Posamezna številka Din 1-— Poštnina plačana v gotovini. NARODNI DNEVNIK izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—. Neodvisen političen list.' UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13 TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po taritu. Pisnenim vprašanjem naj se priloži za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.888. »Preventivna politika." Nedeljsko »Jutro« se postavlja, da j* mladinska politika identična s politiko nemške demokratične sredine, v kateri so nemški klerikalci skoraj najbolj merodajni. Nedeljski »Slovenski Narod«, zmanjšana in poslabšana popoldanska izdaja »Jutra«, pa pravi, da je mladinska politika preventivna politika proti zavlada-nju klerikalcev. Da je trditev »Jutra« neresnična, vidi naš bralec iz članka »Drzna primera«. Da pa je neresnična tudi trditev »Slovenskega Naroda«, pa naj dokažemo na tem mestu. Preventivna politika, da rabimo ta prazen izraz, je končno vsaka politika, ker nobena stranka nima namena delati take politike, da bi zmagal njen nasprotnik. Po nerodnosti voditeljev kake stranke pa se more pripetiti, da dela kaka stranka tako politiko, da od nje profilira samo nasprotnik. Na tako politiko se v Sloveniji zlasti dobro razume »Slovenski Narod« in zato je tudi razumljivo, če ravno »Slovenski Narod« govordi o preventivni politiki. Kdor opazuje politično življenje v Sloveniji tekom zadnjih let, mora priznati, da ni nihče tako zelo koristil klerikalcem, kakor »preventivna« politika mla-dinov in zlasti še »Slovenskega Naroda«. 1 e je bilo le lla SVetu mogoče zavzeti napačno stališče, »Slovenski Narod« je to sigurno storil in ne zaradi svojega programa, temveč vsled napak mladinov so obdržali klerikalci svoje pozicije. Par konkretnih dejstev. Slovenski naprednjaki brezpogojno zahtevajo, da se spoštujejo državljanske svoboščine. Med te svoboščine spada tudi pravica, da vsakdo v^ili po svoji vesti. Kako pa so razumeli to pravico mladini? Po vsakem po udarili, kdor ni šel z njimi! Tudi najbolj strasten liberalni obrtnik je mnenja, da mora ostati denar bolniške blagajne v Sloveniji. Kljub temu so mladini prenesli denar v Zagrel) in na Miklošičevi cesti stoji kamenit spomenik te mladinske politične polomije. Vsi Slovenci brez izjeme so za razvoj slovenske univerze. Vodja mladinov pa je dejal, da je desinteresiran za slovensko univerzo, ker je profesorski zbor drugega političnega prepričanja kot on. Ko jo šlo za svobodo tiska in ko je sodišče izreklo, da je bila ustavitev lista nedopustna, je bil mladinski lisk tisti, ki je nastopit proti svobodi tiska. Vsak Ljubljančan je za avtonomijo Ljubljane, vseeno so mladini dvakrat zaporedoma pogazili ljubljansko avtonomijo. Pa kaj bi naštevali vsa ta dejstva, ko I*« jih vsa Slovenija pozna. In ko jo ljud-stvo spoznalo, da zastopajo mladini vedno napačno stališče, je nehote šlo k njihovim nasprotnikom. Vh« mladinska politika jo bila nepretrgana agitacija za SLS. lo se je z\asti jasno videlo pri zadnjih ljubljanskih volitvah. Samo s političnimi in kulturnimi argumenti jo nastopala v Ljubljani SLS in versko geslo je popolnoma opustila in vendar je zmagala. Tako zelo so Ljubljančani siti mladinske politike. Res preventivna politika je zato samo ona, ki je dobra politika, to je demokratična in svobodomiselna. To politiko pa so mladini zatajili in zato jo Ijzudstvo zapustilo naprednjake. Da dobi ljudstvo zopet zaupanje do napredne misli, je potrebno, da postane napredna politika zopet dobra, demokratična. In zato, da Položaj neizpremenjen. Beograd, 2. marca. Zatišje, ki vlada sedaj v politični situaciji, bo trajalo še par dni do sestanka parlamenta. Opozicija računa, da bo otvoritev parlamenta zelo burna. Vedenje vladne večine in verifikacijskega odbora za-visi od raznih razmer. Vlada je dobila večje število mandatov, nasprotno pa je opozicija dobila med narodom večje število glasov in upravičeno smatra zato opozicija, da je enakovredna vladni večini. Davidovičevi demo- krati menijo, da bodo radikali skušali povečati svojo večino v parlamentu, da bi bili sigurni pred presenečenji. Opozicija posveča največjo skrb vestem, ki govore o razveljavljenju enega dela mandatov HRSS, ker vidijo, da bo v tem slučaju moralo priti do abstinence. Ako bo prišlo do tega, nameravajo radikali po donešenju nekaterih nujnih zakonov razpisati nove volitve. Zadnje priprave strank za zasedanje skupščine. Beograd, 2. marca. Včeraj dopoldne je Pašič v kabinetu sprejel Krsto Miletiča in Marka Trifkoviča in z njima dalje časa konferiral. Baje so razpravljali o delu v parlamentu, zlasti o rekonstrukciji vlade in o raznih j drugih kombinacijah, ki krožijo v parlamentu. Šef demokratske stranke g. Ljuba Davidovič je včeraj dalje časa v demokratskem klubu konferiral s svojimi prijatelji. Razpravljali so o pismu, katerega bo najbrž danes poslal kralju. V tem pismu opisuje g- Davidovih, dogodke in nasilja v bregalni-škem okrožju. Jutri se sestane glavni odbor demokratske stranke na sejo. Po Ebertovi smrti. ŽALNA IZJAVA NEMŠKE VLADE. Berlin, 1. marca. Nemška vlada je izdala sledečo, od vseh min. podpisano žalno izjavo: »S Friedrichom Ebertom je umrl mož, ki je s svojo močno osebnostjo dosegel, da je bila v zmedah revolucije sklicana narodna skup- j ščina in s tem dana nemški držav- j nosti zakonita podlaga. V zunanje- j političnih zmešnjavah, ki so nastale v Nemčiji po končani vojni, je prevzel -na sebe odgovornost za sklepe, ki so po mnogih neuspehih končno vendarle odprli pot za dvig Nemčije. Nepri-stranost in zakonitost sta bile vodilni črti njegovega poslovanja.« POGREBNE SVEČANOSTI. Berlin. 1. marca. Pogreb dr. Eberta ho v sredo. Natančen program pogreba še ni določen. Truplo je bilo včeraj o polnoči prepeljano v palačo predsedstva republike, kjer bo položeno na mrtvaški oder v delovni sobi Eberta. Soba ostane kolikor mogoče neizpremenjena. Dekoracije bodo izvršene čim najbolj priprosto, kakor to odgovarja željam pokojnika. Oficijelne žalne svečanosti bodo v veliki slavnostni dvorani predsedstva, kjer. je .prostora za več tisoč ljudi. V imeny države se bo tu poslovil od pokojnika jlr. Marx. Zbor državne opere bo pel žalostinke. Po svečanosti bo truplo prepeljano na kolodvor in od tam v Heidelberg, rojstno mesto Eberta. Na vseli cestah bo tvorilo vojaštvo špalir. Vse javne zabavne povrnemo napredni politiki kredit, smo v boju 7. mladini. Narod naj vidi, da niso vsi naprednjaki zapustili demokratičnih in svobodomiselnih idealov, temveč, da jo tu se skupina mož, ki so ostali naprednim idealom zvesti. Narod naj spozna, da ni SLS prvoboriteljica za napredno ideale, temveč da so še vedno med naprednjaki prvi zastopniki demokracije. Mi hočemo preprečiti, da hi bila napredna politika popolnoma diskreditirana in zato jo naša politika res preventivna! Se enkrat! Res preventivna politika je prireditve so v soboto, nedeljo in na dan pogreba prepovedane. SOVRAŠTVO PREKO GROBA. Berlin, 1. marca. Poštena javnost se zgraža nad nemškimi šovinističnimi listi, ki niso niti po smrti Eberta mogli zatajiti svojega strankarskega sovraštva. Tako piše »Kreuzzeitung«, da je bil Ebert samo zastopnik mednarodne in razredne misli in da je spravil Nemčijo na najnižjo nižino. Lokalanzeiger piše, da Ebert gotovo ni bil nobena heroična narava, temveč navaden mož, s pretežno špispurgarskimi« navadami. Častno izjemo med nacionalističnimi listi dela Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki je izšla črno obrobljena, kakor vsi drugi listi demokratične sredine. NASPROTJE MED ITALIJANSKO IN ALBANSKO VLADO RASTE. Rim, 2. marca. Italijanske novine prinašajo pregled o situaciji v Alba-jnib ki je zelo napeta. Nova republikanska vlada je pričela preganjati katolike, kot svoje politične nasprotnike. Proti Italiji se snujejo na albanskem ozemlju najrazličnejše spletke, italijanski tisk poziva italijansko vlado, da zaščili pravice svojih državljanov in katolikov. V zadnjem času sta bila namreč ubita dva italijanska državljana: novinar in neki pomorski kapetan. Katastrofalna eksplozija v Braziliji. Na polotoku Gaju, ki leži 5 km od Rio, je bila strahovita eksplozija. Število mrtvih znaša več sto in več sto je težko ranjenih. Govori se celo, da je mrtvih preko tisoč. 0 katastrofi se poroča sledeče podrobnosti. Okoli 5. ure popoldne je izbruhnil na svetilniku, ki je bil zasidran v pristanišču, ogenj, ki se je razširil na skladišča.