svetovnih in domačih dogodkov LETO XI./ŠTEVILKA 38 CELOVEC, DNE 24. SEPTEMBRA 1959 CENA 1.50 ŠILINGA Dvojna mera Krški škofijski ordinariat je dne 17. septembra 1959 i/dal navodila glede učnega • jezika pri pouku veronauka v zvezi z novim šolskim zakonom za južno Koroško, v katerem pravi: »1. Na šolah s slovenskim učnim jezikom se mora veronauk poučevati v slovenskem . jeziku, vendar morajo učenci najvažnejše verske pojme znati tudi v nemškem jeziku, isto velja za najvažnejše molitve in verske vaje kakor spoved in mašne obrede. To navodilo je utemljeno s tem, da bi v nasprotnem slučaju verniki, kr pridejo v »drugojezične« kraje, zapadli nevarnosti, da bi se versko ne udejstvovali več. 2. Na dvojezičnih šolah (razredih in oddelkih) je veronauk za učence, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, v nemškem in slovenskem jeziku (zvezni zakon z dne 19. marca 1959, § 16, 2). 3. Za otroke, katere so za vzgojo upravičeni prijavili izključno k nemškemu pouku, je veronauk v nemškem jeziku. Za slučaj pa, da ti učenci le slabo obvladajo nemški jezik, je potrebno v smislu odredbe koroškega šolskega sveta z dne 27. oktobra 1958 kot pomožno sredstvo uporabiti otroku lastno narečje.« Osnovni nauk katoliške Cerkve vsekakor v četrti božji zapovedi govori zelo jasno: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel iu ti bo dobro na zemlji.« To spoštovanje obsega tudi jezik, katerega govorijo starši. Če otroci niti tega bisera ne bodo spoštovali in čuvali, kaj šele druge nauke, katere jim dajejo starši! To osnovno načelo je bilo tudi jasno izpovedano v šolski uredbi leta 1945, kjer je povedano, da se veronauk poučuje v materinskem jeziku otroka. Sicer so bili s strani ordinariata tudi že 1. 1945 storjeni koraki, da bi se veronauk poučeval dvojezično. Ko je dal prosvetni minister dr. Drim-mel leta 1957 izdelati osnutek za nov državni zakon glede šolstva na južnem Koroškem. je bilo tudi še v lem osnutku točno izpovedano to, kar predpisuje šolska odredita iz leta 1945. Šele v spremenjeni zakonski predlog leta 1959 je prišla na zahtevo krškega ordinariata nova formulacija glede veronauka, ki v svojem bistvu nasprotuje četrti božji zapovedi. Medtem ko se ordinariat v svojem prvem delu navodila sklicuje na verske potrebe za vernike, ki pridejo v »drugojezične« kraje, se v drugem delu navodila sklicuje na državno postavo z dne 19. marca 1959. V zadnjem delu navodila pa — za vsakega vernika popolnoma nerazumljivo — predpisuje nemški veronauk v nemškem jeziku celo za otroke, ki nemškemu jeziku niso dorasli. Mogoče ravno ta zadnji del navodila najbolj jasno kaže, da niso bili zgolj verski motivi, ki so to navodilo narekovali. Če namreč primerjamo prvi del in zadnji del navodila, tedaj nam je tendenca povsem jasna. Navodilo dokumentira veliko zaskrbljenost ordinariata za slovenske otroke, ki bi prišli v »drugojezične kraje«. Iz navodila pa jasno sledi, da ni nikake skrbi za otroke, ki živijo v slovenskih krajih in so bili prijavljeni k izključno nemškemu pouku in imajo tudi veronauk izključno v nemškem jeziku. Kako bodo ti otroci sledili verskemu življenju v cerkvi in izven te na primer v Selah, na Obir-skem, v Šmihelu, v Žvabeku itd.?! Ali ne ruši to navodilo tudi molilno skupnost v družini? Ali ordinariat ne vidi velike nevarnosti, da se bo ta molilna skupnost morala razbiti? Otroci bodo znali iz šole le nemške molitve, katerih starši v nemškem jeziku ne znajo. Ali ne pomeni to konec družinske molitve? Kot vernim katolikom in zvesto predanim katoliški Cerkvi, se nam upira pri teh najnovejših navodilih krškega ordinariata. Nismo še napravili Ein erfahrener deutscher Priester schreibt Recklinghausen, den 20. 9. 