojena je lepa od prirode, ter znanost jej ne daje te gracije in mehkosti, katera je glavni kras domačega ognjišča. Ntfša ženska ne žaluje zato, da ne ometa pragov miuistrov, kakor
se nečem osebno obračati na upogljivega zastopnika našega mesta, na našega najnovejšega dnevnika urednika, ki je, kakor se govori, navdušen le za nemške vsprejemne izpite.
Iz Črnomlja 8. septembra. [Izv. dop.] Na dopis ii Črnomlja v štev. 203. „Slov. Nar.M v pojasnilo in resnici na čast dovoljujemo Bi spregovoriti nekoliko besed. — Dopisnik priznava sam, da se je vodnjak iztrebil in streljanjem poglobil in da so cevi prekratke bile; da je bil ročaj dolgo časa privezan, da ga neso otroci in doraščeni majali, brez potrebe polomili, ker voda ni priteci boteia i. t. d. Je li v taistem še nad tisoč veder vode bilo, je jako dvomljivo — zakaj bi se sicer še voda z velikih streh: Komende iu Sladovičeve grajšine v vodnjak prav za prav v rupo oapeljavalaV
Dostavile so se sicer sedaj cevi in sesalka postavila se je nižje, a oJslej ne bodo mogle več žeuske, ampak prav močni možaki sesalko goniti. Da to ni vodnjak, za katerega se je vendar le iz deželne blagajnice 500 for. a. v. potrošilo (bilo bi iz dua srca želeti, da je v pravem pomenu vodnjak, studenec), ampak je le rupa (nakapuica)), je iz tega razvidno, ker voda ne izvira iz zemlje ampak, se s streh vanj naceja — po tem takem se tudi zasluge g. Šuštaršiča na ništico znižajo.
Koliko se je za vse to iz občinske blagajnice trošilo, ali se bo trg posipal, da li se bo posojilnica ustanovila? — vse to so do sedaj velike skrivnosti, o katerih bodemo o pravem času poročali in fakta naštevali.
Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec".
Preiskava proti „krvavcem" (slovenski izraz za anarhist) dokazala je, kar smo mi že davno trdili, da je precejšen del našega delavskega stanu po nekaterih fanatikih napeljan, na krivem potu, da se širi kužna vera socijalizma io anarhizma, to pa najbolj zategadelj, ker se v splošnoj apatiji nihče ne briga za velevažni četrti stan, za stan delavcev, ki so torej pristopni vsacemu, kdor jim začne razlagati novodobni evangelij občnega prevrata, iu znane omamljive a pogubonosne ideje o bodočnosti delavskega stanu, ki je odmenjea da nastopi dedščino vseh onih najviših deset tisoči itd.
Videč torej, da so merodajui naši krogi delavskemu vprašanju nasproti brezbrižni, nas je jako veselo presenetilo, da so delavski krogi mej seboj združili toliko močij in postavili tako krepek jez krvavcev kužnim nazorom ter v ta namen ustanovili društvo „Slavec". Da je ta misel zdrava, umestna, da bode plodna, temu dokaz je Lega društva ustanovna veselica" preteklo nedeljo. Društveni odbor Btekel si je pri tej priliki gotovo splošno iskreno priznanje iu dokazal, da je vodstvo v Bpretnib, energičnih rokuh. Že okusne dekoracije Čitalniškega vrta in steklenega salona s trobojnicami in cesarskimi zastavami, lepa razsvitljava, osobito pa lični transparent z društvenim gaslom izvabili so mnogo glasov pohvale, ki se je pa še podvojila in potrojila, ko je pri drugej točki nastopilo nad 60 pevcev, ter pod g. Justina vrlim vodstvom pelo Bendlov zbor „Svoji k svojim", tako točno in krepko, da so po končanem zboru vsi prostori glasnega rokopleska ' odmevali. Društvo je še mlado, a zbor je za kratek
to delajo evropske ženske, ki morajo biti zraven pri vsakej soji parlamenta. Kitajska žena ne igra nobene politične role, moški sami opravljajo vse državne in občinske zadeve. Pa prestopite prag hiše, in pridete v kraljestvo ženske, kjer ona uživa oblasti, kakeršne še ne pozna evropska ženBka.