-. V teh so bile velike množine petroleja, strojev in dinamita. Že ob petih je eksplodiral prvi zaboj dinamita in do sedmih zvečer je sledila ena eksplozija drugi. V vsem je eksplodiralo baje 8000 zabojev dinamita. Učinki eksplozij so bili strahoviti- Poleg neštetih človeških življenj je bilo porušenih okoli 1000 hiš. Celo gledališče v Rio de Janeiro, ki je znatno oddaljeno od mesta katastrofe, se je vsled zračnega pritiska sesulo. Škoda znaša na milijone dolarjev. Vse vojaštvo je mobilizirano za reševalno delo. PRED SEJO HRSS. Zagreb, 2. marca. Jutri se bo vršila seja poslancev HRSS v Zagrebu, na kateri bosta Pavle Radič in Lorko-vič poročala o seji šefov bloka. Splošno pričakujejo, da bodo poslanci ta sporazum sprejeli, zlasti še, ker je na zahtevo HRSS bila sprejeta v program bloka tudi »seljačka demokracija«. Frankovci v Zagrebu zelo hudo napadajo vodstvo HRSS, češ, da je po-pustila na svojem republikanskem stališču in da je na potu, da prizna ! monarhijo. samo res demokratična in svobodornisel-se mladini zatajili in zato je ljudstvo le agitacija zn SLS, ki slopu vsled »preventivne politike »Slovenskega Naroda« ,xl uspeha do uspeha in ki je tako osvojila tudi Ljubljano. Občinski volilni red zn mesto Ljubljano je tudi ena teh preventivnih političnih odredb mladinov in dne 18. marca bo mogel »Slovenski Narod« t-t, enkrat zapeti žalostno pesem o svoji »preventivni« politiki. V interesu napredne misli bi bilo, da hi bili te »preventivne« politike mladinov Že kmalu rešeni, ker drugače bo zmaga SLS še trdnejša! B0DRER0 PRI DR. NINCIČL. Beograd, 2. marca. Italijanski poslanik na našem dvoru general Bodrem je včeraj posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča in njegovega pomočnika Jovana Markoviča. Razpravljali so o delu konference v Firenci in o nekaterih ekonomskih vprašanjih, za katera se Bodrero v Beogradu zelo zanima. NEVERJETNE VESTI SOFIJSKIH LISTOV. Beograd, 2. marca. Sofijski listi po- \ ročajo, da bo naša vlada odpovedala gostoljubnost Kosti Todorovu in dru-! gim zemljoradnikom, ki se nahajajo i kot politični begunci v naši državi. V j koliko so le vesti resnične, ni znano. SELIM II. PROGLAŠEN ZA SULTANA. Pariz, 2. marca. Včeraj so prispele vesti, da so ustaši proglasili v Kurdi-slanu uozavisno kraljestvo in izvolili Solima II., sina bivšega sultana Abdul Hamida, za svojega kralja. To kraljestvo bo pripadlo pod carigrajski kalifat. BOJKOT MUSLIMANOV. Beograd, 2. marca. Bojkot muslimanov proti Židom postaja vedno večji. Do bojkota je prišlo najprej v Bosni, kjer so vsi Židje glasovali za radikale. Tudi židje pripravljajo svo-jo akcijo in skušajo na vsak način obrezuspesiti akcijo muslimanov. Verska nestrpnost je taka, da bo zelo težko pomiriti duhove. Sijajno zadoščenje g. Jelačinu ml. OBČNI ZBOR TRGOVSKEGA GREMIJA V KAMNIKU IZREKEL G. JELAČINU ZAUPNICO. Včeraj dne 1. marca se je vršil občni zbor trgovskega gremija v Kamniku v prostorin restavracije Kode. Načelnik A. Stergar je ob pol 10. uri dop. otvoril zborovanje, pozdravil prisotnega zastopnika vlade komisarja dr. Hacina, načelnika Zveze trgovskih gremijev Ivana Jelačina ml. in podnačelnika Zehala ter došle zborovalce, okoli 30 po številu. Po pozdravnem govoru je omenjal g. Stergar vse važnejše akcije, ki jih je kamniški greinij podvzel tekom leta. Nato je podal g. Klemenčič tajniško in blagajniško poročilo, odobreno po pregledovalcih računov ter mu je občni zbor podelil absolutorij. Gosp. Menart iz Damžal je stavil predloge glede pobijanja krošnjarske nadloge, ki dela legitimnim trgovcem veliko škodo, dalje predlog za premem-bo pravil glede pristopnine in članarine novih in posebno inozemskih članov. Po debati, h kateri so se oglasili nekateri člani in g. Jelačin ml., so bili predlogi g. Menarta z malimi spremembami sprejeti. K slučajnostim dnevnega reda je podal zborovalcem krepko in jedrnato izjavo načelnik kamniškega gremija g. Stergar, ki je v energičnih besedah obsojal ostudno politično gonjo gotovega časopisja proti g. Jelačinu ml. Zavračal je Vfie napade na njegovo osebo, ki ga pozna vse slovensko trgovstvo kot resnega, delavnega in odločnega voditelja skupne trgovske organizacije. Opozarjal je zborovalce na zasluge g. Jelačina za organizacijo in odobraval njegov nastop, da je kot načelnik Zveze trgovskih gremijev varoval nevtralnost njenih uradnih prostorov in odbijal poizkuse zanesti politične spletke v stanovsko strokovno organizacijo. Obsojal je postopanje ožjih odborov nekaterih gremijev, ki so izrekli g. Jelačinu ml. nezaupnico iz političnih vzrokov, dočim zasluži g. Jelačin zaupnico in zadoščenje ravno radi nje- govega nepristranskega vodstva organizacije, katero je branil pred političnimi spletkami, ki vanjo sploh ne spadajo. Dotični gremiji so svoj delokrog s takimi političnimi »nezaupnicami« daleč prekoračili. Predlagal je zato, naj občni zbor : kamniškega gremija izreče g. Jelačinu zaupnico. j Pred izglasovanjem zaupnice je prosil j za besedo g. Jelačini ml., ki je v mirnih | in stvarnih izvajanjih dokazal, da je s | svojim nastopom samo branil nevtralnost uradnih gremijalnih prostorov in odvračal poizkuse nekaterih oseb zanesti v našo stanovsko organizacijo politično agitacijo. Navzoči zborovalci so sledili govornikovim besedam z živim zanimanjem in uvideli korektnost in nepristra-nost g. Jelačina kot voditelja skupne trgovske organizacije, kateremu so nato z odobravanjem izglasovali zaupnico. Ko je zahteval nek političen fanatik, naj se javijo tudi oni, ki glasujejo proti zadoščenju za g. Jelačina, sta se dvignila samo dva od navzočih približno 30 zborovalcev. G. Jelačin ml. se je v iskrenih besedah zahvalil zborovalcem za dano mu zadoščenje in izjavil, da hoče vztra- 1 jati v svoji pošteni borbi za nevtralnost stanovske organizacije, iz katere mora izginiti vsaka politika. Zagotavljal je navzoče, da hoče tudi v bodoče neutrudljivo sodelovati v prospeh slovenskega trgovstva. G. Zebal je skušal na skrajno nekvalificiran in nelojalen način demon-striati proti načelniku Jelačinu, kar pa je star in izkušen trgovec Grad tako odločno zavrnil, da jo je g. Zebal osramočen odkuril. Spletke in politične intrige proti g. Jelačinu se torej posrečijo samo v »ožjih« odborih in v nenavzočnosti g. Jelačina, ker se njegovi nasprotniki boje odkrite borbe s stvarnimi argumenti in v mirnf in dostojni obliki. Po izčrpanem dnevnem redu je g. Stergar zaključil občni zbor. Drzna primera. Včerajšnje »Jutro si je privoščilo primero med jugoslovenskimi in nemškimi notranje političnimi razmerami. Seveda si je dovolilo »Jutro primero na način, kakor je lasten edinole mladinom. Z drznim čelom so gospodje potvorili resnico in na podlagi tega falzifikata napisali za sebe ugoden zaključek. Evo, kaj pravi »Jutroc »Stranke demokratske sredine (so v Nemčiji) v borbi na desno in levo, proti dvojni reakciji. Imperativna potreba dveh blokov, narodnega bloka demokratske sredine, za vzdrževanje parlamentarnega in nacionalnega načela, kojega je zdrav srednji sloj, — in sporazuma reakcije. Kakor v Nemčiji, so zbirajo v Jugoslaviji na eni strani vsi, ki vidijo le sebe: partikulari-sti, separatisti, komunisti, cerkev, zagrebški »Siberji« (1). Na eni strani Vidovdanska in VVeimarska ustava, na drugi strani vse, kar dela proti ustavi... Na strani reakcionarcev razni samostalni avanturisti, Hitlerju podobni prazno-glavi agitatorji, v svojih organizacijah tiransko gospodujoči voditelji, poedini veletrgovci, zaverovani profesorji, zapeljanci in število ničel, ki bi radi samo z nekaj hujskajočimi gesli prišli do mandata ... Narodne sile se morajo zbrati, cepljenje pomaga reakciji. Dve načeli se borita. Tako je danes v Nemčiji, tako v Jugoslaviji. Tudi nemški demokraciji iskreno Želimo zmage. Zmaga demokracije jo pogoj evropske konsolidacije.« Dvomimo, če je bila kdaj napisana tako drzna primera, kakor si jo je dovolila >Jutro«. Naj govore dejstva. Res je, v Nemčiji se odigrava boj med dvema taboroma. Na eni strani socialni demokrati, demokrati in centrum, na drugi strani nemški nacionalisti, faSlatl in sorodno. Na eni strani pristaši wei-inarske republikanske ustave, na drugi strani pristaši starega monarhističnega režima. Ne imenuje pa se prvi tabor narodni blok demokratske sredine in šo manj pravi kdo drugemu bloku — sporazum reakcijo. Tako pridevek »narodni« kakor tudi pridevek »sporazum« si je »Jutror čisto navadno izmislilo, da bi meglo aludirati na naše razmere in spra- viti svoje, že itak do skrajnosti naivne bralce v zmoto. Če bi se že rabilo oba pridevka, potem bi se z veliko večjo pravico morali imenovati prvi tabor — blok sporazuma in drugi tabor nacionalni blok reakcije. Zakaj prvi blok, to jo blok sredine, kar vedno pomeni sporazum, drugi pa žonglira z nacionalizmom ravno^ tako kot naš slavni »nacionalni« blok. In poglejmo stranke, ki so na eni in na drugi strani. Demokratski tabor tvorijo socialni demokrati, klerikalci in demokrati. In v to družbo se vsiljuje Jutro«! — Vsi vi pravoverni slovenski naprednjakarji, ali se ne zgražate, da vas stavlja Jutro« v tabor, v katerem so klerikalci, druga najmočnejša stranka! Ali ne čutite, da spadate veliko bolj v »nacionalni« blok, kjer ni klerikalcev, zato pa vsi hipernacioualisti in fašisti! Ce vzporejamo po strankah nemško razmere z našimi, potem se smejo z nemškimi demokrati primerjati samo Oavidovicevi demokrati. In (Ja je temu res tako, samo en drastičen primer iz zadnjega časa. Glavno glasilo nemških demokratov je- iBerliner Tageblatt« in dopisnika tega lista, g. Berkesa, je ravno te dni izgnal iz Jugoslavije naš »nacionalni blok. In če Citate »Berliner Tageblatt , potem boste videli, da bi smatrali nemški demokrati za najtežjo razžalitev, če bi se jih primerjalo z našimi mladini in njihovimi protektorji. Mladini in nemški blok sredine! Kako nepremostljiv propad loči oba. Ko smo nastopili mi za srednjo linijo, so se mladini iz nas norčevali in ker argumentov ne ljubijo, so nas zavrnili s siroto Jerino c. In vendar je srednja linija osnova bloka sredine! Da, boj gre v Nemčiji proti desni in levi reakciji: proti Izkoriščevalcem nacionalizma in proti izkoriščevalcem socializma. Proti obema skupinama pa stoji sredina, ki