ISSN 0350-5561 ZI koAM tedna Jmri in vsoboîo ào pieieřoo i asm le občasno poftekûd memo oblačno oc 52 let stBMilka 46 četrtek, i 7. nouembra 2005 Minuli konec tedna jb bito v občini Šmartno ob Paki zelo živahno. V tukajšnjem okolju so namreč praznovati občinski praznik. Osrednja prireditev je bila slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta. Prvič, odkar je občina samostojna, so jo pripravili v dvorani doma krajanov v Gorenju, Na njej $o med drugim podelili najzaslužnejšim občanom občinska priznanja in na-grade. Ob tej priložnosti je ŠmarŠki župan Alojz Podgoršek v nagovoru zbranim poudarilf da Imajo dovolj razlogov za veselje. Prihodnje leto bo za občino zelo zanimivo in razgibano ne samo zaradi lokalnih volitev, ampak tudi zaradi načrtovane naložbene dejavnosti. Veselo je bilo tudi dan kasneje na tradicionalni Veseli Martinovi soboti v Martinovi vasi ob železniški postaji všmartnem ob Paki, kjer os za pestro dogajanje poskrbeli vinogradniki, planinci, turisti, konjerenci, Čebelarji, obiskovalci pa so pohvalili vaške skupnosti, ki so se tudi letos zalo potrudile pri prikazu starih običajev. Po ocenah organizatorjev si je prireditev ogledalo kar nekaj več ljudi kot lani, ■ fp Gorenje s Francozi Dunaj. Viienje • Na sodc/.u evropske rokametne zveze so v lo-rck iz/rcbali pare osmine finala lige prvakov. Rokometasi velenjskega Crorenja so clohDI za tiasleU-njcga lekineca Imncoski Monlpel-lier, Celje Pivovarna í.aško pa danski Kolcllng. Prve lekme osmine filiala bodo na sporedu 3. m 4. decembra, pavralne pa 10. in IL decembra. Gorenje bo v prvi icknii gosl.ilclj, Pivovaiii pa bodo prvo tekmo igrala v gosteh. Drugi pari osmine finala so: Magdebuiv • Barcelvj>ljni z /rebom: «Vsi nasproiniki so močni, ludi Francozi. Toda z žrebom moramo bili zadovoljni Casa, da se na Francoze dobro pripravimo.je se veliko. Cîoiovo jih lahko premagamo doma. Po rezulialih sodeč so močnejši v svoji, dvorani, na go stovanjib pa sumaknjena« Veleiye - Na vabilu za lorkovo sejo sveta MO Velenje je bila med loč-kami ludi obravnava odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proslorskili urediivonih pogojih za območje Slare vasi. /upan Srečko Meh, ki je vodil sejo, je v uvodu predlagal, da lo loiiko umaknejo z dnevnega reda. Gre za sporno gradnjo vile bloka, ki jo na sv končalo Iciošnjc tekmovanje Turi slične zveze Slovenije Moja dezeia • lepa in gostoljubna. Na zaključni prireditvi v Rogaški Slalhii so lako p ode îi li pri/nsnja najbolj urejenim krajem v posameznih kaicizorijah. Med večjimi sIoveii5;ldini niesii se je na trerje mesio uvrsiilo Velenje. med izleiniškimi kraji je bil drugi Ciornji Grad. med hribovskimi pa je bila I.ogarska dolina druga. Med osnovnimi šolami. Zgrajenimi pred leiom 10X0. seje na ireljc mesto uvrstila ()S M di>pisnega instituta Urban Jarnik Niizej Tolmajer in tajnik Krščanske kulturne zveze Andrej Lampi-chler s spremljevalci. Najprej so jih sprejeli na Osnovni soh Gorica, kjer so s pomočjo dveh učenk, ki sia pred leti delali raziskovalno nalogo o življenju koroških Slovencev, tudi navezali sUke z njimi. Sprejeli so jih v Mesini občini Velenje, dalj časa so se na pogovorih zadržali na Šolskem centru Velenje in gimnaziji, obiskali pa so tudi NaváuěUa jih je knjižnica, zanimalo pa, če imajo v njej tudi kaj o koroških Slovencih, kjijižnico m muzej. Cilj obiska je bila izmenjava izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja, vzpostavitev prijateljskih stikov in možnosti, ki se nakazujejo pri sodelovanju učencev in dijakov na mnogih področjih, od raziskovalnega do kulture in šporia. Miha \'erbuic, ravnatelj Slovenske gimnazije, je povedal, da so se z ravnatelji velenjskih osnovnih šol srečali že enkrai v Celovcu. Bil je navdušen nad vsem, kar je videl in sliSal, predvsem pa nad sprejemom, ki so jim ga pri- pravili v Velenju. Predsednik narodopisnega inšiituita Urban Jarnik Nuzej Tolmajer pa je povedal, da z Velenjčani sodelujejo že vrsto let, lako na kulturnem kol šporinem področju. Zdaj pa bi zeleh več sodelovanja z mladimi, možnosti /a lo pa je veliko, je rekel. od lutkovnega gledaiišča, mladinskega gledališča do glasbene šole. »Želeli pa bi, da bi skupaj pripravili morda kak koroški kullurai dan v okviru našega Koroškega kuhurnega tedna.« je v nagovoru zbranim (njegove misli je prebrala Mija Žerjav) opozoril na pomen l.etonjeve družine za narodnoosvobodilno gibanje v Šaleški dolini in tudi širše. Menil je, da je potrebno na ljudi, ki so dali svt>ja življenja v taboriščih. na bojiščih, na tisoče ukradenih oln)k, opomniti in opominjali mlade rodove, saj strahote druge svetovne vojne niso (ako oddaljene, da bi bile lahko pozabljene. Skrb generacije, ki odhaja, je - po njegovem mnenju • pomagali doumeli zgcv dovinske resnice, zgladiti stare zamere, takdu, v čast Martinovemu rodu. sveila luč generaciji, ki prihaja, in vsem pokončnim ljudem.« Janez Stanovnik pa je menil, da naj mladina ne misli preveč nazaj, ampak naj lo pomni, da se nikdar ne ho več zgodilo to, kar seje pred 60 leii. študentov pa ni bilo v Šaleški študentski klub bo odslej vodil Aco Arsekič Velenje • Pn)li mojim pričakovanjem je bila udeležba na sobotni redni Iclni skupščini Šaleškega študentskega kluba (ŠŠK) tako slaba, da se la ni ziičela oh naptv vedani 19. uri. ampak dobre pol ure kasneje. Po stamtu mora bili na skupščini prisotnih vsaj 10 šiu-dentov, ki seveda prej s pi)trdilom o šolanju dokažejo, da so v lem šludijskeni letu vpisani na kalen) od fakultei ali ^^šjih strokovnih šol in podpišejo tudi pristopno izjavo. Pa jih ni bili) loliko. Ocprav je bilo ljudi v dvorani Mladinskega centra nekaj več. saj so prišli tudi tisti, ki so pred časom več de lah v ŠŠK-ju hi jim ni vseeno, kaj se s klubom dogaja. Niso pa imeli pravice glasovanja. Po pol ure čakanja je v dvorani le bilo zbranih II študentov in skupščina seje lahko začela. Sledila so poročila predsednika ŠŠK Davida de Costa, ki je predstavil vse lisio, kar nam je razkril že v intervjuju za prejšnji Naš čas. Na vprašanje enega od priso tnih šiudenlov, kje sije ŠŠK izpiV sodil denar, da so poplačali siro ške Drievov mladih to kulture, je povedal, da ga je posodila MC) Velenje in da obresti niso bile visoke. Študente je zanimalo, zakaj so kupovah nove računalnike, če so jih kupili pred štirimi leti. De Costa je pojasnil, da so se stari že amoriizirah in da so kupili štiri nove. Priznal je, da obisk študentov v računalniški učilnici ni bil lako velik, kol bi lahko bil, v celem lelu pa so pripravili en bolj slabo obiskan računalniški tečaj. Prav na slabo udeležbo v akcijah in dejavnostih, ki jili je v zadnjem letu pripravljal ŠŠK, je bilo največ pripomb. Pa ludi na finančno poročilo. Denarja namreč kljub temu, da ga je bOo manj kol leto prej, ni bilo malo. Za delovanje kluba so zbrali 37 miliionov lolar- > jev. V finančnem poročilu pa so zapisali precej ohlapne številke posameznih akcij, kol je recimo priprava akademskega plesa. Vanje so nekateri študenti podvi)-raili. Zato so tudi žcicll, da bi irije starejši študentje, ki so imeh največ pripomb na delo upravnega odbora SŠK-ja. posiah člani novega nadzornega odbora, ki nadzira tudi porabo denarja. A predlog ni bil izglasovan. Edini kandidat za novega predsednika ŠŠK Aco Arsekič je dobil potrebno večino glasov in je bil imenovan za novega predsednika kluha. A ne bo imel lahkega dela. Predvsem bo treba naredili več za lo, da bodo Šludente, ki jih je v dolini več kot 2300, pripravil do delčje Tomaška. kjer so načrtovali ureditev sodobnega stanovanjskega naselja. računali na přepotřebná finančna sredstva iz tega nasiwa, a so morali zaradi arheoloških najdb za nedoločen čas usiavitl postopke za izdelavo lokacijskega načrla. /a leto 2006 načrtujejo - po njegovih zagotovilih - peslro nalt>žbeno dejavnost. Poleg sodelovanja pri ureditvi središča občine načrtujejo se vlaganja v ceslno infrastrukturo. uredili naj bi okolico sole, menjali kritino na vrtcu. Glede na lo, da pričakujejo pozitivne odgovore za pn> jekte, ki so jih prijavili na razpise za pridobitev denarja iz različnih skladov, pričakujejo aklivno dogajanje še pri izgradnji kanalizacijskega sistema, ureditvi obrtnivindustriiske cone, kulturne dedi- ščine- Razgibano In zanimivo leto pa jih čaka tudi na področju družbenega in društvenega življenja. «Pod leto 2005 poslavljamo klicaj! lipam, da ga tudi vi,« je še dejal Alojz, Pt)dg<^ršek. Za priieinti druženje so poskrbeli člani pevskih sestavov Vajnštajn in Spev, povezovalec prřigrania Andrej I lofer, šmarški Iblkloristi in člani dramske skupine KD Gorenje. V Salečani pridelamo vsako leto več smeti Bojana Špagel Torkova 25. zaporedna seja sveta MO Veienje je bila hitro končana. Sploh če vemo, da je bilo na dnevnem redu 26 točk, za kar so svetniki porabili dobre tri ure. Verjetno tudi /alo, ker so veliko odlokov, sploh prostorskih, sprejemali v drugem branju, zato razprave ob njih ni bilo več. Spet lokali na Kardeljevem trgu Seja se je. kot vedno, začela s svctaiikimi vprašanji in pobudami- Kari Seme (SD) je menil, da je ukinitev utripajoče zelene luči na semaforjih dobra odločitev, saj ne pi"»zjia šoferja, ki ne bi ob utripajoči zeleni pritisnil na plin. Menil je, da bo sedaj bolje. Predlagal pa je. da se državi predlaga, da čim prej preplastijo na> bolj pereče dele ceste Velenje-Pe-sje. sploh sedaj, ko v Pesju gradijo krožno križišče in bi lahko to storili hkrati. Da je cesia res nevarna. govori tudi podatek» da sta na njej letos ugasnili dve življenji, ^ oseb se je v nesrečah hudo, 28 pa lažje poškodovalo. \VisQ Leíorye (SNS) je opozoril na problem preprodaje drog v Ve» lenju. Ob nedavnem koncertu pevskega zbora i/ Fsslingena in fvolskega centra Velenje so lahko ludi gostje in starši opazovali nemo ten t) prodajo drog na parkirišču pri glasbeni áoli v času, ko so prihajali na koncert. Zanimalo ga je, /^kaj policija na tem po dročju, pa ludi na drugih vsem znanih lokacijah, nc posreduje večkrat, in to s policisti v civilu. »Ko so lovili piromana, so opravili več kot 600 dodatnih ur. lukaj pa se ne stori prav nič.<< je menil. Ludvik Kamer (Nsi) in Jože Kav-tiènik (LDS) pa sta ponovr^o opo- zorila na vprašanje praznih, zapuščenih lokalov na Kardeljevem irgu. »2e res, da gre /ji zasebno lastnino, a vse, kar je okoli, ni zasebna last in ljudje morajo živeti v takem okolju,* je poudaril Karnet Kavtičnik je ponovno oživil idejo, da bi lastnikom nevzdrže-vanih in nedokončanih lokahw odmerili višje nadomestilo za stavbna zemljišča. Aiidrej Kuzman (Nsi)jeopozo ril. da je Lekarna center vedno zelo p(»lna. Lekarna na Kersnikovi nad lY/.nico pa jc odprta le do 15. ure. Vprašal je, ali je možno, da bi bila odprta tudi popoldne. Kavčani pa si želijo ludi, da se uredijo cestni nasipi» ki so ostali neurejeni po gradbenih delih ob cesiah. blato sedaj zaliva ceste, kar pa je moleče. Herman ArUč (SLS) pa jc predlagal, da bi MO Velenje ustanovila komisijo, v kateri bi bilo pet članov, med njimi tudi predstavnik cerkve, Ta naj bi preučila, kolikšno škodo je utrpela vaška skupnost Skale v času L'^Wei-nega rudarjenja. Prodano^ zamenjano Potem so bile na vrsii odprodaje in zamenjave občinskega premoženja. Najemniki bodo odkupili tri občinska stanovanja, kupnino pa bodo na občini namenili za nakup novih stant>vanj. Nekaj zamenjav zemljišča bo občina izvedla tudi z (îorenjem, d. d. Med drugim bodo prodali del zemljišča v okolici hotela Paka. kjer bi radi uredili boljši dostop do podzemnih garaž. Gorenje pa bo kupilo tudi okoli 1000 kvadratnih metrov zemlje v okolici Delavskega kluba. Izpis iz vrtca bo treba plačati Zagotovo bo vse starse, ki imajo malčke v Vrtcu Velenje, zanimalo, kako 80 se svetniki odločili ob predlogu povijanja cen programov in stroških začasnega izpisa iz vrtca. Svetniki so se strinjali, da sc lahko cene programov z novim letom povišajo za %, kolikor znaša rast življenjskih s t roško v. Od lanskega leta so imeli starši možnost v poletnih mcsecih, če malčki niso obiskovali vrtca, plačevati rezervacijo v višini 25 % cene programa, ostalo pa je kril mestni proračun. Ker pa se je kar 74 staršev odločilo in otroke začasno izpisalo iz vrtca (kar pomeni, da je odpadel tudi delež, ki ga je prej plačevala občina), kar jim zakon sicer omogoča, je priálo do 12 milijonov SIT izpada dohodka. Sedaj bodo morali starsi začasni izpis otroka iz vrtca plačati, s čimer naj bi to preprečili. Predlog pa so oblikovali na ministrstvu za solstvo, dej- stvo pa je, da so cene programov varstva preračunane na 12 mesecev in da stroški naslajajo tudi poleti, ko vrtec sicer obiskuje manj oin>k. Male živali se bodo selile Svetniki so sprejeli ludi predlog programa gospodarske javne službe odlaganja odpadkov za leto 2006. Dejstvo j«, da Salečani ustvarimo vsako leto več smeti, Drugo leto naj bi recimf), pridelali kar 14 ton in pol komunalnili odpadkov, dobrih 6 tisoč ton embalaže, vseh odpadkov skupaj pa bo za ton. Clojitelji malih živali, ki so si ob centralnem odlagališču odpadkov na i.ežnju po-stavDi pravo naselje hisk in hlevov - in to na zemlji, ki ni njihova last. gradbena dovoljenja pa so začasna - pa bodo dobili skupaj za 16 milijonov tolarjev odškodnine, da se od tam odselijo. Novo lokacijo že iščejo. DA za razvoj mesta Brez zapletov so dobili dokončno zeleno luč ludi vsi obravnavani prostorski akti. Tako bodo lahko /ačeii graditi vodno mesto in Pikino deželo v TR(* Jezero, sprejet je nov lokacijski načrt za območje starega jaška, spremenjen je PUP za Oorico in Vinsko Goro. Pri slednjih jc šlo /a majhne popravke pri veljavnih prostorsko ureditvenih pogojih, povsod pa so vnesli tudi klavzulo, da morajo ob postavitvi baznih postaj investitorji pridobiti ludi mnenje t>bčine. Proslt>rske načrte so spremenili tudi za področje Pake, Bevč, Plešivca in Cirkovc, a le v listih delih, ki jih spreminja nova zakonodaja. Nekdanji osnovni šoli v Paki pa so spremenili namembnost, saj jc bila stavba doslej namenjena le solskim dejavnostim. po novem bodo lahko v delu stavbe uredili dom krajanov, del pa jo bodo prodali. Galerija ne bo vec del Muzeja Novica za ljubitelje kulture je zagotovo ludi to, da galerija Velenje ne bo več del javnega zavoda Muzej Velenje, Svetniki so se strinjali da galerijo izvzamejo iz zavoda. poslej pa bo delovala pi>d okriljem občinske uprave v okviru Urada za negospodarske zadeve. Kii se bo v Sloveniji spremenila zakonodaja in se bo vzpostavila mreža slovenskih galerij, katere del bo zagotovo tudi velenjska galerija, pa se bo status galeriji spremenil. Na koncu so svetniki prisluhnili ^e poročilu o modrih conah v pr-^h devetih mesecih letošnjega leta in o delu Muzeja Velenje v lanskem letu. Obe sta bili zanimivi. povzeli jih bomo prihodnjič. Pristopna izjava ^SP^î DomaČi telefon/GSM: Prisrčno pozdravljeml Umj^ ■■■ Iskreno smo veseli, da se želite včlaniti v našo stranko. Ker nam zakon nalaga (6. člen Zakona o političnih strankah), da moramo v evlder>cl imeti zbrane nekatere podatke, vas prosimo za malo potir^jenja pri izpolnjevanju spodaj navedenih mbrlk. Podatki, ki nam jih boste zaupali, so varovani In bodo uporabljeni Izključno za potrebe evidence članstva. E-mail: Datum rojstva (dd.mm.llll): Stopnja izobrazbe (osnovna, poklicna, višja,...): Mvalal Ime in priimek: Poklic (mehanik, dipl. pravnica, .