Na Francoskem govore, da žena deli osodo z možem, v tem ko v resnici ni nikjer bolj zavisna od možu. Jaz sem z začetka to verjel, a ko sem se bolj seznanil z zakoni, prepričal sem se, da so to le prazne besede. Francoska ženska, ko se omoži, zgubi vse pravice, še celo s svojo lastnino ne sme gospodariti. To bi jako osupnilo . . . Kitajke, kajti one imajo v tem obziru jednake pravice z možmi, morejo jih zameuiti pri kakeršnih koli gospodarskih opravilih; zikon jim priznava prav'co prodajanja in kupovanja imetja, sklepati trgovske pogodbe, dopuščati svojim otrokom možiti se, iu dajati njim doto. V rodbini z vsem gospodari ženska. Njej je tudi izročena odgoja otrok. Če<: prag svoje rodbine ne stopa Kitajka. Ona živi v rodbini in je srečna, ako jej je nebo poslalo dobrega moža.
(Dalje p rili.)
čas društvenega obstanka  iako  dobro  i.vežban in broji mnogo in lepih glasov.
Pri 4. oziroma 5. točki nastopil je društveni predsednik tovarnar g. A. Jeločnik , ter s krepkim glasom govoril slednji pozdrav:
Pesen dar je iz nebi,
Ki srce veselo vžiga; Kadar tare skrb duba,
Petje ga nad prah povzdfga.
Kako lepo in krasno je označen v teh kratkih vrsticah pesnikovih smoter našega novo ustanovljenega druitva BSlavecu !
S čim si more delavec, trudivši se cel teden v znoji svojega života blažiti srce bolje, nego z nebeškim darom milodoneče pesni, kaj ga povzdiguje nad prah ubozega trpina, kadar mu tare skrb duha v borbi za svoj in svojih obstanek bolje, nego veselo popevauje v krogu jcdnakomiulečih bratov in sester ?
Delavsko vprašanje sili od dne do dne vedno bolj na površje! Žalibog, da pričakujejo nekateri rešitve tega velevažnega vprašanja od sredstev, katera so nevarna posamičnemu, kakor tudi državi. Tudi Ljubljana ni čisto prosta tega, kajti pojavljati bo se začeli tudi v našej sredini zadnji čas taki kužni nazori.
Toda hvala Bogu, dotične ideje ostale so tudi Kiimo ideje dotičnih — celota, masa slovenskega delavskega stanu je neokužena, ni polje za tako delovanje.
Najboljši dokaz temu je ustanovitev n ašega društva.
Mladi, krepki in gotovo tudi vroče krvi polni možje imeli so kreposti iu značaja dovolj, odstraniti se in odcepiti od one stranke, katera poskusa Širiti take gnile nazore in ustanovili so si društvo, čegar namen je jedino le vedriti duh, blažiti srce! Da so pravo zadeli, dokaz nam je denašnji večer in ponosnega Brca spolnujem častni nalog ter pozdravljam slavno občinstvo v imenu odborovem za-hvaljevaje se najtopleje za čast, kojo nam je izkazalo v tako mnogobrojuem številu.
Društvo naše je mlado in slavno občinstvo nema Bog vedi kaj pričakovat«, prosim torej, da Bodi to, kar bode čulo, milo. Dete je novorojeno, šibko, a stariše ima zdmve, kateri ga bodejo gotovo vzgojevali v pravem duhu ter ga priveli do one Btopinje v Ljubljanskega mesta socijalnem življenji, koja mu po pravici gre.
Toraj  bratje  pevci kviško na nas je, doseči oni cilj, vsestranske podpore in simpatije nam ne bode manjkalo, uko se zvesto držimo svojega gasla: In ker pesen vzbuja slast, Bratje, v petji so združimo Ter med Siri svet noBimo Drage domovine čast!