1959 Als Deutscher mochte ich ein gutes Wort einlegen fiir die slowenische Spra-che. Ich habe sie vor etwa 50 Jahren erlernt und durch sie nicht nur ein not-wendiges Hilfsmittel fiir die seelsorgliche Betreuung der Slowenen des Ruhrge-biets, sondern audi die Verbindung zu allen anderen slawischen Sprachen gefun-den. Dankbar erkenne ich an, daB ich unter den Slowenen sehr viel Gutes und Schones erlebt und zugleich viele gute Eigenschaften der Slowenen und der Slawen iiberhaupt kennen und schatzen gelernt habe. Darum mochte ich die betreffenden Eltern bilten, ihren Kindem dies grobe Gut nicht vorzuenthalten. Die Kenntnis der slowenischen Sprache dient der geistigen Bereicherung und zugleich der Volker-versohnung. ■ Tensundern, e. h. Pfarrer und Ehren-Konsistorialrat der Diozesen Lavant und Ljubljana. Uredništvu časnika „Naš t cilni k-K r on i k a” v Celovcu. Nobeden me ni prosil za to objavo. Upam, da morem malo pomagati koroškim Slovencem. Če bo Vam všeč, lahko objavite zgornje priporočilo. Prisrčno pozdravljam Vas in vse drage znance in prijatelje na Koroškem. Vdani Vam Tensundern, žpk., 1. r. Kot Nemec bi se rad zavzel za slovenski jezik. Pred nekako petdesetimi leti sem se ga naučil 'in si na tak način pridobil ne samo potreben pripomoček za duš-nopastdrskp oskrbo Slovencev v Porurju, ampak sem tudi našel stike z vsemi drugimi slovanskimi jeziki. Hvaležno priznam, da sem med Slovenci doživel zelo veliko dobrega in lepega in istočasno sem spoznal mnoge dobre lastnosti Slovencev in Slovanov sploh in se jih naučil ceniti. Zato bi rad prosil prizadete starše, naj svojim otrokom ne jemljejo te velike dobrine. Znanje slovenskega jezika pripomore k duhovni obogatitvi in obenem k sporazumevanju med narodi. Tensundern, 1. r. • župnik in častni konzistorialni svetnik lavantinske in ljubljanske škofije. Zborovanje Avstrijske strokovne zveze »Gewcrkshaftsbund« zboruje na Dunaju. V dunajski koncertni dvorani so svečano odprli četrti kongres, pri katerem so navzoči ne samo avstrijski zastopniki, temveč tudi delegati iz inozemstva. Začetne svečanosti se je udeležil državni predsednik dr. Scharf, dunajski nadškof kardinal dr. Konig, zvezni kancler inž. Raab in podkander dr. Pittermann, drugi člane vlade in osebnosti iz javnega življenja. Številna udeležba vseh pomembnih osebnosti državnega vodstva kaže na važnost tega kongresa. Govoril je državni predsednik, ki je posebno poudaril sodelovanje, ker to je pripeljalo do sedanjega blagostanja v Avstriji. Sodelovanje pomeni doseči pametno izena- čenje naravnih nasprotstev in napetosti v sporazumu in razpravljanjih, ne pa izguba lastnih upravičenih interesov. Kaj je »Gewerkschaftsbund«, je pojasnil sam zvezni kancler inž. Raab. To je zveza prostih delovnih ljudi, ki so si postavili za cilj, ohraniti svobodo delojemalca pred gospodarsko odvisnostjo ter zavarovati podvig in blagostanje delovnih ljudi. In »Gewerk-schaftsbund« ni samo svobodna, temveč tudi nadstrankarska zveza delojemalcev. Zvezni kancler je podčrtal upanje, da bo v tej zvezi tudi naprej ostala zajamčena svoboda verskega priznanja in političnega prepričanja. Nato je državni predsednik priredil za delegate kongresa poseben sprejem. Alžir - vroče železo Tildi generalu De Gaulleu se do zdaj ni posrečilo omejiti nasprotstva in končati krvoprelitje v Alžiru. Po svojem potovanju v Severno Afriko je naredil načrt, po katerem naj bi prišlo spet do tako težko pričakovanega miru v Alžiru. Predlagal je naslednje: Pogoj za pogajanja je mirno vzdušje. Zato je treba nadaljevati vojaške operaci- nikdar koraka v javnost, danes pa nas to navodilo s strani ordinariata sili k temu, ker nastaja velika nevarnost za versko življenje v družinah in farah, ker vidimo veliko nevarnost tudi v tem, da bodo ljudje istovetili navodilo ordinariata z naukom katoliške Cerkve. Za nas pa je četrta božja zapoved nad navodilom ordinariata, za katerim se skrivajo vse drugi nameni. Brez dvoma leži velika odgovornost nad vodstvom krške škofije, ki oskrbuje vernike dveh različnih jezikovnih skupnosti! To vodstvo pa ne sme meriti z dvojno mero, če hoče ohraniti zaupanje prav gotovo ne najslabših vernikov v škofiji. je proti upornikom tako dolgo, da bo v deželi zagotovljen vsaj v glavnem mir in red. Najkasneje štiri leta po dosegi tega uspeha.pa naj Alžirci v svobodnih volitvah odločijo svojo bodočnost. Za to imajo tri možnosti: 1. popolno neodvisnost in ločitev od Francije, ali 2. nopdlno združitev s Francijo, ali 3. osnovanje samostojne vlade, ki sodeluje s Parizom. Zelo različen je bil odmev, ki je sledil razglasitvi tega načrta. Zapadna Nemčija pripisuje temu precej važnosti, skeptični so pa Angleži in Švicarji. Pri Francozih je nastal najprej vtis, da