„): Ulicd in hišna §t.: Zaposlen-a (ime podjetja In kraj) ali drugo (upokojenka, študent): Kraj; Službeni telefon: Poštna št.: Delo, ki ga opravljam: Pošta: Potlui w Dulav: OCbmCs' ofpAlssdJt SD Velc&lc PRI«IWVI ], SI-^329 Ve!«flje Dtvtei «UvUkn: 76SÎ4740 TWiakcgtki rtim im,'. 02010^)0910623 - ikUc 103} Abankin Abraham Abanka Vipa je v enem letu zvišala cisti dobiček za 73 odstotkov -Poslovalnica Abanke dosega v Velenju 30-odstotni tržni delež Mfiertd Krstić • Planine Velenje, l.juWjana - Zadnji rc/ul« lali Ahslovalriicl je zapiv slenih dvanajst slroki^vno u^poso bljenlU bančnikov Tr/jii delež, ki Alenka Hikec: "V naši pošlo-valnici dajemo velik poudarek osebnemu bančništvu," ga tlosegamo. pa jo (»cenjcn tia 30 odstotkov glede na število zaposlenih v mestni občini Velenje,« pravi vodja poslovalnice Alenka Kikcc. v Abankj pravij<», da se /i^veJajo, da jc ra/voj informacijske lehtiolo gije hiter, in lega, da je (udi Življenje njihovih komitentov povsem drugačno. kot je bilo pred leti. »Vedno manj je nitinskih opravil, pri čemer mislim na dvig in polog gotovine, plačevanje položnic ... To so sitv rilve. ki so jih prev/eli bankomaii, post 1er tni nali in ix dneva v dan večje Število iiporabnikov spletne banke. Vo drugi strani pa v banki razvijamo vedno bolj /ahlevne kra t korekčně in d(fIgoročne storitve, ki zahtevajo drtigačcn način strežbe s poudarkom na osebnem bančni^lvu. Prav zato. da smo ie bližje svojim komitentom, smo pred slabima dvema letoma poslovalnico v Velenju v celoti prcn če se pojavlja plesen na zidovih, Če so zidovi hladni in vlažni, če so ledene sveče na žJebo vih, če razpada dimnik, če je dim temen in gost ali pa sTtinlljiv. kar je sicer možno le v okoliških krajevnih skupnostih, kjer niso ve/ani na toplovod. Pisarno pa je dobro obiskati in poiskati nasvet tuiii, kadar sc nam zdijo računi za energijo previsoki.« pravi Mirjam Urit(wšck. V pisarni vam bodo povedali tudi. kako lahko z naložbami, ki se jih lotevate. prihranite kak tolar. V Sloveniji deluje eko sklati, ki vsake tcv liko časa objavi javni razpis za kreditiranje okoljskili naložb občanov. Tremnno jc v veljavi razpis, ki se izteče .11. januarja. ■ Osebni Icredif odobrimo presenetljivo hitro! Pri tolarskih do 20 % ugodr^eje! Naćrtujetf več]i nakup. $e odpravljate na počitnice, si ž^its izoolnitl èh pâ zgolj potrebujete neksj gotovine? Nalemite osebni kr«dH pri NL8I Zctàj je pravi trenutek za odk>ćitev, saj smo tola<^imose&r>im kreditom kar do 20 % znižali obrestno mero. Obii^ite katerokoti oO številnih postevalntc NIB, informací}« pa dobit« tuds m brezplačnem telefonu 0801565 alt na $pl«tr\em naslovu www.os^bnikr&dH.sl O ljubljanska banka Nova ljubljanska i}anka d.d^ Ljubfjana NLB osebni krediH Do gotovine presenetljivo hitro - in ugodno ?eprav na prvi pc^ed še daleč, pa bo cas mwoleuiega naktipovanja in ob-danwanja vsak hip pred vrati. V No\i Liubljanski banki $n\o vam že stopili napit)ií. oú I, novembra pa vse (rankť M.B iti vse Its tate. Zakaj osebni kredit? z osebnim krediten si lahko privoščiic karkoli saj 7oesek kredita v tolarjih ali eviiU nakaženu) na vaš osebni laCun. Višina kredita je «Klvisna le od fjdplačilne sposobnosti kre<Íítojcmalea in oblike zavarovanja, Cas (XlpIaCe-vanja laliko prilagodile svojim željam in zmo2nc»stini, Ob islcm /iicskti kredita in daiiši odplačilni dobi bo vaša mesečna obveznost ni?ia • čas ixJpla-čevanla za ktedite v evrih je celo do 10 lei. za tolarske kredite pa do 7 let. Posebna ponudba za naše stranke_ Za naše stranke, ki prejetnate plaOo ali pokojnino na osetmi račtui pri NLB in posluiete / vsaj eno našo plaCilno kartico, pa imamo šc posebej ugoden kre organizirajo tudi sestanek s stjokovnjakon^ za kieilite v pt)stc»valnici po vaši Izbiri. Oglašujte na Pokličite 03/ 898 17 50 Vaš oglas bo lahko videlo 17.DOO gospoqinjstev V SREDIŠČU Kdo ali kaj je Šaleški razvojni model - Šarm? Ustanovitelji ŠARM-a trdijo, da to ne bo politično društvo in ne bo delovalo proti nikomur - Ideja je, da strokovnjaki opozarjajo in pomagajo k hitrejšemu razvoju Šaleške doline Bojana Špeg^l Velenje - Najprej je bila Ideja, da v Velenju skupina nbčanov usu-novi svel. ki bi bedel nad nadaljnjo usodo ra/voja Šaleške doline. l"a se v zadnjih leiili res iic razvija već lako. kol si /aslu/.i in kol si želimo prebivalci. »Kocka je padla,« so zapisali usianoviielji v obvestilu /a javni>i;i. s kaicrim so nas obveslill. da bo uslanovna konferenca druî^iva s predstavitvijo programa v sredo, 30. novembra, ob url v [lolclu Paka Velenje. Pobudnik je Franc Sever, vendar Šaleški ra/vojni model, kar ho uraden naziv organizacije, ne bo oblikovan kol svet. kakor so najprej razmišljali usianoviielji. ampak kol dr ušivo. Kakšno drušivo bo lo. koga bo združevalo in kOo so lisil. ki so podprli Idejo usiano-vitvc. pa smo vprašali pobudnika iistanoOtie Franca Seveija. Tokrat sa z (fopisotn pref/stavfjate kot preg sklenjen, /ato je zadnji čas. da začnemo o tem raz-mii^ljaii, /iviino v lepi dolini, med nami je veliko sinîkovnjakov In ti tudi želijo priložnost, da svoje ideje predstavijo in spravijo v žlv-Uonje. /a 10 ustanavljamo SARM.« Jasno je, da društva v love k ne more ustanovili kar tako, za 10 potn>bujete kar nekaj somisljeni-kov, pristopnih igtn; O imenih tàtik, ki so se SARMu te pridružiti, se ^ffVf)ri ze nekaj časa. Kdo sn v iX'SHid ljudje, ki podpirajo idejo? »Jaz sem samo zastopnik listih, ki smo podprli Idejo ustanovitve društva, ki smo jo tudi skupaj oblikovali. /alo sem vam ludi pokazal kup prislopnih izjav. Podpisali sojo vidni In pomembni Šale-čani, ki živijo lukaj ali kje drugje v Sloveniji, /adeva bo javna, najprej bonjo ustanovili društvo, polem odprii spletne strani, poiem pa poskušali preko njili pridobili ljudi za delovanje v odborih. Predvidevamo, da bo zaživelo 11 odbi>rov, morda jih bo manj, mogoče več. PovczHni bodi) z vsemi področji življenja v dolini- Radi bi. da bodo idejo, ki jih podpira večina Salcčanov. prišle tudi do vlado in da bo priliajalo do sprememb- Ne le ob obiskih vlade v posameznih področjih Sltwenije. Med podpisniki jc vsaj 7 doktorjev znanosti, veliko dobro izntv raženili, ki bodo lahko pri tem pomagali.« .V sabo ste prinesli več kot 20 pri-stopnih iýav ijudi, ki podpirajo ustanovitev .^arma. Izdajte nam nekaj imen. Med njimi so dr. MIlan Medved, dr. Uvgen Dervarič, dr. Vladimir Malcnkovič. dr. l)n>š Rol-nik, dr. Mana Svetina, dr. Peter Meža, dr. (\olka Tinauer, kar veliko magistrov različnih sirok in visoko izopbraženih kadrov. Ta imena sem naštel zato. ker se tudi iz njih vidi, da gre za levičaijc In desničarje. Prejšnjo izjavo sem potrdil s priimki. Krivično hi bilo, če bi h v Šaleški dolini žellmo-¥ V Mislinji veliko gradbišč Občina se dobro razvija - Dve novi stavbi, ki bosta pospešili razvoj kraja - Poroke po novem tudi v Mislinji Bojana Špegei Mlslíiya - l.eiošnja jesen je v Mislinji res delovna. Kamorkoli se boste ozrli, ko se boste peljali skozi občiiuí, boste videli gradbišča. In to ne majhna. Pa tudi sicer so v občini z vsem, kar so letos uspeli postoriti, izjemno zadovoljni. Korošci so se veijetno najbolj r a zvese I i ob no ve mis linj skega klanca, ki bo predvidoma končana do maja 2006. Res pa je, da bodo morali do takrat velikokrat stisniti zobe in pokazati strpnost v prometu, saj nadomestne ccste proti Koroški ni. Ob obisku slovenske vlade, ki je prejšnjo sredř> obiskala Koroško, so največ govtv rili prav o slabili cestnih povezavah z ostalimi deli države- Ti res zavirajo razvoj koroške regije, zalo so se zagotovo razveselili obljube. da naj bi država s pomočjo sredstev FU poskušala do leta 2010 poskrbeti za izgradnjo navezave na avtocestni križ. To pa je dobra novica tudi za Šaleško di>-lino, O investicijah v Mislinji smo se pog o va ij H li z žn pa n oni Vi kto ijem Robnikom. ^Dočakali smo dan, ko seje začela rekonstrukcija misli njskega klanca. Vsaj zadnja tri leta smo močno «gnjavili« Direkcijo za ccste RS. da so ta vendarle /.ačne. Država je denar zagoto-vDa v pn^računih za iolo 2006 in 2007, kar pa nas niti ne zanima, saj to ni naš strošek. Upamo, da ho obnova res končana pred prihajajočo turistično sezono v letu 2006. V proračunu je država za sanacijo zagotovila tiekaj več kot 200 milijonov tolarjev. Cilede na to. za kako velike posege gre, pa se bojim, da bo to premalo. Ko bo klanec ktmčan, bistvenih sprememb niti ne bo. Cestišče bo urejeno. bankine bodo nekohko širše, tretjega pasa pa ne bo. saj jc pod klancem žc zgrajeno izogiba-llšče za težja vozila, kar pride v poslov v neugodnih zimskih razmerah. Omejitev hitrosti na klancu pa je 40 kilometrov na un->, zato tretjega pasu niti ne piv trebujo.« Prav ob občini Mislinja raste velik poslovni objekt. Zanimalo nas je. kaj bo v njem. »Povedal bom le lo. kar poznam. Občinski svet jo sprejel in potrdil, da odprodamo zemljišče znanemu investitorju. Na javni razpis se jo prijavil Ve-grad, ki gradi vse prostore za prt> dajo na ir^iu. Občina torej ni investitor, smo pa hvaležni in zadovoljni. da smo po tolikem času v občiuo pripeljali tako veliko investicijo. pri kateri občini nI treba zagoioviti denarja zanjo. To bo poslovno-stanovanjski objekt. Misiinjsiii župan Viiitor Robnik je z razvojem občine zaćovoijen, končan naj bi bil v letu 2006. V največjem delu bodo trgovski proslori, ki naj bi jih že kupil TUŠ. V pritličju bodo tudi po- slovni prostori, jc pa občina Mislinja odkupila mansardni del. ki bo namenjen za večnamensko občinsko dvorano. To ob majhnih prostorih na občini resnično potrebujemo. V njih bi radi spet opravljali tudi poroke, kar je bilo pred leti v Mislinji že možno, sedaj pa ni,« Kar sami) se je pt)stavljalo vprašanje, kako imajo poroke umjene sedaj, kje se torej pon)čajo Mislinj-čani. vKadar imam priliko, jih po ročam tudi jaz in takrat je to v Slovenj Gradcu. Navadno je drugi del pt>roke v Mislinji. zato se nîorajo najprej vsi svatje peljati v Slovenj Gradec, potem pa nazaj v Mlsli-njo. In tega potem ne ho več.« Občina bo kmalu dobila tudi bolj sodobno avtobusno postajo v središču kraja- Ob njej pa žc raste večji ptislovni objekt, ki ga linan-cira Kmetijska zadruga Mislinja. V njem bo sodt)bna trgovina, ki bo oskrbi I va la potrošnike širšega območja z vsem potrebnim za kmetovanje, pa ludi za druga opravila okoli hiše- Zato bosta lo še dve pridobitvi za občiuo. Letos pa so bili uspešni tudi na področju posodabljanja lokalnih cest. Tudi v koroški regiji po tem izstopamo. Jeseni smo namenu predali skoraj 3 kilometre novih, posodobljenih asfaltiranih cest, kar je veliko. Pomagali pa smo tudi občanom pri posodabljanju nji-řiovih javnih poii. lako da sc skupna dolžij\a približa 4 kilometrom. To je dober lotnpo in upam, da bomo naslednje leto zgradili šo kakšen kilometer. Potom pa so moj mandal ludi izteče.« - Kako dolgo se šola na Paškem Kozjaku? Prejšnjo sredo je Mislinjo obiskal tudi minister za šolstvo dr. Miîan Zver. »Njegov obisk je bil kratek, vseeno smo mu predstavili investicije, ki jih moramo izvesti v naslednjih lolilî. V lolu 2006 imamo namen urediti podružnično šolo v Završah. Tam otrok ni veliko, vendar jc šola pomemben dejavnik za razvoj kraja. Investicija bo vredna 100 milijonov SIT, od države pa Imamo zagotovilo, da bodo primakoili 35 milijonov. Polom bo na vrsti matična osnovna šola v Mislinji, ki že ima častitljivih 50 let. Po trebna je dograditve, imamo pn>s-lorsko stisko, telovadnica pa sploh ne ustreza več namenu. Pri tej pa res pričakujemo pomvcdala dirckiorica zavoda Vida Vozlič, bodo delavnice potekale vsak lorek. prva bo 22, novem-bni. ačenjalc pa se bodo ob 17. uri vprostonli zavoda na Vrunčcv) 9 v (.'olju. Za prijavij v delavnice aii pa za kakšne druge infonnacijc, ki vas zanimajo v zvezi ? (xivisnostjo in rehabililacijo uporabnikov tlrog, laliko rH^kličeie po telefonu 490 24aliCiSM 0.