Z glasnimi živioklici bil je vzprejet ta pozdrav, pevski zbor pa je zapel Vilharjevo „Slav-jansko".
VeB program izvajal se je jako dobro in vojaška godba domačega pešpolka št. 17. je posebno vrlo sodelovala k skupnemu uspehu ter svirala mnogo slovanskih z burnimi živioklici vsprejetih Bkladeb. Društveno gaslo, besede g. J. Cimpermana, uglasbil je krasno gosp. Stoeckl v Zagrebu, žal, da je ta kompozicija prekasno došla in se jej pevci neso mogli priučiti.
Z ustanovno veselico združeno bilo je tudi kegljanje. Kegljalo se je 680 serij. Dobitke so dobili: I. in šaljivi dobitek g. Fr. Hribar. II. in zadnji dobitek g. Cirenstain. III. dobitek gosp. A. Jeločnik. IV. dobitek za največ serij g. Cirenstain.
Društvo „Slavec" sme z moraličnim kakor tudi z gmotnim uspehom prvega svojega nastopa biti zadovoljno. Videlo je pri tej priliki, da ima mnogo simpatij mej občinstvom, da sta mu obstoj in bodočnost gotova in da bode odslej zavzemalo gotovo častno mesto v društvenem življenji Ljubljanskem, akoravno se je tudi tem povodom opaževalo, da se naši dostojanstveniki, naši „viši krogi" odtegujejo takim veselicam in je bilo videti prav veliko odsotnih, kar bi koncem prosvetljenega našega stoletja ne smelo biti.
Čestitajoč društvu „SlavecM na lepem prvem uspehu mu želimo najboljši napredek in razvoj, članom delavskega stanu pa prav toplo priporočamo, da se okolu „Slavca" združijo v veliko močno društvo, ki bode skrbelo za pošteno zabavo in za koristi delavcev.
Domače stvari.
— (Klub narodnih poslancev) imel je včeraj popoludne ob 3. uri v prostorih trgovinske in obrtne zbornice sejo, v kateri se je konstituiral. Predsednikom kluba je bil izvoljen gosp. župan P. Grasselli.
— (Deželnegazbora kranjskega) prva seja, kolikor nesmo o nje poročali včeraj, vršila se je le v ta namen, da so se deželnega odbora pred loge izročile raznim odsekom v pretres in poročanje. Po nasvetu   poslanca g. M urnika razdelilo  se je poročilo deželnega odbora za dobo od 1 avgusta 1883 1. do konca julija 1884 1. raznim izvoljenim odsekom, po večini pač odseku za poročilo in finančnemu odseku.   Poročila o dopolnilnih volitvah, želel je poslanec g. K lun, da se tukaj rešijo, a pro-tivil se je temu predlogu  Dež man, češ, naj se deželni zbor strogo ravna po svojem opravilniku, po katerem mora biti vsaka predloga vsaj 48 ur prej v rokah  deželnih  poslancev,   prodno se obravnava. Deželni glavar grof Thurn je tudi tej želji ustregel in se bodo dotične predloge obravnavale še le v prihodnji seji. Poročilo deželnega odbora, s katerim  se predlaga računski sklep deželne vino-in sadjarejske   šole na Slapu z* 1. 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep zakladi kranjske zeinljiščue odveze za 1. 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim  se  predlaga proračun kranjskega zeraljiščno-odveznega zaklada za 1. 1885 ;fporočilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep za 1. 1883. in proračun za 1. 1885. gledišnegu zaklada; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski  sklep zaklada prisilne  delalnice za leto 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi kranjskih dobrodelnih zakladov za leto 1883; poročilo deželnega odbora, s kuttrim se predlaga normalno-šolskega zaklada računski sklep za leto 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračua kranjskega normalno-šolskega zaklada za leto 1885; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo  proračuni za leto 1885. in računski sklepi za 1. 1883. ustanovnih zakladov ; poročilo deželnega odbora, zarad povekšanja nekaterih plačil v prisilni delalr.ici ; poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži   računski sklep kranjskega deželnega zaklala za  leto 1883. potem glavni pregled gospodarjenja s premoženjem dežel-
I nega zakle.da in njegovih podzakladov za leto 1883, j se vsa izroči finančnemu odseku; Poročilo deželnega I odbora, glede uravnauja Savo mej Černučami, Št Jakobom, Podgradom, Dolom in Lizami, se izroči upravnemu odseku; poročilo deželnega odbora, glede povišanjo porsonalne priklade vodji vino- in sadjerejsku šole na Slapu, Be izroči fiaaučnemu odseku; poročilo deželnega odbora o lastni režiji v bluznici na Studencu, se izroči posebnemu odseku; poročilo deželnega odbora, s katerim Be predlaga statut 8irotnišnice z<\ dečke „Collegium Marianumw Vincencijevega društva v Ljubljani, se izroči upravnemu odseku; poročilo deželuega odbora o pre-membi § 33. uradne instrukcije za kranjsko deželno blagajnico, se izroči finančnemu odseku. Potem se seja sklene.
