DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED LETO II. ČETRTEK, 14.12.1972 Št. 12 Večji in boljši Novo gospodarsko-plansko in poslovno obdobje nam prinaša vrsto pomembnih dogajanj, ki nas bodo uvrstila med pomembnejše oblikovalce splošne družbeno gospodarske strukture. Predvsem bo povečanje in posodobljenje proizvodnje, na domačem in zunanjem tržišču iskanih proizvodov, povečalo tudi naš družbeno gospodarski pomen. Naša delovna skupnost sprejema za zagotovitev pomembnega mesta pri izpolnjevanju družbeno političnih dolžnosti nase večjo in odgovornejšo nalogo. Pri izpolnjevanju družbeno političnih in družbeno gospodarskih dolžnosti si bomo morali zagotoviti boljšo rentabilnost poslovanja in boljše delovne in življenjske pogoje. V vsedržavnem stabilizacijskem programu bomo solidarno zastavljali vse sile, da dosežemo v jugoslovanskem gospodarskem prostoru še večjo in trajnejšo gospodarsko trdnost. Zagotoviti si moramo trajni enakovredni položaj v mednarodnem merilu, s trdno vrednostjo dinarja. Brez velikih naporov in resnih prizadevanj vseh, bomo te naloge težko izpolnili. Izvoz je še vedno v ospredju prizadevanja. Moramo ga doseči s kvaliteto in količino, ker le s tem bomo dosegli namen, da bo izvoz ne le velik, temveč ugoden in dobro plačan. Enako velja tudi za domače jugoslovansko tržišče, ker tudi domač potrošnik postaja zahtevnejši in ne sprejema proizvodov, ki »niso za izvoz«, ali ki smo jih v marketingu slabo zamislili ali, ki smo jih v proizvodnji pokvarili. Pravilno kadrovanje in delavsko izobraževanje bomo morali zagotoviti kot predpogoj za doseganje gospodarsko-političnih in eko-nomsko-tehničnih namenov in ciljev. Aktivno vključevanje mladih v delo in v samoupravna dogajanja, morata biti temeljni program naše delovne skupnosti. V neposredni povezavi s kadrovskimi vprašanji moramo načrtno in pravično reševati stanovanjsko politiko. Pravilno usmerjanje lastnih sredstev poleg namenskih skladov in kreditnih virov nam bo zagotovilo socialno varnost in pripadnost posameznega člana h kolektivu. Iz dosedanjega načina delitve osebnih dohodkov, ki pripadajo posamezniku in delovni skupnosti smo mogli spoznati pomanjkljivosti, ki jih moramo nadomestiti z boljšimi rešitvami. Način delitve moramo dopolniti z vsemi nastajajočimi pojavi, ki usmerjajo delo k ciljem socialistične proizvodnje in delavskega samoupravljanja. Opredeliti je treba čimbolj pogoje dela neposrednega delavca in odgovornost delavcev tehničnih — organizacijskih — vodstvenih in vodilnih služb. Način nagrajevanja mora zagotoviti delitev osebnega dohodka po delu in zagotoviti, da bodo posamezniki, službe, oddelki in tovarne težili k solidarnemu reševanju skupnih problemov in nalog pri utrjevanju gospodarskega pomena in razvoja lastne delovne organizacije. S povečanimi nalogami raste tudi pomen tesnega sodelovanja med službami prodaje, razvoja in proizvodnje. Predvsem je potrebna delna organizacijska in osebna povezava posameznih služb. Večja investicijska vlaganja v obeh tovarnah bodo v tem letu dajala rezultate, ki bodo v začetku manjši, ob koncu leta pa že z gotovostjo računamo s pričakovano kapaciteto in vrhunsko kvaliteto. Prodajna služba — marketing, se prav tako pripravlja na pogoje povečanih nalog zaradi povečanega obsega proizvodnje in prevzema zadolžitve za uspešno prodajo doma in na zunanjem tržišču. Prihodnje obdobje nam še narekuje, da zagotovimo s svoje strani pogoje za nadaljevanje začetnih razprav o poslovno-tehničnem sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Bled in Lesno industrijo »Jelovica« Škofja Loka ter tesnejši kooperaciji z obratom GKZ Češnjica. Združevanje interesov in skupna razvojna pot je zanesljiva perspektivna rešitev za delovni organizaciji gozdno in lesnogospodar-ske panoge, ki tako kompaktno poslujeta in delujeta na skupnem gozdnogospodarskem območju, kakor je to primer pri nas. V izpolnjevanju družbenopolitičnih in družbenogospodarskih teženj bosta tesneje sodelujoči delovni skupnosti Gozdnega gospodarstva Bled in Lesne industrije LIP Bled uspešnejši v borbi za uresničevanje smernic programa Zveze komunistov in bolj učinkoviti v izpolnjevanju in realizaciji ustavnih dopolnil. Poglabljanje sodelovanja z Lesno industrijo »Jelovica« Škofja Loka bi zagotovilo racionalnejša investicijska vlaganja in boljšo izrabo osnovnih sredstev ter boljše in cenejše delovanje prodajne mreže. Gre za nadaljevanje razgovorov o delitvi proizvodnega programa LIP Bled k proizvodnji vrat, k proizvodnji oken pa »Jelovica«. V prodaji programiramo združevanje obeh proizvodov v komplet, ki ima prednost v prodaji pred posameznim artiklom. Analiza potrošnje in želje potrošnika so to smer nakazale v nedvomljivo jasnem odgovoru. Sedanja kooperacija z lesnim obratom GKZ Češnjica je uspešna in koristna za obe strani in ji želimo izpolniti poslovni program in povečati obseg sodelovanja. Taka kooperacija pa ima tudi gospodarsko politični pomen za okolje, kjer se razvija kolektiv lesnega obrata Češnjica. Pri reševanju poslovnih proizvodnih in gospodarskih nalog in urejanju delitvenih odnosov ne pozabimo na tople medčloveške in tovariške odnose, ki so neobhodno potrebni, če hočemo opraviti vsa dela in naloge tako uspešno, da bomo izpolnili družbene dolžnosti, ki so v programu ZKS. Direktor 'J'/criio leto 1973 vam želi Uredniški odbor Sreče in zdravja — ko polnoč udari Roke si stiskajo mladi in stari. Eni v kavarni — spet drugi doma, Čep od šampanjca — pa duška vsem da. Ničesar na svetu si bolj ne želimo Od blagostanja — pa, da zlo bi šlo mimo. Novo se leto spet nam začne, Od nekdaj ta dan — praznovalo se je. Voščim vsem članom — pod LIP-ovo krošnjo Obdržali polno le’ naj bi mošnjo. Leto preteklo smo malo ga sr- - i, Enkrat ne, kar dvakrat direktorja iskali To se zgodi malo le kje. Ostani poslednji — če-ne nam gorje. Tehnične norme Po prestavitvi proizvodnje vhodnih in garažnih vrat v oddelek Mojstrana so bile zadolžene službe v podjetju in Tovarni Bled za uvedbo tehničnih normativov. Od februarja letos je teklo v tem oddelku poskusno delo in priučevanje delavcev na novih delovnih mestih. Že v aprilu pa je služba študija dela in časa — inž. Repe, Bernard, Noč — pričela s snemanjem dodatnega in izdelovalnega časa za tehnične normative na 26 delovnih mestih. Ta so bila pred tem urejena, vendar ne v celoti. Pokazala se je namreč potreba po uvedbi novih delovnih mest za sortiranje obložnih letvic in izrezovanje odprtin za zasteklitev. Čeprav