^1 2XX 827, Oil srede do torki • STet it doMOTifii Sreda, 9. novembra Vlada je obiskala Koroško. Oolovo najbolj spodbudna vest icga obiska, tako u Kom:5ce kol tudi za prebivaIcc savirijsko-s«lcškega območja, pa je obljuM predsednika Jane/a Janine, da sj bo vlada prizadevala /a Cim hllrej^o uveljavitev tretje rdzvt)jne osi, oziroina /a izgradnjt> ceste od (lolmeca do avtoceste Maribor-1.jubljana. s priključkom v ArjI vasi ali zabtxlno od nje. Odvisno pač od dogovora med zainteresiranimi občinami. *Ct bo uspeh pogajanj /a evropska sred-siva velik, lahko projekt začnemo prej, kol je bilo načrtovano. To pomeni, da bi z njim lahko zaceli še v tem mandatu, zaključili pa v nasled-njcmr jc dejal Janša. Pristojni parlamentarni odbor je potrdil niv velo zakona o cestnem prometu, po kateri bodo oznake območij in grbi ostali v veljavi. Odbor je sprejel tudi dopolnilo poslanca Mirana Potrča (SD). po katerem bi registrska tablica v krogu 12 evropskih rumenih zvezdic na mr>drl podlagi vsebovala mednarodno standardno o/nako /m Slovenijo "SI", /daj uveljavljena o/naka m po-dn>čju ccstnega prometa za Slovenijo jc \SIX)". ZDA so nas malcc okrcale v zadnjem rednem letnem pon>čil o verski svobodi po svetu. Slo venijo sicer ugouivljajo. da vladna politika prispeva k svobodi veroizpovedi, opozarjajo pa. da je imela islamska skupnost težave pri pridobivanju dovoljenja za gradnjo džamije. Okrcan pa je bil tudi britanski premier Tony Blair, a to so naredili kar njegovi in opozicijski poslanci. Britanski parlament je namreč zavrnil njegov predli>g. po katerem bi zaostrili protiiero-ri stično zakon<^daj lastnica je omenjena skupina, pa je kupila 3,33 odsiotka. l^sčani tako obvladujejo že dobro petino najboljšega s o sed a. Petek, 11. novembra Na današnji dan je velik praznik, saj tokrat brez posebne slabe vesti pridejo na račun vsi priložnostni in običajni pivci. Je namreč marti-novo. največji praznik vinarjev in vinogradnikov Po starem običaju se v tem času mošt spremeni v vino. Sveti Martin je namreč po legendi pcv dobno ks>l iezus Kristus vodo spremenil v vino, Ciosi pa iit kaznovane zaradi grehov svojih predhodnic (olrwi naj sicer ne bi bili krivi za grehe staršev). Pa še tale greh je malcc čuden. Na mizi se namreč za marlinovo znajdejo zalo. ker naj bi Manina izdale. Mednje seje skril, ko so mu hoteli sporfKiii. da je bil i/voljen z,a škofa. Sicer pa ga Slovenci ne pijem«> radi le za marti» novo. Tudi drugače med letom kar močno pokukamo v kozarec. Prebivalec Slovenije naj bi po uradni siatisiikl loino popil 27 litrov vina. neuradno pa še veliko več. Sobota, 12. novembra Pred petnajstimi leti. 9. novembra 1990, je koalicija Demos v Poljčah na (iorenjskem sprejela odločitev za izvedbo plebiscita o samostojni Sloveniji. Spominskega dogodka so se tokrat udeležili številni visoki gosli, zbrane pa je nagovoril predsednik vlade ,îanez Janša. Povedal je. daje bila pred petnajstimi leti sprejeta i^dločitev najpomembnejša v vsej slovenski zgodovini, konec istega leta. ko seje ustvarjala nova podoba sveta, pa jc bila nadgrajena s plebiscitarno odhKitvijo za samostojno Slovenijo. S to politično odločitvijo je bil ustvarjen lemelj slovenske države. Predsednik Janez Drnwšek pa se je ta kt)nec ledna mudil na obisku na Kosovu, kierseje sešel s predstavniki tamkajšnjih oWasti in si ogledal sit»ske bogoslužne objekte. Ločeno se je sešel najprej z visokimi predstavniki misije /N v Prištini (Unmik), polem pa še s kosovskim predsednikom Ibmhimoni- Izjava predsednika države Janeza Drnovška ob obisku na Kosovu, da jc Ko sovo dejansko že sanîostojno. pa je v Srbiji spro žila ostre odzive. Mnogi menijo, da grobo spodkopala odnose. V odzivu na izjavo predsednika Dniovška o Kosru za POP IV izrazil pricakovaiye. da bo končni rezuhat pogajanj o prihodnosti Kosova zekî blizu lega. kar je predlagal v svojem načnu, /eio veijeino je, da ima Drnoškovo angažiranje ludi liho mednamdno podporo in ni soliranje. kot bi 10 želeli prika7ati nekateri. Sicer pa se je v hrvaških časopisih zaradi vse bolj odločiiega Drnovškovega pno kiifi-ćijo komefíliruia koî oboJe.ura/KÚo korislno. t. i situacijo "win-w in Je lo res vsa resnica ali pa izpostavljata .samo njen /olo^enični proj)!? KayitislinuK kaj odstranitev velikifi zelenih logotipov prinaša Velenju in na)n. navadnim drčavljanom - poirošnlkofii Na prvi pof^ed morda končno prav/), močno konkurenco menalonian-skima i^parovima trgovinama. Lahko hi se reklo, da v vas prihaja nekdo. ki omenjenim trgovinam že leia uspešno konkurira pu oaalih 5/0 vtnskih krajih. In konkurenca je dohra, je demokraiična in. Iskreno ntr-čeno, na žalost indi kapitalistična. Kilogrami odpadnega papirja zaradi nezijzeljene pošle v domačih nabiralnikih. letaki za brisalci na wrrobranskem sfekiu. of(ronina pùrkiri^a. brezplačno parkiranje v f^aražnih hišah, kuponi za kaw in ztužanp. znižanja. znižanp. Konzerva tnne 79 SFl'. kečap samo 159 SJT. alpska smetana - J za ceno i, usnjeni sa/onarji samo 2799 SIT. ob nakupu 4 zimskih p/m pa 2 iiirv aniifriza brezplačno. Ilja. tukaj lor^ nič nove^^a. razen morda za odtenek intenzivnejša inlka z nizkimi in znižanimi cenami. Po drn^i strani pa se štfvHo konkurentov na veknjsketn tr^u sploh ni povečalo - one^a, malo šibejše^a, je zamenjal drtt^. močn^.si. /. menjavo igralcev potrošniki dejansko nismo pridolňli nič. Izgubili smo. Velenjčani kot posamezniki in državljani. Vsiti.'Hi, ki so nanr zelene trgovine ljub.iie od rdečJh h/perntegaf?iarketov. itnamo le še skromno izbiro. Nekoč sfno se po dolgih lednih utripajočega kupovanja po prevelikih ljubljanskih 'računah v hanah boleče neonske .svetlobe iskreno razwselili domačega naročja preprostejših, manjših prodajaln, kol so .Standard, Tržnica ali Hrana, Odslej nas bodo oh poUskanju let-kih vozičkov spretnijali le nasmehi in zahvale iz u.st najboljšega .soseda. Kako dolgočasno! .Šaleško dolino je zajel tipični slovi'nski diiopol. ki mu. na žahst. prav no-hen drug trgovec ne konkurira, kaj šele. da bi ga ogrožal, flek zdaj spoznavamo. da je nakupovanje v "drugačni" trgovini pravzaprav privilegij, ki .saga slovenski p{)trošnikl v glavnem že izgubili in pozabili Vse. kar veani ostaja, je le .še iišievanka 'Mja-vaja"med dvema nemiožnostima. Čeprav niti Era nlli Meranor ne izstopata po svoji ponndhi, lahko upravičeno pričakujemo, da homo kljub dolgim policam imeli .še manj izbire^ Ce s ponujenim pri pnvm trgovcu ne bomo zadovoljni, se bomo lahko obrnili k drugemu in se po obratni poU vrnili nazaj. To ho vse, saj nam ob d\rh /Ktnudnik/h na trgu kaj drugega tudi ne preostane. Ker oha k sehi kličeta čim večje ljudske množice, bosta tako prv; kot drugi "blestela " k-večjemu v povprečnosti ponujenega hlaga in konstantnih akcijah. Bomo padli v začaran krog kvazi konkurence hrcz hj^ikurencť? Bomo Velenjčani in .Slovenci doži^fli nega[i\'no iskvsnjo oh spoznanju, da ob kupih in kilometrih blaga .sploh nimamo izbire. Smo že lam. h)i je videti. Ogrtnnne količine generičnih izdelkov, grmade akcijskih artikUr^' in utrujeni, naveličani nakupovn, še posebno za vnovično oživitev obmejnega Vonarskega jezera. So ju pa ob tem tudi opozorili na še vedno nerešeno vprašanje pokojnin našim državljanom, ki so delali na drugi strani meje. / vzhoda Je prišlo se nekaj po^'senr no\ega, Na Kozjanskem in v Obsofelju so se zavzeli za novo traso južnega dela treije razvojne osi. Na Kiiroškem in v Šaleški ter /.gornji Savinjski dolini se zavzemajo za čim prejšnjo izgradnp .nevernega dela, to Je med u\'striJsko mejo in avtocesto I.Jubliana-Maribor. Kozjance in ObsotelJČane zanima Južni del to Je od a\loceste proti Dolenjski In Hrvaški. Menijo, da bi lahko pri tem ubili d\'e muhi na mah. če bi .se e^Mli. da bi ta ce.sta potekala od avtoci'ste pwii Dolenjski preko njiimrgu ohmočju. To Je od priključka na avKKesto v Dramljah preko Šentjurja proti Sevnici. ïdh> hi iz pnmietne samote iztrgali tudi njihavty območja. Na promes na severnem delu pa to bisn-eno ne hi vplivalo, tudi ne na to, kje naj hi .se severni del osi priključil na avtocesto: ali v Arji vasi ali Sentrupertu. Od lega urni a priključka bi pač potekal po avlt)-cesti do DmtuelJ namesto da bi se v Celju usmeril proti Laškemu^ Zagowr-niki te trase menijo, da bi se tako tudi izognili zahtevnemu gradbenem posegu. saj bi sicer zahodno od Celja moraU zgradili nadvoz nad savinjsko železnico. ntïv most preko Savinje in predor pod A nskim vriuvu proti Laš- kemu. Pa še premagati ožino ob Savinji in železnici. Medlem ko dokončno odločitev o tej pobudi še čakamo, naj bi bilo že bolj ali manj Jasno, da homo Slovenijo presekali na dvoje. Dobili bomo dve pokrajini. saj naj hi bila to najboljša rešiter. Pa čeprav Ji mnogi nasprotujep. A vlada se Je tako odhala in tako naj bi tudi bilo. Je pa tudi res. da se lahko zgodi, da bodo Rimske Toplice na dvi}je presekale tudi laško čino. Kljub drugačnim pričakovanjem so laški svetniki potrdili pobudo Rimskih TopliCy da postanejo samostojna ol)čina. Prej je bila pruv »celovi-tost»( laške občine eden glavnih argumentov, da so taki osamosyojitvi Rimskih Toplic nasprotovali^ Ce bodo Rimske Toplice res postale občina, potem se bodo zarezale med l.aškim in Zidanim Mostom in tudi laško ol>-à'no presekale na dvoje. Seveda iuorup zdaj f^tije povedati še člani ustreznega odbora in končtm tudi poslana. Se prej pa na referendumu ludi krajani Rhuskih Toplic Nekaterim se zdi to fSitO" zelo odločujoče, saj vsi na tem območju taki osamosvojitvi niso ravn<; najbolj naklonjeni. V laški ol>čini pa se fe zadnje dru zgodil še en po^nemben dogodek^ Zanw-njava v wdsr^ni Piwyarne. Z odhodom Toneta Ihrnška. rojaka t Zgornje Savinjske doline, se Je na našem območju v zadijem času poshnil še tretji (zadnji) »veliki" direktor. I\> Jožetu Staniču iz (hrenja in Marjanu Prelai iz celjske Cinkarne. Krmilo Pivovarne je zdaj prevzel Boško Srot, bmt celjskega župana Bojana. Tudi v tem primeru, kot v obeh drugih. Je šlo za normalen prevzem, v vseh treh .so ostari« direkto/fi ozimma pred.sedniki uprav odšli v pokoj V obeh prejšnjih družbah pretresov res tudi ni bilo in dohro delujeta tudi vnaprej Ni razloga, da česa takega ne hi pričakos'ali tudi v la.ški pimvarni. ■ k Avtohisa Odar - Slovenj Gradec Pohorska 6 / b« 2380 Slovenj Gradac Tel.: 02/ 885 02 56« www.avtomotiv^fBdo.ai/ iSendS^SWHWÛst^ '(^Vabljena vozila do 200,000 STT ceneje Q pri nakupu novega voziJa Opel ali Chevrolet PODARIMO ves strošek zavarovanja in registracije □ za vsa nova vozila še dodatni POPUSTI SEJEM RABUENIH VOZIL sobota, 19.11.2006 (S.h- 12.h) □ Na sejmu vam bomo uredili ! • PREPIS VOZILA, - PREGLED VOZILA ZA PRODAJO. - FINANCIRANJE VOZILA 00 7 LET a uzu Ki GOSPODARSTVO Gorenjevo pohištvo sledi modnim trendom Na dveh pohištvenih predstavitvah, v Zagrebu in Ljubljani, je Gorenje blestelo s številnimi novostmi in sodobnimi trendi - Gregor Verbič, direktor Gorenjeve Notranje opreme in v upravi Gorenja odgovoren za celotno divizijo pohištva, je z letošnjimi novostmi in poslovnimi dosežki zadovoljen /a Gorcnjova Noîraiijo opremo sta že iradicionalno prelomnici poslovnega leia pohištvena sejma v Zagrebu in Ljubljani. Na njih predstavijo uovosii, ki so plod nenehnih razvojnih snovanj v vseh njihovih programih. vanje pa jc vključem> spremljanje spremenjenega načina življenja. Tako postajajo kuhinje vse bolj odpn in pove/an bivalni pmsKjn integriran v dnevne pn> store, namenjene /a druženje. Vse pomembnejša postaja tudi kopalnica, zato jo v Gorenju h(v galijo s številnimi funkcionalnimi in iepinîi detajli in seveda mt)der-nimi keramičnimi ploščicami. Vcrb/cji' z h'tošnjimi nt*-mstmi zfídowljen. Kako pa je sa-dovolji'n z letošnjim posiova-njem? »V$c poteka v skladu s sprcjciimi nacrti. I.ahkí) rećem, Ua smo zelo zadovoljni s prodajo kuhinjskega pc^hišiva, pa ludl keramičnih plfv šcic in ostalega pi>hištva. malo manj pa s prodajo kopalniškega pohištva, v lem prr>graniu sc nam najbolj po/.na reccsija na nemškem trgu. kije hudt> prizadela tudi pth bistveno indusirijo. /olo dobro pa prodajamo na slovenskem in hrvaškem (rgu (tuje izrazil porasi prodaje proizvodstalcga po hiš-iva, s katerim smo kompletirali ponudbo naših programov »vse /a dom«. Letos se lahka pohvalimo, da bodo vse novosti, ki smo jih tokrat predstavili na trgu, kufv cem na voljo že čez en mesec. Pripravili smo tudi že vse prodajne prospekte in kataloge.« In kakšne so letošnje novost it «Cîredo v smer evropskih trendov pohi^va. Že nekaj časa se pohištvo »spogleduje« z modo. To velja tako za keramiko, sanitarno opremo kot kuhinje, ki pt)s-tajajo bolj moderne, zanimive, seveda pa lo ni edini irend. V zad- Direktor Gregor Verbič pred eno fetošn/ift novosti, kuhinjo Sefene KopalnUe se spogledujejo s preteklostjo Tudi na poUmčju obliki)vanja kopalnic slejyo sodobnim trendom, ki pa se. zanimivo, ozirajo v preteklost. Na kopalniške omarice so nan\eščcni umivalniki, ki spimiinjajo na stare case, kopalne kadi pa prosto stojijo v prostoru in niso stisnjene ob zid. /aradi vsega tega so v (înrcnjevi Notranji opremi zasnovali nov program kopalnic po napKilu, ki ponuja različne stîîe, okuse in cenovne razrede. Vsem tetn zapovedim pa so prilagodili tudi ptmdho kcramičnUi ploščic. Med njimi so letos ^ posebej opazne tiste, ki posnemajo videz parketa, ploščice. odp()me na mraz, in eko keramika z itnetiom Gea. njem času prevladuje italijanski dizajn linijskega pohištva, na drug! strani pa postaja zanimivo spet pohištvo z navdiliom i^estde-setih letih. Spet jc torej nekaj rus-tikalnega pridiha, ampak v novih, světlili barvah, velikokrat vanilijc-vih tonih (ne več toliko v temnih barvah). Absolutni trend letošnjega leta pa so kuhinje sijajnih barv. Nasa zanimivost je tudi to, da smo ponudili eno od kuhinj, ki jo lahko izdelamo v skoraj vseh barvah, pa tudi v sijajnih ali mat izvedbah.