— (Umrl) je pred včeraj v Spodnji Šiški grof Viljem Wurmbrand-Stuppach, 79 let star. Pokojnik bil je mnogo let predseduik katoliškega društva kranjskega, katero dostojanstvo je pred 5 leti odložil. Društvo ga je takrat imenovalo častnim članom in mu izročilo krasno izdelano adreso.
— (Umrl) je v 8. dan t. m. v Kastvu g. Ernest Jelušič, duhovnik, nadučitelj in predsednik »bratovščine hrvatskih ljudi u Istri" iz zuane rodoljubne obitelji Kastavske. Blag mu spomin !
— (Začetek šol.) Na mestnih ljudskih šolah in na obraževališči za učiteljice v Ljubljani prične novo šolsko leto v 16. dan t. m. Upisovanje pa je od 13. do 15. t. m.
— (Šola Glasbene Matice) pričenja v ponedeljek 15. dne t. m. s poukom na glasovir (v G oddelkih), na goBli, vijolo, č o I o in bas; potem v petji (samospevu in zboru), in pa o glasbeni teoriji za zrelejše gojence od 3. letnika dalje. Za pouk se plačuje naprej, 1 gld. na. mesec. — V novo se vzprejeraajo gojeaci 12. in 13. dan t. m. dopoludne od 11.—12. in popoludne od 2.—3. v prostorih glasbene šole, na Bregu št. 16. I. nadstropje. Vsi čiherni gojenci zbero se v nedeljo, 14. dan t. m. ob 11. dopoludne v čitalniški dvorani; ondu se je oglašati tudi lanskim učencem.
— (Pretekle praznike) bilo je veliko tujcev v Ljubljani in na Gorenjskem. Samo z železnico odpeljalo se jih je nad 2000, veliko romarjev pa se je vozarilo na „lojternicah" na Bled in Brezje, na sv. LuŠarije in na Dobrovo. Posebno veliko bilo je Dolenjcev, zlasti Črnomaljcev ia Metličanov.
— (Iz Ptuja) se nam piše 8. t m.: .Neko-lekovani dnevnik trdi, da je ravnokar za Kranjsko imenovani deželni živinozdravnik J. VVagner natega jezika vešč. Oficijozni list troši to vest svojim vernim čitateljem. Če ima g. VVagner kako spričevalo o zuanji slovenščine, bode to spričevalo gotovo jednako onim umrlega Macuna. Mogoče je to tudi pri naa Slovencih, vsaj bo še vedno nahajajo za narod naš toliko škodljivi „Maeuni." Če pa tacega spričevala še nema, dobil je bode pri uredniku najnovejšega dnevnika. A mi ostanemo pri trditvi, da VVagner slovenski ne zna in to je sramota, da taki ljudje — o zmožnostih še vedno molčimo — dobivajo take službe v slovenskoj deželi.