imamo obložne letvice pretežno iz lesa framireja, so barvni toni, napake v lesu in večkrat razne debeline letvic tako odločilne, da je nujna predhodna sestava ploskev pred nabijanjem. V proizvodnji so se pojavila ozka grla pri obrezovanju kril, obdelavi odprtin in vstavljanju letvic za zasteklitev. Zato je potrebno zlasti na teh mestih uvesti stalno dvoizmensko delo s polno zasedbo, kar tudi izvajamo. Delovni prostor je mestoma utesnjen za medfazno skladiščenje elementov in za samo delo, serije so sorazmerno majhne. Razen tega smo pri ročnih strojčkih, uporabljenih v proizvodnji na važnih delovnih mestih, računali z večjo zanesljivostjo, kot jo izkazujejo sedaj pri obdelavi tropskega lesa in dvoizmenskem delu. Pri uvajanju delovnih normativov za vhodna vrata so se pojavile tudi druge neprilike, ki so bile subjektivnega značaja. Nekateri zaposleni so v novo uvedenih tehničnih normah čutili prisilo za delo in predpisani iz-delavni čas smatrali za nedosegljiva. Že drugi mesec po uvedbi dela po teh normah pe je bilo očitno, da se s primernim strokovnim delom in uporabo vsega delovnega časa, določenega za delo na delovnem mestu, zmore doseči določeno število operacij, oziroma količino po normativih. Tehnični normativi za proizvodnjo garažnih vrat so bili sprejeti 22. septembra. Tako bo odslej celotna proizvodnja v Mojstrani potekala po tehničnih normah. Začasno izvzeti sta dve delovni mesti pri krojenju žaganega lesa in skladiščnih delih, ker še nista urejeni. Priprava dela Tovarne Bled je uvedla novo delovno dokumentacijo in to najprej za Oddelek Mojstrana. Za uvedbo sta 'zadolžena vodja priprave dela inž. Blažič in pomočnik direktorja tov. Ličenova, pa tudi nekateri drugi. Priprave so opravili pod strokovnim vodstvom zunanjega sodelavca prof. Mirka Barliča. Po novi dokumentaciji vnese vse osnovne podatke na kartice tovarniška priprava dela, izdelav- ne delavci na delovnih mestih, obračunske v vodstvu oddelka s tem, da se kartice takoj vračajo pripravi dela v kontrolo in ugotavljanje poteka dela po serijah. V začetni fazi uporabe nove delovne dokumentacije se pojavljajo nedostatki pri izpolnjevanju listkov na delovnih mestih. Ko bo to utečeno, bo kontrolni in obračunski postopek lažji. Uvedba tehničnih normativov v oddelku že daje primerne rezultate po količinskem obsegu proizvodnje. Potreben pa bo večji poudarek kontroli kvalitete, saj le-ta pri normiranem delu teži k slabšanju. Vsekakor smo s tehničnimi normami izboljšali prizadevanje delavcev na delovnih mestih in jim zagotovil; osebne dohodke po dejansko opravljenem delu. A. D. Sklepi V. zasedanja delavskega sveta Tovarne Bohinj »TOMAŽ GODEC«, ki je bila dne 2. novembra 1972 1. Pregledan je bil obračun proizvodnje za devet mesecev leta 1972 in se je ugotovilo, da je zaradi nepredvidenih izpadov proizvodnja v oddelkih: iso-span in lesna moka finančni rezultat negativen. Vsled tega je nujno, da se v bodoče delovno silo planira. 2. Za delo ob prostih sobotah in nedeljah je zadolžiti osebe, ki bodo odgovarjale po posameznih oddelkih za red in nemoteno proizvodnjo. 3. Posamezni oddelki tovarne naj stalno skrbijo za red in čistočo, da sproti pospravljajo material, da se z njim ne bo delala škoda. 4. Sprejeta sta bila predloga plana proizvodnje in plana investicij za leto 1973, katera se predložita v obravnavo in potrditev delavskemu svetu podjetja. 5. Cimpreje — še v letošnjem letu naj se prva seja delavskega sveta tovarne posveti obravnavi delitvi osebnega dohodka. 6. Obravnavan in sprejet je bil plan investioijskega vzdrževanja za leto 1973. 7. Predlog Zavarovalnice SAVA glede povišanja premij za kolektivno zavarovanje se sprejme tako, da bo vsak zaposleni v Tovarni Bohinj plačeval mesečno po din 5.—. 8. Odobri se zvišanje cene toplemu obroku na 4.— din za člane kolektiva in 5.— din za ostale. 9. Imenovan je nadzorni organ kuhinje in to: Medja Anton — predsednik, člana pa sta Bijol Franc in Mencinger Franc. Vodja kuhinje je Sodja Francka, blagajnik Mara Pogačnik. Nadzorni organ kot ostali zaposleni v kuhinji delajo po že sprejetem POSLOVNIKU OKREPČEVALNICE TOVARNE. 10. Zaradi prevelikega prometa po cesti, ki pelje skozi tovarno je delavski svet ta problem ponovno obravnaval in sprejel sklep, da se cesto za javni promet čimpreje zapre. Planiranje proizvodnje in surovine Vsako planiranje proizvodnje v sodobni tehnologiji je nujno za doseganje postavljenega cilja, z željo do optimalnega ekonomskega rezultata. Izbira ene od možnih varint, da bi dosegli cilj, je problem odločanja, da pa bi do odločitve prišli, moramo najprej proučiti situacijo odločanja, ki pa je sestavljena od spremljevalk, ki niso pod kontrolo odločevalca, a vplivajo za doseg cilja. Naj bom bolj konkreten: ena in to zelo važna spremljevalka, na katero nismo imeli zadostne kontrole in vpliva, katera je vplivala na odločitev planiranja proizvodnje, je surovina, v našem primeru hlodovina. V prvotnem planu je bilo planirano hlodovine 30.000 m3 za našo tovarno v Bohinju, s poznejšim rebalansom plana pa na 35.000 m3. Vse to je vplivalo na poznejše odločitve v proizvodnji v žagalnici in krlišču, da smo v žagalnici organizirali eno in pol izmensko obratovanje, na krlišču pa povečali število delavcev. Iz naj novejših podatkov, kateri so nam na voljo, pa se je situacija zopet spremenila. Tako da ostane pri prvotnem planu, vendar tudi ta ni 100 % zasiguran. Postavlja se vprašanje obratovanja žagalnice proti koncu leta 1972, saj po dosedanjih računih vse tako izgleda. Ob taki situaciji je bilo nujno popoldansko izmeno ukiniti, ljudi premestiti v predelavo, kar je povzročilo negodovanje. Toda posledice so daljnosežne, saj tudi surovine, to je desk ne bo za predelavo, oziroma se bodo zaloge zmanjšale preobčutno, kar bo povzročilo v zimskih mesecih velik problem. Za leto 1973 je predlog plana za dobavo hlodovine v Bohinj. 44.000 m3, če to porazdelimo na 12 mesecev je to mesečno okoli 3.670 m3, oziroma na zimske mesece nekaj manj, razlika pa bi prišla v letnih mesecih. Postavlja se vprašanje ali bo GG Bled v stanju že takoj v mesecu januarju in februarju 1973 dobaviti take količine hlodovine, da bo proizvodnja nemoteno tekla po predvidenem planu ali ne? Če ne, potem, kdo bo odgovoren za urseničitev plana oziroma cilja? Ali tisti ki planira, ali tisti ki plan realizira. Dosledno in odločno v akcijo Akcija za uresničevanje stališč in nalog iz pisma predsednika ZKJ tov. Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, je bila široka, enotna in odločno sprejeta, odlikuje pa se po svoji izjemnosti in po tem, da je tokrat izostal »PREMOR« med seznanjanjem in proučevanjem dokumenta ter njegovim uresničevanjem. Nič koliko resolucij, sklepov, dogovorov, sprejetih na vseh nivojih, je ostalo za vedno v predalu ali v zaprašenih policah. Spomnimo se sklepov IX. kongresa ZKJ, kongresa slovenskih komunistov, II. konference ZKJ itd., govorov tov. Tita in drugih, ki so pa ostale samo pri besedah. Vedno so se našli ljudje, ki so vse te resolucije, sklepe ali govore izkoristili v svoje namene. Vrgli so parolo, da mi lahko poslujemo oz. moramo poslovati po načelih ekonomske zakonitosti, ne glede na našo družbeno ureditev. Pri tej komercializaciji se je pa pozabilo na osnovne moralne norme naše socialistične ureditve. Pozabilo se je, da se akcija ali naloga uspešno pripelje do zaželenega cilja samo takrat, če se vključijo vse progresivne sile, da se aktivira vsakega posameznika. Osnovna organizacija ZK v našem podjetju je obravnavala pismo predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Razprave, ki so sledile, so bile konkretne in zelo aktualne. Opozarjale so na razna gospodarska in mnoga druga vprašanja. Konkretno smo se lotili obravnave svojih notranjih problemov, ki jih ni tako malo. Notranji odnosi, predvsem v vrhu, so velikokrat več škodovali kot koristili. Osnovni pogoj za uspešno delo na vseh nivojih, je raven notranjih medsebojnih odnosov, ker so le-ti pogoj za dobro in uspešno gospodarjenje. S tem v zvezi se mora tudi zagotoviti enotnost pri uvajanju koncepta razvoja podjetja. Dosledno se mora enkrat za vselej spoštovati načelo demokratičnega centralizma. Tudi z delom samoupravnih organov na vseh nivojih ne moremo biti zadovoljni. Vsi akti podjetja, ki se pripravljajo, morajo biti odraz potreb v podjetju s ciljem za boljše gospodarjenje. Poskrbeti za dosledno realizacijo sprejetih sklepov ter upoštevanje samoupravnih sporazumov in s tem v zvezi aktivirati vse sile za dosledno individualno ter družbeno odgovornost. Ta odgovornost mora biti na vseh nivojih po funkciji in položaju. Veliko razprave je bilo tudi okoli nagrajevanja. Dosedanji sistem nagrajevanja ima še vedno veliko vrzeli. Stimulacija ni za enako delo enaka. Dopušča prevelika odstopanja, ki pa niso samo rezultat večjega prizadevanja. V zadnjem času že resno ogrožajo enotnost, predvsem pa voljo do dela. Mislim, da je to ključni problem ter ga ni podcenjevati in ga je potrebno takoj rešiti. Potrebno bo tudi razmisliti o javnosti osebnih dohodkov iz vseh naslovov. Pereči stanovanjski problemi, ki se iz leta v leto večajo, se izredno počasi rešujejo. V zadnjih letih je bil poudarek predvsem na privatne gradnje. Družbena gradnja pa je v celoti zamrla. Imamo tudi primere, da smo dodelili stanovanje zaposlenim z namenom, da ga uporabljajo, vendr se ugotavlja, da ga še do danes niso docela zasedli. Mislim, da je to treba takoj urediti in dati stanovanje tistemu, ki ga potrebuje. Problemov je še in še. Navrgel sem le nekaj primerov, katere pa moramo takoj pričeti reševati. Sekretariat bo na osnovi razprav izdelal konkretni plan dela po vseh vprašanjih. Za realizacijo tega programa bomo vključili vse organizacije in celotni samoupravni mehanizem našega podjetja. Naloge, ki izhajajo iz pisma predsednika ZKJ tov. Tita in izvršnega biroja predsedstva niso samo za člane ZK, ampak so to naloge vsega delavskega razreda. Če se bomo vključili, nam uspeh ne bo izostal. Na koncu naj vsem članom ZK prav posebno pa vsem sodelavkam in sodelavcem zaželim v novem letu 1973 veliko delovnih uspehov, predvsem pa osebne sreče in še več solidarnosti, saj je solidarnost osnovna odlika vsakega človeka. Zdravko Knaflič Žagalnica v Tovarni Bohinj Rozman Adolf »Mali Morda bo kdo pomislil, da bo v tem sestavku zvedel podatke o izidu referenduma o združitvi zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. To bo verjetno kdo drug obdelal, jaz pa mislim napisati nekaj o 100 % uspelem »ustnem referendumu«, ki je bil izvršen med tistimi člani kolektiva, ki so pri obračunu OsD vezani na kriterij pridobivanja OsD po kritju. Za kaj so se odločili ti člani kolektiva? Vzroke za to pozitivno odločitev in vzroke zakaj je bila potrebna, bomo videli v nadaljevanju, sedaj pa kar povejmo, da so se omenjeni člani kolektiva zavestno odpovedali določenemu znesku osebnih dohodkov, kateri bi jim po veljavnih samoupravnih aktih podjetja pripadal. S to odpovedjo so izkazali moralno zavest in solidarnost do sodelavcev. Mislim, da je primerno, da jih v našem Glasilu pohvalimo. Pa si oglejmo vse malo bolj podrobno. Najprej čisto na kratko ponovimo, kako pridobivamo gibljivi del OsD. Delavci v neposredni proizvodnji večji del delajo po individualnih ali skupinskih normativih, udeleženi pa so še s faktorjem 0,4 % na doseženem odstotku preseženega normativa za proizvodnost. Vsi posredni delavci pa so vezani ali na proizvodnost (s faktorjem od 1 do 2,2) ali pa na kritje (z istim razponom faktorjev), ali pa kombinirano na proizvodnost in na kritje. Da bo bolj razumljivo, si.{iglejmo še kaj pomeni preseganje normativov (za preseganje individualnih in skupinskih normativov je večini znano) za proizvodnost in kritje. Normativi so bili postavljeni s sklepom DS za leto 1972 na osnovi doseženih rezultatov v letu 1971. Normativ za proizvodnost je bil tako določen, da mota biti (za celotno podjetje) proizvedeno za 713.— din izdelkov na zaposlenega na dan. Normativ za kritje pa predpisuje za 3.236.464.