načrt odobravajo, toda vedno bolj se čuje-jo glasovi, ki zahtevajo, da ostane Alžir del Francije. In to največ v vrstah pristašev De Gaullea. Ti so se združili v »Uniji za novo republiko«. Eden voditeljev te grupe je bivši ministrski predsednik Bidault. Še boli ostro so pa reagirali Francozi, ki žive v Alžiru. Za sprejemljivo smatrajo sa- - KRATKE VESTI - Minister dr. Drimmel se bo podal v kratkem v Rim. V načrtu ima tudi obisk pri sv. očetu Janezu XXIII. Bo to prvi obisk člana avstrijske vlade pri sedanjem papežu. Glasilo kubanskega predsednika Castra je obdolžilo med drugimi državami tudi Avstrijo, da noče pod vplivom Amerike Kubi dobavljati vojnega materiala. V San Marinu, mali državici sredi Italije, so volili. Zmagali so krščanski demokrati, ki so se zvezali s socialdemokrati. Ker je velik del prebivalstva v tujini — to je v Italiji — so tokrat ti lahko volili pismeno po pošti. Jugoslovanski upokojenci lahko dobivajo pokojnine tudi v tujini. Za dosego tega je treba vložiti posebno prošnjo. Odlok stopi v veljavo s 24. septembrom. Za potovanje v Peru v Južni Ameriki ni treba nič vizuma. Meje se rahljajo ne samo med državamj, temveč tudi med kontinenti. Umrla je v Ameriki Vera Schuschnigg, druga soproga bivšega avstrijskega kanclerja, v starosti 55 let. Leta 1938 se je poročila s pomočjo namestnika, ko je bil Schuschnigg že v zaporu. Prva žena Schu-schnigga je bila žrtev avtomobilske nesreče. 10.000 črnih našivov za rokave je razposlal »odbor za svobodo vseh narodov« no vseh predelih Združenih držav, kjer so pričakovali Hruščeva. Kipu svobode, ki je simbol ameriške državne misli, je nekdo hotel zavezati oči ob priliki prihoda sovjetskega diktatorja Hruščeva v Ameriko. Dva jugoslovanska begunca so odkrili v železniškem vagonu na avstrijsko-bavar-ski obmejni postaji Simbach. Osem dni sta bila na poti iz Jugoslavije. Bila sta že čisto onemogla. Poštna uprava v Sovjetski zvezi je ob priliki uspeha z Lunikom izdala posebne znamke, na katerih je upodobljena raketa, ki je dosegla mesec. Ekspres Simplon - Orient vozi spet do Bedruta v Libanonu. Na poti od Londona do cilja vozi zdaj skozi Francijo, Italijo, Jugoslavijo,- Turčijo in Sirijo. Brzi vlak za prevažanje sadja so vpeljali med Boznom in Miincbnom. Vlak odpelje ob devetih zvečer iz Bozna in je že ob štirih zjutraj v Miinchnu, tako da si Bavarci že navsezgodaj lahko privoščijo sadje, ki so ga šele en dan prej obrali v sadovnjakih Južne Tirolske. Pri železniški nesreči v Južni Ameriki, pri kateri je zapeljal vlak s šolskimi izletniki v tovorni vlak, je izgubilo življenje šest učenk in dve učiteljici. Starostno mejo so vpeljali v Franciji tudi za pariškega župana in njegovega namestnika. S posebnim zakonom so postavili to mejo pri 75 letih. Zadnji teden je bilo v Avstriji 1884 prometnih nesreč s 57 mrtvimi in 1636 ranjenimi. V 80 primerih so ugotovili, da je bil krivec alkoholiziran. Pri 79 nesrečah je voznik pobegnil. Na Koroškem je bilo 175 nesreč s 7 mrtvimi in 170 ranjenimi. mo drugo točko programa, ki ima pa najmanj možnosti, da pri volitvah prodre. Vrhovni poveljnik francoskih čet v Alžiru, general Challe, je že napovedal novo ofenzivo, ki jo pripravlja s svojimi 400.000 vojaki. Dejal je, da se ljudstvo v Alžiru zanaša na francosko pomoč. Vojake bo porazdelil po deželi s še prav posebno nalogo, da bodo organizirali krajevne obrambne edinke za razbremenitev armade. Poudaril je, da je treba voditi borbo do popolne osvoboditve. Četrtek, dne 24. septembra 1959 \ Politični teden Po svetu ... Svetovrio časopisje je v zadnjem času največ pisalo o obisku Hruščeva v Ameriki. Njegov program je zelo izčrpen: najprej je imel razgovore s predsednikom Eisenho-vverjem, ki jih bo nadaljeval po povratku s potovanja po Ameriki. Drugi važnejši momenti so: govor pred UNO, obisk vdove bivšega predsednika Združenih držav za časa zadnje vojne Roosevelta — ob tej priliki je položil Hruščev venec na grob umrlega predsednika — nato razgovor s predstavniki ameriškega gospodarstva, ki dejansko predstavljajo vodstvo kapitalističnega gospodarskega sistema, in z voditelji delavskega združenja. Prosti tisk Zapada je poročal vse, kako je bilo pri sprejemu in na raznih konferencah. Vsi