— (Vodstvo Rudolfove železnice) poslalo je na Škofjološko železniško postajo uradnika, ki besedice slovenskega ne umeje. Bilo je čuti, kako so naši ljudje o tem godrnjali, češ, zakaj nam ne pošljejo uradnika Slovenca, da bi bo ž njim lehko pogovorili, Nemec ostani pri svojih ljudeh! Kakšna zmešnjava je bila na tej postaji včeraj in denes pri nakupovanji voznih kart, posebno takrat, če kdo zahteva karte za t ju in nazaj. Da bi slučajno ne bilo tolmačev (popotnikov) zraven, izvestno bi bil ta gospod popotnikom vse druge karte usilil, nego so za gotov denar zahtevali. Človek bi se čudom čudil, da sme Slovencem vedno tujstvo gospodariti in skoraj že tudi gospodinjiti, ko ne bi vedel da ljudje, ki so poklicani in nekako tudi izvoljeni na pravem mestu proti takšnim brezobzirnostim postopati, rajše tujcu „ua roko gredo", ali zaradi ljubega miru molče!
-- (Včerajšnji mesočni somenj)jebil glede na to, da bode 15. t. m. veliki somenj, še dobro obiskan. Prignalo se je 213 konj, 278 volov, 302 kravi in 55 telet, skupaj 848 komadov živine. Tudi s Hrvatskega so prignali nekaj volov.
— (Panj čebel) ukral je z vrta učiteljske pripravnice v Resljevih ulicah v petek zvečer neznan tat, gotovo nekoliko čebelar-strokovujak, ki i je mislil, da so čebele že dovolj nanesle in da ita v bodoče ne bo več kaj prida ber. Panj prenesel čez ograjo, ne cesti iztrgal Batovje, čebelam pa < likodušno dal svobodo zlato. Redarstvo tatu zasleduje.
— (Tatvine.) V nedeljo dopoludne hotel je Italijan Jože Sandrigo nekej ženski iz žepa ukrasti mošnjiček. A ženska ga je zapazila in mu mošnjiček iztrgala. Policija je tatu prijela. — Ani Trpoti, po-8trežkinji na bv. Jakoba trgu, ukral je v soboto neznan tat zlatnine za 16 gld.
— (V me8tnej klavnici) se je meseca avgusta zaklalo 293 goved, 259 prašičev, G35 telet, 668 ovac in kozlov in 1 kozliček. Ogledanega (od zunaj dopeljanega) mesa je bilo 1095 kil.
— (Ubežal) jo, boječ se ukora, ker je brata pretepel in ranil, 17 letni Ivan Jarec iz Črne vasi štev. 17, ne ve se kam. Skrbni Btariši ga iščejo, a doslej zaman.
— (Razpisano) je mesto c. kr. okr. sodnika v Postojini. Prošnje do 22 t. in.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 10. septembra. „AViener Zeitg."; S cesarskim patentom skliče se deželni zbor gališki v novo zasedanje v 12. dan septembra.
Napolj 10. septembra. Kralj obiskal je včeraj večjo bolnico za kolero, hodil je od postelje do postelje, celo k umirajočim, tešil je bolnike ter zaukazal, da se podraženje živeža prepreči. Kraljev obisk napravil je globok utis. Strežnik izmej kraljevega spremstva obolel je za kolero. Zdravnikov je premalo. Govori se, da je od včeraj polunoči nad osemsto ljudij za kolero zbolelo.
Razne vesti.
* (Dvom in skrb.) Henrik VIII., kralj angleški in Franc L, kralj francoski sta bila, kakor je obče znano, vladarja jako nagle in hude jeze. Ko je torej Henrik VIII. jedenkrat mislil svojega kancelarja Tomaža Mora zaradi neke kočljive pre-pirne stvari k Francu I. poslati, ugovarja poslanec in meni, da se boji za svojo glavo, ako fraucoskenai kralju prinese tako sitno, neveselo iu nadležno ua-
Manilo. „Nikar se oe bojte", pravi na to Henrik „fe Vam Franc glavo odseka, bom zaukazal vsakega Francoza, kateri je v mojej oblasti, ob glavo djati !a — „Jaz sem Vašemu VeliĆastvu jako hvaležen, reče umijoč kancelar, a zelo dvojim, da bi katera teh glav mojemu truplu prav bila!"