— din prodanih izdelkov mesečno. Večja prodaja ali proizvodnja pa pomeni preseganje, ki je osnova za določen kriterij pridobivanja OsD. Pa poglejmo, kako so nam v posameznih obdobjih in za 9 mesecev skupaj, delovali naši normativi. Prve mesece smo beležili zelo slabo doseganje (nedoseganje) normativov proizvodnosti in kritja. Iz tega obdobja nam je poznano dosti prigovorov in pritožb posrednih delavcev, ki so vezani na proizvodnost. Pritoževali so se namreč, da je njihovo pridobivanje OsD iz naslova proizvodnosti občutno prenizko na-pram preseganju normativov v neposredni proizvodnji. V naslednjih mesecih smo zabeležili porast preseganja normativov, tako pri proizvodnosti, kakor prj kritju. Prva težava je nastopila že v mesecu maju, ko smo ugotovili, Proizvodnja opažnih plošč je res zelo enostavna. V celem tehnološkem procesu gledamo bolj z odprtimi očmi le nekaj ključnih mest, bodisi zaradi izkoriščanja materiala, kvalitete ali količine, vse ostalo pa že od vsega začetka ostaja bolj ob strani. Ena od teh operacij je tudi krpanje. Vseh dvanajst let proizvodnje smo krpali elemente opažnih plošč na strojih, ki so že davno zastareli. Oba stroja sta še iz predvojne. Enega od teh so v kovinskem oddelku predelali na komprimiran zrak. Za drugega so bili ravno tako nabavljeni vsi referendum« elementi, pa ga ni bilo mogoče predelati, ker je zmanjkalo časa. Delavka se je z roko obešala na vzvod z vso silo, če je hotela izvrtati napako in s tem opraviti svoje delo. Druga je vstavljala krpe v izvrtino in tolkla z lesenim kladivom po njih in če ne bi bilo vse leseno, bi se kazale iskre. Dobra stran teh strojev je bila le zato, ker smo krpe izdelovali tako rekoč iz odpadkov. Prav zaradi tega je vodilne v tovarni in podjetju motilo, da bi se bili odločili za nakup avtomatov. Kadar so sestavljali plan investicij, je kdo spomnil avtomatski krpalnik, drugi je dodal, kje dobiti kvalitetni les za letvice iz katerih avtomat dela krpe. To je bil velik problem, zato so krpal-niki vedno izpadli iz investicijskega plana. Zaradi slabega krpanja smo dobili veliko reklamacij od kupcev. Verjetno smo tudi večkrat morali popustiti ceno za kakšen kvadratni meter plošče prav zaradi krp. V letošnjem letu so naši vodilni posvetili nekoliko večjo pozornost proizvodnji opažnih plošč, kot v preteklih letih. Med ostalimi izboljšavam; so prišli na vrsto tudi krpalniki. Študij dela je dobil nalogo, da si ogleda te vrste strojev v tovarnah, kjer jih že uporabljajo. To zaradi tega, da je bila lažja odločitev, od katerega proizvajalca stroje kupiti. Velike izbire teh strojev ni, ker sta samo dva bolj znana proizvajalca. Študij dela je svojo nalogo opravil in prinesel s seboj najvažnejše podatke o strojih. Na podlagi teh podatkov se je vodstvo tovarne skupno z vodstvom podjetja odločilo za nakup dveh dvovretenskih strojev Reiman. Nekaj mesecev po tej odločitvi smo stroje dobili. Kot vsak nov stroj najiprej preizkusimo, pred-no ga postavimo v redni tok proizvodnje, tako smo tudi ta dva. Delavke od starih krpalni-kov so izven rednega delovnega časa poskušale nanje krpati, uvajale so se, vendar pa zaradi pomanjkanja časa samo vsaka po štiri ure. Neko prosto soboto v septembru smo stroje vključili v tehnološki proces. Stroja obratujeta. Plošče, zakrpane na avtomatih so kvalitetno zakrpane. Težav zaradi krpanja pa še nismo rešeni, ker imata stroja premajhno kapaciteto za našo proizvodnjo. Še vedno se moramo posluževati starega kr-palnika, da nam proizvodnja normalno teče. Na starih strojih smo količino lahko večali z večjim številom ljudi. Na avtomatih pa je to nemogoče. To je tudi edina slaba stran teh strojev. Za letvice, kar sem na začetku omenil, ni nobenih posebnih težav. Ugotovljeno je, da če bomo v prihodnjem letu začeli postopoma ukinjati nočno izmeno za žene in proizvodnjo plošč še povečati na 3000 m2 na dan, moramo dobiti še dva taka stroja. Kadar se bo to uresničilo, bo problem o krpanju za nami. A. S. Za GKZ Srednja vas je predvidena izdelava 36.000 kompletov dalmatinskih nasadil, katere kot kooperanti LIP-a Bled uporabljajo pri izdelavi dalmatinskih vrat in olcen. V letu 1973 naj bi izdelali še 1.000 kom. dvižnih garažnih vrat — kovinski del, zato bo potrebno pet zaposlenih skozi celo leto. Zaradi preselitve proizvodnje plošč v novo halo v naslednjem letu bo naša glavna naloga, da se ta preselitev opravi čimhitreje in z najmanjšimi zastoji v proizvodnji plošč. Poleg tega pa bo treba do določenih rokov izdelati in montirati posamezne proge, mize, pomagala in transportne naprave, katere se že izdelujejo v našem oddelku. Za vsa ta dela in investicijsko vzdrževanje v tovarni Bohinj (poleg strojnega rednega vzdrževanja) je planirano za leto 1973 devet zaposlenih, pet zaposlenih pa za tovarno Bled za vsa dela katera bo lahko opravil naš oddelek. Da bi lahko opravili vsa zgoraj navedena dela, bo potrebno zaposliti v naslednjem letu še dva do tri strojne ključavničarje. V naslednjem letu bomo vzeli v uk za strojne ključavničarje najmanj dva vajenca, posebno zato, ker v predhodnem letu ni bilo interesentov. Naloga kovinskega oddelka je, da realizira v prihodnjem letu vsa zahtevana in predvidena dela. doseganje normativa za proizvodnost (za pod j.) je 113,32% doseganje normativa za kritje (že s kor. fakt.) je 123,48 % doseganje normativa v neposredni proizvodnji je 122,83 % Delo kovinskega oddelka v letu 1973 V letu 1973 bo Kovinski oddelek opustil vsa dela, katera je do sedaj še opravljal za tuje stranke, čeprav se pri lesnoindustrijskih podjetjih, katerim smo izdelovali različne transportne naprave v prejšnjih letih, še vedno kaže zanimanje in povpraševanje. da nam preseganje normativa pri kritju občutno narašča, ostanek dohodka (dobiček) pa je bil občutno pod planiranim. Takrat je DS uvedel korekcijski faktor za kritje, ki se uporablja za obračun OsD in sicer tako, da se doseženo kritje v mesecu popravi s faktorjem doseganja ostanka dohodka v preteklih mesecih. Ta ukrep naj bi vzpodbudil k doseganju normiranega ostanka dohodka. Morda je bila takrat narejena napaka, ker se normativ kritja ni popravil, ampak šele, ko se je pokazal kot nerealen. Seveda bi v maju tak popravek verjetno ne imel tolikega učinka pri prizadevanju za čimprejšnje doseganje planiranega ostanka dohodka, kot ga je imel korekcijski faktor. V mesecu oktobru je nastopila druga nevšečnost. S prizadevanjem prodaje in tudi drugih smo dosegli, oziroma presegli planirani ostanek dohodka z indeksom 100,11 %, kar je lep uspeh in vredno pohvale. Preseganje normativa kritja, ki ga je v prejšnjih mesecih zniževal korekcijski faktor, pa se nam je postavilo pred oči v »naravni velikosti« z indeksom 157,82 %. Prišel je trenutek, ko je bilo potrebno na hitro nekaj ukren.ti. Pred ukrepanjem pa si oglejmo še nekaj primerjalnih številk in sicer dosežene odstotke normativov za mesec oktober: Normativ proizvodnosti je bil dosežen takole: Tovarna Bohinj 109,69 % Tovarna Bled 112,80% za podjetje kot celoto 111,19% Normativ kritja je bil dosežen 157,82 %. Povprečno doseganje normativov v neposredni proizvodnji pa takole: Tovarna Bohinj 125,25 % Tovarna Bled 123,91 % za podjetje kot celoto 124,64 % Doseganje normativov je iz meseca v mesec lahko nekoliko bolj različno, zato je bolj važno, kakšni so kumulativni pokazatelji, ki so za 9 mesecev naslednji: Iz gornjih podatkov vidimo, da je preseganje normativa kritja, ki je