noče samo sporazuma v Nemčiji, temveč tudi sporazum s Francijo. In vi, ki ste nasprotni celo sporazumu med brati, vi, ki ste predstavniki skrajno desnega ekstrema sile, vi se upate primerjati se s skupino sredine? V drznosti ste resnično prekosili sebo. Blok sredine v Nemčiji je za parlamentarizem, priznava tudi »Jutro«. Ko pa je šlo lani za parlamentarno ali neparlamentarno rešitev krize, pa je »Jutro« nastopilo proti parlamentarizmu. Parlamentarizem nikdar ne pozna sile in terorja. Deviza »Jutra« je bila zahteva po močni roki! Kljub vsemu temu pa si upa »Jutro« primerjati svojo stranko z nemškimi demokracijami. Tudi »Jutrova primera med Vidovdansko in Weimarsko ustavo ne drži. V Nemčiji ne gre boj za ustavo v prvi vrsti zaradi centralizma ali partikula-rizma, temveč zaradi monarhije in republike. In največji partikularisti niso v bloku sredine, temveč v »nacionalnem« bloku. Kje so Bavarci, kje so Veliko-prusi, da tudi mi aludiramo na naše razmere! Ali ne pri hipernacionalistih? In končno metode. Na veliki manifestaciji demokratskega bloka v Magdeburgu je dejal dr. Wirt, da doživlja sedaj Nemčija ero klevet in ogabnega obrekovanja. Kdo pa prireja pri nas vsak čas razne gonje? Kdo živi le od obrekoval-ne kampanje? Ali ne doživljamo ravno sedaj novo tako gonjo? — Gospodje mladini, kar podajte si roke s klevetniki od nemškega »nacionalnega« bloka, ker ste si na las slični. Nemška demokratska stranka je izšla iz bivše »Freiheitliche Partei«, ki je za- gnala stara gesla v ropotarnico in hotela liberalno stranko prilagoditi novim socialnim razmeram. Predvsem pa je bila svobodomiselna. Kako pa je s svobodomiselstvom mladinov? Ni še teden dni, ko je »Jutro« zapisalo, da morajo biti uradniki, ki niso volili »nacionalni« blok, reducirani! In sedanja gonja proti Jelačinu ml.! Ali ni nepobiten dokaz mladinskega svobodoljubja? Stranka, ki zagovarja represalije in ki jih uporablja, stranka, ki pozna samo svojega političnega pristaša, stranka, ki odobrava, da so internirani narodni poslanci, stranka, ki živi samo od klevetni-ških kampanj in zlorabe nacionalizma, taka stranka se upa vzporejati z nemško demokracijo! Ne, gospodje mladini, z evropsko demokracijo nimate nobene skupnosti. Vi spadate v družbo Westarpov, Cunotov, Stresemannov, Poincarejev in Spalajko-vičev, ne pa v družbo Rathenaua, Her-riota in Davidoviča in ob pravem času ste tudi formelno stopili med reakcionarje! Res je! Zmaga demokracije je pogoj evropske konsolidacije in zato tudi pogoj jugoslovenske. Zato pa smo v boju proti reakciji in zato branimo svobodoljubje in zato smo za sporazum in srednjo linijo. Predsednik Ebert — umrl Državni predsednik Nemčije je v soboto ob 9.55 dopoldne umrl, potem ko se je ob potih zjutraj njegovo stanje nenadoma poslabšalo. Vodilni mož nemške socialne demokracije, Friedrich Ebert, je bal mož, kakršnega bi ravno danes Nemčija na svojem prvem mestu nujno potrebovala. Kot mož ljudstva je poznal potrebe ljudstva in užival tudi njegove simpatije. Kot goreč rodoljub pa ldjub svojemu odločilnemu socialnodemokratskemu stališču ni nikdar pozabil, da je nad strankarstvom — naroden interes. Zato je imel pred očmi vedno le blagor celote in zato je užival simpatije v levičarskih krogih ravno tako kot v desničarskih. Zlasti velike so njegove zasluge za Nemčijo v prvih časih po prevratu, ko je bistveno pripomogel, da je bila Nemčija obvarovana pred državljansko vojno in da je dobila svojo ustavo. Kljub njegovi znani konciliantnosti in njegovemu patriotizmu pa podivjane nemške politične prilike niso prizanesle niti njemu. Nemški reakcionarji so vprizorili proti njemu podlo gonjo in v sramoto nemške justice je magde-burški proces deloma obrekovalce opravičil. Th proces je bil tako škandalozen, da se ga danes sramujejo celo oni, ki so ga povzročili, da bi s klevetami politično profitirali. Kdo bo naslednik Eberta, je sedaj usodno vprašanje Nemčije. Nobena stranka nima moža, na katerega bi pristal ves narod z navdušenjem. Dva tabora si stojita v glavnem nasproti: demokratični in reakcionarni. Prvega tvorijo demokrati, centrum (nemški klerikalci) in socialni demokrati, drugega nemški naclonalci, ljudska stranka, fašisti in podobno. Oba tabora sta močna in volilna borba za predsednika republike bo strastna in huda ter bo nevarno ogrožala konsolidacijo Nemčije. Zlasti v današnji dobi, ko jo vsa Nemčija zastrupljena od klovetniško kampanje nemških nacionalistov. Verjetno je, da se bo demokratski tabor zedinil na skupnega kandidata in govori se, da bo to dr. Mnrx, vodja klerikalcev. Njega priporoča zlasti njega pogumna pripadnost k mirovni politiki, ki je najbolj karakteristična vez demokratičnih strank. Koga bodo postavili nacionalisti za svojega kandidata, je danes še negotovo. Sigurno pa bo kandidat mož predvojne Nemčije. Z ozirom na rezultate zadnjih državnozborskih volitev je upati, da zmaga kandidat demokracije. V interesu evropskega miru je to nujno želeti, xer zmaga nacionalistov bi pomenila zmago revanšne misli in Evropa bi postala žrtev francosko-nemškega nasprotja. * * » Friedrich Ebert je bil rojen dne 4. februarja 1871. leta v Heidelbergu. Po dovršeni ljudski šoli je postal sedlarski pomočnik in se kmalu seznanil s socialnodemokratskim programom. Postal je odločen pristaš stranke tn kot samouk vedno bolj izpopolnjeval svoje znanje. Leta 1892. je postal urednik socialnodemokratske >Bremer Biirgerzeitung*. pri kateri je sodeloval kot sodni poročevalec. V stranki je stalno rastel njegov ugled in leta 1906. je bil izvoljen v strankino predsedstvo. Vsled tega se je preselil ▼ llerlln in posvetil se je čisto strankinemu delu. I’o smrti Bebela je bil izvoljen za predsednika stranke. Med vojno je bistveno pripomogel, da je nemška socialna demokracija glasovala za vojne izdatke. Da ne oslabi Nemčije v boju z zavezniki, je Ebert tudi pripomogel k temu, da niso delavci stavkali. Po prevratu je stopil Ebert skujmo s Scheidemannom na Čelo revoluciji in jo prevzel od princa Maxa posle državnega kanclerja. Velika narodna skupščina, ki jo bila sklicana v glavnem vsled Ebertovih prizadevanj, ga jo izvolila dne 11. februarja 1919 za nemškega predsednika. Kljub temu, da je Ebert opetovano prosil, da bi prevzel njegovo mesto kdo drugi, se to vsled razdrapanih nemških notranjepolitičnih razmer ni /.godilo. Svojo mesto Jo izpolnjeval Ebert z vsem taktom in vso potrebno objektlvnosto in sl pridobil priznanje v vseh krogih. In tega priznanja ni mogel oslabiti niti izid magdobuškega procesa. Brez dvoma pa je, da so te nezasluženo žalitve pripomoglo k prerani smrti Eberta. A. Franco-Brousson: Naslada v trpljenju. prišel sem na sejo Francosko akademije, kjer smo nadaljevali slovar. Volčji mraz jo bil, Pomenkovali smo se prod levo (pred kaminom). Vstopi Bourgot, zamotan v kožuhovino. Iz astrahann mu je gledal temačen, ovenel obraz. Možak vam ni bil nikdar velik razposajonoc! »Kaj pa vam je, Bourgot, bolan ste videti?« »Nikakor no, meni gr« precej dobro, hvala Bogu. Ampak pravkar sem bil navzoč ob smrtnem boju prijatelja X. To jo bilo strašansko. Trpet je, kakor da bi mu s kolesom ude trli- Svoj živi dan nisem videl tako težavnega konca. Duša se kar ni mogla in ni mogla ločiti od telesa. Kakšna borb«! Ampak toliko bolje zanj . .< »Kako, toliko bolje zanj?« »Da, tem bolje za njegovo dušo Njegovo življenje ni bilo zgledno, saj veste. Pogostokrat so jo vdal nagonu poltenosti in toplini svoje krvi. Ali Bog mu je Izkazal veliko milost in mu poslal grozovito mrtvnščico. V i-del je, kako umira. Imel jo dovolj čas« zn kesanje. Ali hočete, da 'am povem? No, vidite, za to okrutno smrt ga zavidam N Medtem pa so Bourgot polahko vrine v krožek oboževalcev ognja. Drioč podplate proti plamenu nam streže s homilijo (pridigo) o lepoti trpljenj«, o sladkosti naših oo-lestl in goroHtl. In J«n»o vam navajati besede svete Terezije: »Trpeti «11 umreti« itd Nisem so mogel ubraniti. Ustavil sem ga sredi njegovo stoično razprave. Potrepljnl sem ga po rami, rekoč. »Bourget, pazite se: bolečine proslavljate n takim ognjem, da niti ne Čutite, kako se vam obuvalo sniodi.c N. K. Za politično svobodo trgovca. (Iz trgovskih krogov.) Gonja, ki jo uprizarjajo v zadnjem Času mladinski lisli proti g. Jelačinu ml., presega že vse meje in trgovci jo ogorčeno obsojajo. V zadnji številki ste, g. urednik, že primerno osvetlili potek one znamenite seje Ljubljanskega gremija, na kateri je bila »izglasovana« g. Jelačinu ml. nezaupnica. Naj mi bo dovoljeno, da Vaše poročilo še izpopolnim, da bo javnost jasno videla, na kak način se vodi boj. Seje gremija se je udeležil tudi g. Jelačin ml., v kar ima kot predsednik Zveze gremijev gotovo pravico. Gosp. Josip Kavčič pa je smatral za potrebno, da predsedniku Zveze gremijev odreka pravico, da bi se udeležil seje kakega gremija tudi samo s posvetovalnim glasom in je stavil predlog, da mora g. Jelačin ml. sejo zapustiti. Ta predlog pa je žalostno propadel, ker so od 17 navzočih članov za predlog glasovali samo 4. Nato je stavil g. Turk, sin g. Josipa Turka, predlog, da iz pravil sicer ni razvidna pravice predsednika Zveze, da pa gosp. Jelačina povabi, da ostane na seji. Ta predlog je bil tudi sprejet. Nato se je pričela debaia o sladkorju. Ta debata se je vodila tako, da so trije najbolj merodajni člani