so enotno pisali o hladnem sprejemu in o pasivni zadržanosti Amerikancev; o vtisu teh, ki so prišli s Hruščevom v ožji stik, da ni bil nič drugačep, kot so ga pričakovali po dosedanjih časopisnih poročilih; o Hruščevu, kako se zna pošaliti, pa tudi biti nestrpen, če mu radovedni novinarji stavijo kako za sovjetske pojme preveč kočljivo vprašanje. Bolj naklonjena so bila pa poročila o spremstvu Hruščeva in zlasti nekateri fotografski posnetki so prikazali soprogo in hčerki Hruščeva kar simpatično. Povsem drugačen vtis pa dobi bralec, ki so mu na razpolago samo časopisi Sovjetske zveze. Po teh vesteh so hiteli Amerikanci trumoma k sprejemu sovjetskega prvaka v Ameriki. Zbirali da so se na cestah, kjer so upali, da bo prišel mimo, da ne zamude te enkratne prilike. In celo, da so bili ameriški novinarji, ki so izvežbani v tem, da ohranijo mirne živce in hladno kri, čisto omamljeni ob osebnosti sovjetskega premierja in so prišli k sebi šele potem, ko je Hruščev nehal govoriti — ravno prav, da so z burnim odobravanjem mogli pokazati svoje navdušenje. Pač pa so v zadnjih dneh krajše opazke opozorile tudi na majhne grupe »fašistov«, ki pa da so se povsem izgubile v morju navdušenih Amerikancev. Pri poročilih o tiskovnih konferencah niso navedli sovjetski časopisi vprašanj, ki Hruščevu niso bila prijetna. Previdne sredine se pa drži tisk držav, ki zagovarjajo koeksistenco. Da se ne zamerijo nobeni strani, prinašajo trenutno samo poročila o govorih in sporedih brez posebnih pripomb o zadržanju okolice, V Zahodni Nemčiji je pa prevzel prav na dan, ko je prispel Hruščev v Ameriko, novoizvoljeni predsednik Liibkc posle državnega predstavnika. Bila je to prva menjava v državnem vodstvu in to prav na desetletnico obstoja zapadnonemške države. Dosedanji zvezni predsednik profesor HeuB pa je prevzel mesto častnega predsednika Kongresa za svobodo kulture. To je zveza pisateljev, umetnikov in znanstvenikov vsega sveta s sedežem v Parizu in z odbori v številnih drugih deželah. Iz Laosa poročajo, da je mednarodna komisija, ki naj ugotovi, v koliko so komunistični Vietnamci pomagali pri uporu proti vladi v Laosu, začela s svojim delom. Vladi se je posrečilo, da je mogla predstaviti pred komisijo nekaj ujetih vietnamskih vojakov. Začeli so se pa prerekati diplomati, zlasti zastopniki komunističnih sosedov, ki bi radi rešili položaj vsaj deloma sebi v prid, podobno kot pri delitvi Vietnama in Koreje. Indijski min. predsednik Nehru pa se je podal na obisk k zapadnim sosedom. Najprej se je mudil štiri dni v Afganistanu, nato pa je obiskal še Perzijo. Komentarji so mnenja, da je ta že dalj časa nameravani obisk izrabil tudi za to, da je pomiril svoje deželane, češ da spor z rdečo Kitajsko zaradi meje na severu le ni tako nevaren, kot je bil splošni vtis. Pa tudi notranji položaj je verjetno mirnejši in generali, ki so nastopili proti vojnemu ministru Krišna Menonu, so se pomirili. ... in pri nas v Avstriji Z zasedanjem deželnih zborov ljudske in • socialistične stranke v Salzburgu je postalo notranjepolitično udejstvovanje nekoliko živahnejše. Najprej je seveda koalicijski odbor začrtal delo za naslednjih štirinajst dnii. Menda so bili socialisti z izidom le 50 minut trajajočega posvetovanja bolj zadovoljni kot zastopniki ljudske stranke. Zedinili so se, da bodo predložili v obravnavo osnutek zakona za poplavni fond. Ta predlog je sprožil v parlamentu precej živahno debato, katere so se udeležile vse tri stranke. In vse tri so si bile edine v mnenju, da so v zadnjih letih preveč zanemarili regulacijo hudournikov in rek. Prišli so do spoznanja, da je bilo za ta dela celo manj izdatkov kot v letih pred vojno. Po kritiki pa so osnutek sprejeli. Težave so pa trenutno pri pogajanjih za državni proračun. Finančni minister Kamitz je predložil je pa odpeljal na zasedanje mednarodne banke, kjer upa, da bo dobil izdatno posojilo. Tako je zagovarjal proračunski osnutek zvezni kancler Raab. Največje razlike so še vedno med pripravljenostjo finančnega in željami prometnega ministra, pri čemer zahteva prometni minister za železnico eno milijardo in za pošto petstotisoč šilingov več, kot je pripravljen dati finančni minister. V splošnem gre za