bilo za obdobje I. do IX. brez korekcijskega faktorja 131,31 % in je v oktobru še bolj poraslo, zato lahko rečemo, da bi morali popraviti normativ. Doseženi rezultati v oktobru so narekovali obračun OsD za oktober po zgoraj navedenih odstotkih. Verjetno bi izplačilo OsD s preseganjem 57,82 % povzročilo negodovanje in razburjanje med ostalimi 90 % člani kolektiva, ki niso vezani na kritje. ZATO SO ČLANI KOLEGIJA 6. NOV. 1972 SKLENILI, da se bdpovejo pravno pripadajočim OsD nad povprečno izplačano stopnjo preseganja normativa kritja za 9 mesecev, to je 123.48 %. Kolegij je sklenil, da se skličejo sestanki z vsemi delavci, ki so vezani na kritje, zaradi obrazložitve stanja v zvezi z obravnavano problematiko. Tako je nastopil trenutek, ko so vsi »kritje-vci«, vsak posamič izjavili, da se pridružujejo sklepu članov kolegija in se odpovedujejo delu OsD. Na sestankih je bilo sklenjeno še, da se za november in december 1972 izplačajo OsD po doseženih rezultatih kritja, vendar ne več kot 123.48 %. V primeru pa, da bi bilo kritje nižje od proizvodnosti, se izplača po odstotku proizvodnosti. Sklenjeno je bilo tudi, da se znesek odstopljenih OsD po ZR namensko izloči za stanovanjsko izgradnjo. Še enkrat pohvalimo to dejanje sodelavcev ob spoznanju, da je v razumevanju in slogi moč. Seveda pa je naloga nas vseh, da se čimbolj trudimo, da bi v bodoče postavljali bolj točna izhodišča in se s tem izognili takim »trenutkom«. T. J. Izdelovale se bodo še transportne rolce cca 1.600 tm, za katere imamo že precej utečeno proizvodnjo. Od transportnih role, izdelanih v letu 1973, se bo velik del porabil za notranji transport v obeh naših tovarnah. Pri izdelavi večjih količin transportnih role, pa bi nujno morali nabaviti ali izdelati novo napravo za vrtanje kolesc iz sive litine in Stanco za prebijanje lukenj na kotnikih. Z »IMP« Ljubljana imamo sklenjeno pogodbo za obdelavo lovilcev nesnage še do marca 1973, potem pa se bo to delo opustilo. Za gradbena podjetja se bo izdelovalo natezalne ključe, katere uporabljajo pri postavljanju opažnega ogrodja iz opažnih plošč. Ta izdelek dopolnjuje proizvodnjo opažnih plošč, planiranih je cca 600 kom. 0 krpanju opažnih plošč Sklepi samoupravnih organov SVET ZA IZOBRAŽEVANJE 1. — Osnovo štipendije, ki po družbenem sporazumu za šolsko leto 72/73 znaša 760 din za dijake srednjih šol in 900 din za študente, je svet povišal za 50 din; — vsak naslednji letnik se poviša za 60 din; — za odličen uspeh se štipendija poviša za 20 %, za pravdober uspeh pa se poviša za 10 %. 2. Do spremembe pravilnika se vajence obračunava po istem kriteriju kot doslej. 3. Do naslednje seje naj tov. Blaževič pripravi predlog za spremembo pravilnika za nagrajevanje vajencev, ki naj bodo enako nagrajeni med praktičnim poukom in šolanjem, svet za izobraževanje pa bo vsako leto določil osnovo za izračun nagrad za vajence. 4. Posamezni člani kolektiva, ki nimajo priznane določene kvalifikacije so opredeljeni po sledečem kriteriju: K — nepopolna srednja šola PK — osnovna šola — tečaj ali obrtna šola izven stroke N — osnovna šola Tov. Blaževič naj izdela program za izobraževanje za skupino N in PK, da si bodo člani kolektiva lahko pridobili polkvalifikacijo oz. kvalifikacijo. SVET ZA DRUŽBENI STANDARD 1. Svet je dodelil posojila tistim prosilcem, ki so vložili prošnje do 19. 8. 1972. 2. 400.000,00 din sredstev je razdelil na podlagi prioritetne liste (seštete točke po izpolnjenem vprašalniku za dodelitev kredita) 14 prosilcem in sicer: 1. Ivanka Vojvoda 2. Franc Urbanc 3. Draga Polak 4. Janez Smukavec 5. Tončka žmitek 6. Štefan Banko 7. Ljudmila Pavlin 8. Franc Mencinger 9. Milan Prešeren 10. Jakob Vidic 11. Viktor Mencinger 12. Ivanka Teraž 13. Ljudmila Ravnik 14. Pristov Vida 30.000 din 30.000 din 40.000 din 30.000 din 20.000 din 30.000 din 60.000 din 30.000 din 30.000 din 30.000 din 30.000 din 30.000 din 5.000 din 5.000 din O razliki do zaprošene vsote kredita (vloga Janeza Smukavca, Milene Prešeren in Jakoba Vidica) bo svet za družbeni standard ponovno obravnaval po zaključnem računu za leto 1972. Zadnjima dvema prosilkama je svet kljub manjšemu številu točk dodelil posojilo, ker sta prosili za minimalno vsoto posojila. 3. Izpraznjeno stanovanje v Soteski se dodeli tov. Milanu Klavori. 4. Ker se širijo govorice, da Stana Repe ne zaseda stanovanja, ki ji je bilo dodeljeno, jo je opozoriti, da v kolikor do L decembra 72 stanovanja ne zasede, ga bomo dodelili drugemu prosilcu. 5. Prošnje za stanovanje je do prihodnje seje točkovati in sestaviti prioritetno listo. 6. Stanovanja, ki še niso bila ogledana, naj si ogleda predsednik sveta in član s področja, na katerem se bo ogled opravil. 7. Za stanovanjski problem tov. Marte Jugovič je do prihodnje seje najti primerno rešitev. 8. S Stanovanjskim podjetjem Radovljica se sklene pogodba za nakup stanovanj v bloku v Bohinju pod nakupnimi pogoji, ki jih nudi podjetje. Delitev stanovanj se bo opravila po načelih, ki jih določa pravilnik o stanovanjih. SVET ZA SPLOŠNE ZADEVE 1. Imenovana je bila komisija za primopredajo poslov direktorja: — Franci Lap — predsednik — Ivan Robič — član — Zdravko Knaflič — član 2. Ugodno je rešil prošnji Knjižnice A. T. Linharta iz Radovljice in Slovenske alpinistične odprave v EL CAPITAN. Osnovnošolsko izobraževanje za odrasle Na osnovi sklepa Sveta za izobraževanje smo v jesenskem roku ponovili razpis za vpis v 7. in 8. razred osnovne šole za odrasle in to za tiste zaposlene, ki nimajo končane popolne osnovne šole. V kolikor bi bilo dovolj prijavljencev, bi organizirali en razred v Bohinju in en razred na Bledu. Na razpis se je prijavilo le 7 kandidatov iz tovarne Bohinj, kar pa je za formiranje enega razreda odločno premalo. Na skupnem sestanku s prijavljen« v tovarni Bohinj smo prišli do zaključka, da je najbolje, če se vpišejo na Dopisno delavsko univerzo v Ljubljani. Po sklepu Sveta za izobraževanje stroške šolanja nosi vsak sam s tem, da po uspešno končanem šolanju dobi te stroške povrnjene. V tovarni Bohinj se je 11. novembra sestanka s prijavljenci udeležil tudi direktor izobraževalnega centra Dopisne delavske univerze v Ljubljani. Pojasnil je način šolanja po dopisni metodi. Pri dopisnem šolanju dopisnik ne obiskuje rednega pouka, temveč študira sam ob učnih pripomočkih — knjigah in skriptih, ki mu jih pošilja šola. Snov je v njih obdelana tako, da omogoča samostojno učenje. Posameznim učnim knjigam, oziroma skriptom, dodajajo še posebna navodila, ki