* (Ni pravila brez izjeme.) Slavni saksonski dvorni pridiger Kober je jedenkrat v Draždan-skej dvornej cerkvi vpričo deželnega kneza pridigoval in ostro šibal ostudno pregreho pijančevanja, katero je takrat po vs.h nemških dvorih bilo običajno. Knez, kateri je dobro čutil, da tudi nanj meri božja beseda, jezno pogleduje odkritosrčnega pridigarja. Ko Kober to zapazi se mu zdi koristno in primerno povrniti se k poprejšnjemu govoru in konča svojo pridigo z besedami: „Resnično je pijančevanje ostudna pregreha in vsak kristjan se mora pred pijančevanjem varovati, samo naš milostivi knez ne, kajti ta ima, ta zna in  temu tekne tudi. Amen." —
* (Vzorna sošolca.) Zločinca, kateri je bil zatožen zaradi cestnega ropa in umora, so pripeljali k sodni ji pred lorda Hold-a. Zatoženec je bil k smrti obsojen in sodnik, v njem spoznavši svojega nekdanjega sošolca, ga vpraša še po usodi svojih druzib. sošolcev, s katerimi je bil bolj znan. rZ*libog, Milord", odgovori ropar z globokim vzdibanjem, „razun Vas in mene, so najine pridne sošolce že vse obesili."
* (Stava z oslom.) Nekdo, ki je živel dalje časa na posestvu blizu Kingstona na Jamaiki, pripoveduje o lej-le mičnej stavi: Nekega vročega poletnega dne sem, časopise prebirajoč, ležal v naslonjači. Kmalu začujem pod svojim oknom glasen krik in prepir. Iz radovednosti ustanem, pogledam skozi okno ter zapazim zamorca, kateri se je na ves glas s tovorom obloženim oslom prepiral. „Tako, toraj ntčeš dalje? Ali res miBlš tukaj ostati? Dobro, toda jaz stavim za jeden „bita, da te bom spravil naprej. Staviš z menoj? Dobro, tedaj pazi!" To izgovorivši, prime zamorec sivo dolgoubo žival za rep jo z vso močjo vrti okrog in okrog ter jo res pripravi, da je s tovorom potovala dalje. Zvedel bi jaz rad, kaj je mož s stavo nameraval; nbit" je namreč majhen denar na otoku Jamajki. „Vi ste stavo dobili", ogovorim nato moža; „kdo bo pa plačal bit?1* „Kdo? — Osel! Najin gospodar mi je dal s seboj jeden „bit", da bi v Kingstonu „kupil oslu krme; — zdaj je pa ne dobi in jaz obdržim ta denar zase", smeje odgovori zamorec.
Tojel:
dne 9. septembra.
Pri Nlonu l Trapman iz Trsta. — Dr. Dolivodic iz Hrvatskega. — Jordan iz Celja. — Horn iz Gradca
Pn MmlKl : Baron Kleinmavern z Dunaja. — Zara-paro, Verzenassi iz Trsta. — Ramstciner iz Pulja. — Wohl, Haac, Berlochner z Dunaja.
Pri avstrijskem eeaarjt: Langman iz Gradca.
Umrli so v IJiil>lJani:
5. septembra: Ludmila Belič, šivilja, 22 let, na Krogu At 14, za j etiko.
ti. septembra: Frančiška Hegler, sirota, 14 lot, Kravja dolina št. 11, za oslabljenjem mocij.
7. septembra: Srečko Pud, mizarjev sin, 4 raes., Opekarska cesta št. 9, za katarom v črevesu. — Janez Ernest Stoklinger, hišnega posestnika sin, 2 mes., Rimska cesta št 15, za božjastjo.