razliko treh milijard. Zvezni kancler je mnenja, da bi prekoračenje meje gradbenih izdatkov moglo biti nevarno za stabilnost šilinga. Do težav pa je prišlo v vrstah Avstrijske ljudske stranke. Zveza hišnih in zemljiških posestnikov, ki je imela zborovanje v Linzu, je zagrozila, da se bo odcepila od Ljudske stranke, če ta ne bo bolj upoštevala njihovih zahtev. Pri tem so prav enoumno omenili deželne in občinske volitve, ki bodo naslednjega meseca. Ker gre pri tem za okrog 600.000 volilcev, ki so včlanjeni v tej zvezi, je'ta namig kaj občutljiv. Te dni pa beležimo še en uspeh gospodarstva in tehnike, ko je električna centrala na Donavi Ybbs-Per-senbeug jrrešla v popoln obrat. Je to ena največ-jih rečnih električnih central v Evropi, ki s šestimi turbinami dobavlja električni tok. Pomen za državno gospodarstvo je razviden iz dejstva, da je krila ta elektrarna že julija tega leta deset odstotkov potreb -avstrijskih 'potrošnikov in poleg tega prispevala 31 odstotkov k eksportu. Lepo gesto pa je naredilo vodstvo elektrarne — namesto izdatkov za uradne slavnosti ob priliki prevzema popolnega obrata so finančno pomagali žrtvam poplave in nakazali podpore tudi drugim socialnim ustanovam. Lep zgled, ki ga lahko tudi drugi posnemajo! Zvezni predsednik bo obiskal Sovjetsko zvezo Že dalj časa je najavljen obisk državnega predsednika dr. Scharfa v Sovjetski zvezi. Zdaj poročajo, da se bo dr. Scharf 5. oktobra podal na pot v Rusijo, kjer se bo mudil deset dni. Obiskal bo Moskvo, Leningrad in Krim. Spremljali ga bodo zunanji minister dr. Kreisky, državni tajnik svoj predlog ministrskemu svetu. Sam se dr. Gschnitzer in drugi visoki uradniki .V.*.«.*. • >v.». »KOEKSISTENCA« ..Osservatore Romano“otekmis komunizmom Požar v rudniku V bližini škotskega mesta Glasgow je izbruhnil v premogovnem rudniku požar, pri katerem je izgubilo 47 rudarjev življenje. Nesreča se je primerila v globini 300 metrov zaradi kratkega stika v pripravi za dovajanje zraka v rov. Rjidarji so se peljali na delo, ko so opazili gost dim. Sprožili so napravo za alarm, pa je bilo že prepozno. Strojevodja je bil že nezavesten in ni mogel vlaka ustaviti in peljati nazaj. Edino enemu rudarju se je posrečilo, da je pravočasno'skočil z vlaka in se še privlekel do rešilnega rova. Hud ogenj in strupeni plini so ovirali rešilce, ki so skušali prodreti do rudarjev, tako da so morali ustaviti rešilne akcije. Kaj žalostna slika se je nudila ob vhodu v rudnik, kjer so jokajoče žene in otroci ponesrečenih rudarjev čakale na vesti o svojih dragih. »Osservatore Romano« je objavil članek, podpisan od svojega glavnega urednika, v katerem omenja, da je Hruščev mirno gledal iz Kremlja, kako si je Eisenhower na dolgem potovanju po Zahodu izmenjaval misli z zahodnimi politiki glede na bližnja »vrhunska« srečanja. List poudarja, da je v tem. znak, da obe strani želita olajšanje napetosti in imata mirne namene. Toda če bo s tem odvrnjcna vojna nevarnost, ni izključeno po mnenju predsednika sovjetske vlade tekmovanje med vzhodnim in zahodnim gospodarskim sistemom, ki bi moralo nujno privesti do komunistične zmage, kljub mirnemu sožitju. Ker pa komunistični gospodarski sistem ne pozna in ne trpi režimov demokratične svobode, je jasno, da bi tudi taka mirna gospodarska zmaga komunizma pomenila usoden poraz za Zahod in to ne le v gospodarskem pogledu, ampak sploh poraz liberalne demokracije. Zato bi moralo potekati tako gospodarsko tekmovanje v pogojih popolne enakopravnosti, kar pomeni, da bi morala imeti tudi liberalna demokracija možnost propagande in akcije tam, kjer je komunizem na oblasti, kot jo ima komunizem v demokratičnih državah. Propaganda in ideološka diskusija bi morali biti na gladini, kjer narodi odločajo o usodi sveta, svobodni. SLOVENCI dama ui po uMtiL Arheološke izkopanine v Ormožu Na, kraju, kjer je zdaj mesto Ormož, je bila že za časa Ilircev, ki so prebivali v teh krajih pred tri tisoč leti, večja naselbina. To so dokazala izkopavanja v Ormožu z najdbami, ki spadajo v čas na prehodu bronaste dobe v železno in pričajo o močni naseljenosti Ormoža v tem času. Razne lončene posode in drugi predmeti za vsakdanjo uporabo pričajo o življenju tedanjega prebivalstva. Lepo