« Kje je pravzaprav skrivnost va-šefía tfipeba? Vćasu. ko se po Ev-ropi pokišti'ene tow me zapirajo, vi Ktvajno in nenehno rostete? »Skrivnosti v lem poslu ni. Kaša branža je zrela in tako konkurenčna, da jc potrebno trdo delo, nenehno spremljanje vseh novosti, tako dizajna kot proizvodnje. uvajanje novih tehnologij, dvigovanja pmduktivnosii in kvalitete. Nenehno moramo več delali, skozi boljSo kakovost pa se prebijamo v višje cenovne razrede. Uspeh je splel veliko naključij, uspesnega dela na različnih trgih z več produkti. Predvsem pa menim, da smo ob pravem času oblik(»vaJi pravo ekip<3 dobrih in sp vseh teh trgovin, do vseh produktov, poslovnih partneijev. in tuje pač potrebno imeti poslovno politiko na dolgi rok. Nič ne pomaga, če prides na nek trg z nekim produktom, če tega potem ne zua^ speljati do konca.« Kje se vidite prifufdnje? »Na vseh nam pripadajočih tr-gih želim«) uspesiîo poslovati tudi v prihodnje. Veliko smo jih že osvojili, na njih bomo skuSah svoj položaj še <3krepiti. To velja še ptj-sehej za države jugovzhodne Lv-rope. čedalje bolj pa se tudi s pohištvom usmerjamo na trge centralne in vzhodne flvrope, kjer že imamo svoje tovarne. Programe imamo izdelane tudi žc za Rusijo in Ukrajino. S sinergijsko politiko prodaje kuhinj, skupaj z belo tehniko. bomo p<5skušall bolj agresivno tržiti tudi v listih državah, kjer »trg še ni tako zrel« in je do-vrjlj pn^stora za taksno blagovno znamko, kot je naša.« Največji delet divizije pohištva ima Notranja oprema? » V Notranji oprema ustvarimo s svojimi 800 zaposlenimi letno okoli 40 milijonov evrov prihodkov. 40 odstotkov prometa pripada slovenskemu trgu, 45 odstotkov deželam ILvropske unije, preostanek pa trgom jugovzhodne Fvrope. Trgi jugovzhodne tivrope nam postajajo vednii zanimivejši. V zadnjih petih letih lam naša prt>daja sirmo narašča in ravno na njih dosegamo največje rasli. Med našimi posameznimi produkti pa je naj-pomembnejfve kuhinjsko pohištvo, s katerim ustvarimo pi^lovico prihodkov. Zelo pomembna je tudi proi/vtidnja kopalniškega pcv hlfitva s sanitarno keramiko, z njo ustvarimo 30 odstotkov prihodkov. investiciji v tovarno keramičnih ploščic pa narašča tudi pomen in delež keramike, tako da predstavlja že 20 odstotkov v strukturi prihi>dkov« Kaj vse pa sodi v divizijo pohistima? »V 10 divizijo sodi poleg programov Notranje opreme :5e proizvodnja dnevnili sob, spalnic in ostalega pohištva Gorenja Glin Na-z,aijc. Potem je tu še proizvodnja kuhinj v Avstriji, manjša proizvodnja pohištva na Češkem ter v Bosni in Hercegovini.« Gorenje vodilni pohištveni proizvajalec v Sloveniji V svojem programu imajo preko sto različnih modelov kuhinj blagovnih znamk Gorenje in Maries. Samo to jesen pošiljajo na tržišče 11 novih modelov. Pr;v grame vseh kuhirti pa so tudi iz-popoiiuli s številnimi izboljšavami in dodatki. To so med drugim spodnje omarice z dvema i/-vlečnima predaloma za spravilo višjih loncev, izvlečne košare v visokih omarah, nov sistem dvižnega odpiranja visečih omaric... Iz Glina prihajata prenovljena Apart in Motrix Vsem sodobnim pohištvenim irendom sledijo tudi v (iorcnju Cîlin, Ob koncu leta bosta prišla na trg dva njihova povsem prenovljena programa. Novost programa Apart je dodana dvojna širina elementov. Ti omogočajo boljši izkoristek prostora, poudarjena je horizontala, ki daje sestavom bolj mladosten videz. Dodane so nove visine, preoblikovane mizne plošče, povišane otroško postelje, obstoječim barvam bukve pa so di>dali še kapučino rjavo izvedbo. Matrix je prav tako sodoben pr<^'ram. izdelan iz svetlega javorja, ličnice predalov in vrat pa so lakirane v izvedbi visokih sijajev. V tem programu so ra/vih tudi sistem knjižnega regala, ki ga zaradi različnih barvnih kombinacij kombinirajo tudi z nekaterimi drugimi svojimi programi. Modne trende pa so v Gorenju Glin vnesli tudi v ostale s'voje proizvode. Letošnje kuhinjske novosH Na trg prihaja kar šest kubinj blagovne zijanike Ciorenje. Sigma je moderna kuhinja horizotuahiih linij v dveh odtenkih rdeče, bele, sive ali vanilijeve bleščeče lakirane barve. Družini kuhinj Delta so dodali l."^ barvnih možnosti lakiranih v visoko sijajni ali mat izvedbi, I,ira Wenge je kombinacija hrastovega furnirja z belimi elementi, domiselna rešitev pa so police kot odlagališča m svetlobna telesa, I.ivia je izdelena izjavorjevega lesa in furniija, Talio pa odlikujejo številne izrazite barvne različice. Najzahtevnejši iskalci prestižnosti in domačnosti pa bodo verjetno posegali po rustikalni arkadi. kije izdelana iz masivnega hrastovega lesa. V programu Maries poniiiajo pel novih kuhinj Se lene. Si bi la Apricot, Anaia, Diona in Tajda. Tudi zaryc so značilni sodobni maten-ali in različne barvne variante, ki se lahko med sabo poljubno kombinirajo in dajejo svojevrstne užitke z igrami sTctlobe. Inovativni pa so tudi številni dodatki, ki zagotavljajo b dolgi ročaji. Kuhinja je izpopolnjena z vsemi funkcicmalnimi dodatki, kijih nudijo kuhinje Gorenje. V iskanju alternativnih projektov v Podjetje Minerva iz Žalca kljub močni konkurenci ostaja uspešno podjetje za proizvodnjo polietilenskih in PVC cevi za potrebe gradbeništva - Vizijo podjetja uresničujejo z nakupom nekaterih podjetij, pa tudi z novo organiziranostjo v holding ra^'a/ta Podgoršek Pťidjeljc Minerva iz Žalca jc podjclje dolgoletno tradicijo izdelovanja po lici i len sitih in PVC cevi /.a paireKe v gradbeni šivu. Tako kol marsjkatcn> druao ^a jc ludi Minerva, kalere zacelki deltv vanja siigajo v lelo 196K v /abu-kovici, novo nastalim razmeram pri)ai?odil<î / lastninjenjem sredi 90. Icl. Njegov večinski lastnik je poslalo zasebno podjetje Piskar iz Mengša. Danes zaposluje blizu X() delavcev. 75 odstotkov proizvodnje prodajo na domaćem trgu, ostalo izvažajo na zahodna trti^Oa. ko] so Italija, Avstrija, Češka in tudi Nemčija. »Na^e cevi izpolnjujejo vse zahteve evropskih standardov in norm, kar dokazujejo tudi pridobljeni certifi-kali. Razmere na trgu. na katerem vlada (sploh ob vstopu Slt> vcnijc v Kvropsko skupnost) moćna konkurenca italijanskih, mad/anikih, čeških in avstrijskih ponudnikov p venskem îrgu novost, se nadejamo načrtovanega uspeha.« Njihovi poslovni parlnerji so predvsem velelrgovcl, ki jim prodajo blizu X0 lîdstotkov Izdelkov, nekaj malega prve in druge kaktv vosti pa ponujajo kupcem tudi v njihovi mali^prodajni trgovini v Lo/.nid pri Zalcu. Sicer pa.ic vizija podjetja, po zagotovilih TurnSka, poslati vt> dilrto proizvodno podjetje (»me-njenih ccvi v tem delu [Ivrope, /a zdaj ga uresničujejo predvsem z nakupom nekaterih podjetji. Tako so v minulih letih v skupino že povezali podjetja Kovinopla-stika Piskar in Mapis iz Mengša, Kenioplast iz Zadra in podjetje iz Lučanov. Skupina danes zaposluje od 200 do Í00 delavcev. Po zagoiovilih Domna Ibrnska sledijo razvoju, zahtevam, potrebam kupcev 1er spremeniham v njihovi branzi. /ato bo ena od prednostnih nalog v letu 2006 konsolidacija podjetja. »V Minervi In ludi v ostalih v skupini ta cas poteka reorganizacija, ki predvideva preoblikIje. Za naložbe, dejavnost društev iu organizacij v kraju so v iztekajočem se letu namenili blizu 10 milijonov lolatjev. Po besedah sogovornika bo prihodnje leto naložbeno bogatejše od letošnjega. Poleg že omenjene zamenjave kritine na domu krajanov naj bi pričeli tudi uresničevali dolgoročne naloge, kot sta izgradnja kanalizacijskega omrežja in dru^e faze daljinskega ogrevanja. Nimajo sicer zagotovila, da se bodo načrtovanih nalog 1 ali ko lotili že prihodnje leto, «... se pa pogovatjamo, da bi pripravili zadeve I ako daleč, da bodo aktivnosti kasneje hitro stekle. Morda bomo Lihko za naložbi pridobili kakšen tolar tudi iz države.« V programu za prihodnje lelo imajo se posodobitev nekaterih cest. Katere bodo lahko na novo asfaltirali ali jim obnovili asfaltno preobleko, bo odvisno od višine sredstev sporazuma s sošlanjsko termoelektrarno glede ekološkega tolarja. nih nepcwratnih sredstev bo vsak nanjo priključeni občan plačal 40 tisoč lolaijev manj. kol bi sicer. Po zagotovilih Marijana Jedov-n ickega, d i re klo rj a Kt)m un a I n eg a podjetja Velenje, več kot 2.4 milijarde tolarjev »težka« naložba predvideva obnovo pred 16 leli Zgrajenega mehanskega dela čistilne naprave, linijo obdelave biološkega blata in iz^^radnjo bio-l<ïskega dela. Med tehnologijami so izbrali fiksirano biomaso, ki je doslej v Sloveniji še ni. V reki Paki laki^ od avgusta prihodnje leto dalje naj ne bi bilo več tudi ogljikovih, dušikovih in fi^sforje-vih spojin. Evropski nadzorniki na terenu MAZDA AS VELENJE C. Simona Blatnika 2Đ, telefon: 03/ 831 90 77 MAZ9A2t,25l PlUSilNEll 1. D5. kov. grafitna, veliko opreme, 600 km. ZELO UGODNO MAZDA 626 2.D KARAVAN 198. kovinska zalena. MBko opr^ms, 170.000^ MAZDA3C0110 6TIJAVI :l.QS. kovireska (Han. vssoprenia. TXiûûkm MAZDA 6 2.01 GTA LOS. kovinsko motfra. vsa oprema. lOOD km PEUI}EOT40a KARAVAN 2,0 f 1.97. srebrna. \zt\kQ oprerrie. 145.000 km Fa8D ESCORT 16V I 97. kovîtïsko fde's. veliko opreme. T29.00Q km. UGODNO FORD FOCUS 1.61 . L 99. kovinsko ^viiJa zelena, 103.000 km. UGOmO QPEI ASTRA KARAVAN 1.8 L 98. rrudra, velrkû opnsrne, 1621)00 km. USODNO OPEL ASTRA 2,0 DTI 1.00. kovinsko modra barva, veliko opreme. nO DOÛ km. UGODNO SEAT LEON 1,4 STELLA L 00. kovinsko srebrna. 1.laslnn,54DOO km. ZELO UGODNO VWGOLF 1.9 SDI Lâ6.bek146.DOOkm,UGOONO DAEWOO NUBIRA II 1.6 RATIO SX L 01, kovinsko ismno modra, vefibo opr^m«^ SSJKlOkm KULTURA Dvorane glasbene šole (še) bolj prazne kot polne Odmevi s prvih treh koncertov resne glasbe v Velenju v letošnji koncertni sezoniOdmevi s prvih treh koncertov resne glasbe v Velenju v letošnji koncertni sezoni Koncertna sezona resne glasbe v Vele-ntu se je /ačeia pestro, V mesecu okuv bru smo bili v mwo enajstih dneh deležni ireh koncertov. To je seveda premalo izzvalo velenjske ljubitelje resne glasbe. Ra/log za to je verjetno preslaba reklamni, /ato so bile dvorane glasbene soie bolj pra/ne koi polne. Na prvem koncertu sla v orgelski dvorani nHSiopil» Ncbojg» Bui^ar^ki • vio* lonôelo in ?-arko Ignjatović - kitara. Imela sla to smolo da sta nastopil pred dvema koncertoma, ki sta lega popolnoma prekosila. Lahko polivallmo izbor literature, ki sta ga predstavila na svo-jeflî koncertu, ne pa dovolj usklajeno komorno igri). Dobih smo vtis. da sla ta program vadila premalo casa in nismo lagodno plavali skt>zi njuno »muziciranje«, kol srni) lo v po referencah pričakovali. /.arku Ignjati^vić se je s svojo kitaro dobro boril z dinamično premoćnim violončelom. Vemo. da so rcMa-lorji teh dveh instrumentov v disproporciji. ampak dovolj dolga skupn« ki)-morna igra (lo morajo umetuiki določiti sami). bi vsekakor Î0 pomanjkljivost izbrisala ali vsaj omilila. V visokih (palč-nih pozicijah) violončelo ni bilo primerno čisu\ nekaterih skladb pa res nista dovolj dolgo pripravljasia na vajah. Tako smo dobili vtis, da smo poslušali povprečen koncert. Drugi koncert, prav tako v orgelski dvorani glasbene šole. pa je bil prava poslastica /a iskrene sladokiiscc resne glasbe. Sylvie Huč, pariška klarine-tistka. se je enostavno igrala s svojim instrumentom in še enkrat publiko popolnoma prepričala, da vrhunska umetnost mora zveneti kot največja eno fit a vnosi. Vse je funkcionirak) na prelepi lahkotnosti, muzikalnosti, sonornosti ... Bili smo srečni, da smo bili delc;^u tako prekrasnega glasbenega večera. Njen kore-pelilor, (ep^e povedano mojster na klavirju, je bil i/kuseni Volk' Roger Bouîry - ravno tako parii^ki dijak. Ta gospod je taki) suvereno gospodaril po črn obe lih tipkah, da nam je plavanje v njunem bazenu skupnega muziciranja pričaralo nenavadnti lepoto in doživetje. la večer seje zgodila prava simbioza glasbenega ducta, dodatno pa ga je popestril se naš mojster klariiieia Jože Kotar, ki se je gostoma priključil v Mcndclshonu. To je bil zaključni koncert Delavnice za klarinetiste, a je bila dvorana kljub temu pol prazna. Zal nam je listih, ki niso prišli na ta nepozabni večer, le redki smo bili spojeni s popt)liiosljo glasbe. Tretji koncert je bil zaradi potrebe po večjem klavirju v veliki cvorani glasbene šole. Na prvem abonmajskem koncertu resne glasbe v letošnji sezoni je nastopil renomirani klavirski [tm Orlando iz Zagreba. Sestavljajo gH doajeni hrvaške glasbe, kot sta Vladimir Krpan, klavir, in Tonko Nlnic. violina. Že deseto leto pa jima dela drižbo naš izjemni violončelist Andrej Peirač. Tako lahko povemo, da je ta dejansko mednarodni trio sestavljen iz vrhunskih nioj-stnw. V prvem delu , ko smo poslušali Mozartov trio, smo bili prc«:neccni nad odlično igro starega mojstra Vladimirja Krpana, ki je cel »trio« skozi izvajanje prcfgrama vse bolj 'oblačil v klavarsko sonornost*. V skladbi Borisa Papandopula (skladatelj jo je napisal ravno /a Trio Orlando in je ni dokončal - to se tudi sliši, člani iria so jo namreč d(Tpisali) je za-blestel Andrej PeiraČ in