Meteorologično poročilo.
a m a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
9. sept 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	789*26 m, 788*64 mm. 739-5« mm.	-f 10 6" C + 15 6" C +18*8*0	brezv. Sl. 8vz, b1. svz.	mogla Olll. obl.	3G0 mm. dežja.
Srednja temperatura + 12 8°, za 2-2° pod normalotn.
Tržne cene v IJ uhlja bi 1
dne 10. septembra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rez, „ ...
Ječmen „ . .
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, „ ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ ...
Fiiol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
MaBt, „      . .
Špeh frifien „      . .
„ povojen, „ . . .Surovo maslo,       r      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
.Svinjsko „ ,
Koštrunovo „
Kokos" i......
Golob........
BettO, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . t
Drva    trda, 4 kv. metre . mehka, „   „ „
gld. kr.
50 4 39 76 20 20 40
40 3S 96 80 70 74 85
ay. 8
114
56
li«
82 40 17
60 61
fiO 90
80 gld. 75			kr
81		50	_
105	»	10	
95		85	
847		—	
297	■	20	
121	•	60	n
9	■	66	■
5	II	75	•
59	II	55	
124	»	50	JI
170	•	—	m
104	■	55	9
122	m	15	
92	m	—	n
88	m	60	n
105	*	—	A
115	n	50	<»
121	n	—	»
108	m	30	it
105	s	50	
176	n	75	
19	ti	—	_
106	m	—	'i
211	■	—	
!0"ctnajslca, boiza
dne* 10. septembra ti.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna ren a .   . ........
Srebrna renta .... .....
Zlata ren    .......       . .
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke ......
Kreditne ;ikcije...... . .
London - .....
Srebro ...........
Napol. .      .......... .
C. kr. cekini. ...... . .
Nemške marke .....
1" „ državne »ročke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz L 1864.        100 gld. 4°/0 »v str. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6"/0......
411/
1» II • - . » ....
„     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od /oz. oblig.. . Dunava reg. srečke 5*/0 . . 100 gld. e2mlj. obč. »vstr. 4 V,0/,, slati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......10O gld.
Rudotfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 9 Trunimway-druAr.. velj.   170 gld. a. V. .
%0upujcm in plačujpm po najvišji ceni  krompir, fižol, v Buko vrste zeliiča, kakor orehovo perje in lu-ačine. norico,  deimlnovo zrnje,  češminovo lubje od korenin in od palic itd., Ježioo, suh želod, iir ali bukvico. (568—1)
CTosIp Leveč,
trgovec na Sv. Petra predmestji pri mesarskem mostu.
Išče se
mlad komptoirist,
slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen, za neko tukajšnjo trgovino m domači in I pridelki. — Ponudbe do 16. aepteuibra pod: !tl. «03" poste restante
LJubljauM. (570—1)
Hiša na prodaj
jo v LJubljani, Hrenove ulice at. II, obstoječa iz 7 sob, ravno toliko kuhinj, drvarnic in S kleti, potem 1 prostorne shrambo za šoto in primerno velikim dvoriščem. — Niijciii-ii'itiii hišo znaša 356 gld. in je po davkih, ako so odbijejo nzdržcvalni stroški in davki, vredna čez 4800 gld. Hiša je prosta dolga in se proda, ker posestnik ne stanuje v Ljubljani, prostovoljno za 4fiOO gld. Od te Bvote se mora 30O0 takoj plačati, ostali znesek pa zamoro ostati proti 5°/s obri-sti uknjižen v zemljiških knjigah.
Opomni se, daje hranilnica na hišo avoto od 1500 gld. posoditi obljubila, katero zamoro kupec takoj tamkaj vzeti.
Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo pSloven-skega Naroda". (569—1)
Št. 170. M. S. sv.