dopisnika usmerjajo k načrtnejšemu učenju. Bistveni del učenja pomenijo domače naloge. Kandidat jih pošilja profesorjem v korekturo in mu popravljene vrnejo. Naloge so tako preverjanje znanja, saj dopisnika opozarjajo na pomanjkljivosti pri njegovem učenju. V kolikor bi bilo v posameznem razredu vsaj 20 kandidatov, bi šola organizirala pomoč v ob- liki zgoščenih predavanj. Izpite bi opravljali prav tako v kraju šolanja. Dopisno šolanje kandidata ne obremenjuje z rednim obiskovanjem pouka, kot je to v večernih šolah, temveč mu omogoča, da učenje prilagodi svojim razmeram. Tak način šolanja je ob redni zaposlitvi lažji. Šolanje v dopisni šoli ni strogo vezano na šolsko leto. Kandidat se lahko vpiše kadarkoli in lahko tudi prestopi v višji razred ne glede na začetek šolskega leta. Ko kandidat v celoti preštudira snov posameznega predmeta, se prijavi k izpitu. Na voljo je več izpitnih rokov; ob začetku šolanja predloži šola vsakemu natančen izpitni razpored. To dopisniku omogoča, da si napravi lastni študijski načrt. Pri tej metodi so tudi slabe strani, ker prosti roki izpitov ne silijo k učenju in je za nekatere tudi dojemanje snovi nekoliko težje. V našem podjetju je veliko zaposlenih, ki nimajo popolne osnovne šole zato priporočamo, da se jih čim več prijavi v Dopisno delavsko univerzo v Ljubljani. Učni načrt odnosno program je nekoliko skrajšan v primerjavi s programom redne osnovne šole. Vse potrebne informacije lahko dobite pri referentu za izobraževanje. Blaževič Delavci za enotno zdravstvo Po zbranih podatkih iz osmih območij Slovenije so referendumi o združitvi delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja uspeli z izredno lepim rezultatom, saj je za izenačitev pravic zdravstvenega varstva glasovalo 78 % delavskih in 91 % kmečkih zavarovancev. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, sta na podlagi določil Zakona o zdravstvenem zavarovanju sprejeli sklep, da se razpiše referendum o izenačitvi pravic iz zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov in združitvi obeh skupnosti v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Združitev pomeni nadaljnjo stopnjo samoupravnega razvoja na tem področju družbene dejavnosti Razlike med pravicami v delavskem in kmetijskem zdravstvenem zavarovanju so bile občutne predvsem v višini prispevkov k stroškom zdravljenja. Proizvajalci delavskega dn kmetijskega zavarovanja niso bili enako ekonomsko in socialno zaščiteni v primeru bolezni. Bodoče enotno in enako zdravstveno zavarovanje in varstvo za vse prebivalstvo omogočata razvita industrija in razmeroma visok katastrski dohodek. Podobno kot v drugih gospodarskih organizacijah v Sloveniji, kjer so delavci v ponedeljek 20. novembra glasovali za združitev skupnosti zavarovanja in izenačitev pravic, smo se tudi v našem podjetju z referendumom odločili za združitev obeh skupnosti. S tem smo potrdili nujnost in solidarnost, ki bosta v marsičem pripomogli, da bo poslej tudi naše kmetijstvo laže šlo po poti preobrazbe. Delavci naše organizacije smo glasovali s sledečim uspehom: Tovarna Tovarna Bled Bohinj in uprava Skupaj % Vsi vpisani volilci 386 428 814 Glasovalo 346 387 733 90,04 Ni glasovalo 40 41 81 9,96 »ZA« 271 262 533 72,72 »PROTI« 72 119 191 26,06 »NEVELJAVNO« 3 6 9 1,22 ŽJ Dopisujte v Glasilo Tri dni v črni Afriki Ko sem se zbudil, je bilo zadušljivo vroče, ker sem pred spanjem odklopil klimno napravo, kj me je motila z brnenjem. Sonce je bilo še vedno zelo visoko 'in v reki pod hotelom so se v blatni in topli vodi namakali črnski otroci. Pred hotelom nas je že čakal kombi tamkajšnje turistične agencije. V načrtu je bil ogled mesta in folklorne prireditve. Zapeljali smo se po široki aveniji proti središču mesta. Na levi in na desni so nas spremljale razkošne vile vladnih funkcionarjev in diplomatskih predstavnikov. Osr-ednja cesta je bila najširša, saj je bila pred nekaj leti še pristajalna steza starega letališča. Cim bolj smo se oddaljevali od središča, tem manj je bilo razkošnih, v evropskem slogu grajenih hiš. Namesto njih so se pojavljale tipične afriške koče, ki v veliki meri kažejo pravo podobo dežele. Zgrajene so zelo enostavno: stene so iz ilovice, na eni strani je odprtina, ki služi za vrata, vse skupaj pa je prekrito z bambusovim trsom in savansko travo. K idiliki afriške koče sodi še nekaj bananovcev, grm bambusa dn drevo mango. Le-to je silno hvaležno drevo, ki daje slivam podobne sadeže celo leto. Sicer ima sadež vonj po terpentinu, vendar se temu s časom privadiš in je popolnoma užitno. Zapeljali smo se na trg, kjer so prodajali razen hrane skoraj vse. Presenetila nas je pisanost oblačil in predmetov, različnost nošenj. Predvsem pa, da med vso množico skoraj nismo našli starejšega človeka. Vodička nam je pojasnila, da jih zaman iščemo, ker je to prava redkost. Življenje, tako v mestu kot na deželi, je zelo nezdravo. Kot glavne vzroke je naštela, da ni zdrave pitne vode, živila se hitro pokvarijo in zato so zelo razširjene najrazličnejše črevesne bolezni. Če k temu prištejemo še malarijo, ce-ce muho, ki prenaša spolno bolezen ter strupene kače, potem ni čudno, da je poprečna življenjska doba samo 28 let. Kljub temu pa se prebivalstvo hitro razmnožuje. Niso redke družine, kjer se rodi tudi 20 otrok. Za takšen dosežek dobijo matere posebno odlikovanje, ki jim ga podeli sam predsednik Bokasse. Ob vsem tem se nam je zastavilo vprašanje, od česa živijo. Njihov jedilnik je zelo preprost. Glavna hrana so ribe in sadje, dočim je goveje in kozje meso bolj redko na jedilniku. Namesto kruha in krompirja imajo neke vrste zemeljski krompir, imenovan manioka. Tega posušijo, zmeljejo in iz take moke potem mesijo nekakšno krompirjevo testo. Vendar pa so kljub vsem tegobam ljudje veseli, otroci so kot vsi otroci veseli, če jih je kdo slikal, dočim so bili odrasli nekoliko bolj zadržani in so malce posmehljivo opazovali trop radovednih Kranjcev, ki so hoteli videti vse in zvedeti še več. Samo razne mestne lepo- tice srednjih let so se jezno obračale vstran pred naperjenimi fotografskimi aparati, žal je bil čas za ogled sejmišča prekratko odmerjen, ker smo bili napovedani v mestnem gledališču za ogled folklorne prireditve. Točno ob napovedanem času se je spored tudi pričel. Ob zvokih bobnov tam-tam so na oder priplesali mladi plesalci, oblečeni po narodnem običaju samo v krilce iz ragoza. Tako plesalci kot plesalke so bili še vsi zelo mladi. Povprečna starost ni bila verjetno več