se poka/jl. da sodi v sam vrh slovenskih mojstrov na violt>nčciu. To je pokazal predvsem v Šostakovičevcm triu (ki je za ta instrument eden najtežjih v literaturi). Šosta-kovičev trio je v celoti zazvcnel kot izvajalsko perfektno dodelana skladba in to je bil vzrok, da so za njim sledili še trije »bisi«. Abonma ni popolnoma dosegel želenega števila abonent ov, bila pa je prisotna krasna energija, ki je, vcijamcnio, dovolj izzvala prisotne, da okužijo nove abonente in da bomo v kratkem času napolnili dvorane z ljubitelji resne glasbe, tako kot se je lo dogajalo v Velenju v prejšnjih časih. ■ S/dvko Si/icfar Visok profesionalni izvajalski odnos Velenjski ansambel »Camerata velaniensis« se je uspešno predstavil na 14. mednarodni tribuni skladateljev v Beogradu Skladbo skladatelja Slavka Šuklarja »Tripiihon'^ za komorni ansambel je mednarodna žirija 14tli International review of composers - Beograd uvrstila v uradni program manilestacije. V petih dnevih se je na odru Kulturnega centra Beograd predstavilo 30 skladateljev iz Evrope in sveta / različnimi komornimi ansambli in solisti Edini predstavniki Slovenije so bili na tem pomembnem dogodku skladatelj Slavko Suklar in velenjski ansambel »Camerata vclanicnsisfl. Skladbo »TRIPTIHON« za klarinet, trobento. pozavno, harmoniko, dva violončela. klavir in tolkala je DSS (Društvo slovenskih skladateljev) naročilo pri skladatelju Slavku Šuklarju za avstrijski Neues Ensemble i2 Linza, ki jo je ta premierno in uspešno predstavil lani na festivalu UNKTJM v Ljubljani in p*l iS , i./irrt * K' Xniet(|sko sospodarsivo. Ui-nr . rnisa • . - / •V ■ «««»AI.» kmetovrlec. UnidJio glaiilo 0. kt. kfnrtijil» dfuihe 7nj«fxUtvii Icraejtkeflfc Plh. XL ieàai 1894. — - T-"íí::':: njim Gradom; Naš kmečki dom 1912-Šmartno ob Paki; Orač 1940- Martin Steblovnik iz Paj^ke vasi. Vrbovec. Gornji Grad, Skale pri Velenju; Gospodarski vestnik 1910 • Šoštanj. Mozirje. Gornji G rad, Re C ica ; Na rodni gospodar 1909 - Zavodnje, Luče; Slovenski gospodar 1939 - Šmanno ob Paki. rečica ob Savinji, Gornji f .A -- 1 ............ \ r ll' T I.'OSIJASI tgnacijeva knjižna zapuščina Je, čeprav otirn/ena, resnična zakiadnica. narja Anion in Jože Vizjak iz Leluša; Skv venski čebelar 19.U - Posvečen čebelarstvu v Mozirju; L Banovinska razstava in sadni sejem v Mariboru 19?7 • Omenjeni Šoštanj. Šentilj, Andraž in Šmartno pri Velenju. Vse skupaj je seveda le drobec vseh zanimivosti iz časopisov In revij. njimi se jih ponaša z zavidljivo letnico, veliko je med to zapuščino tudi zvezkov, kar je posebej zatli m ivo. Najstarejše knjige je podedoval od očeta, ostale pa je sproti kupoval sam. Strokovne knjige so večinoma namenjene kmetijski problematiki, pa živinoreji, čebelarstva. sadjarstvu in in drugim zadevam. Za Ignacija je bila posebej pomembna knjiga Antona če niso znali, kot je zapisal Ignacij. brali in pisati pa seje le /eio dobro naučil. Seveda je imel tudi srečo, da je vednf> in vse življenje zelo rad bral. Najraje je imel knjige o kmetijstvu in tehničnih zadevah, včasih je prebral tudi kakšno povest, ki pa sta jo z veseljem prebrali sestri Neža in Mici. čeprav je res. da sta radi godr-r^jali. koje k hisi prinašal vedno nove knjige, ali so prihajale po pííšti. Kakor koli že. za knjige Ignaciju ni bilo nikoli žal denarja. Nista pa sestri nasprotovali knjigam Mohorjeve družbe in večer-nicam. ki sla jih komaj pričakali in tudi po večkrat prebrali. Kjijige je Ignacij tudi posojal, čeprav nerad. Imel je namreč slabe izkušriie. saj jih štc\ilrii niso vrnili ali pa so nazaj prinesli umazane in poškodovane. Z veselem pa jih je Ignacij posojal nadebudnemu Iludalesovemu Oskarju, kasneje znanemu pisatelju, ki je del svojega življenja preživel v Okonini. Najbolj so ignacijevo žJvljcnje zaznamovali knjige Aniona Martina Slomška Ljubite svoje sovražnike ( IH99) in Življenja srečen pot (189."^), Življenje svetnikov in svetnic na 629 straneh in z zlatimi črkami, vendar brez letnice nastanka. Zgodbe iz zgodovine katoliške cerkve {Ključ nebeških vrat (1877), Skrbi za dušo z železnimi platnicami (1889). Življenje preblažene dcvice Marije (1X86), llabsburgovci - žalostne slike iz naše p rele ki o si i (1919) in Oproscenje iz leta 1923. ki opisuje vse grozote prve svetovne vojne. Poleg tega je v njegovi zapuščini veliko strokovnih, verskih in šolskih knjig. Denimo Zgodbe iz svetega pisma z^ mlade ljudi ccio iz leta 1846, ročno napisana knjiga Domače živin oz dra vstvo iz leta 1854, iz istega leta je knjiga Anatomija in Ilzioiogija naše domače živali v lepi slovenščini, najstarejša med šolskimi knjigami pa je nemara Navod v branje za mladost nedelskih šol iz leta IK49. Prava zakladnica lor^i. ■ fhonec prihodnjič) Šalamonove grafike in olja âû&tanj, 10. noTem-bra • Med imeni likovnikov. ki s svojim uiJivarjanjem pomembno posedli v prostor in čas, jo ine Arpada Salamona p'av golovc^ med vldnejtimi. Likovni pedagog, ki sc je v iiralUi, v iiks!ibri$ih poizkusil /C leia 1952 1er so k njej \rnii po no kajlcinem p-emoru, je imel do sedaj siosiiriin-dvajsei samostojnih razstav, Irsiulninse-dcmdcsoi skupnih, od tega se dem in devet deset v lujini. in prejel od Icla 1982 deveiinsiiridescl priznanj in nagrad. Prelekli ieiriek se je / malimi grafikami in olji predstavil v Mes mi galeriji Šošianj, besede likov ncj?a kritika pa je k razstavi pth dala mag. MJena Koren Božiček. Odprtje jc pospremil kuUurni program na željo usivai^'alca. ^ Zvok harmonike me f^pomni na case v I ranciji« je po izvajanju dua Tumšek&Piniar izjavil Sala-mon. lii ga jc njegov nemirni usivarialni duh nosil p<^ vsem svetu in ga hkraii vračal na/-aj na domača îla. Slovenske Konjice so njegovo zaioćiSće, kjer je med drugim skrbno sledil zapistmi konjiške kronike, začenši / zmajem, preko devic, gospodične in roparskega vi luza. Božičkova, ki jc spregovorila o razstavi, se je v svï)ji besedi opredelila predvsem na razstavljena dola. Seveda [^s je glede na avtor-jev napredek omenila njegovo rasi in visoko prepoznavnost ter mu ludi čcsliiala k okn)gli obletnici. V zloženki, ki je bila izdana ob razsiavi. pa je med drugim zapisala: Iskanja bisiva izražanja in zgoščenost obravnavane snovi ZCÎO ustrezajo Salomonovim ide-jam in prav z njimi je ludi dozorel v enega pomembnejših slovenski! ekslibristov. Ta dosežek ni naključen, saj SalanK^u zelo zgoščeno podaja široke vsebine \n s temeljnimi značilnostmi izdeluje prepoznavne ek si i brise, v katerih zajame vse bistveno. V akvarelu, ki takoj za grafiko tuđ prevladuje v fijegaieško literarno društvtj Hotenja bo v prvi polovici leta 2006 spet izdalo literarni zbornik Hotenja. To bo že 16. zaporedna številka. Vse literarne ustvarjalke in ustvarjalce, ki živijo ali delujejo na območju Šaleške doline in širše vabijo, da svoje sivariive: ptv ezijo, prozo, gledališka besedila, eseje, prevode literarnih del, pošljejo za objavo v Hotenjih 16, na naslov; šaleško literarno drušho Hotenja, Titov trg 4, 3320 Vele-rye. Dela bodo zbirali do 31. januarja 20Û6. In kaj pričakujejo? »Pričakujemo prozna dela v obsegu do približno 1/2 avtorske pole. oziroma do 8 standardno tipkanih sirani (A4) ali do 10 pesmi povprečno dolžine, kar je 15 do 20 vrstic. Vse pretežno mlajše ustvarjalke in ustvarjalce, ki še v nobeni obliki niso samostojno iz-dali/e svojega dela (vključno s samozaložbo) in bodo imeli do postavljenega roka pripravljeno zaključeno literarno delo v večjem obsegu, kol ga predlagamo, vabimo, da nam ga posredujejo, saj bomo enega od teh del. v primeru zadovoljive kvalitete, objavili kol samostojno prilogo, »Avtorska Hoter^a 2006«.« pravilo v društvu. Dela pošljite v natisnjeni obliki v treh izvodih ali pa v digitalni obliki na e-nasiov latjana.Vidmar K^z^iol,net ali nosilcu digitalnih informacij na isti naslov, kot natisnjeno verzijt). Dodatne informacije lahko dobile po telefonu Peter Rezman (041 987 634), Mi-lojka Komprej (031 339 195), Taflana Vidmar (031 605 429). Ti pravijo, da korajža velja in upajo na čim večjo bero del. ■ bs Razstava ERICa v velenjski mestni knjižnici \elenje - V začeiku novembra so v mestni knjižnici v Velenju odprli razstavo Inštituta za ekološke raziskave KRlCo Velenje. Razisknograrue. brošure, dokiorati in m agist eri ii). ki je izšla v IK letih delovanja inštituta, Razstava, ki sojo skupaj z inštituiom KRlCo pripravite knjižnične strokovne službe, bo odprta do sredine decembra. Je prva tovrstna predstavitev kakšne institucije ali podjetja iz Šaleške doline; tehnični, znanstveJii iji raziskovalni dosežki z našega območja se bodo v knjižnici predslavljali tudi v prihodnje. ■ ms V knjižnici je razstavijena tudi zbirka fotografij in metuijev Šateške rfo/ine. Ti sodijo med bioindikatorje stanja okotja (na stiki metulj osatnik). PETVr KOLOJNTA Kulturna podzavest Matjaž Šalej /riani hutimmti in preučevaki ćlo^ške zavesií. mišljenju ifi s^'ela si edini, duje đovek nuxlerne dobe pretivel iri revolucionarnu .spo2ftafi/u vwyť eksislence iff uniešéenosU r kozmos. Prva je hiia. da Zt^inlja ni sredisče mol/a, in poslediâio. da njegovo de low rye ni fmiuvljefio v sredino .síyxjrjenja. Jo n^volncgoje zaM Ko-l)ernik, nadaljtvah in potrdila pa s{ap Galileo i/l Neu-ion. Drugo in morda še bolj boleče Sfx>:nar{le je hib odkriije. da človek ne samo da ni r središču mol/a. ampak da tudi od vekomaj ni lak^en, kol misli. daje. Od Boga dan. Ta za.sluga Je pripadla Darwinovi evi^liicijski leorjji oz. teoriji ruzxr^a vm. Chvek ne le da nI v srediiài koinio.sa. ampak -/v/ nekje na nekem planetu v ohrohjn m^j/ine gala kaye. Razvil K Je iz biiij, ki so nekoć plezala po drevesih, skakale po Howni in io Jih kle razmere priťdlle. da so priCela uporub^ati moègane. Ne samo. da ni v središči! sveta, Je pripadnik vrste, ki se je razvila evolucysko zelo pozno in prav nič ne kate, da je hioMko koj drugtíčm in dolgoročno usi>esn^iša kd dr^tge mie, funkcionira lako rekiK identično kol višje razvili sesalci. Tretja zadnja in najpo-menihnf(jsa re'\ylucija pa je spoznanje, da tudi človeiiko mišljenje ni realen odsev ni^ega sveta in našega biwnja. Chvek nili sam pri sebi nima razčiščenih mnogotero sivari. le se nalagajo v podzavesti in se mani/esUra/o kot čndo življenja, nepredvidljivosi sani ifi ^nak, da ne bo nikoli moge! vsega spoznali. Nemzpoznama mu je celo la sina noiranjost, ki ga znova in znova pre.'ieneài in mu pouta vlja vprašanja, na katera se ne da odgovorni vse življenje. Za ta spoznavni in znanstveni pri.spevek se lahko zahvalimo predvsem gospodu Freudu /// njegovi psihoanalizi, ki Jo je s sodobniki pripeljal do privilegiranega mesta v sodobnih Imnumističnih znanostih in spoznatýih. Dolg uvod za kratko in spnřvrieno kulnimo id^o. ki izvim iz psihologije. ysa lanetnosi kot ktinslnikl človekovega uma ni pniva /jmetnost, je anti-imiđnosL Nastala Je kolflkdja tjndi, ki ninntjo česa b<4j metnega počeu, kot razmišljati o lepem, gniem, provokatlvwm. nara-tivnem, estetskem ... Ustvariti nekakšen intelektualen presežek, ki dol-^ročJio ne vodi nikamor, le v utvaro. Bistvo je namreč bli^e človeku. Prava umettmsije umetnost i)iwya, kulture vsakdanjega Uvljenja. Govori nam skozi nodahie \ZQrce, kako ustvarjati nekaj, kar bo w/w-zeniani našega časa. alaualnih dogodkov in idej Nekaj, kar ho v zgo-dovin.'iko pričaifi o nas in naši bivalni ne dobesedno) kulturi. Naše biva/7je je namn^č tako kratko, da pnjkiicm tii več prtKiiom za kakšne več/e rey'olucije. Vsaj vidimo Jih ne. Zgodili bi se morale verjetno v kakšni Jrngi dimenziji, globf/i In predvsem dragaáii, kolje človeška podzmvM, kol zadfi/a v tny'ici človekovih tisočlelnih spoznanj 6' takšnega vidiku so kulturni akt. delo ali dosežek lahko vsakdanja stvar, kulturno dejanje s tem izenačeno s .mbkulttintim, visoka ufnetnosf z vsckoiinevno ljudsko ali kulturo vsakdana. V tem kontekstu bodo (nekatere) Avsenikos'e viže v časovni distanci pla v uho. V bistw jo prezirale, v medi/ih in javnosti vella za mnd. To vam govori tudi vaš razum, do vas Je prišla nehote, morda s poslušanjem radia ter se preselila iz podzavesti v zavest. Tako močna je bila, da vam ni šla iz glave in .ste hili celo jezni .^amf na sebe. kako lahko iMžvižgavaie ali brundale takšen i^shit". O ne, ni bil slučaj, podzavest vam je še enkmi dokazala da so naši izvori, naše niisdenje lahko sila enostavni in hkrati tako oddaljeni, da mnogokrat nikakor ne tnoremo vplivati nanje. Jn če preživi tako ceftena pesem pri ljudeh, ki lahko poslušiOo komplití-rane in zahtevnejše glasbene oblike, je lahko ludi zelo enostavno verjeli, da je zemlja središče dogajanja, da je človek privilegirano bitje na tem s^etu. To kar kidlurnega doživljamo in ustvarjamo, ni nič dntgega kot vsakodnevno .stanje duha. ki čuka. da se nekaj zgodi. Zgodilo se verjetno ne bo ničesar, zgodilo se je že to. da smo (če že nismo bili). 107,8 MHz R/^DÛJQkD im Č/I\S@P!]SlUl Po hribih in dolinah z Marijo Lesjak Glasbene novičke Veseli smo vsakogar, ki skupaj / nami ssvojimi prispevki begali vsebino tednika Naš čas. lina takih, ki prihaja dobre vt>lje ob po-neiJeljkili v redakcijo /, dis-kcli) in sl:ko je Marija I.es-jak, od letošnjega maja avtorica rubrike Po hribih in dolinah. /ase prdvijc tipiCna upokojenka. Pesti jo večno pomanjkanje časa. Tako kot je vneta pldniiika in ljubiteljica narave, lakn zvesto v dnevnik zapisuje poli, vlisc. doživetja. »Sedaj lo prenašam v drugi obliki aa častjpisnc strani. Oisto po naključju se je lako zgodilo. in čc sem nekaj prevzela. ptuem to resno počnem. Z veseljem, sploh glede na odziv. Ne da bi se hvalila, aiipak /elo veDko bralcev ir planincev me je pohvalilo in vesela sem. ko porečejo, da komaj čakajo čeinka. ko izide Nas čas, Povem, kar mi povedo drugi,« jc pripovedovala. Planinstvo jo je tako prevzelo, da ima včasih Marijs Lesjak,"V6seia sem, ko porečejo, da komaj čakajo Četrtka i rt Naš Čas.