so vidni tlorisi posameznih hiš z razporeditvijo prostorov in s še ohranjenimi ognjišči. Našli so tudi glinaste kipce človeških postav in živalskih figuric, ki odkrivajo tedanjo religioznost in umetniško udejstvovanje. Nova razstava v Jakopičevem paviljonu V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstavljajo štirje mladi slovenski umetniki: Janez Boljka razstavlja skulpturo, France Maček grafiko, Marijan Dovjak in Izidor Urbančič pa olja. Razstavo so odprli 17. septembra ob prisotnosti številnih likovnih in drugih kulturnih delavcev. ^ Angleški časopis o slovenski poeziji V zvezi z nedavno objavljeno antologijo slovenske poezije v angleščini pod naslovom „Pamas malega naroda” je izšel v londonskem časopisu „Timcs” daljši članek, v katerem se ocenjevalec zelo pohvalno izraža o tej knjigi. Zanimiva je ugotovitev, da Prešeren ni bil samo izvrsten lirik, ampak tudi odličen prevajalec. Članek navaja, da to, kar je bil Prešeren za zgodnje 19. stoletje, je Župančič v modernem času. Vzpon slovenske poezije do evropske ravni je najbolj izrazit v Župančičevih delih. Dalje navaja pisec, da je Zupančičeva lirika izredna jro svoji spontani čustvenosti, pa tudi po različnosti tvarine, in da bi bilo želeti, da bi izšla celotna Župančičeva dela v angleščini. Skupščina ..Slovenske pravde" V Londonu se je vršila IV. redna skupščina ^Slovenske pravde”, organizacije slovenskih rojakov, ki žive v Angliji. Že več let izdaja svoje glasilo „K]ic Triglava”, v katerem se bavi s slovenskimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi vprašanji. Delovno poročilo je podal izvršni odbor, ki mu je nato bila. podeljena razrešnica. Na skupščini so bila spremenjena pravila, s čimer je bilo težišče dela preneseno na sodobna vprašanja. Med drugim je bil ustanovljen poseljen manjšinski referat. Končno je bil izvoljen nov izvršni odbor, ki ga tvorijo gg. P. Borštnik, S. Farkaš, D. Pleničar, S. Tomažič in J. Gruden. V nadzorstvu sta gg. M. Eržen in I. Stanič. Slovenske usmiljenke v Torontu Slovnska župnija Marije Pomočnice v Torontu je nakupila hišo poleg sedanjega župnišča, v kateri si Ijodo slovenske usmiljenke, ki jih je tja poklical župnik č. g. Kolarič, uredile samostansko skupino, kot predpisujejo njihova redovna pravila. Oljenem pa lujdo pomagale pri župniji. Slovenska šola v New Toronto dobro uspeva. V višji tečaj se je vpisalo II otrok, v začetniškega pa 7. Med drugimi učnimi močmi poučuje petje gdč. Norma Anzelc, ki je študirala glasbo na ondotni univerzi. Desetletni harmonikar Pri tekmovanju harmonikarjev iz države \Viscon-sin v Združenih državah Amerike je osvojil prvo mesto mladi Slovenec, komaj desetletni Karel Strmšek iz Mihvaukce. Najprej je nastopil kot solist na klavirski harmoniki in nato v duetu z malo Poljakinjo Bctty Gichy in dosegel obakrat prvo mesto. Največ navdušenja je žel s polko Carla Ebnerja — „I)cž-dež”. V priznanje je dobil le|je nagrade. Znano je, da imamo Slovenci ]>o-seben talent za glasbo in to je videti tudi pri potomcih teh rojakov, ki so morali iti za kruhom preko oceana. Zanimivo pri tem uspehu je pa tudi to, da olji-skujc mali muzikant slovensko glaslieno šolo, ki jo vodi Slovenka Helena Zainer. Ta uspeh je tudi lepo priznanje za to Strlo. ..Zgodovinski zbornik" Slovenska kulturna akcija v Buenos Aires je izdala knjigo „Zgodovinski zlrornik”. Ta pomeima knjiga je vsebinsko zelo bogata. Sodelovali so: P. Maver Grebence — Itinerar sv. Bernarda v letih Anakletovc shizme, Rajko Ložar — Ljudska obrt in trgovina v Sloveniji, Maksimiljan Jezernik — Rim in drugo Baragovo potovanje v Evropo, Bo-gumil Vošnjak — Ustavni pogledi Krfske deklaracije, Fran Erjavec — Avtonomistična izjava slovenskih kulturnih delavcev leta 1921 in Branko Sušnik — Totemizem in šamanizem pri C.amuko-kih. Vsem bralcem knjigo lepo priporočamo. Lahko jo naročite tudi pri uredništvu našega lista. 