Drtt~_ tvene vesti Iz delovanja sekcije sodnih izvedencev in cenilcev za gozdarstvo Kot vsako leto smo tudi v letu 1998 organizirali strokovno izpopolnjevanje za člane naše sekcije. Glede na dejstvo, da sodni izvedenci in cenilci delujejo tudi izven naše sekcije, smo to dejavnost razširili še na tiste strokovnjake, ki sicer niso člani sekcije, delujejo pa samostojno v okviru sodišč. Zato smo se povezali z Ministrstvom za pravosodje, ki vodi evidenco vseh izvedencev in cenilcev in preko te inštitucije orga- nizirali izobraževanje, ki je poleg predavanja vklju- čevalo tudi delo na terenu. Strokovni in organizacijski del je pripravila Bioteh- niška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, tema predavanja je bila "CENITEV DREVES V URBANEM OKOLJU", predavatelj pa mag. Milan Šinko. Program je bil razdeljen na tri sklope: - V prvem sklopu smo se seznanili z metodologijami ocenjevanja dreves v urbanem okolju, in sicer s tisti- mi, ki jih je možno uporabiti pri nas. Pri tem gre za drevesa, ki jih vključujemo v naČ!tovanje i.n jih mo- ramo objektivno primetjati z drugimi elementi krajine oz. nekega okolja. To pa seveda zahteva pregleden in objektiven način ocenjevanja posameznih dreves. Kadri in izobraževanJe Ekskurzija na Slovaško Revimi gozdalji, skupina Novo mesto, ki končujemo višješolski študij gozdarstva, smo na svoji absolventski ekskurziji obiskali gozdove Slovaške. Levji delež pri organizaciji ekskw7ije je imel prof. dr. Marjan Kotar, spremljal pa nas je dr. Andrej Bončina . Vse dni na Slo- vaškem sta nas spremljala prof Pavle in dr. Gomory. V sem se iskreno zahvaljujemo. Stovaška ima dva milijona ha gozdov, ki so danes 50 % v državni in 50% v privatni tasti. Pričakujejo, da bo še več gozdov prešlo v p1ivatno lashlino. Lastniki posedujejo majhne parcele, ~a do 2 ha. Posestniki oddajajo gozdove v najem in večina želi z enkratni mi posegi iztržiti čim več, skratka v gozdu vidijo le ekonomski interes. Slovaško gozdarstvo je razdeljeno na štiri direkcije s po 500.000 ha, te na posamezne gozdne obrate s po 20.000 ha, obrati pa na nadgozdarstva, ki zajemajo po 5.000 ha gozdov. Skoraj vsak obrat ima poleg nadgozdarjev in revimih gozdadev še specialiste za posamezna področja. 50 - V drugem sklopu smo v bližnji okolici fakultete ocen- jevali parametre posameznih izbranih dreves. - V zaključni fazi pa smo ptimeijali dobljene rezultate po posameznih skupinah. Menim, da smo udeleženci dobili soliden vpogled v to problematiko, ki postaja l11di pri nas vse bolj aktu- alna. Eno je ceniti gozd ali gozdno drevje v svojem naravnem okolju, drugo pa je ceniti posamezno drevje ali manjšo skupino drevja v okolju, ki ni gozd. Še nekaj o udeležbi. Vseh, ki smo se udeležili tega strokovnega srečanja, je bilo 49. To je malo, če vemo, da je vseh izvedencev in cenilcev za gozdarstvo 120. Toliko nas je namreč registriranih pri Ministrstvu za pravosodje. Po Pravilniku o sodnih izvedencih in Pra- vilniku o sodnih ceni leih pa smo dolžni sodelovati na izobraževanjih, ki jih organizira ta državni organ. Upam, da se bo to stanje izboljšalo in da borno dosegli tisti cilj, ki smo si ga postavili pri ustanovitvi naše sekcije, to je, da bomo dajali prednost kakovostnemu delu sodnih izvedencev in cenilcev pred preveliko šte- vilčnostjo le-teh. Damjan Pavlovec Velik del svoje pokrajine so Slovaki znali olu·aniti v svoji prvobitnosti. Slovaška ima sedem parkov in še vrsto dmgače zaščitenih območij. Tako smo blizu Banske Bystrice obiskali bukov pragozd. Res, da nas vanj popelje asfaltna cesta, a vseeno znajo mogočne bukve ptičarati večnost gozda. Pragozd želijo čim bolje predstaviti javnosti Naša ekskurzija je bila namenjena tudi obisku Tatran- skega narodnega parka. Ustanovljen je bil leta 1948 s 50.000 ha, danes pa meri že 74.000 ha. Leta 1993 ga je vzel kot svetovno naravno dediščino pod svoje okrilje UNESCO. Narodni park je razdeljen na tri cone. V prvi se ni gospodariJo, v drugi so vi dru vplivi človeka, medtem ko v tretji coni človek sooblikuje krajino, z njo gospodari. Gozdovi v parku so pretežno iglasti, s 65% smreke, rdečega bora, macesna, jelke, cemprina, mševja, od lis- tavcev pa najdemo jelšo, brezo, ivo in jerebiko. Kopra- va doti na nam je pokazalo svojevrstnost sadnje ruševja GozdV 57 (1999) 1