*» kar slabo vesi. ki pa jo opravičuje s tem, da je dejavnost povezana z njeno skrbjo za lastno zdravje. A. gospa v zrelih letih ni (e planinka. Je še tajnica PD Vinska Gora, niarkaciscka, vodnica, mentori ca planinskega krožka pri Univerzi za tretje zivijenj-sko obdobje. Včasih je prepevala k v pevskem zboru Gorenje, a je zaradi pomanj-katija časa lo opustila. Zanimajo ^ marsikaj drugega - računalništvo, rože. foto-grallja. Slovenske vršace osvaja skupaj z drugimi planbici ali s sinom, l.elos joje popeljal na Škrlaiico. kar je bil zanjo poseben izziv. »Zelo rada sem v naravo, rada hodim, vendar Je Slovenija tako lepa, da je kljub vsemu ne bom nik<3li prehodila. rrdn(^ odločena pa sem. da bom dokončala tranzverzalo. A poleg drugega, seveda,« je še povedala Marija Lesjak. ■ Tp žláfo ••• na kratko LAIBACH Med njihovo lanskoletno turnejo po ZDA m Kanddi je nastal tudi dokumentarni f^lm. ki ga režira) Sd§o Podgoršek in bo premiemo prikazan jut^ na festivalu UFF v Ljublian; RES NULLIUS Veleniski rodc bend je sredi jeserv skih koncertriih nastopov 23. no-vein bra bodo skupaj s skupinama Partibrejkers in Bare i plaćenici nastopili v Ljubljani. 25. novembra pa pred domačo publiko v velenjskem klubu Max. TINKARA KOVAČ Prihaid poseben ^rigle s slovensko m Italijani veràjo njene uspešnice Speuacuon Kotdoda-tek bosta vključena tudi oba vide-ospota in avdio posnetek oricestr-ske izvedbe skladbe "Rie Place 2 B. TRIlIPLE 4. novembra [e izšel prvenec mladega velenjskega raperja Tntipla, ki ste si 98 zapomnili po sktadbah XXX pevke io Bejbe. Naslov nj^ govega debliantskega albuma je Vsaka pade. ŠANK ROCK Potem ko snto pred tedni objavili novico, da je iz skupine odšel kitarist Boi Žuljan, je zdaj znano tudi ime kitarista ki ga bo nadome si il. To bo Roki Petrovič, sicer multiin-strumentatist z obale, ki je sodeloval s številnimi primorskimi zasedbami. ^^ J ^ , i Metal v Mladinskem or-nice. »Kaj pa bo sedaj s poslom z Mercatorjem, ko Zoran Jankovič ni več ta glavni? Bo Era ostala glavni trgovec v mestu?« je zanimalo Alenko. Gvido je bil kratek. yHù vedo le vedeževalci.« Franc Kačičnik - Anti iz Smartnega ob Paki je poznan društvenih delavec in avtor ali vsaj idejni pobudnik kar nelcaj projektov. Kot upokojenec uživa in si najbrž še večkrat kot kdaj prej zapoje smariko himno: O j, Šmartno moje, ... Čvek le tega ne ve> kdaj mu bolj »rata: takrat, ko je dobre volje, ali ko je jezen. Le kakšne volje je bil na sobotni Veseli Martinovi soboti, Icjer je nastal tale posnetek? Ženske znajo bolj uživati v humorju kot moški Razlika med îipoinma je že dolgo Cas neusahljiv vir hunioija. Sedaj se jo izkazalo, da je morda luUi humor ena od razlik med spolrtmh. medsebojnih zvez, ljudem pa pcv ma^a krepiti ludi imunski sitem. Razvoj laserske puške Ameriška vlada je razkrila enega svojih najnovejšili izumov • lasersko pusko, s katero jc mogoče sovražnika le ireauino onesposobiti. ne pa ranili ali mu povzročili trajae poškodbe. Puško, imenovano PHASR (Personnel Hailing and Stimulation Response), so ra/vili v laboratorijih za zračne raziskave v Novi Mehiki v ZDA. Odkrili hormone za apetit Znanstveniki so odkrili nov hormon, ki ialîko poveča ali zmanjSa človekov apelit. Rcvolucija na področju hujšanja? Znanstveniki menijo, da bo v naslednjih petih do desetih letih mogoče apelit po hrani popolnoma naUz.irati. '{'ako sedaj poznajo dva hormona, ghrelin apetit povečuje, obestalin pa ga zmanjšuje. Slednji tudi znwnjáuje hitrost preloka krvi iz trebuha v črevesje. Oba hormona odločilno vplivata na človc- /nansiveniki iz biološkega oddelka Univerze Rostov na Donu so napravo namesiili na žclvin oklep, skozi kalerega naj bi nato la oddajala vibracije, ki bi dresirano žival napotile v želeno smer. Skupina pod vodstvom Alexeja jc nova vrsta zaslona, ki gaje mo goče pregibati in zvijati, / tîjega pa je mogoče brali ludi ob močnem soncu, saj k(Jt običajen papir odbija svetlobo. Ni nič debelejši od običajnega lîsta papirja, deluje pa s pomočjo majhnih črnih in belih celic, ki se odzivajo na električne dražljaje. Negativni dražljaj spodbudi črne delčke, da se približajo površini, s čimer uslvarijo črno piko. Nova tehnologija porabi siokrat manj energije od običajnih zaslonov, ker ne potrebuje samostojne osve- Kot vse kaže. Ženske bolj uživalo v dobri šali kot moški, v glavnem zato, ker ne pričaktiiejo. da bo sala vedno suiesna. je pojasnil dr. Allan R. Reiss z univerze Stanford. Najbolj presenečeni so bili raziskovalci, ko so ugotovili, kako se na liunitir odzivajo ženski in kako moški možgani Izkazalo seje, da se ženske odzivajo bolj analitično na humor in v njem, kadar se jim zdi nekaj resnično smešno, ludi bolj uživajo kot moški. Ženske, kot kaže, imajo manjSo poirebo po odobravanju in nagradi oslalih prisolnih kot moški, tako so ob dobri ^ali tudi bolj sproščene in lahJy) v njej resnično uživajo, Humor ocenjujejo bolj analitično in ne s ciljem določiti, ali je bila šala resnično smešna. Po Reissovcm mnenju rezultati razjskav v veliki meri prispevajo k Hii^mevanju razlik med spoloma in ludi na sploh nxod ljudmi, saj ljudje prav humor upt>rabijajo za soočanje s stresoni. pri tistvaijanju Dva prototipa so že popeljali v vojaško bazo v Teksasu in Virgi-niji, kjer ju bodo preizkusili. laserska orožja, s katerimi je mogoče oslepili sovra/Jiika, so v preteklosti Že razvili, vendar so njihovo uporabo z uredbi) lela 1995 prepovedali. Ta uredba pa ne velja za lasersko ort)žje, ki samo /iičasno zaslepi sovražnika. V preteklosti so takšna orožja namreč pri nasprotniku povzročila trajno slepi>lo. Vendar pa so znanstveniki z novim orožjem la problem z uporabo šibkejših laserskih žarkov odpravili. Ajneriška vlada je prepričana, da orožje, ki oe povzn^ča trajnih poškodb, predstavlja novo generacijo bojnega orožja. kovo icžo. Uganka za raziskovalce pa ostaja dejstvo, da sla oba hom?ona narejena iz iste celice, je poročal BBC. l-nake hormone so odkrili tudi pri živaldi. zalo jili že testirajo na podganah. Zelve za uspešnejše vohunjenje Skupina ruskih znansivenikov trdi. daje izdelala napravo, s katero je mogoče s pomočjo daljinskega upravljajija usmerjali gibanje želv. Burikova je tako prepričana, da bi lahko želve uporabljali za pi^moč pri vohunjenju, saj bi jim na oklepe namestili tudi majhno kamero, ki bi posnela določeno območje. Burkov meni, da bi lahko želve opravljale se kup drugili nevarnih tjperacij. kot je nameščanje bomb v sovražnikove prostore ali vist>-kotebnoloških snemalnih naprav. Želv pa pi) inneiîju znanstvenikov ne bi uporabljali le za vojaške oziroma obrambne namene, ampak bi prišle prav tudi pri proučevanju okolja. Z njihovo pomočjo bi namreč lahko opazovali živali v njihovem pravem okolju in se lako dokopali do spoznanj, ki bi jih ležkt> odkrili s človeško prisfv m ostjo. Elektronski papir vse bližje Elektronski papir, kije pred leti veljal za znansiveno fantastiko, za tržne namene razvija vse več velikih podjetij. Elektronski papir lliivc in ker ne potrebuje energije za vzdrževanje slike. V začetku gre pričakovati uporabo elektronskega papirja na enostavnejših napravah, rttčnih in stenskih urah, velike možnosti pa ponuja hkratni razvoj tehnologije za in-ternelno povezavo. Podjetje Polymer Vision že razvija napravo žepne velikosti, ki bo lahko prek brezžične povezave nalagala ptv datke nepi^sredno /. osebnega računalnika. Cena take naprave bi bila po ocenah podjetja primei> liva s ceno LCD zaslona enake velikosti. Največji primerek so zaenkrat i/delali pri lliiachiju. meri pa 200 X 270 milimetrov. I fltente & Prva poino< Vlada je očitno le spoznala, da bo enotna davčna stopnja dvignila cene prehrambenim in podobnim izdelkom po trgovinah. In je sprejela se sklep, da bodo lahko v takih trgovinah prodajali tudi zdravila. Za vsak slučaji Očitek ve< Po sklepu, da bo Mer-cator prevzel trgovine Era, bo vsaj upravičen očitek o močno rdečem Velenju. Na dvoje Mnogi pri nas spra^-jejo, če je bila tudi »»slovenska kura« žrtev ptičje gripe. Vlada jo je presekala na dvoje! Po Starem v soboto je začel veljati nov zakon o nasi javni RTV. Bojda se je gledanost nacionalke močno povečala, saj so vsi nestrpno pričakovali, kakšnega izboljšanja bodo deležni, A je razen novega zakona zaenkrat vse drugo še ostalo po starem. Eni celo to ocenjujejo za dobro. Žogata v Šoštanju morajo biti res v veliki zagati, če iz eldeesovskih vrst prosijo 23 pomoč esdeesovega ministra! Zaskrbljenost SUšati je, da so v Šmartnem ob Paki letos ob letošnjem prazniku še močneje kot običajno nazdravljali! Zato, da ne bi bilo kaj narobe z njihovo gosjo! Nedelja Oblast se je menjala; problem delovanja tr* govin ob nedeljah in praznikih je ostali Lahko It jim Nič čudno, da so danski rokometaši prema* gali velenjske, ko pa so imeli Danci ob igrišču kar dva glavna trenerja. Ob kruh V Šoštanju so nekateri zaskrbljeni, da bodo počasi ob pomemben kos kruha. V njihovi termoelektrarni kurijo vse manj moke. Odpoved Zdravniki so odpovedali stavko. To seveda ne pomeni, da smo lahko spet bolj bolni! REPORTAŽA »Enostavno sem jih vzljubil^ ker so Letošnji častni občan Občine Šmartno ob Paki Jovan Stupar, dr. med. in vodja tamkajšnje zdravstvene postaje - Že pred uvedbo družinskega zdravnika čutil, da je izbran zdravnik - Rad ima ljudi, oni pa njega Tatjana Podgoriek Kadar nanese beseda na ljudi, ki v Šmartneni nh nekaj veljajo iz laki^nih In drugačnih ra/logov. zanesljivo ne mures mimo Jovana Stuparja, dr, med. in vodje lukajš-nje /.dravstvene posiaje. Tokrai sem v prcdpfosloru pred njegov ordinacijo ćakala brez skrbi in hrez treme. Čeprav sem lîalo sedla iia sloi, na katerega se-dejiï bolniki, me njegov p so me sprejeli, jaz pa sem jih enostavno vzljubil, ker so bili nezahtevni prepnisli. hvaležni za opravljeno delo, sp(v šiljivt» je pripovedoval. Je danes po več kol 31 letih opravljanja dela zdravnika splošne prakse kaj drugače? »Njegov nasmeh in odklon z glavo Sla napovedovala odgovor. »Ne. Vsaj jaz ne čutim, da bi bilo. Morda so nekateri malce slabe volje, ker jim ne morem ustreči, tako kot bi si želeli in kot sem jim lahko včasih, /a vrat nii »diha« zdravstvena zavarovalnica, vendar pfv skušam poiskali kt>mpromise.« Po njegovih zagotovilih je biti zdravnik na pode^.elju lepo. /dravi vse - od dojenčkov do ostarelih. zato pozna vsako hiši» v tukajšnjem okolju la občani poznajo svojega zdravnika. Delo je zaradi tega laýje. / mnogimi ga vežejo prijateljske vezi. kar pa za zdravljenje ni vedno najboljše, »/c pred uvedbo družinskega zdravnika som se čutil, da sem izbran zdrav-îîik. Ponosen sem na to.» Navadil seje. da ga ljudje iščejo ludi takrat, kadar ni v ambulanti ali kadar ni dežuren, lega je v zadnjem času precej manj. a se zgodi. »Nikon^ur tega ne nit)rem zamerili. To je sestavni del službe in izraz zaupanja.í Skrb za zdravje občanov, pravi, je s prihodom pediairinje, kj je prevzela otročku varstvo, lažje. Zadovoljen je. najbrž pa tudi paci-enii, da jim že nekaj časa ni po irebno opravljati laboraiortjskih preiskav v Velenju ah Šošianju, tudi nekaj opreme je pridobila am-bulama. «»Ne želim si kakšnih sprememb, nimam posebnih želja. grešatu pa sestro Silvo, s katero sva bila dobra in uigrana sodelavca vrslo lei. Po daljšem času sem dobil novo ekipo, ki jo je primemo nadomestila.« Jovan Stupami samo zdravnik v zdravstveni postaji v Smarlnem oh Paki. Njegovo osnovntj vodilo je pomagali ljudem. Ta želja je pripeljala do tega, da «je ob prihodu v kraj vključil v delo krajevne organizacije RK in bil kinalu ludi njen predsednik. »Nisem pa bil njen Jovan Stupar, dr. med. • tretji častni občan Občine Šmartno ob Paki ustanovitelj kol tudi ne ustanovitelj Obnitíčíiega združenja \KK. Velenje. k<5t so pomotoma zapisali v priložnostni publikaciji. Sem pa bil eden od ustanoviteljev Medobčinskega I.AS-a (Lokalne akcijske skupine) za preprečevanje zasvoje- nosti z drogami, od samega začetka delovanja vodim ambulanto /2 odvisTiike v Velenju.» Ze več kol 30 let pcisveča svoj čas še delu z alkoholiki v Klubu zdravljenih alko holikov v Šoštanju. Otroci in njihovi starsi so ga in ga še srečujejo ludi na predavanjih o odvisnosti, Njegi^vi dnevi sí5 pohiL pestri in bogati. Spit j h la-krat, kadar najde čas za sprehod v naravi, kjer ga poleg žene Marte spremlja ludi pes. in za kolesarjenje. Rad ima rastline. / veseljem ureja vrt oziroma park pri hiši. Deluje tudi kot pastor Krščanske skupnosti v Smarlnem ob Paki. sko-rajlS let, Tudi lemu namenja precej časa oziroma knjigi vseh knjig -Svetemu pismu. Tega ne lo prebira, o njem tudi razmišlja, ga nenazadnje živi: pje in morda ga bomo imeU priložnost kdaj slišali na kakšnem nastopu pevskega zbora, ki ga ustanavljajo v okviru Krščanske skupnosti . Je oče ireh otrok, od kalerih si za zdaj nihče še ni splete I gnezxla na hribčku v Malem Vrhu. in po nosen in zadovoljen stari oče dvema vnukoma, ki ju ima zelo rad, tako kot ima rad tudi druge ljudi. In oni imajo radi njega. To med drugim dokazujejo pri vsakoletnem izbiranju naj osebnosti v Šaleški dtïlini, ki ga pripravlja naša hiša. Vedni) se pojavlja v ožjem izboru. Dokaz njegovi priljubijo nosil je ludi podelilev naziva časlni občan Občine Šmartno ob Paki, ki ga je prejel na svečani seji sveta pred slabim tednom dni. »/elo sem presenečen, da so o tem sploh razmišljali, Ze res, da živim za to okolje v p<ïklicu in v prosiem času. vendar lo jemljem kol dolžnost. Seveda som vesel priziianja, hvaležen /a i/Jcazano hvaležnost. Upam, da bom živel še nekaj časa, da ga bom lahko opravičil.