kot 18 let, nekaj med njimi pa jih je verjetno še hodilo v osnovno šolo. Prikazali so nam nekaj starih obrednih pesmi in plesov, ki so že delno v pozabi. Ob vseh teh plesih smo se nemo spraševali, kako revni smo v bistvu mi z vsemi dosežki tehnike ob tako slikoviti in mogočni izpovedi čustev in hotenja preprostega in zaostalega naroda sredi pozabljene črne Afrike. Po končani predstavi, ko se je silovito ploskanje poleglo, nam je še dolgo odmeval v ušesih skrivni ritem bobnov in so nam bile še dolgo pred očmi čudovite obredne maske gozdnih duhov s katerimi so plesalci prikazali svet preprostega človeka. Med tem časom je sonce že zašlo in mrak z nočjo se je spuščal bliskovito, kot je za trope značilno. Proti hotelu smo se napotili kar peš. Ulice so že izumirale, v afriških kočah brez elektrike je že vladala noč, medtem ko so se beli priseljenci zbirali v luksuznih klubih k partijam namiznega tenisa, plavanja in plesa. Domačinov je bilo med njimi zelo malo in še ti so bili v glavnem le starejši. Skozi mrak na ulicah so drseli tu dn tam otroci, ki so se vračali s po- tepa; dostikrat sta jim sledila oče in mati, ki pa sta delovala tako kontrastno, da pri nas kaj takega redko vidiš. Črnke namreč nosijo otroke, ko so majhni, na hrbtu v posebni vreči in tako smo dostikrat videli ženske, ki so bile noseče, na hrbtu so nosile otroka, da pa bi bila njihova hoja bolj elegantna, so na glavi nosile še bodisi vrečo z živili, bodisi sveženj drv. Ob njej pa se je gosposko in popolnoma prazen sprehajal mož. Tako smo izumili uganko, ki se je glasila: spredaj eden, zadaj eden, na glavi pa pol kubika drv, kaj je to? Odgovor je bil: Črnka na sprehodu. Resnica jc sicer kruta, je pa dejstvo, da so ljudje obremenjeni s predsodki preteklosti in velja za sramotno, če bi mož moral delati. Vendar se na take prizore hitro navadiš in kar pozabiš, da si več kot 6.000 km stran od doma. Medtem smo že prispeli v hotel, kjer so nam veliko željo in žejopo pivu, ki je v 3/4 litrskih steklenicah, zbile visoke cene. Hotelirji se namreč držijo preproste logike, da kdor pride iz Evrope tako daleč mora imeti dovolj denarja in mu zato ni žal odšteti za kavo ali pivo dolar. Zal pa niso računali, da pridejo tudi ubogi bratje Jugoslovani, ki so po svetovnih merilih ravno tako prebivalci dežele v razvoju, kot so tudi sami. Nadaljevanje prihodnjič Kelbl Miro Prvi prodajni posvet malo drugače Konec novembra je bil na upravi podjetja organiziran prvi prodajni posvet v sestavi in obliki, kakršne v naši praksi nismo uporabljali. Selili smo se v nove prostore Posvet je trajal dva dni. Pripravil ga je dr. Baumruk, izvedenec UNIDO, ki že nekaj mesecev dela pri nas na organizaciji marketinga. Udeleženci posveta so bili vodilni in vodstveni delavci prodajnega, razvojnega sektorja, tovarn in uprave, trgovski predstavniki, arhitekti in delavci, ki se ukvarjajo z reklamo in kontrolo. Na posvetu smo ocenjevali kakšen je LIP danes in načrtovali kakšen naj bo jutri. K ocenam in napovedim so največ pripomogle razprave, ki so tekle med prodajo, razvojem in proizvodnjo ter stališča, ki so bila sprejeta za tesnejše sodelovanje med temi tremi členi. ISO-SPAN je dominiral oba dneva posveta. To ne pomeni, da Po sklepu Sveta za izobraževanje bo tečaj za pridobitev kvalifikacije ozkega profila po dopisni metodi. Za vse predmete, to je matematiko, strojeslovje, tehnologijo lesa in varstvo pri delu bodo sestavljena skripta. Kdor bo želel delati izpite za pridobitev omenjene kvalifikacije, bo dobil potrebna skripta, se lahko učil doma in ko bo pripravljen, se bo prijavil k izpitu. Na voljo bo več izpitnih rokov. Izpiti se bodo opravljali pred tričlansko izpitno komisijo, ime- je pri drugih proizvodih vse v redu, vendar nas sedaj ISO-SPAN najbolj žuli. Izkušnje, ki si jih nabiramo ob uvajanju ISO-SPAN-a na tržišče, so še kako uporabne pri vseh ostalih izdelkih. Prvič smo lahko v takem sestavu slišali »glas kupcev«, ki so ga posredovali naši trgovski predstavniki. Te »glasove« bo treba pogosteje poslušati in nanje reagirati, če bomo hoteli zadostiti kupcem. Ugotovili smo, da smo pri reklami premalo učinkoviti, ker se odgovornosti preveč cepijo in se dogovorili, da bo nosilec odgovornosti le eden. Dr. Baumruk nam je posredoval veliko novosti za uspešnejše delo v prodaji. Seznanil nas je s novano od Sveta za izobraževanje. Kot je razvidno, bo omogočeno vsem članom kolektiva, ki so nekvalificirani, da bodo opravili izpit ne da bi hodili na tečaj. Na željo slušateljev bomo organizirali iz posameznih predmetov krajše tečaje za pripravo na izpite. S tečajem bomo začeli predvidoma v mesecu decembru t. 1. Prej nismo mogli pričeti s tečajem, ker vsa skripta še niso bila pripravljena. filozofijo marketinga, s takoime-novanim trikotnikom, ki povezuje v tesno sodelovanje prodajo, razvoj in proizvodnjo. Mesto direktorja je v sredini trikotnika. Obrazložil je obrazce za sistematično delo trgovskih predstavnikov in izredno zanimivo preizkušeno PERBIC tehniko, ki zagotavlja prodajnemu osebju večje uspehe pri kontaktih s kupci. Seznanil nas je tudi o vlogi delovnega mesta »producent manager«, o sistematičnem planiranju in spremljanju napredovanja kadrov ter o funkciji določanja cen. Od nas samih zavisi, koliko teh uporabnih novosti bomo vključili v naše redno delo. Udeleženci posveta bodo prejeli pismene zadolžitve. Določena bo oseba, ki bo spremljala izpolnjevanje zadolžitev in jih posredovala direktorju. Čeprav smo bili uspešnejši pri ugotavljanju kakšen je LIP danes kot pa v načrtovanju jutrišnjega LIP-a, je posvet dobro uspel. Dogovorili smo se, da ga obdržimo kot redno obliko dela. A. Ličen Novoletnih čestitk ne bo Naš kolektiv je dal že v lanskem letu — po sklepu Sveta za splošne zadeve z dne 6. dec. 1971 — namesto novoletnih čestitk svojim poslovnim prijateljem, prispevek za gradnjo Onkološkega inštituta v Ljubljani. Tudi letos je kolegij na svoji seji dne 13. nov. t. L, na predlog vodje prodajnega sektorja, sprejel sklep, da ne bomo pošiljali novoletnih čestitk in ne obdarovali naših poslovnih prijateljev, razen nekaterih naših inozemskih partnerjev. Le-tem bomo poslali novoletne čestitke in simbolična darila, ki bodo v približno enaki vrednosti kakor v preteklem letu. Predlog prodajnega sektorja je bil tudi, naj bi se sredstva, ki so bila sicer planirana namensko za novoletne čestitke, prenesla v sklad za gradnjo stanovanj, vendar je kolegij odločitev o tem prepustil samoupravnim organom. Robič