gremija v protest proti takemu načinu debate odšli. Nato se je pričelo razpravljati o brežiškem predlogu, naj se izreče g. Jelačinu ml. nezaupnica. Predlog sploh ni bil poslan ljubljanskemu gremiju, temveč Zvezi gremijev in samo ta je tudi kompetentna, da o tem predlogu razpravlja. Zato je naravnost čudno, kako je mogel g. Stupica dopustiti razpravo o lem predlogu. • Pripomniti treba, da je bil g. Jelačin izvoljen kot delegat ljubljanskega gremija v Zvezo gremijev na občnem zboru gremija in samo ta ima pravico glasovati o zaupnici ali nezaupnici g. Jelačinu ml. kot delegatu gremija. Ljubljanski grcmij pa šteje, kakor ste že pripomnili včeraj, 1100 članov in zato ne more biti 11 gospodov merodajnih za bi, če ostane g. Jelačin ml. še nadalje delegat ljubljanskega gremija ali ne. j Najbolj značilno pa je sledeče: Ko bi j se imelo razpravljati o brežiškem pred-] logu, je g. Kavčič predlagal, da se ne sme dovoliti g. Jelačinu ml., da bi dal pojasnila pred glasovanjem. In ta neverjeten predlog je obveljal in g. Stupica ni čutil potrebe, da ga kasira. Navzočega trgovca obsojati in ne mu uo-voliti, da se brani, da da pojasnila, je tako nezaslišano postopanje, da globoko obžalujemo vse trgovce, ki so mogli tako postopanje odobriti. Izrecno pripominjamo, da do tega nikoli ne bi prišlo, če ne bi ravno najbolj merodajni odborniki že preje odšli. Toliko o sestanku samem, ki je obsodil ne g. Jelačina ml., ampak tiste neliberalne trgovce, ki napadenemu trgovcu ne priznavajo niti pravice obrambe! Proti temu protestiramo mi ljubljanski trgovci, protestiramo pa tudi proti temu, da se vlači v trgovske kroge politika. Že itak je stanje trgovcev težko, naravnost obupno pa postane, če bodo trgovci razbiti. Za trgovca je edina rešitev v tem, da so složni. Naj bo vsak trgovec kateregakoli prepričanja, toda v stanovskih stvareh nobene politike! Le na ta način bo trgovstvo prišlo do svojih pra-vec! V tem oziru je ravno Trgovska in obrtniška zbornica v prvi vrsti poklicana, da vpliva na trgovstvo. Toda ravno tega žalibože vedno bolj pogrešamo. Odločno pa bodi povedano enkrat tudi sledeče: Nikakor ne dela dobrega vtisa, če vidi javnost, da se vodi boj v trgovskih vrstah v znaku nasprotja med svetnikom 'I rgovske zbornice in njenim tajnikom. rI o dejstvo kaže na nezdrave razmere, ki jih je treba ozdraviti ravno z depolitizacijo trgovstva. Na tem stališču stoje slovenski trgovci, to stališče bodo zagovarjali in občni zbori gremijev bodo to tudi dokazali! narodov in ostal na tein mestu tudi pozneje, ko je bila njegova stranka na Švedskem v opoziciji. Njegovo delo v /vezi narodov je bilo plodonosno in zlasti socialna vprašanja so bila po zaslugi Brantinga ugodno rešena. .Njegov nastop za zaveznike je po vojni silno utrdil tudi njegovo pozicijo na Švedskem, kajti ves narod je spoznal, kako usoi.no bi bilo, če bi posegla Švedska na strani Nemčije v vojno. To je kratek pregled življenja velikega moža, ki je bil enako zaslužen za delavce, ko za ves svoj narod. Zlasti pa je treba poudariti eno posebnost Brantingovega političnega delovanja. Dasi socialni demokrat i ni bil Branting nikdar na ekskluzivnem j razrednem stališču. Kadar je šlo za splošno | politična vprašanja, je korakal skupno s svobodomiselnimi kmeti in meščani. Vstopil je brez kolebanja v meščansko vlado, ker se je zavedal, da ni mogoče doseči vsega nakrat, temveč da pride tudi delavstvo le polagoma do svojih pravic. Vztrajati na svojih načelih, toda ne se oddeliti od naroda, je bilo načelo Brantinga in vsled tega načela je postala švedska socialno demokratska stranka prva stranka Švedske, ki ima danes vlado v svojih rokah. i ri nas do te strpnosti in do te uvidevnosti se ni prišlo in celo v sedanjem velikem in usodepolnem boju med pristaši in nasprotniki bralskega sporazuma, hočejo manjše stranke igrati posebne vlogo. Ne, danes je samo ena fronta, samo en boj in šele ko bo la dobojevan, pride na vrsto uveljavljanje stanovskih in drugm razlik. Naj ostane vsaka stranka pri svojem stališču in svojih načelih, toda sedanji boj za sporazum se tiče tudi nje in v tem oziru se mora vsaka izjaviti. Velike so zasluge Brantinga in v častnem spominu ga ne bo ohranil samo švedski n*i rod, temveč vse človeštvo, kakor je tudi delo Brantinga veljalo vsem. Naše izseljevanje v letu 1924. V nedavno osnovanem listu »Izseljenik« čitamo sledeče zanimive podatke o našem izseljevanju v prošlem letu: Radi boljšega pregleda priobčujemo šte- ■ vilke, ki naj jasno osvetljujejo gibanje na-j šega izseljevanja od prevrata sem do prošle-| ga leta. Številke so kaj poučne in vzbujajo ! marsikatero skrb za prihodnost. Od prevrata do konca leta 1924 se je izselilo se je vrnilo oseb 1919 291 7.324 1920 5.988 18.980 1921 12.965 8.219 1922 6.086 6.575 1923 11.473 1.950 1924 19.575 4.794 Veliki voditelj švedskih socialnih demokratov lljnlmar Hrani ing je }>ii sin premožne meščanske rodbine. Ze v gimnaziji, kjer je bila njegova učiteljica tudi Ellen Key, seje zanimal za socialne veae. Vendar pa je veljalo njegovo gmvno zanimanje astronomiji. 1’olagoma pa je vedno bolj raslo njegovo veselje zn politiko in v svojem 24. letu je postal urednik lista »Tyden , ki je poleg literarne revolucije zahteval tudi energične izpremembe v politično socialni smeri, ledaj je llrnnting poslal prijatelj Strindberga in to prijateljstvo se ni nikdar ohladilo, Ko je prišel njegov list v denarne ne-prilike, ga je rešil branting, ki je postal po svoji polnoletnosti gospodar precejšnjega premoženja. Lela INSd, je vstopil Branting kot glavni urednik v uredništvo lisla »Sorinldemokrn- Hialmar Branting. len . Kot prvi Socialno demokratski poslanec je bil izvoljen v parlament lela šele po sednim letih je dobil dva tovariša v parlamentu. Od tedaj pa je moč švedske socialne demokratske stranke stalno rastla in pri zadnji., volitvah si je stranka priborila od 230 mandatov 104. Prvič je vslep,, branting \ vlado lela 1912. Leta 1920. pa je že sestavil čisto socialno demokratsko vlado in lela 1924 je bil zopet ministrski predsednik homogene socialno demokratske vlade. • ed vojno je Branting odločno nastopil za zaveznike v ostrem nasprotju s Švedskim plemstvom in meščanstvom, ki je b..o vseskozi germanofilsko. Brantingova zasluga je, Vesna*, so se vsi ostali izseljenci poslužili tujih ladij. Kakor je razvidno iz kraja ukrcanja, so na prvem mestu stala francoska, potem nemška, belgijska in italijanska pristanišča.. Vidi se, da smo v tem pogledu še popolnoma novinci in da bo treba še mnogo truda, da rešimo velike vsote, katere leto za letom poklanjajo naši izseljenci tujim paroplovnim družbam. Politične vesti- Napačne poti. Pod tein naslovom piše »Trgovinski glasnik« med drugim sledeče: Enako moramo navesti Činjenice, ki so ovira zaželjeni sanaciji države. Te činjenice se žalibože v zadnjem času množe vsled netaktnega postopanju državnih oblasti proti vsem, ki se drznejo, da kritikujejo vladno delo ali da so mišljenja, ki ne harmonira z željami vladajočih krogov. V tem postopanju, ki ima značaj malenkostne osvete zmagovalca nad premagancem, gre se celo tako daleč, da se pozablja na osnovna načela državljanskih pr« Pariški plesi. Na resnično mondenih plesih se, kakor je splošno znano, ne pleše več. Tako zahteva običaj. Do tega nekoliko paradoksnega stanja so dovedlo različno okoliščine. Predvsem popolnoma naravna reakcija zoper bolestno po-ieljenje po plesu neposredno po premirju. Bila je frenezija, za katero ima izraz samo poklicni žargon psihiatra. Potem je prišel mir, bolj ali manj smehljajoča so filozofija. Kakor smo bili svoječasno blasirnui naprnin vojnim grozotam, tako smo blasirnui danes •uipram nora zabavi. Ces, v katerem živimo, je kakor ustvarjen za to v gospodarskem, političnem in družabnem oziru da se bil-ž »mo polagoma lahkemu skepticizmu. Prvi m najeklulnntuejši simptom tega bližajočega se duševnega razpoloženja je dejstvo, .la nimamo dopadetija do plesa. To je lakorekoč stadij inkubacije bližajočega se duševnega razpoloženja Poleg lega naravnega vzroka aw »plesne prireditve brez plesa , kakor smo jih doživeli posebno v tem predpustu, jih eksistira še cela vrsta drugih, zgolj mnlorljelnih. Dnu ring i, iz katerih je izšla sedanja generacija plesalcev, izumirajo. Njihovo število v Parizu se je skrčilo na p ra m lanskemu letu skoro za polovico. Ritmični občutek našega časa postaja, kakor se vidi, vedno bolj kompliciran, tako da ga naravne, preproste, skoro rudimenlnrue forme izražanja, kakor jih nudi ples v vsakršni obliki, (seveda ako izvza metno ples umetnika), ne zadostujejo več, lomu nedoslalku »e je skušalo odpoltioči Z močno ninusirauimi plesi. Toda temu se je uprl idrnvi razum in pojmovalo« zmožnimi mase; ni unniref vsakdo rojen akrobat. Zalo ki ga čaka. Krog žurnalistov obdaja inon-I denega socijulisličnegu voditelja in vjame v ' naglici par drobtinic o prihodnjem glasovanju v zbornici. Inozemski poslanik vije roke, ker \ idi kako hitro se širi neprevidna beseda ° Via">l* pogajanjih, ki se vrše momentano med Parizom in Londonom. Neki minister či-gai ostri jezik je znan, in se ga "vse boji, spusca v nekem kotu pravcate rakete duhovitih domislic. Zakaj jedro vsakega pariškega sestanka popolnoma egalno kakega značaja je »medizansn % žgoči dovtip, ki se ne ustavi pred ničemur na svetu. Medtem