0 gobah in zastrupitvah z njimi (Nadaljevanje in konec) V naših gozdovih je mnogo užitnih gob, ki jih pa ljudje premalo poznajo. Na trg v Celovec prinašajo lisičke, užitne gobane (Steinpilze), različne sirovke (Reizker) in tako zvane parazole, imenovane po kakor dežnik širokem klobuku. Prodaja rumene grive ali medvedovih tac je prepovedana, ker ljudje te užitne gobe kaj lahko zamenjajo s sličnimi gobami, pri katerih ima rumeno grmičevje modrikaste končne vejice. Uživanje teh gob učinkuje namreč odvajalno, zaradi tega uradna prepoved javne prodaje. Ljudje pogosto še dandanes gledajo gobe z nekim strahom in, če je govor o gobjih jestvinah, spreletava marsikoga groza, posebno če se zamisli v usodepolne posledice morebitne zastrupitve z gobami, kar je seveda vsaj deloma upravičeno. V starodavnih časih so smatrali ljudje golte za bitja tajinstvenih, temnih sil, ker vzniknejo gobe nenadoma iz tal, ne da bi z zanesljivostjo ugotovili, otl kod pravzaprav izhajajo. Ljudje imajo strah pred gobami, ker niso poučeni o življenju in o bistvu teh lepih, skrivnostnih gozdnih sadežev; mine pa takoj, čim se z njimi bliže seznanijo, z njihovo rastjo in redilno vrednostjo. Med ljudstvom kroži mnogo pravil, po katerih lahko razločujemo strupene gobe od užitnih. Vsa pravila glede barve gobjega klobuka, lomne ploskve, izcejanja soka, okusa in vonja so nezanesljiva in varajo. Najzancsljivejše vodilo, da zavarujemo sebe in druge pred nevarnimi zastrupitvami z gobami, je: Uči se užitne in strupene gobe točno spoznati, bodisi v naravi ali po točno posnetih slikah po naravi sami. Vrh tega se daj poučiti o gobah od dobro izvežbanih poznavalcev gob. V pogledu strupenosti lahko razdelimo vse strupene gobe v 3 skupine: Prva skupina obsega gobe, katerih užitek krajevno draži prebavne organe. Med te golte spadajo na primer gobe golobice (Taublingc), tigraste sirovke (Tigerrcizker), ostre ntlcčnice (Milchlinge), rumenolisasti šampinjoni, venčaste skledičnice itd. Strupenine navedenih gob so deloma jedke smole, deloma pa še neznani ali nepreiskani strupi. Potek zastrupljenj po uživanju takih gob je navadno naslednji: Že 15—30 minut, večkrat pa šele eno do tri ure po uživanju gob, se pojavljajo slabost, bolečine v trebuhu, bru-banjc in driska. Večkrat spremljajo navedene bolezenske znake še napadi omedlevice in krči v lit-kali. Pojavi zastrupljenja trajajo dalj ali manj časa. Bolnik pri pravilnem zdravljenju kaj kmalu okreva, ne da bi zastrupitev ogrožala življenje. Za zastrupljenja s strupenimi gobami druge skupine, med katere sodijo različne gobe mušnice (Fliegenpilze), pantrova goba (Pantherpilz) in prava goba tintnica, je značilno, da uživanje naštetih gob vznemirja ali ohromi živčevje. Zastrupljc-njc se bistveno razlikuje od zastrupljenj prve skupine in poteka, kot sledi: Po preteku pol do treh ur po uživanju strupenih gob druge skupine nadleguje zastrupljenca močnejše bruhanje brez driske, s čimer bolnik odstrani strupenine iz telesa, nakar ni več opaziti nadaljnih znakov zastrup- ljenja. Pri teh zastrupitvah pa nastopi večkrat samo malenkostno bruhanje ali pa le-to sploh izostane. Tembolj pa se pojavlja pri zastrupljeno! razburjenost, kakor bi bil opit. Kretnje postanejo živahnejše, bolnik postaja jako zgovoren ter dobro razpoložen in lice zardi. Kmalu se pridružijo motnje vida in migljanje pred očmi. Zenice se zožijo ali razširijo, muči ga slinavka ali suhpta v ustih ii* v žrelu. Srce bije hitreje ali počasneje, mišic, se polasti trzavica in gibi postajajo negotovi. Začetno petje prehaja v oglašujoče kričanje, včasih pa začne bolnik celo divjati. Polagoma postaja telo .ohlapno in zastrupljenec izgubi zavest, večkrat baje s prijetnimi čutnimi prevarami. Po preteku par ur se nezavestni bolnik zbudi in hitro okreva. Redko in samo v težkih slučajih konča zastrupitev s smrtjo zaradi krčev ali otrpnje-nja srca. Strupa, ki učinkujeta v tej skupini, sta „muskarin in atropin”, torej izrazita živčna strupa. Za strupenine, ki jih izločajo gobe tretje skupine, je pa značilno, da začnejo učinkovati razmeroma pozno, to je, da preteče dalj časa po uživanju gob. Ti strupi okvarjajo ali uničijo življenjsko važne celice jeter, ledvic, srčnega mišičevja in živčevja. Take zastrupitve povzročajo predvsem listnate gobe gomoljnice (Knollenblatter-pilze) in to zelene ter bele vrste in neka vrsta s koničastim klobukom — latinsko: Amanita phal-loides, verna in virosa. Te gobe vsebujejo „amani-tatoksin”, strup, imenovan po latinski oznaki gobe. Strup je izredno nevaren in odporen ter