« Torej ne odhajate drugam, kot se je slišalo? »»Ne, ne. Dokler me Stvarnik ne pokliče k sebi. no bom šel nikamor.« je povedal s prešernim nasmehom na us lih . Nisem ga več upala Ziidrževati, čeprav me je zanimalo še marsikaj. Pred vrati so na njegovo pomoč čakali pacienti - eni zaradi bo lezni, drugi bolj zaradi želje povedati. kaj jih teži. in slišati spodbudne besede. ■ Bilo je veselo^ bolje kot lani Šmartno ob Paki. 12. novembra -Martinova vas ob železniški pn^gi v Smarlnem ob Paki je bila minulo soboto zbirališče mnogih tistih, ki častijo sv. Martina, sploh pa mladi) vino. Sem so jih pt j vabili organiza-Lt>iji že 16. po vrsti vesele Martinove sobote - Občina Šmartno ob Paki. tamkajšiija turistično društvo in drušivř> vinogradnikov. Prišl<^ jih je kar nekaj več kot lani. Po ocenah organizatorjev blizu 1000. O kakovosti letošnje letine rujne kapljice so se nekateri prepričali »do mere«, nekaj pa je bilsem vaških skupnosti, ki so stare običaje še bolje predstavile kot lani. Sploh ZaniiTiiv je bii Vi)Z Slatinčanov. na katerem so »/jdarili« oziroma jiredsiavili izdelovanje opeke. Vr-holani so letos prikazali predelavo buč v bučno olje. Rečičani so podkovali konje. Paška vasjo prikazala izdelovanje »lojter«... Skratka, bilo se je vredno ustaviti pri vsakem vozu. Cc zaradi drugega ne, zaradi ponudbe domačih dobrot - od z.a-seke, do posebnih vrst kruha, mesa. IzJcazale so se tudi domače gospodinje, ki so napekle obilo peciva. Pri vsakem šiantu (razen planinskem in pri čebelaijili) so poleg pijače ponujali tudi hrano, so pa planinci in čebelarji poskrbeli za drugačno ponudbkonicrcialne Šole jc /a ffvojo THZiskovalno iwioj^o Starejši porabniki • iržna priložnost aii nevarnosi, dobila prvo nagrado v mednarodnem projcklu Mladina • sola - gospodarstvo. Pripravile so ga v lanskem §oi-skejn lelu, med dijakinjami pa sia mdl dve Velenjčanki, Janja Jevš-nik in Sabina Oblak. Malaga, katere del je bila njuiia raziskovalna naloga, je bila med več kol 400 sodelujočimi iz šeslih dr/av najboljša. Danes sla obe že študentki. nagrado pa so nekdanje dijakinje prejele pred nekaj dnevi v Berlinu. Prvič v šcsiih letih, odkar poteka projekt, niso znia^jali nemški dijaki» kar je ludi /ani-mivo- Nam je de. zmagovalne naloge predstavila ena od avioric Janja Jevšnik. »S Sabino Oblak, mojo nekdanjo sosoiko. ki je (udi Ve-leiyčaiika, sva pripravili raziskovalno nalogo o i/obrazceva nju sia-rejîiih. lb Je le del celot nega projekta, ki seje v Berlinu uvrstil na prvo mesto. Največ sva sodelovali / velenjsko Univer/o /a tretje življenjsko obdobje in enako univer/o v (.'elju. Primerjava med obema univerzama je poka/.ala, da velenjska na nek način deluje boljše kot ccljska, res pa jc tudi, da deluje dlje. Ob tem moram povedati, da sva imeli pri pripravi naloge zelo veliko podporo Erike Versec. ki vodi velenjsko univerzo. O izobraževanju odraslih prej nisem vedela veliko, prvič sem zanjo slišala šele ob začetku priprave naloge. Izkušnja je bila res pozitivna. Ugotovila sem, da si starejši z obiskovaiijein krožkov zapolnijo ves prf)sti čas, ki ga plodno. Starejše generacije so vse bt)lj vitalne, počulijt) se mlajše, kol so. v celolnem projcklu smo ugotovili, da se zato tudi koi potrošniki vedtfljo drugače kot pred leti.« Raziskovalno nalogo sta pripravljali kar nekaj meseccvv četrtem letniku srednje šole. »Kon- Sanja JevsniA in Sabina Oblak, mlaái raziskoyatkij nagrajeni y Bvropskem merilu imajo veliko. Imajo sc nadpovprečno lepo. kar sva s Sabino spoznali, ko sva pripravljali nalogo. Najbolj sem it> začutila, ko sem hodila na njilKTva srsčanja, še posebej pa meje navdušilo po novoletno srečanje v gasilskem domu. na katerem so krožki predstavljali svoje delo. To je res čali sva jo maja letos. Junija smo nalogo predstavili najprej v <^elju - izredno dobro je bila sprejela. Na /alost pa zaradi zapletov nisnio prišli do višjih uvrstitev na državni ravni. Se je pa to povrnilo, ko smo v Berlinu dobili prvo nagrado.« ■ Bš Nastopi na odru pred Afateveievo domačijo so so kar vrsti/i. Nastopili so tudi maldi harmonikarji, učenci Roberta GoliČnika. Vino bo letos dobro Sentíy - Tudi letos so v ŠentiJju pri Velenju pripravili boga I o m art i nova nje, kar je ?.e nekajletna tradicija. In letos se lahko pohvalijo, da jim Je bilo naklti-njeno tudi vreme. To pa seje po- Rozi Orozei • prva vinska F krfiljieft Sonřtl/Al Veseii Martin Je tudi letos prijahai na beiem konju in v vinskih kleteh most spreminjal v víno. Največ ljudi ga je pozdravilo pri Matevzevih v Šentilju. znalo ludi pri številu pobodni-kov, ki so se že v soboto dopoldne podali pa vinski cesti - na rajžanje od kleti do kleti. Pa tudi na posameznih domačijah so se radi ustavljali. Dogodek so pripravili ruri-stičiia zveza Velenje, luristično društva Velenje. podt)dbor Šentilj, in vinogradniki iz Šentilja, ki so ludi tokrat uspešno združili moči in tudi letos predstavili Turistično vinsko cesto v Vinski Gori. kjer je še veliko vinogradnikov, V Irbarjevi. Verbenjakovi in Maicvževi kleti st) v soboto mošt spremenili v vino, gospodarji pa pravijo, da bo to letos kljub mokremu poletju dobro. Brez glasbe in drugih zabavnih dogodkov seveda ai šlo. največ pa sojo gostom ponudili pri Matevzevih, kjer se Je v mrzlem popoldnevu zbralo tudi največ obiskovalcev. ■ bs Priznanje za odlično izvedeno športno srečanje 14. novembra je bil za marsikoga navaden dan. a za društvo diabetikov Velenje je to poseben dan. Praznovali sino svetovni dan sladkorne bolezni, in lo zelo delovno. Ob 11. uri smo imeli okroglo mizo, na kateri smo izpostavili problematiko društva, namreč še vedno smo brez prostorov in tudi finance na lokalni ravni so slabe. Udeležba je bila tudi slaba in razočarani smo, ker sedaj vidimo, koliki) sploh pomenimo družbi. /a drugi del praznovanja smo ob 17. uri pripravili proslavo v dvorani gasilskega doma Šalek. Udeležba je bila enkraina. Veseli smo, da nas je s svojo priso-tnt)stjo razveselil župan Srečko Meh in diabciol:)g Damjan Justi-nek. /a popestritev proslave sta poskrbela Malic in Samo. Njun navihan nasmeh in spremi prsti so marsikoga spravili v di>bro voljo. Razveselile $o nas ludi pevke ženskega lokoviškega zbora. Nasvete o pravilni prehrani je delila z nami sestra Irena iz bolniceTo-polsica. Slavnostni govor je pripravil g. Peterlin. ki je požel velik aplavz. Na centralni proslavi je društvo dlabelikov Velenje prejelo od /veze društev diabetikov Slovenije priznanje za odlično izvedeno športno srečanje. Ker smo humanitarno drušivo in imamo kar nekaj strokovîiih knjig, smo sklenili, da ob tem dnevu podarimo dve knjigi mdi Mestni knjižnici Velctije. ■ ft. Praprotnik, foto: ÈZ. Za varen korak Dan sladkorne bolezni 14. november ^^r^ PAMMHJvsrim i f|l SLAMOmi^pTlCij Tudi leios imamo dan, ko naj bi vsi pomislili na nekatere med nami. ki imajo poleg vseh naših težav in nalog še eno nalogo: uspešno vodili sladicorno bolezen. Medtem ko jc predsednik /DA posvetil kar ves november spominu na sladkorno bolezen, je v Muvropi določen dan • 14. november. Morda ima la obletnica pridih žalosti: kaktJ ne. čc pa sladkorna bolezen kol najp^^ gostejša nenalezljiva kronična bolezen na svetu vsako leto znova lerja svoje žrtve. Vprašanje Je samo, ali je to res nujno. Ta dan spomina seveda ni namenjen kakšni žal<3Sti - ravno nasprotno. Naš skupni cilj jc. da so ne samo sladkorni bolniki, pač pa vsi, naša okolica, naši sodelavci v službi, naši poslanci in mi strokovni delavci, spomnimo, da bi lahko marsikaj preprečili že z msjhnimi napori. Zakaj nam to še ni uspelo: morda se premalo zavedamo zahrbinosti bolezni (bolniki sami), morda podcenjujemo izgubo deltJvnih dni in izgubo v primeru invalidmîsti (naši dr/avni organi), morda nas preveč obremenjuje rutinsko delo (diabelološki tirni), vendar pol je. obstaja in celo gledamo jo žel Morda je ravno zalo leios izbrana kol vodilna lema obletnice oskrba diabetičnega stopala: noge so zelo pogosto prizadete, posebno zaradi vpliva sladkorne bolezni na najbolj drobne žilice in živce. Bitinik to vidi na dva načina: ali ga napadajo hladne noge in krči v nogah ob preslabi prckrvaviivi ali pa. nasproino. noga oteka. se prekomerno poli aH je, nasprotno, koža zelo suha, če so bolj prizadeti živci. Pomoč je v obeh primerih slaba: če gre /a okvaro ožilja, so zdravila (npr. pentilin) uspešna le pri krčih. Povsem drobne žihce na koncu prstov nog še vedno preslabo dovajajo polrcbno kri in hraniva, zato so rane na hrbtni strani stopala zelo pcgoste. Najbolj uspešna je Hzikalna terapija (• tako imenovan; vacusac z masažo v zdraviliščih, kar ^^a večini naših sladkornih bolnikov zaradi znanih razmer v našem zdravstvu navadno ni dostopno), bolj agresivna in na srečo kar uspešna paje še kirurška terapija s čiščenjem in premostitvami zaprtih žil. Če Je okvarjeno živčevje. delno pomaga fizikalna terapija, ker nobena okvara ni izolirano sam<î ene vrste; sicer lahko bolnik samo čimbolje uredi s'voje stanje sladkorne bolezni. za naše diiibeiološke strani pa je na voljo le podporna terapija (predvsem analgctična v primeru bolečin). Ker sladkorni bolnik nogo slabo čuti, se mituo-grede javijo poškodbe, ob tem se rane zdravijo bistveno slabše in dlje časa. Rane ?e navadno pojavijo na mestu obremenitve (na pd sobe? 10 let že pripravljamo nacionalni program /a zdravstvo in vpletamo vanj sladkorno bolezen. Smo bolj ali manj na poli v evropsko skupnost, kjer so razmere za nego stopal boljše kol naše trenutne. V okviru Zveze društev sladkornih bolnikov se oskrba sladkornih bolnikov obravnava na evropskih forumih, še posebno, ker bo evropski skupnosti prihodnje leto predsedovala Avstrija, naša soseda. Upam. da bo odgovor na prvo vprašanje DA, uspeli smo premakniti še en kamenček in zgladiti našo pot. Posamezniku ne bi uspelo, /aio vse poskusimo skupaj - za varen korak! ^ nakupu zimskega ^^plasca, podarimo srajco ali hlače lastne blagovne . znamke FORI FASHION. Možnost nakupa DARILNIH BONOV. MurMé f>«nVjna prwMvlni v pOêl«vn*m e*ntm cmi* IA. VilMia iBuproli mđUb»l OWI«H« imvMk dut od UO'Ift.» urm VI PIŠETE Zlata poroka Visok jubilej, zlato poroko, sta 22. oktobra praznovala zakonca Fanika in Josip Alojz Pouh in Jožeta Pouh Fanika, / dekliškim priimkom Kodrun, se jc radila 30. julija v dru/iiii osmih otmk. Njeno otroštvo jc bilo ležko, zaznamovano z delom in odpovedovanjem. Ob delu je opravila izpile za finančno knjigovodkinjo, v pokoj pa leta 1984 odšla z Vejrrada. kjcrjc delala v raùunovodsivu na inozemskem sckloiju. Jože je luč svela ugledal 14. maj« \9M na Nizozemskem, v družini irinajsîih oirok. Oce je bil napreden rudar, ki so mu bile blizu komunistične ideje. Zaradi njih so družino izselili, doma ni dobil dela. in ker družine ni mogel preživljali, je svoje otroke »razdelil« naokoli, .lože je lako postal pastir na kmetiji Alojza Bcrićrika vViianiu, kamor se se danes rad vrača. Zaposlil seje na Rudniku lignita Velenje, opravil Izpit za kvalificira nega kopača in nato v Premogovniku delal vse do iipnk(\iitve lela 1979. Leta 1954 je Jože v Velenju obiskal sestro Julko in spoznal njeno prijaie-Ijico in sodelavko v km^ tijski zadrugi Kod run ovo 1-aniko. 