se vrši pod srebrnim mostom« veliki ogled niode. Pomladanske kolekcijo so prt krojačih že davno gotove, vsakdo je glede njihovega splošnega značaja informiran. I oda pojavljajo se prve male izpremembe in to grize ves damski svet, ter mu jiovzroča bridkosti. V suka je mislila, da bo s svojo najnovejšo toaleto, ki jo je dobavil Lelong ali Lucile ali Drecoll ali Molyneux, popolnoma »A la page , sedaj pa mora v svojo neizmerno osrainočenje ugotoviti, da je napravila ne-prernčuntjivn moda s kako malenkostjo, s kako neznatno kaprico zopet velik korak naprej. Da ji slede sproti in popolnoma, toga st zmožni samo veliki filmski *Slnr-i< in oni iz Musik -Ibdl-e :; kakor Mistingutte, kakor Hai|Uel Meller, kakor Msud Loty in Parysls. Vskliki občudovanja, kakoršno je čuti pod srebrnim mostom . so radi logu kvečjemu pri moškem svetu pošteno mišljeni; v ustih grofice X. in vojvodinje v. so (»udobne na las uljuduim zabavljicam. K sreči st* prične sedaj lakoj krasni dež vrtnic, ki zagrebe v par trenutkih sijajno filmsko kraljico in Čmcrno Napoleonovo vnukinjo. K pariškemu plesu comme il faut spada v poslednjem času tudi izdatna gostija. Ne klasični »mrzli bufet , marveč popolen souper, ki je vraču njen že kar v vstopnini. Tudi ta novost je znamenje časa. Filozofične epohe so polugale posebno na Francoskem — že od nekdaj veliko važnost na dobro jed in pijačo. Pravi nazor francoskega duha je epiku-rejstvo. Poslednje majske volitve ne pome-ujajo ravno v zadnji vrsti revanlo življenja veselega jugu nnpram resnemu severu. Zagrizeni agitator Millerand se mora umaknili veselemu (iaslounelu . Kaj preostane torej prav za prav za zabavo, ki jo nudi ples sam na sebi? — Predvsem seveda: (iodbn. Dvajset jazz-kapel prične hkratu igrati. Schlnger dominira bolj kol kdaj preje tudi v najboljši družbi. Ducat prin-sesinj, trideset vojvodinj, pet ministrov in trije francoski maršali pojejo z zvezdo iz Casino di> Pariš, Mistiuguett poulično pesem ■On fait une petile belote-. Ob pozni uri gre gospod« še dalje in poje I love you< in neizogibno »Titino«. Cela stvnr v resnici sploh ni več mondena, in slavna francoska forma igra samo še postransko vlogo. Seveda nežen i rano obnašanje ni istovetno z grobostjo: bon Ion« velja še vedno, in se ga drže; samo sicer tako velika distanca med historičnimi razredi družbe izginja. In slednjič: Tudi pleše se nekoliko. Toda prav prav malo. Ples je lakorekoč senzacija. Pogumni par je v hipu obkoljen, krog se zožuje vedno bolj in bolj, dokler ne postane končno vsaka kretnja materijelno nemogoča. Potem viline godba za trenutek, In vsakdo se spominja tragičnega Časa, ko smo uživali ob svitu medlih sveč v knki špelunki -cone« vsled vojne prepovedano veselje ples« ,,, „ iihiat vic in svoboščin. Vedno bolj pogosta prepoved opozieionalnili listov dokazuje nepre-vdarnost, katere se z nobeno stvarjo ne da opravičiti, najmanje pa s potrebo ohranitve sedaj stabilnega režima. Bili so slučaji, ko so bili listi zaplenjeni vsled člankov, ki so bili ponatisnjeni iz drugih listov, kakor da bi se smelo enemu delu državljanov odrekati pravice, ki jih drugi nemoteno uživa. Ta različnost postopanja državnih oblasti proti posameznikom in skupinam diskreditira avtoriteto države in ustvarja praecedente nedogled-nih posledic. Po pravici je povdarjala opozicija, da se je moglo tako postopanje še razumeti pred volitvami, toda je nepojmljivo, da se še sedaj tako postopa na očitno škodo države, pa tudi vladajočega režima. Naša dolžnost je, da kot javno glasilo zahtevamo od vlade, da spremeni svojo taktiko napram opoziciji. Vlada je zato tu, da opravlja pametno državne posle. Naj bo še tako eksponent strank, je vendar njena dolžnost, da predvsem vodi račun o osnovnih političnih pridobitvah naroda, da jih čuva, razvija in goji. Toleriranje političnega nasprotnika, če ta ne zapušča okvirja legalnosti, je pogoj za napredek vsake družbe. Skupine bloka so izšle oslabljene iz boja, toda to ne pomeni, da je njihovo sodelovanje na izgraditvi države nepotrebno Spretnost bi bila v tem, da se vse, kar je pripravljeno in sposobno, izkoristi za dobro domovine, ne pa, da se odpodi s partizansko »brezobzirnostjo«. Tako piše »Trgovinski glasnik«, glasilo rodoljubnih trgovcev. Pri nas pa smatrajo nekateri trgovci za greh, če se pove isto in če se slepo ne odobrava vsega, kar ukazujejo mogotci. Pa bo tudi med naše trgovce prišlo še spoznanje. -- Program bloka narodnega sporazuma. Opozicionalni listi poročajo, da je bila dosežena na seji šefov opozicionalnega bloka popolna soglasnost v vseh važnejših vprašanjih. Blok narodnega sporazuma se je izjavil za monarhističen princip. Glede samouprave je obveljal Marinkovičev načrt. Za načelnika bloka bo izvoljen Ljuba Davidovič, ki bo na eni prvih sej parlamenta prečital program bloka. Da se ta ni že objavil sedaj, se je zgodilo pred vsem vsled tega, ker še ni bil program od posameznih klubov odobren in da se preprečijo vse eventualne intrige. Kakor je izjavil Pavle Radič, bo nastopal blok narodnega sporazuma v vseh vprašanjih enotno in kompaktno. = V o ja Marinkovič o samostojnih demokratih. Ker naši mladinski listi tako radi pišejo o bodočem razkolu demokratske stranke in o simpatijah, ki da jih goji dr. Vojn Marinkovič do samostojnih demokratov, objavljamo odlomek iz Marinkovičevega govora v Dubrovniku. Mod drugim je dejal o Pri-bičevičevi politiki, da so to blazno politiko na zadnjih volitvah obsodili v Srbiji vsi Srbi in da jo bodo v kratkem obsodili tudi vsi Hrvatje. Zato smatra vso Pribičevičevo stranko za premalo vredno, da bi o njej obširneje govoril, zlasti Se, ker ne bo dolgo, ko se bo popolnoma utopila v radikalno stranko. Naši mladinski listi bodo pa kljub temu pisali, da simpatizira Marinkovič s SDS. O kajpada! = Boj okoli čehoslovaškc vladne koalicije. Pastirska pismo slovaških škofov resno ogroža obstoj čehoslovaške vladne koalicije. Narodni socialisti so nepopustljivi, dočim so ostale stranke koalicije bolj popustljive. Merodajna za nadaljni potek dogodkov je bila resolucija čeških klerikalcev glede na sedanji položaj. V teh resolucijah pravijo češki klerikalci, da vztrajajo na tem, da se izvrši ves vladni delavni program. Ne morejo pa dopustiti nobenega pritiska in niti groženj. Država rabi pred vsem notranjega miru in konsolidacije. Ta pa je izvršljiva samo potem sedanje parlamentarne večine. Bila bi nevarnost za narod in državo, če bi opozicija izsilila vladno krizo. Ljudska stranka ni povzročila sedanje situacije in odklanja zato vsako odgovornost. S pastirskim pismom slovaških škofov da niso bile prizadete ustavne svoboščine, kakor tudi ne popolna svoboda cerkve. — Resolucije klerikalne stranke niso zadovoljile čeških socialistov. Češki socia- Prosveta. »NOVI ODER«. (K literarno-umetniškem večeru.) Iz porušenih spomenikov davnih vekov, iz podrtih svetišč starih, če ne preživelih kultur, iz strašnega dela vojne, iz notranjega kaosa človeške duše vstaja preporod vsega človeštva, njegovega dela in ustvarjanja. Dviguje se mogočna stavba nove kulture kulture prebujenja, katere temeljni kamni niso bili položeni ob slovesnem znonenju cerkvenih zvonov, ne ob kraljevskih fanfarah, niso jo oznanjali ne poeti in ne pridigarji, pri njenem rojstvu ni Budhe, ne Christa. - Poraja se v monotonem brnenju delujočih strojev, v mrzličnem delu žuljavih rok, v krvavem plesu bojnih poljan, domn v bedi j>o-vsod, v zemlji in človeku. Krvavo je, ne bo izginila kri tisočerih, ki veže stavbo bodočnosti. Zabrneli so stroji pesem človekovega duha, zazvenela so kladiva njegovega dela. •Spoznal je človek dinamiko življenja v svojem lastnem delu, v najpopolnejšem organizmu svojega duha — v stroju. In v njega znamenju, gradi novi oder življenja. Z neizmernim trudom, boreč se s tradicijami in konvencijonalnostmi, ki ga obdajajo kot peklenski demoni časa, odkriva novi človek zastor življenja. Postali smo zidarji lastnega spomenika svoje dobe, zn skupno ustvarjanj#, bodočnosti. Slovenska zemlja ... Tudi preko tebe je pljusknil val preubjenja. Deloma osvobojena suženjskih spon, dvigaš ponosno svojo glavo listični poslanci so imeli po objavi resolucij klerikalcev sejo, katere sta se udeležila tudi ministra Beneš in Stribrny. Na tej seji je bilo sklenjeno, da izda stranka poseben manifest, v katerem bo odločno nastopila proti resolucijam ljudske stranke. Socialni demokrati bi bili pripravljeni na kompromis. Enako bi ostali stranki koalicije tudi pristali na kompromisno rešitev. Na ta način bi bili češki socialisti prisiljeni, da izstopijo iz koalicije ali pa da popuste. Na drugi strani pa se po-ložaj presoja optimistično in se upa, da bo debata o pastirskem pismu odložena, dokler ne bo imenovan novi nadškof za Slovaško. V slučaju, da bi ostali češki socialisti nepomirljivi, nameravajo češki klerikalci vložiti interpelacijo na vlado, v kateri bi vprašali vlado, kaj da misli ukreniti v zaščito škofovskih pravic. Da bi taka interpelacija pomenila kulturen boj, ni treba posebej naglašati in zato je upati, da do uje ne pride. = Francosko nemški gospodarski sporazum. Francoski trgovinski minister Reynald je poročal na seji ministrskega sveta, kateri je načeloval predsednik republike Doumergue o noti, katero je izročil nemški poslanik Treudelenburg. Ministrski svet je Reynaldo-vo poročilo odobril in ga pooblastil* da izvrši načelen sporazum z Nemčijo na podlagi smernic, ki so razložene v nemški noti. S tem je otvorjena pot za sklenitev nemško-franco-ske trgovinske pogodbe. = Francija in Vatikan. Po informacijah lista »Idea Nazionale je imela misija senatorja de Monzie ta namen, da pridobi Vatikan za kompromisno rešitev spora. Mesto poslanika bi imenovala francoska vlada samo odpravnika poslov, kateremu bi Vatikan priznal pravico, da zastopa Francosko v verskih vprašanjih. Odpravnik poslov bi bil nadomestilo za posebnega zastopnika Alzacije, ki ga Vatikan ne bi priznal. Malinov proti Cankovemu načrtu o za- j ščiti države. V bolgarskem sobranju je imel | Malinov, vodja smerne opozicije, odločen go- t vor proti vladnemu načrtu o zaščiti države. Odredbe zakona, da so predrakoničue in v tujini bo naredilo porazen vtis, da je treba v Bolgariji proglašati preki sod. Bolgarski narod je proti revoluciji in vedno pripravljen braniti Bolgarsko. Toda treba je skleniti z narodom sporazum, ne pa uporabljati drakonske mere. Če bo sklenjen z narodno sporazum, tedaj bodo tudi prenehali atentati in politični uboji. Toda samo v tem slučaju. Govor Malinova je napravil na vlado zelo mučen vtis, ker je pričakovala, da bo vsaj zmerna opozicija glasovala za zakon. rr Razširjenje vstaje v Kiirdistanu. 