ga ni mogoče uničiti niti ne z dolgim segrevanjem :n kuhanjem. Pri sušenju ne izhlapi in se ne razkraja. Teh zastrupljenj je največ, ker navedene gobe gomoljnice nekako šličijo užitnim travniškim šampinjonom, zato jih nevešči nabiralci gob kaj radi zamenjajo. Na belih lističih pod klobukom in na steblih, ki so spodaj gomoljasto nabreknjena, je prav lahko spoznati te nevarne gobe. Vrh tega manjka tem strupenim gobam značilni vonj po ja-nežu, po katerem dišijo šampinjoni. Zastrupljenja, ki jih povzročajo te gomoljaste gobe, se razlikujejo od zastrupljenj prve in druge skupine v tem, da se pokažejo znaki zastrupljenja, kakor že rečeno, pozno, to je šele po 8, 12 ali 24 urah. Pojavljajo se šele potem, ko so strupenine že prešle v kri. Ko te strupenine že krožijo v telesnih sokovih, začne zastrupljenec močno bruhati. Bruhanju, ki ne odneha, se pridružijo krvava driska, hudi želodčni krči, močna žeja in krči v litkah. Nekako tretji dan začnejo zatekati jetra, ledvice pa pomanjkljivo delovati. V težkih slučajih nastopi takojšnja ohromitev srčnega delovanja, krvnega obtoka in — smrt. Pogostoma so smrtni slučaji pozni zaradi zamaščenja jeter po zakasnelem učinkovanju strupov. Zastrupljenec pa ostane ponajveč-krat do konca pri zavesti. * Tudi sicer dobre jedilne gobe lahko povzročajo zastrupljenja, ako z njimi nepravilno ravnamo. Razkrajajo se precej hitro, če jih hranimo na primer dalj časa v toplem prostoru in jih pustimo ležati še v velikih kupih ali v vodi. Užitnih gob ne smemo nikdar prati dolgo časa pred kuhanjem ali pečenjem. Pri takem napačnem postopanju se kaj kmalu tvorijo razkrojinc gobje beljakovine, nadalje gobji toksini ali strupenine, ki jih izločajo na gobah različne bakterije ali glive plesnivke. Tudi posušene gobe, ki so bile shranjene v vlažnem prostoru in so splesnele, nadalje od moljev nažrte in pokvarjene gobe v konzervnih škatlah in v steklenicah so lahko vzrok zastrupljenj. Gob pa tudi nikakor ne smemo kuhati ali peči v bakrenih, aluminijastih ali prostih železnih posodah, ker obstoji vedno nevarnost, da nastajajo strupene soli iz prostih tolščnih in drugih kislin, ki kvarno vplivajo na organizem. Najbolj priporočljive posode za pripravljanje gob so lončene ali dobro emajlirane posode. Kakor pri vseh zastrupitvah, je tudi pri zastru-pitvah z gobami važno spoznati pravočasno vzroke, to je vrsto zaužitih gob in vse okoliščine, ki so v zvezi s sumljivimi gobami, in pravilno ravnati. V težkih slučajih je treba takoj poklicati zdravnika, oziroma odrediti prevoz v bolnico. Do prihoda zdravnika naj poskušajo svojci zastrupljenca pospešiti bruhanje in drisko — drisko seveda samo, Če niso iztrebki krvavi — in sicer s primernimi domačimi sredstvi, kakor na primer z mlačno vodo, z draženjem žrela s kurjim peresom ali s prstom. Iztrebljenje pospešimo z odvajalnimi sredstvi, kakor na primer z mineralno vodo, z materinimi listki, z ricinusovim oljem, s senesovim listjem itd. Pri močnem bruhanju ali hudi driski kot takojšnji posledici zastrupljenja je treba piti mnogo čaja ali kave. Medicinsko oglje, zaužito z vodo ali čajem, vsrkava gobje strupenine in učinkuje kot nekako protisredstvo. Topli obkladki na trebuh učinkujejo pomirjevalno. Pod nobenim pogojem pa ni dovoljeno pri zastrupitvah z gobami (nuditi zastrupljencu alhokolne pijače. Alkohol namreč raztopi gobje strupenine in jih hitro prevaja v kri, kar potem še močneje učinkuje na življenjsko važne organe, kakor na srce, jetra, ledvice in na dihalno središče v podaljšanem hrbtnem mozgu. pzikafci, ptice seliokc gvedo ita pot Prišla je jesen, čas, ko ptice selivke zapuščajo hladnejše kraje. Ni bilo še mogoče do kraja pojasniti pojava, da se milijoni ptičev, mnogi komaj nekaj mesecev stari, podajo na dolga svetovna potovanja. Med njimi so taki, ki so komaj deset gramov težki, letijo pa od Skandinavije v Južno Afriko. Isto pot preleti tudi štorklja, ki je sicer velika ptica. Na tej poti je najbolj neugoden del prelet čez Saharo, ki je množična grobnica ptic selivk. To dolgo pot preletijo vsako leto po dvakrat. Zdaj so znane poti večine selivk, čeprav so včasih skoraj neverjetne, kot je polet obalne lastovke, ki leti iz Grenlandije do antarktične celine, to