(567—1)
HEN1UK NIĆMAN
*> ►
i i
j na Starem trg-ti. Ii. št. J
^ priporoča svojo zalogo (571- . ^
\ c. kr. ljudskih Šolskih knjig, l
4 ter raznega jV
\ pisalnega orodja, papirja itd. ►
i Umetne (32—G8) ♦
§zol>e kn z»bovja|
£ ustavlja po najnovejšem ain er i k au s k e m načinu J X brez vsakih bolečin ter opravlja  plombo vanja in *
♦ vse /.obuv operucije o
♦ zobozdravnik A. Paicliel, |
poleg Ilradeckjjevoga mostu, I. nadstropjo.
PriCetek Sol.
V mestnih ljudskih čolah v Ljubljani, in sicer: v I. in II. deški mestni Soli, v mestni dekliški Soli in v nunski dekliški šoli prične se šolsko leto 1884/5. v 10. dan leptcmbra 1SS4.
Vpisovanje se bode vršilo v 13., 14. in 15. dan septembra t. I. -/a I. mestno deško šolo v Jicejalnem poslopji, za II. mestno deško šolo v Šolskem poslopji na Cojzovi cesti, za mestno dekliško šolo v redutnem poslopji in 2,a nunsko dekliško solo v nunskem samostanu.
C. kr. mestni šolski svet y Ljubljani,
v 9. dan septembra 1884.
Fin med 7 satovjih se dobiva pri (557—3)
Oroslavu Dolencu
v LJnlt>lJi»iii, -v Oloclallčklli nlicttli.
M. PETEK
7 Velikoj Nedelji na Štajerskem,
trgovina z različnim blagom in z domačimi pridelki,
priporočuje se za postrežbo in pošiljatev:
skipka (Knoppern), čebulja, laških kostanjev (Rosskastanien), kosti,
in vsprejema tudi naročila na izvrstno čtccjorclco v T7-irj.o. (562—2)
I: Trsta t Novi-Jork umi
Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniko po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „0-er-rta.a.-nla,",      4200 ton, okolu 5. oktobra. „     „I3ast -A-an-grlia,",--— —  — — — —
Kiij u t a za potniko 200 »olil. — Vmesni krov 60 sold.
Potniki naj so obrnejo na (552—6)
T. TEEKTJILE,
generalnega pasažoega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emillano d9 Ani. Poglajen, generalnega agenta v Trstu.
NAJBOLJŠI
V?\R ZA C\GAR£fr
» Je pristni C
Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!I!
eyT Pravi je ta papir za cigarete samo
i s° tedaj, čo ima vsa k list znamko LE!
\j> HOUBLON in vsak karton nosi
6\      varstveno znamko in signaturo.
77c. c
Fac-SImlle de rEtiquetto
fAB HICANTS.
17 lin« Derarjsr#r i IMItIS
S9^r" \a mmmosil h ^aisUo zalitevanje ostane tu osem <lni.j. V torek 10. t. m. iicprekljicijivo zadnji predstavi.
V Lattermannovem drevoredu.
Največja menažerija na celem svetu.
Lastnik IT. HLEEBEBG. Otvorjeno od O. ure dopoludne do 9. ure zvečer.
Prvikrat v Ljubljani: 1 povoduji konj, 1 nosorog, 1 tapir, 2 slona, 15 levov, 5 prekrasnih tigrov, 2 črna pantra, rjavi in črni medvedje, pegasti pantri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkih opic, 4 kače  krokodili i t. d. — Vsak dan dve glavni predstavi: ob štirih popoludne in ob sedmih zvečer s čudo-tim slonom -Jombo". s 2 prekrasnima tigroma, 6 levi, hijenami, medvedi, volkovi   producirala se bod. ta •otiteijica zverin gospodičina Emu Kleoberg in slavno/mani krotilec zverjadi gospod K. Grail. Vsakrat je mej
produciranjem glavno krmenje grabežljivih zverin, i *iopuiiia:   I. prostor 70 Ur., II. prostor 40 kr., III. prostor 20 fer. (664—fl)
Zdravi konji «•« WOmmSe *« *vptUeJo, «f« se kt-mij<> * njimi nraiteHiive mertne.
kro
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zeleni i k a,
LiiKtiiiiia in tisk „Narodne Tiskarne*«
696343