10.000 ' mož broječim četam vstašev se je pridružilo > že 14 vilajetov. Vladno časopisje priznava, da so vsa vojna skladišča padla v roke vsta šev. Verska propaganda, ki jo razvija vodja Kurdov šejk Said, je zelo učinkovita, zlasti v mestih Konia, Brusa, Trapecunt in Erze-rum. Turška vlada je mobilizirala pet letnikov vojske, da uduši upor. Vojne operacije proti Kurdom bo vodil Izmet pa&a ati pa bivši berlinski poslanik Edin paša. Drobne vesti. Hitler je prevzel vodstvo nacionalno socialistično demokratične delavske stranke. Boril se bo proti marksizmu in židovstvu ter proti demokratični, socialno demokratični in krščansko socialni stranki, ki da podpirajo marksizem in židovstvo. Za Maroko je dovolila maroška zbornica poseben kredit v znesku 45 milijonov frankov, iz česar se sklepa, da bodo Francozi pod vzeli v Maroku nove vojne operacije. Italijanska opozicija je sklenila, da se ludi v bodoče ne udeleži zasedanja parlamenta. V britanskem parlamentu so nastopili delavski voditelji proti povišanju zračne floti Ije. Njih predlog j>a je bil odklonjen. Vest, da je uvedla nemška vlada pogajanja s Francijo zaradi sklenitve medsebojnega varnostnega pakta se potrjuje. Dnevne vesti. Cenj. naročnikom sporočamo, tla ; smo današnji številki priložili poštne položnice v svrho poravnave tekoče naročnine. One cen j. naročnike pa, ki so že za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojini znancem ali prijateljem, tla se na naš list na-roče. — Da smo zakoten listič, pravi »Jutro«. Naj si gospodje ne domišljujejo, da so nas s tem finim poklonom zadeli. Zakotuosti listov se namreč ne meri po obsegu listov in po njihovem aparatu, temveč po tonu, V katerem so pisani in po njih idejni višini. V tem oziru pa smemo prav mirne vesti pričakovati sodbe javnosti, ker takih surovosti in brez-kulturnosti, ko »Jutro«, nismo mi zapisali nikdar. Sicer pa gospodje pri »Jutru«. Kaj bi se hvalili. Ali ste mar razvili »Jutro« do prvega slovenskega bulvarskega lista z močjo svoje ideje? Ali se mar nimate zahvaliti obsežnosti »Jutra« raznim fondom, iz katerih ste jemali. Pa še eno vprašanje? Kakšno pa bi bilo Jutro«, če mu odvzamete njegovo bul-varno vsebino, če bi ostala samo gola in ne-drapirana ideja, ki jo »Jutro zastopa? Mislimo, da bi bil potem še zakoten list previsoka označba! — Mizerna argumentacija. Sobotno Jutro je zopet enkrat izkopalo svoj prepereli tomahavk in z grehi klerikalcev iz leta 1914 skuša diskreditirati sedanji blok narodnega sporazuma. Argumentacija »Jutra« je tako mizerna, da ne more biti bolj. Ali se je grešilo leta 1914 mar samo v klerikalnih vrstah? Ali ni tedaj tudi marsikak naprednjak omahnil? in ti grehi iz leta 1914 naj bodo argument za leto 1925, ko je situacija čisto druga in ko gre za čisto druge stvari. In da popolnoma razkrijemo vso mizernost .1 ut rove argumentacije, dvoje konstatacij. Najtežje grehe je zagrešila SLS pod vodstvom dr. Šušteršiča, ki je v prav dobrih odnošajih z vladujo-čiini! In v senci dr. Korošca se je povrnil v v politično življenje dr. Žerjav. Tudi eden mladinskih generalov, dr. Brezigar, j>a je celo posvetil svvjo knjigo dr. Korošcu. Na vse to pa si upu reči Jutro«, da je popustljivost starih naprednjakov rešila klerikalce leta 1918. Zakaj kar naravnost ne rečete, da je bil to dr. Tavčar? Zakaj še la obzir! Mizer-nosti mladinske politike itak ne prikrijete! »Učiteljski Tovariš«, glasilo TTJU, se je ponižal v polemiki z nami; do sledečega odgovora: »Dopiskniku kratkih možgan v Narodnem Dnevniku«, ki je ali tako neumen ali hudoben ali pa hinavski, vreden značajev, ki se tam okoli zbirajo, da napiše tako bu-dalost.« Da bi te psovke zavručevati, nam seveda ne pade v glavo, temveč zadostuje, da k olistat ira mo ton, v katerem polemizira glasilo UJ1I. Obenem pa koustatiramo še to, da je »Učiteljski Tovariš« v isti številki kar na dveh mestih nastopil proti sedanjemu načinu oddaje učiteljskih mest in lo oni »Učiteljski Tovariš , cegar voditelji so danes za oddajo mest edino merodajni in odgovorni. S tem pa je -Učiteljski Tovariš- v polnem obsegu potrdil besede našega dopisnika in le obžalujemo, da ni znal na nje odgovoriti Učiteljski Tovariš drugače ko s psovkami in zavijanjem. — Še vedno staro slepomišenje. Nova Doba« piše, da se je vršil občni zbor krajevne organizacije JDS za celjsko okolico. Ali se gospodje lepe firme SDS sramujejo, da jo še vedno zamolčujejo? — Sima Markovič, 12 letni predsednik zadružne »Prosvete« v Sarajevu, je umrl v starosti 59 let. Za časa vojne je bit Sima Markovič vsled svojega nacionalnega dela v Prosveti« obsojen na 12 le! ječe. »Prosveta« ga je izvolila v priznanje njegovih zaslug za častnega člana. Blag mu spomin! — Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna seja v sredo dne 4. marca 1925 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12 pritličje, desno. — Orožni listi za posest orožja. Policijska direkcija opozarja na določila čl. I. pravilnika za izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja, objavljena v Ur. listu št. 81 z dne 27. avgusta 1924. Po tem pravilniku mora imeti vsakdo, ki poseduje strelno orožje s kalibrom nad 6 mm, orožni list za posest, ako morda nima že za lo orožje orožnega lista za nošenje. Prestopki proti temu pravilniku se kaznujejo sodno in po zakonu o taksah in pristojbinah. — Nadomestna volitev prisednikov iti namestnikov obrtnega sodišča ,v Ljubljani se bo vršila za volilno okrožje Ljubljana dne 8. in 10. marca 1925, vsakokrat od 8. do 1. ure, in sicer volijo: 1. delavci oziroma delojemalci dne 8. marca od 8. do 1. ure v Mestnem domu (velika dvorana), Krekov trg; 2. podjel ni ki oziroma delodajalci dne 10. marca 1925 od 8. do 1. ure v mestni posvetovalnici na magistratu, Mestni trg, kakor je označeno to na glasovnicah, katere bodo prejeli vsi vpisani volilci dostavljene v svoje obrate. Voliti se smejo samo osebe, ki so vpisane v volilnem imeniku. 1/. državne službe. DežeJuosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi dr. Miroslav Muha je imenovan za sodnega svetnika pri sodnem stolu v Zagrebu. — V veterinarski službi so bili pomaknjeni: Veterinar pri srezkem poglavarstvu v Mariboru (desni breg), v 5. skupino I. ka-legorije, veterinar pri srezkem poglavarstvu \ Šmarju 1 vat) Fišer, doslej v Žalcu, pa v ti. skupino 1. kategorije. — Na tehnični srednji šoli so imenovani zn profesorje 5. skupine I. kategorije: Alojz Sodnik (z veljavnostjo od 23. febr. I. I ), Ivo Tejkal (z veljavnostjo od 8. junija 1924), v c>. skupini I. kategorije: Josip Kremenšek (z veljavnostjo od 1. januarja 1924) in Rudolf škof (/. veljavnostjo od t. septembra 1924). Nova n n m e racija nekaterih ljubljanskih ulic. V Simon Gregorčičevi ulici in na Masa-rvkovi cesti (prej Gesta na Južno železnico) \ Ljubljani se izvrši nova numeracija hiš. V Simon Gregorčičevi ulici bodo nove hišne številke: lt, 1!), 23, 30, 32, mi Mnsarykovi cesti pa 5, 15, 19, 28, 14, 50, 54 in 58. ' II. književna tombola. S številkami, izžrebanimi owe]l-ovi podlagi. Federacija pa združuje več avtonomnih skupin, ki so organizirane na Setouovi ali pa na kompromisni podlagi. Znak Svaza je znana skavtska lilija s pasjo glavo v sredini, znak Federacije pa je znak gozdovnikov t. j. bel okrogel ščit z modrimi rogovi ob straneh. V Federaciji so včlanjeni: čsl. skaiity socialisty, Liga Lesni Moudrosti (1’sohlavci) in Združeni Zalesakfi. Svaz šteje do 25.000, Federacija okoli 5000 članov. Oficijelen organ Svaza je »Skaut Junak*, Federacije pa »Prhkophik« (Pijomr). Razen meščanskih strank, ki podpirajo Svaz, imajo vse ostalo politične stranke svoje lastno taborniške organizacije. Socialistična (pred vojno narodno socijalna) stranka združuje svojo mladino v organizaciji pod imenom Skauty VolnoBti (Svobodni skavti). Socijaldemokratična itna svoje skavte pričle-njene k delavskim telovadnim jednotam. Tudi komunisti imajo svoje tabornike, ki se imenujejo »Spartakov^ Skauty Prače« (Spar-takov1 skavti dela). Njih organizacija šteje okoLi 4000 Članov. Vso te skupine so organizirane večinoma na kompromisni podlagi in na podlagi strankarskih načel. A. France-Brousson: MELANIJINA OMAKA. Nič kaj lahko ne pišem. -*jega dni sem pa še težje. Od rojstva sem preveč tankovesten. Ako napišem tri besede, izbrišem dve od njih. Vendar pa se mi je pripetilo, da sem napisal članek v eni sapi. Ampaa Bog drži s pijanci, in »imel sem ga pod kapo«, da porabim slikoviti izraz preprostega ljudstva. Bil sem vedoma vinjen. Pri obedu sem bil izpraznil steklenico bele kapljice. Bilo je jako soparno. Vino se mi je sicer zdelo, ua ima nenavaden okus, pa si nisem upal nič reči. Na x rancoskem je toi.Ko ust! Zares sem čuia omotico, ko sem vstal. Glava je bila .