Leto 1972, ali vsaj njegov najbolj razgibani del letne dobe gre h kraju. Če gledamo dejavnost našega kolektiva v letu 1972, potem smo vsi člani kolektiva lahko zadovoljni. Kljub zimi si odgovorni v Tovarni Bled zadajajo nove in nove naloge, da bi vsem čimprej omogočili boljše delovne pogoje v novi hali. V četrtek, 2. novembra, se je kot prva, brez vsakršne svečane otvoritve, vselila v nove upravne prostore Tovarne Bled priprava dela. Delovni prostori so dovolj svetli in zračni, čeprav nas je v enem prostoru večje število, kot smo bili dosedaj vajeni, nas pri delu to ne moti. Vsi prostori so že ogrevani, potrebna pa bi bila še oprema, ki bi bila primerna novim prostorom. Da pa bo opremljnje in vselitev v nove prostore hitreje in bolj učinkovito napredvalo, moramo vsi člani našega kolektiva imeti čvrsto voljo in dajati večjo moralno podporo ljudem, ki jim je to delo odrejeno. Želimo, da bi se nam v novih prostorih čimpreje pridružile še ostale službe Tovarne Bled kot tudi uprave LIP Bled. Bernard Jožica Tečaj za pridobitev kvalifikacije ozkega profila Blaževič ZAHVALA Ob boleči izgubi nepozabnega moža ANTONA KRŽIŠNIKA se iskreno zahvaljujem vsem članom kolektiva za sočustvovanje v bridkih urah, za številno spremstvo na poslednji poti in vsem, ki ste se od njega poslovili s toliko cvetja. Iskrena hvala za poslovilne besede ob njegovem preranem grobu. Prisrčna hvala vsem! Francka Kržišnik Zgodovina razvoja podjetja (7) Obrat »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica Že iz naslova samega je razvidno, da bo v tem poglavju obravnavan le stari obrat, t. j. za razdobje od leta 1927 do 'leta 1964, ko so je na obratu pričelo z večjimi spremembami, rekonstrukcijo in dopolnitvijo obrata. Gradnjo prvotnega obrata je v letu 1927 pričeia delniška družba pod nazivom »IMPEKS« s sedežem v Ljubljani, obrat pa je bil registriran pod nazivom Parna žaga »IMPEKS« Bohinjska Bistrica. Od tu izvira torej naziv, ki ga še danes slišimo iz ust marsikaterega starejšega občana, medtem ko prenekaterim mlajšim članom sedanjega delovnega kolektiva izvor naziva IMPEKS ni bil poznan. Po dograditvi je obrat pričel z rednim obratovanjem v letu 1928 s polnojarmenikom, svetlobe 650 mm in kapaciteto 3.000 m3 hlodovine. Za pogon je služila parna 'lokomobila 25 KM. Že v naslednjem letu je bil postavljen še drugi polnojarmenik 500 mm in nova lokomobila jakosti 80 KM; kapaciteta obrata se je povečala na 6.000 m3. V 'letu 1929 je postal novi lastnik obrata lesni trgovec Friderik Krkoč, kateremu pa zaradi nastopajoče krize v lesni trgovini na svetovnem tržišču usoda ni prizanesla. Vloženi kapital se s padcem cen žaganemu lesu ni več zadostno obrestoval in je v letu 1931, ko je obrat uničil požar, zašel v konkurz, ker je precejšnja sredstva vložil tudi v žičnico Jelovica—Obme, po kateri je dotekala hlodovina na ta obrat. V letu 1931 je obrat prevzela v lastništvo Ljubljanska kreditna banlka, od te ga je v letu 1935 kupil lesni trgovec Halinrihar Ivan iz Bohinjske Bistrice, ki je ostal lastnik do nacionalizacije v letu 1946, ko ga je prevzela v upravljanje Gozdna uprava v Bohinjski Bistrici. Med okupacijo je bi'1 obrat v letu 1943 požgan, s strani enot NOV, zato je Gozdna uprava, Bohinjska Bistrica, takoj po nacio- nalizaciji pričela z obnovo v letu 1946—1947. Zgrajena je bila sedanja stavba žagalnice in postavljena dva polnojarmenika svetlobe 650 in 700 mm, nato v letu 1948 tretji polnojarmenik svetlobe 560 mm in v letu 1949 še bločna tračna žaga za odža-govanje debele hlodovine. Takratna kapaciteta obrata je znašala 15.000 m3 hlodovine, kar je takrat predstavljalo največjo kapaciteto žage v Sloveniji. Pri obnovi žagalnice je vredno omeniti ostrešje, ki je bilo kot prvo po vojni izdelano iz lesa dolžine 4 m z nosilno ločno konstrukcijo in prek lokov položeno streho, po načrtih, ki jih je po posebnem naročilu za to izdelal ing. arh. Petelin. Za pogon žage sta služili dve lokomobili po 100 KM, od katerih še danes ena služi kot parni kotel, druga pa se je napotila v staro železo. Kot srce obrata je vzporedno zrasla in se razvila, za tiste čase najbolj sodobna, brusilnica rezil lesne industrije Jugoslavije, ki je služila tudi kot šolski primer in dala specialnost marsikateremu brusaču v lesni industriji širom naše domovine. Poleg žagarske predelave se je zaradi- razpoložljive surovine in potrebe tržišča razvila na obratu tudi nadaljnja in finalna predelava, od katere je ostal kot edini finalni izdelek do današnjih dni — troslojne opažne plošče in v manjših količinah stropne in stenske obloge ter ladijski pod. V -letu 1949 je bil postavljen in v latu 1950 stavljen v pogon obrat za izdelavo lesne volne z dvema osnovnima strojema kapacitete 300 ton lesne volne in v letu 1956 še stroj za i-zdelavo lesnih vrvi, kapacitete 30 ton. Proizvodnja lesne volne in lesnih vrvi je bila ukinjena v letu 1964, prvenstveno zaradi vedno večjega pomanjkanja celuloznega lesa s/j. Razen obrata za izdelavo lesne volne, je bila v letu 1949 postavljena za potrebe predelave, kanalska sušilnica švedskega izvora s kapaciteto polnitve 72 m3 desk, debeline 24 mm, ali približno 20 m3 dnevno, odvisno od začetne vlage lesa. V rekonstruirani skladiščni lopi 60 X 12 m jev letu 1952, ko je bila ukinjena provizorna zabo-jarna na žagi »Markež«, stekla v polnem obsegu proizvodnja izvoznih zabojev. (Se nadaljuje) SREČNO PRWt DVEH tiOSTI 1973 LIP D SUMA IZDELOV. amia eterni maw. PRI ROKOBORBI URSA SMUKNI tekočina Ui. AURE POLET IRA Ji wsm NAPAD NASu.Uk ATLANT- SKI PHUT PE til 3-5m DENAR I3.CRKA MTRT TEKOČE STOPNI- CE OE* VEmifE Sukanec DRŽAVA V SAneKik UkAUUi-vgS____ IGRALEC ALEE VRSTA PLAZILCA B/CIKEl OSEBNI ZAIMEK MED. IME ZA6PAs vobolEz. VALJEVO mssts klSlK KEMIČNI Element TOPILO za SMOiE SORA V TURČIJI mr» zon SESTAV Vidih APARATOV RED PROWNO PRIREDJE NAlEPEK Rimska BOSINJA Ji L E POZNAVALEC VM Ft.lùRAL ViASOiS OZIRALNI ZAME*. MESTO V ITAlUI OSEBNI ZAIMEK OVOJ TANKA UoitCA- HREMICA S Tit. KIPAR il s. stol „ PRED n.S ŠPORTNIK PERùAM- Skl kUAlJ na ZEVSA SHARIE SAK. Ribiška časopis. PAPIR Pod Kem. el. »STAT PINTAR IVO TKANO. REVOIUC SVETA Podoba SORODNICA OMREŽJA KANALOV ZEMVA ANTON IGRALEC nuno k AMAZONKI MOŠKO INČ PTICA S. MORIJ Kisel poljan- ski Denar IKitlBA BLASU TRMOGLAV 0$T ZENSKO IME Toma iMi aociA ESkulApl R'MSKA DVE ČVEKANJE. BESEDE ĆENUE NEUMEN IDOl iZIJSuR v Alma Gala ma NERES- NICA iiDQVOÜi KARU PRILAGO- DITEV [RADU OREbhi ZAINfU DIŠAVA DOPISUJTE IVAN TAVČAR O U)Lb. M.