-stra, noge pa so bile svinčene. Običajno se govori: »Vino gre v glavo.« To je zmota. V noge leze. Zakuje jih v verige. Ali veste, kaj je bilo v steklenici? Napačno buteljko so bili vzeli: bil je izbran šampanjec. Na du-šek sem zvrnil poln kozarec. In to je bilo na dan, ko sem moral napisati tedensko kro-nneo (za Temps)! Najtežje mi je bilo iti gori po stopnicah. Čim sem sedel pred papirjem, mi je začelo pero tekati. Kam je hitelo? Sto-prv drugi dan sem to čital. Ko sem dospel k dnevniku, mi je vratar dejal: »G. Hebrard vas pričakuje.« Kurja polt me je oblila, šampanjec je vsega kriv. Zaradi članka gre. Gotovo je zapazil. Kaj mi je početi? Hebrard je prišel proti meni z razpetimi rokami. Objel me je. Poklical me je: »Dragi moj Fran-ee.< Kadil mi je na moč. »Jaz sem mislil,« mi je ponavljal, »da vam ne teče gladko izpod peresa. Ampak vi imate tako naravo! Vi bi se morali spustiti v politiko. Veseli me, ker vas imam, dragi moj sotrudnik. Pri blag. sem dal naročila. Plača vam je zvišana.« Ej, to je čisto kakor zgodba z Melanijino omako. To je znamenita kuharica. Uboga deklina, doma menda iz Spodnje Bretanje, je dolgo časa samo bedno životarila. O njeni kuhinji se ni nič .govorilo: bila je plehka, brez občutka, brez domišljije — njena kuhinja namreč, da ne bo nesporazuma 1 Nekega dne ji dado pri mesarju — bila je hudo navzkriž s prvim pomočnikom, ker je bila odklonila njegove ljubavne ponudbe — ji torej dado prav sumljiv kos mesa. Imel je že duh po divjačini, po zajcu ali kljunaču. Kar pa se spodobi sloki, kozici ali pa dolgo-ušcu, se ne spodobi govedini. Kaj naj stori? V silnem strahu, da bi jo spodili iz službe, izumi Melanija grozansko polivko. Kar razsipa vam začimbe in šentjanževe zeli. Mrhovino zalije s finim madejrčanom ... In potem trepetaje prinese jed na mizo ter odide vsa plaha v kuhinjo. S hruščem in truščem jo pokličejo nazaj: »Melanija! Melanija!« — »Po meni je,« si misli uboga punčara. »Zaduhali so. Drugo mi ne preostaja, kakor da pripravim svoj kovčeg.« In od-paše si predpasnik in se prikaže pred svojimi sorodniki. »Ah, Melanija!« se oglasi gospodar. »velika poniglavka ste. Zakaj ste toliko časa prikrivali svoje darove? Ako bi vi hoteli, bi od zelene zavisti popokale najslavnejše kuharice zaradi vas. Danes ste nam postregli z jedjo, ki bi bila vredno vsakega škofa. Zategadelj vam podvojim zaslužek. Vzemite vsakokrat isti kos pri enem in istem mesarju in pripravite ga vselej po istem na-fimh A. D. MAUPASSANTOVE HLAČE. Preden je izšla Horla, sem opazil, da se Maupassantu meša. Nekega dne sem prišel k njemu, misleč, da ga najdem samega, toda priredil je znancem večerno zabavo. Zapazim ga v veži; opravičujem se zaradi svoje ob-leke. Zakaj pa ne ostanete?« me vprašuje. »Saj vidite: fraka nimam.« Santo to. Dobro! Hočete mojega?« Na veliko moje začudenje si jame odpenjati telovnik in popuščati naramnice kar v prednji sobi. polni žensk. Pri tem pa je ponavljal: »Posodim vam svoje hlače in svoj frak.« Z največjo težavo se mi je posrečilo, da sem se iznebil ubogega blnznika ... Ob tej France-ovi anekdoti naj dostavim, da bodo na gradu v Miromesnilu 19. julija 1925. otvorili pisatelju »Lepega strička« na javno subskripcijo spomenik z avtorjevim grbom in z napisom: A Guy de Maupassant, ne au chateau de Miromesnil, le 5 aoftt 1850. Književnost. »Kuharske bukvice za kmečke žene iu dekleta«. Posebno novost za naše podeželje je ta knjižica, ki j# hitro našla pot v kmečke domove. Pisana je tako poljudno, da jo razumejo že šolarice. Glavno pa, kar odlikuje delce je to, da se res ozira na kmečke pridelke in na način priprave, ki je udomačen na kmetih in zato se bode uveljavila povsod. Doslej smo imeli sicer dovolj slovenskih in izbornih kuharskih knjig, vendar se bite zaradi svoje preobširne vsebine in visoke cene najnižjim slojem nedostopne. Se- danja knjižica pa vsebuje 100 receptov raznih jedi in stane celih 6 Din. Dobiva se po vseh knjigarnah. »Zadruga delavsko-kmečke Matice« je ;z-dala dve lični knjižici na dobrem papirju in z modernimi platnicami in sicer: Maksim Gorkij: »Deveti januar«, črtica, ki slika dogodke 1905. leta v Rusiji, ko je pop Gapen peljal delavstvo pred carske palače in so jih tam sprejele kroglje in kozaške sablje. Knjigo krasita tudi dve sliki. Cena je 7.50 Din. Dobiva se v založništvu »Delavsko - kmečke Matice< v Ljubljani in po vseh knjigarnah. — Druga knjižica: Dr. Keralnik, »Zaprta vrata« je enodejanka, v kateri se drastično slikajo indijske kaste in Brahmistični vzgled na posmrtno življenje ter borbo najbolj zavrženih, ki so brez kaste, za svoje človečanske pravice. V tej knjigi je tudi govor indijskega modreca Svami Vivekananade »Bog in človek«. Knjiga stane 7.50 Din in se dobiva v založništvu in po vseh knjigarnah. To in ono. : Vulkan Popokutepetl. Pred kratkim smo javili, da je pričel vulkan Popoka-tepetl nenadoma delovati. Popokatepetl je 5420 metrov visok in njegovo žrelo meri v premeru 880 metrov. Obseg vulkana znaša 52 kilometrov. Pri 4400 metrih višine se pričenja na Popokatepetlu snežna meja. V žrelu Vulkana je že leta dolgo neka družba pridobivala žveplo. To delo je sedaj seveda moralo nehati. Popokatepetl se nahaja v bližini glavnega mesta Mehike. Naravno, da je v mestu vsled novega delovanja vulkana nastopila panika. : Odprava debelosti operativnim potom. Pretekli petek je pokazal asistent klinike v Eiselsbergu, docent dr. Peter Walzel par pa-cijentov — same ženske s težo nad 100 kg — katerim je odvzel pri operaciji kile 2 do 5 kg trebušne masti. Izvajal je, da se da odstraniti velik trebuh potom primeroma lahke in neopasne operacije. Narkotiziranemu pacijentu je treba izrezati trebušno mreno v obliki dvojne zagvozde in dolenjo plast masti, ki ima mnogokrat širino roke. Nato se zašije zevajoča rana, ki je dostikrat široka do 50 cm. Trebuh dobi nato zopet svojo normalno napeto obliko in pacijent je rešen svojih težav. Operacija je posebno važna pri takozvanem visečem trebuhu. : Nevidni svetlobni žarki. Kakor poročajo londonski listi, se je posrečilo indijskemu učenjaku sir Jagadis Chandra Boze-ju proizvajanje svetlobnih žarkov, ki, absorbirani od gotovih neprozornih teles, napravijo ta telesa popolnoma prozorna. Gre torej za nove, doslej neznane svetlobne žarke, katerih učinek bi bilo mogoče primerjati z Rontgeno-vimi žarki. Sir Jagadis Boze je sporočil v nekem pismu na »Sunday Temps« o svojih po-j skusili, ki jih dela že 30 let z električnimi i valovi. Pri tem uporablja aparat, ki proizvaja posebno vrsto takih električnih valov. Od sir Boze-ja razkrita sijoča energija je člove- | škemu telesu nevidna, radi česar jo imenuje j izumitelj »nevidna luč«. Najbolj vsrka te žarke oglje. Toda tudi debel folijant je postal pod vplivom nevidne luči tako prozoren, ka-; kor steklena plošča. Iznajdba potrebuje se-j veda nadaljnjega izpopolnjenja. Potem se | bo pokazalo, če bo uporabna in bo upravičila | velike nade, ki jih je izzvala. : Disciplina v sovjetski armadi. Že nekaj časa se v vodilnih sovjetskih vojaških krogih vedno bolj javno pretresa vprašanje reorganizacije discipline v rdeči armadi. Povod temu ni samo proslava sedemletnice obstoja rdeče armade, marveč v prvi vrsti znatne iz-premembe, ki jih je preživela sovjetska armada v zadnjem času glede svoje sestave in rekrutiranja. Čim se je začela rdeča armada izpopolnjevati potom pozivanja na službovanje, se je začel izpreminjati tudi duh armade. Pri mladih rekrutih je bilo mogoče uvesti vse strožjo disciplino in zahtevati od njih več, kakor od onih elementov v armadi, ki so se bili udeležili meščanske vojne ter so vsled tega že večinoma demoralizirani. Pred dnevi se je pretresalo vprašanje discipline v sovj. armadi podrobneje na sestanku vojaških administrativnih funkcijonarjev v Moskvi. Glavno besedo na tem kongresu so imeli predstavniki vojaške sodne oblasti, ki so izrecno povdarjali, da mora vojaško pravosodje nastopiti ob reorganizaciji in uvedbi strožje discipline v popolnem sporazumu s poveljniškim zborom. Posebno važnost je treba polagati na to, da se omogoči posa- meznim poveljnikom čim dovršenejše izkoriščanje njihove disciplinarne moči. Sklenilo se je, da naj bodo glavne direktive pri reformi discipline v rdeči armadi usmerjene na to, da se zasigura vojaškim poveljnikom polnomočje in absolutna avtoriteta, in, da se postopa pri izpitih oficirskih aspirantov boij rigorozno ter da se poostrita red in disciplina navadnega vojaka. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. Tarzanove povesti. Zanimivo in napeto čtivol I. Tarzan sin opice II. Tarzan in svet III. Tarzanove živali. IV. Tarzanov sin. Cena za vsako knjigo, dokler še v zalogi, broširano Din 30.—, vezano Din 36'—. ZVEZDA KNjiGARNA Mat S. rjjin Jaeb London: (25.) Burni doživljajih Roman južnega morja. — Salomonski otoki niso vedno taki, — je odgovoril Sheldon. — Berande je seveda najslabša plantaža in vse, kar pride sem, je najhujše vrste. Dvomim, če je bil kje hujši naval bolezni kakor oni, ki smo ga prestali baš takrat, ko ste prišli vi. Kakor bi se bila usoda zarotila, je prišla bolezen tudi na Jessie. Že od nekdaj so ljudje zmajevali z glavo nad to plantažo. Govorili so, da nad Berande visi ono, čemur pravite vi Amerikanci lioodoo* — — Berande bo uspevala, — je rekla Jo-ana krepko. — Vsem praznim vražam se smejem. Vi boste premagali vse ovire, iz vseh teh težav vam bo vzklila sreča. Nesreča ne more trajati večno. Vendar se bojim, ua podnebje Salomonskih .otokov za bele ljudi ni ugodno. — — Pa postane ugodno. Počakajte čez petdeset let, ko bo pragozd izsekan tja do gora, bo tudi mrzlica iztrebljena in podnebje bo mnogo bolj zdravo. Mesta in mesteca bodo zrasla iz tal, toda dobre, še neizrabljene zemlje, je tu dovolj. — Vendar to podnebje za bele ljudi ne bo nikdar ugodno, — je ugovarjala Joana. — Beli možje ne bodo nikdar mogli vršiti ročnega dela. — To je res. — In to pomeni suženjstvo, — je izbruhnila. * I — Da,* kakor povsodi v tropičnih krajih, i Oelo bodo morali opravljati črnci in ljudje rujavega in žoltega plemena, belokožci pa bodo vse vodili. Toda delo črncev je zelo * Beri: hudu. Črte amerikanskih črncev, ki prinašajo nesrečo. ______ drago in kmalu bodo jeli dovažati sem kitajske in indijske kulije. Naseljenci o tem že razmišljajo. Kakor vsi drugi, sem tudi jaz že do grla sit črnih delavcev. — — In črnci potem izumrejo? Sheldon je skomizgnil z rameni in odgovoril : • , — Da, kakor severoamerikanski Indijanci, ki so bili mnogo plemenitejše pleme kot prebivalci Melanezije. Vidite, seet ima pač svoje meje in je že skoro preobljuden. — In slabotni morajo umreti? — Tako je. Slabotni morajo umreti. Drugo jutro je prebudil Joano velik hrup in krik. Zgrabila je svoj revolver, toda medtem je že slišala smeh Noah Noaha, ki je stal zunaj na straži, ter spoznala, da ni nevarnosti; stopila je torej ven, da bi videla, kaj je tako smešnega. Kapitan Young je izkrcal psa Satana baš v hipu, ko je oddelek delavcev, ki je gradil most, stopal vzdoM obrežja. Satan je bil velikak črna, mišičasta zverina s kratko dlako in je tehtal pplnih sedemdeset funtov. Črncev ni ljubil. Tom-my Jones ga je bil dobro izvežbal. Vsak dan ga je privezal za par ur ter naročil enemu ali dvema črncema, da sta ga od časa do časa dražila. In zato je Satan sovražil celokupno črno raso in v hipu, ko je stopil na breg je že bežala tolpa črncev, ki je gradila most, vsevprek čez plot, ki je obdajal dvorišče, ter drvela h kokosovim palmam. — Dobro jutro! je pozdravil Sheldon de-vojko z verande. — Kaj porečete o našem lovcu črncev? — Mislim, da nas čaka težka naloga, predno ga privadimo na sluge v hiši — mu je glasno odgovorila Joana. — Pa tudi na vaše Takičane. Pozor, Noah! Bežite! — Ko se je Satan prepričal, da ne more doseči ljudi na palmah, je planil naravnost nad visokega Tahičana. Toda Noah se ni zganil in Satan je na splošno začudenje plesal okrog njega, ga gledal prijazno, ter se mu prilizoval in mahal z repom. — To je pa res nenavaden pes — je pripomnila Joana. — Vsekakor je modrejši od vas, gospod Sheldon. Ni ga bilo treba poučevati, kako se Tahičan razlikuje od črnca. Kaj pravite k temu, Noah? Zakaj vas ne popade? Bržčas ve, da ste Tahičan, ka-li? Noah Noah je odkimal z glavo ter se zasmejal. — On ne vedeti, da sem Tahičan — j« pojasnjeval. Toda on vedeti, da imam »a sebi enake hlače kakor beli možje. V tem hipu sta prišla slučajno na dvorišče Adam Adam in Matanare, dva Joanina pomorščaka. Vstopila sta skozi stranska vrata zadaj. Bila sta pri reki Balesuni, kjer sta nastavila past za aligatorja in mesto hlač sta imela na sebi le lava-lave,* ki sta jima mično vihrali okrog ledij. Satan ju je zagledal ter se je takoj iztrgal Sheldonu in planil na Tahičana. ga, Rfckoršnega nosijo domačini okrog ledij. — Nimata hlač •— se je smejal Noah in obraz se mu je razširil, ko je videl Adam Adama bežati. Ta je splezal na oder, kjer so stale posode iz pocinjenega kositra, v katere se je stekala deževnica s strehe. Ker Satan ni mogel do njega, se je obrnil ter planil na Ma-tanarea. — Zbežite Matanare, zbežite! — je vpila Joana. Tahičan je obstal na mestu ter počakal psa. — On je »Neustrašen« — to pomeni namreč njegovo ime, je pojasnila Joana Sheldonu. Tahičan je hladno motril Satana in ko se je vročekrvna žival v zadnjem skoku zagna- * pas iz Kalika ali drugega lahnega bla- la v zrak, je pomorščak iztegnil roko. Zgrabil je psa spretno za spodnjo čeljust in Satan je opisal polukrog ter odletel nazaj, nato se je prekopicnil v zraku ter treščil s hrbtom ua zemljo. Trikrat je poskočil in trikrat ga je zgrabil Matanare ter ga treščil na tla. Nato pa se je zadovoljil s tem, da je šepal Tahičanu za petami, ga gledal ter nezaupno vohal njegovo sled. — Priden, Satan, priden — ga je miril Sheldon. — Ta dobri mož spada k nami — Satan pa je celo uro sledil vsaki Kretnji Tahičana, dokler se ni prepričal, da spada mož res k hiši. Nato pa je posvetil svojo pozornost trem domačim slugam. Zapodil je Orufiria v kuhinjo in prav na vrh peči, La-laperu pa je strgal lava-lavo in prestrašeni deček je zlezel na steber pri verandi ; Via-burija pa je zasledoval na biljard, kjer je divjala bitka, dokler ni Joana rešila črnca. . IX. POGLAVJE. Med možem in ženo. Satanova neizčrpna energija in dobra volja sta delali najboljši vtis. Zdelo se je, da ga od same podjetnosti neprestano bol<5 zobje in mesto črnih nog je drobil kokosove orehe, ki so padali na dvorile. Gonit Je kure čez ograje ter sovražno sprejel vsakega ; novega črnca, ki je prihajal na dvorišče s i poročilom, Ni mogel pozabiti na one muke, ' ki jih je bil preživel še kot ščene. V vsako | vlakno njegove zavesti je bilo vpleteno večno sovraštvo do črncev. Bil je tako hud, da ! ga je moral Sheldon zapirati v sobo, kadai 1 je bil tujim domačinom iz kateregakoli vzro- i ka dovoljen vstop na dvorišče. To pa je vsakokrat žalilo Satanov Cut in dražilo njegov srd, tako, da so se morah že domači sluge j paziti''pred njim, kadar so ga spustili na ■ prosto. (Dalje prih.) MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5' 50 para. vsaka nadaljna beseda Išče se stanovanje v Ljubljani ob»toječe iz 1 »obe in kuhinje. Plača se od 300 d« 400 Din mesečne najemnine. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. Kupi se enodružinska hišica v sredini al: okolici mesta Ljubljane. Ponudbe z navedbo kraja in cene na upravo lista pod »DOM*. moč Pisarniška »nožna popolnoma vseh pisarniških del, išče služlie za takoj ali pozneje. Začasno reflektira samo ua hrano in stanovanje. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: Revna in marljiva. Gospodična v starosti 25 let, dobra in mirna, želi mesta k boljši rodbini za sobarico, pomoč v gospodinjstvu ali varuhinjo k otrokom. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Pošten« in marljiva«. Najboljši $lv«j|ni %tro> edin o Josip Petelinc-a znamka Griizner m Adler za rodbino, obrt in Industrijo m • • m - oiuu Mr«i#rno H W vega spomenik* ^ouktr vezen u Dre* lafen. Veiletna garandla Delavnico po|>ravllw Ha veliko Telef- n *• malo ^Koncipijenf /. dovršeno sodnijsko prakso dobi mesto v odvetniški pisarni. Oženjenemu je na razpolago stanovanje. Naslov pove s prijaznostjo upr. lista. Din 400- Na dobro in ceno domačo hrano se sprejme več gospodov in gospodičen. Naslov se izve v upravi lista. ^ : nagra(je onemu, ki preskrbi bivšemu —r “ ~ * skladiščniku mesto pisarniške sluge. Stavbene parcele paznika ali skladiščnika za takoj ali Rožnikom ». prod.J .1]krt »r.: '“* l”' ne grede v najem. — 1 okojmaski za nameščence, Aleksandrova cesta št. 12. Širite „*far. Dnrvnik“. MAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice je izborno učinkovito sredstvo, knlero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3' . Razpošilja društvo: „ V R T NAKSKA ŠOLA" V KRANJU. Sbilnn zaloga : Herzmansky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič. Knjigovodstva vpeljuje in revidira ter sestavlja in revidira bilance po lastnih strokovnjakih Gospodarska pisarna, družb« ■ 0. s. ▼ Ljubljani, WoII»t* ulic« štev. 1 II. « Proda «e makulaturni papir po 5 Din kg, kje, pove upr. »Narodn. Dnevnika«. 19 let priznane, »Larucin- pilule najsigur-neje ozdravijo kapavico (Tripper). — Dobiva se po vseh lekarnah po 20 Din škatlja. Po pošti razpošilja lekarna »luro, Subotica. Gospodična mirne narave išče sobo s separatnim vhodom. Najraje v bližini dramskega gledališča. — Ponudbe na upravo lista pod: >1. marec«. Ugledno prvovrstno podjetje v Ljubljani, ki je v polnem obratu ter ima lepo bodočnost Podjetje je neobremenjeno ter znaša realna vrednost 1,000.000* Din. Za varnost posojila nudi poleg otremenitve tudi še dobro poroštvo. Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere je poslati pod »Sigurna naložitev denarja* na Gospodarsko pisarno d. z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1./II. nun