8rI\ko dekle ga je v hipu očaralo. Ri>di]a se je ljubezen in že naslednje lelo sta jo kar peš mahnila na matični urad. V življenju sla se naučila irdo delali in z dvignjeno glavo kt^ra-kali skozi trde življenjske preizkušnje. S pridnim delom sta v Skalah, l-anikinem rojsinem kraju, lela 1971 dogradila svoj dom. Tu danes v miru preživljala svojo jesen življenja in se uspešno upirala zdravstvenim težavam, ki tudi njima ne prizanašajo. Skrbno negujeta okolico svojega doma in še skrbneje Žlahine medsebojne vezi. ■ S. K. Anina pot okrog Dobrne ?o HRIBIH m mmi^H Članice krožka Pohodnistvo Univerzeza 111. življ. obdobje Velenje smo se lo pot odpravile na področje bližnje Dobrne, kjer nas je Ž£ pnîd časom očarala Anina poL Jutranja kavica v goslisču Triglav je že kar obvezna in tudi to plil je bilo lako. Po prijelnem kle-pelu smo se odpravile na poi v obratni smeri kt)l prvič - torej iz središča Dobrne desno proli vzhodu čez Do-brnico in čez iravnik v vznožje Gradišča. Megla je skrbno varovala razglede na nasejj^ pod nami. pa nas od namere ni odvrnila. Vanjo je bila skrivnosino zavita ludi cerkev sv. Miklavža v naselju Vrba. katere izvor sega v sam začetek 16. stolelja. Nagibni relief rimskemu voj-^čaku iz X stol., kije vzidan v njeno južno sleno. odstira njeno bogaio zgodovino. Pol nas je popeljala navzdol v dolino do farme nojev, kjer seje eden od samcev nemudoma odločil, da nam popesiri v meglo zavil dan. Tik pred nami je uprizoril »nojevski« ljubezenski prizor. kije bil zaradi njegovih mo-gočnili kril res veličasten. Ni kaj, dosegel je svoj namen! Po »predslavi« smo prispele do ceste, ki nas je vodila mimo Švábové domačije, kjer domuje vodja ansambla Modrijani, in njihove kapele. Hkrati zvzpenjanjem seje redčila megla in t^beial se je lep, sončen dan, ki je vplival na še boljše razpoloženje, saj seje spi)-loma oglasila pesem. Menda tudi zato, ker se je /.goraj pri l'Iisovcm križu na lepi, ra/^edni ločki obetal čas za počitek - in malico seveda. Meglo smo pustile za sabo in uživale v čudovitih jesenskih barvah, ki jih je zlatilo sonce tja čez hribe in doline. Še ovce so pri- živo zelene barve so lenobno ležale krave in se predajale toplemu soncu. To lepoto so tîbrob-Ij a li jesensko obarvani gozdovi, ki so se mehko raztezali (ja v daljave, nad vsem tem pa je b\\o raz-proslrent) modro nebo. Kol v reklami za »Milka« čokolado. Seveda je Ibiograflja od tod in šle pogledal, kaj se dogaja! Pot smo nadaljevale v smeri Brdc preko Zavrha in obšle Gru-šovec, kjer nas je čakala naslednja idila. Tu se nahaja več kot tristo let slara hiša s črno kuhinjo pri Šumeju. Ta je ohranila prvotno zasnovo in je del kuUurne dediščine. V njej je do nedavna prebivala gospa Ana Petre, po kateri je poimenovana pot. Pred kmetijo Marošek sla nas najprej pozdravila dva lepa vranca, nakar nas je očaral enkraten prizor. PtJ prostranih iravnikih še vedno Jesenska idila v bližini kmeti je Marošek kar s ležkim srcem smo se podale naprej proti Dobrni, kjer smo se ob potočku Drenovec. ki veselo poskakuje preko skalnih previsov, spustile v dolino mimo jame - leden ice. Izdolbli so jo po nalogu nekdanjega lastnika dvorca (Jute-nek, uporabljali pa so jo za skladiščenje in hlajenje piva. pozimi pa za shranjevanje ledu. Pol nas je nalo mimo »Kneippovcga« izvira iz gozda pripeljala do as-fallne cesle, ki pelje naprej v Hudičev graben, me pa smo zavile levo proli že omenjeni graščini Gutenek. ki ima bogato zgodovino. Od mogočnega, a preprostega dv lelja je zamenjala več laslnikov in namembnosti, V njej je bila ena najstarejših pivovarn v Slovemji, nakar so jo med obema vojnama spremenili v zdravilišče. Še eiîa nekdanja \1Ia lepotica se skriva na obrobju Dobrne, kot da bi se sramovala svoje žalostne usode. To jevila Růžička zne-kdaj prekrasnim parkom, ki izvira i/ 1.1876.1-den od naslednjih lastnikov je bil tovarnar in znan numizmatik Leon Růžička, katerega zasluga je, daje bila v njej nekw sveio-vna razstava nu-mizmaiike. Kasneje je bila v njej osnt)vna šola, zalem slanovalci. sedaj pa žalostno prc^pada.., Iz zasanjanosii nas je «predramil« avtobus, ki nam je pripeljal naproii in nas s polno mero lepUi vtisov popeljal nazaj v Velenje! ■ Marija Lesjak Izleti: Sobota, 19. 11. 2005-Trška pol (Šoštanj)-lahka pol ^ Sekcija Dobrač - Konovo Velenje Vsi drugačni, vsi enakopravni Velenje, 3M0.2005 - Med 20, oktobrom in 10. novembrom sm(ï se v Lokalnem odbijru Mlade liberalne demokracije (Ml.D) Velenje pridružili centralnemu Ml,D projektu Vsi drugačni, vsi enakopravni. Z organizacijo razstave v Mladinskem centru Velenje prispevamo svojo noto slrpmv Sli. Poleg prve posiavitve razsiavc na prostem, na Kongresnem trgu v Ljubljani v začetku oktobra, smo prvi lokalni odbi^r, ki se je pridružil tej akciji. 2K Ibiograllj na 20 metrih razslavnih panojev je za razstavo prispevalo 11 avtoijev. Od vseii 47 prispelih fotografij na nalečaju, je strokovna komisija izbrala tri najlepše in 19 najbolj primernih za razstavo, ki dajejo sp simo ludi vas, da učencem predavate o lepem ravnanju z živalmi. Prosimo duhovnike, da vernike pri sveti maši in mladino pri vertmku učite, da so živali prav tako kot človek božje stvarstvo. Nihče jih nima pravice mučiti. Tudi veierinaiji imajo pri svojem delu na lerenu možnost oziroma je njihova dolžnosi osvcščati in (»pozarjati lasinike o pravilnem in humanem ravnanju z živahni. V času, ko mraz ogroža ne le ljudi, ampak ludi živali, je dolžnosi in skrb vseh laslnikov. da bodo njihove živali zimo preživele v vantem, toplem in čisicní prostoru. Na podeželju in urbanem okolju je še vedno preveč, kar sploh ne hi smelih bili, izjemno krutega ravnanja lastnikov svojih psov čuvajev, kajti o tem prihajajo šte^Ine prijave na društva proti mučenju živali. Žrtve ntraza so zlasli priklenjeni psi ki na prostem zvesto čuvaj-zimi potrebujejo dov(^lj piine, sveže vode, še posebno če jedo suho hrano (brikete). Psi so družabna bilja, osamljenost in dolgočasje vplivata nanje kot na človeka, zalo ne imejte gospodarju najbolj zvesto in vdano žival vedno na verigi ali v pesjaku. Spustile ga vsaj enkral na dan, da se sprosti, kajli pes mora čuliti, da je član družine. Verjemite, hvaležen vam bo. Prav tako ne imejte psov v zapuščenih barakah, skednjih, kleteh, garažah, balkonih in na listih krajih, kjer daleč na-ok<»li ni stanovalcev. Ne ubijajte živali krulo. to je človeka nevredno dejanje in obenem kaznivo. Do živali prijazne ljudi prosimo, da v prihajajiičem mrazu s skupnimi močmi p(^skrbimo za lačne, žejne, premražene in zavržene muce. psičke ter domače živali. Spoštujmo vse živo in pomagajmo vsakemu živemu bilju, kije potrebno pomoči! ■ Čianica Orustva proti mucanju iíva/f Štafka Kurant Milica Laznik (24. 6.1927-3. 11.2005) Vrtiljak Življenja se je v začetku novembra ustavil Milici Laznik. V dneh, kt) se ljudje spominjamo vseh listih, ki so nas zapustili, je odšla tudi Milica. Hho in nevsiljivo, tako kot je preživela tudi svoje življenje. V krogu njenih najbhžjih se je sklenila njena življenjska pot in za vedno je obsial njen vrtiljak življenja. Vedno znova jo je skrbelo, da bi bila komu v naprani. Tudi vodič ni verjel v zmago Dancev_ v ma^ccvanje smo verjeli tudi ml, ki smo jih spremljali. Napisali sino deset stavnih lisikov in. zanimivo. nihče ni predvidel poraza naših fanit^vnitl neodločenega Izida. V domačo zmago ni veijel nill Danec, ki je bil na^ vodja v nedeljo pred tekmo, ko nam je med vožnjo z avtobusom razkazoval Aarhus z okolico. Napisal je, da sc bo lekma končala z neodločenim izidom. V zmago pa ni veijel (če ni bila to samo njegova vljudnostna gesta) niti Aarhusov trener Po tekmi ga jc vsak t^d dtmia-čih navijačev, ki je prišel mimo ujega. potrepljal po eni ali drugI rami oziroma mu stisnil roko. Nanî pa jc izjavil: »Zaradi naših ^îevilniti poškodb je bilo Gorenje zame pred tekmo favorit. Razumljivo» da sem zelo vesel te zmage in prvega mesia v skupini, saj je to nas največji uspeh v kratki zgodovini kluba.« Verjeli smo tudi za to, ker so se pred tem z italijanskim Mera nom v Rdeči dvorani dobesedno poigrali ^spomnimo se, zmagali so kar s 23 goli razlike), Merano pa jc premagal Dance.Takt) sta imeli obe mošlvi pred zadnjim krogom predtekmovanja po cn poraz, zmaga pa bi enemu ali drugemu zagotovila prvo mesto. Harmonika in Slovenija, odkod lepote tvoje ... v velenjsko zmago jc verjelo tudi blizu 50 njihovih najzvc!vie> ših na\ijačcv Šaleški ii graščakov, ki so v stîboio zjutraj z aviobustmi po približno 22 urah vožnje prišli v Aarhus. Navijači so bili že uro pred začetkom v dvorani in hitro pritegnili pozornost gledalcev. Igralce, ki so s ogrevali, so spodbujali z znanimi navijaškimi pesmi, med katerimi je najbolj odmevala Kdor nc skače ni Sloveiicc ... Ko pa so zapeli Slovenija, od kod lepo tvoje .„, nas je spreletel poseben občutek ponosa. / »nastř>-pom« so pritegnili tudi poz mesto, da želijo razveselili Šaleške graščake, vse velenjske ljubitelje rokomeia. /ačeli so z vso močjo, želja je bila proU Meranu vrnil v moštvo. Bil je poln energije, v prvih minutah tekme je kar trikrat zadel okvir. Tekmovalno sta bila razpolož.ena tudi oba vratarja. Dušan Podpe-can jedo konca zbral 21 obramb, domači IS obramb. v 17. minuti je Luka Dobel.šek z metom žoge po tleh zabil morda celo najlepši gol na tekmi In spel po vedel Ciorenje v vodslvo (8:7). Tojcbil njegov drugi gol na tekmi in žal tudi zadnji, saj je moral zaradi poškodbe desnega komolca na klop, tiamestt) njega pa je Go-renjev trener Walther Lars na igrišče poslal Romana âiinoiia. l\idi roke maseija Mileta mu niso mogle pomagali. So pa kasneje obe krili (Sebastjana Sovica In Ve-drana Zrnica). /magali smo. torej mi je uspeio.«sc je po tekmi smejalo domačemu trenerju. Zaklenili vrata v 18. minuti so Velcnjčani spet vodili (9 : X); to je bilo njihovo zadnje vodslvo, saj so njihovo nezbranost Dand začeli še bolj neusmiljeno kaznovali. Naslednjih nekaj minut je domači vratar zaklenil vrata, njegovi soigralci pa so z delnim izidom 4 : O ušli na 12 : 9. Ob polčasu so Velcnjčani za-i)Stajali *samo« za dva gola (15 : l.^), toda v nadaljevanju trener Lars in igralci niso razvozlali uganke, kako zaustaviti domači skušali nemogoče, z obrambo 4 : 2 bi morda vsaj izenačili, kar pa bi bilo za prvo mesto premalo glede na poraz v prvi tekmi. Tako se želja njihovih navijačev, ki so kar nekajkrat vzklikali Hočemo zmagvič je razočaran povedal: »Čeprav smo med šestnajstimi, nas je prizadel še drugi p škodoval gleženj (na ogrevanju pred icktnt) si ga je poškodoval tudi mladi vratar Matevž Skok). Gorenjev bonibarder v sifboto ni bil strelsko na ravni prejšnjih tekem. Dosegel je Ic štiri gole. Razlog? »Zaradi poškodb nekaterih naših igralcev sem moral spreme- nalel, predvsem pa sijajnega Na-esbyja. ki je dijsegel kar 11 zadetkov (na prvi ickmi le 4). V prvih minutah drugega polčasa so bili povsem brezglavi, V petih minutah drugega polčasa so Danci s tremi goli po vrsti prvič dosegli prednost petih zadelkov (18 : 13). Tolikšno razliko so imeli rudi tri minute pred koncem (27 : 22). V preostalih minutah so gostje po- bi bilo veijelno drugače, če ne bi lekme začeli neverjetno živčno. To jc po njej ugotavlja) tudi trener Lars. Ko smoga vprašali zakaj, se je odgfwor glasil: »Ne vem.« Nato pa: »Tekmo so spremljali nekateri mencdžeril in gotovo je njihova prisotnost vplivala na nezbranost naših igralcev.« Momir lllč je povedal: »Ne vem, kaj seje zgodilo z nami. Spet nam Ko je Ntaiiîo Ostir prišel iz dviv rane, smo slišali njegove besede: »Barcelono bomo premagali ... /eleli smo prvo mesto, a nam danes ni šlo. Važno je, da smo še vedno zraven. To jc naš največji uspeli. Borili smo se. želeli, morda smi) prav zaradi prevelike želje izgoreli. Ni važno, koga bomo dobil v nadaljevanju, ko tako ali tako ne btj več slabili nasprotnikov. Ce btmio igrali tako, kot znamo, ne pa tako, kol smo danes, res lahko premagamo tudi Spance Na vprašanje, če so morda k nezbranosti vplivali tudi mcned/^iji. ki so prišli gledal nekatere naše rokomelaše, je Marko odgovoril: Jaz imam še dveletno pogodbo z Ciorenjem iji nimam lakih skrbi. Sam nisem bil živčen, za druge ne vem. Vsak naj odgovarja zase.« Ko smo se v nedeljo vozili na le-tališče v Aarhusu in pozabljali na ptiraz. smo spoznali, da tudi na Danskem nedelja nI gospodov dan. Ker je prejšnje dni deževalo, nedelja pa je bila sončila, so p(v spravljali pridelke s polj. V torek je bil na Dunaju, sedežu evropske evropske rokonieme zveze, žreb parov osmine fmala lige prvakov. RviC'. ki jc zadel šliri trojke in samo v tem delu igre 16 lock od svojih 24 na tem srečanju. Prcdnosi Eleklre je lak« hiiro narasla na neulovljivih 20 ločk. Bojeviti Se-'hnc\ pa se niso k«r tako predali • vztrajno so lovili visoko prednost gosiiieljev, vendar sc na manj kol deset točk niso uspeli približali. Ob Vidoviču. ki jc bil v i7,vrstni strelski formi, se jc v soboto razigral ludi Šalili Nuhanovič. ki jc odigral vseh 40 minut. Tejra pri njem do sedaj nismo bili navajeni, saj sije praviloma hitro nabiral osebne napake. Tokrai pa je igral odlično, tako v obrambi kot ludi v napadu. Dosegel je 19 točk» pobral enajst žog pi>d obročema (sest v obrambi, pel v napadu), temu pa je dodal se sedem blokad. Dušan Ilauptman sejo pred srečanjem zavedal, da jih čaka težko delo. Se posebej zaradi dejstva, da so igrali na 'neviralncnť terenu. V Rdeči dviîrani so namreč pred tekmo imeli le en trening. Zaradi legajo bil po tekmi toliko bolj zadovoljen: »Kot sem napfv vedoval» je bila la tekma zelo težka, čeprav smo ves čas imeli rezuliatsko prednost. Vesel sem, da so fantje izjemno korekino odigrali v obrambi in da smo prvič v letoSnji sezoni dobili skok. .S lo zmago so potrdili ludi zmago v Kt>pru.« Lastovka lahko delo za Šoštanjčane v 3. krogu pokala Spar se je temu tekmovanju priključila ludi 1'lektra Hsotech. /.a uvod so dobili lahkega nasprotnika, in sicer treljeligaško ekipo ï.astovko iz Domžal. V prvi tekmi, kije bila prcjinjo sredo v Šoštanju, so si pred povratnim srečanjem v Domžalah (to jc bilo sinoči) priigrali kar .IX lock prednosti. Ha-upiman pa je lahko dal priložnost tudi mladijicem iu celo kadetom v članski ekipi. Nik tvanoviČ se je izkazal z desetimi točkami (Foto: D. TortMi) Prihaja Rogla v sobolo se obeta nov zanimiv košarkarski večer v Šošta- nju. r.ieklra Esotech se bo namreč pomerila z zreško Roglo. Tekme med ŠošlHojčani in Ro-glo so po tradiciji izjemno na- pete in zanimive, tako da lahko tudi tokrat pričakujemo dobro iu napeto košarkarsko predstavo. Srečanje v športni dvorani biv^e Hibe Roecka se bo pričelo ob 20. uri. ■ Tjasa Rehar Ti eno zmago tretji V nadaljnje tekmovanje so se uvrstili Poljaki - Šoštanj Topolšica boljša od Reke - V soboto doma z Varaždinom Minuli vikend je v Šoštanju pí)-tekal turnir 2. kroga kvalifikacij pokala CEV. Že pred iurnirjem je bilo jasno, da sta glavna kandidata za napredovanje poljska ekipa iz Czcstochowe in turška ekipa iz Izmitja. To sta ti dve ekipi dokazali tudi na samem turnirju. Njuna medsebojna tekma je bila tudi edina, ki se ni končala z izidom 3 ; D. S .1 : 1 so zasluženo slavili Poljaki. S tema dvema nasprotnikoma so gladko izgubili tudi odbojkarji SoStajjja Topi^lsice. Na prvi tekmi z Izmir-jem so sicer imeli izvrstno priložnost. da osvojijo vsaj niz. Imeli so namreč že prednost nekaj ločk, a jo z nekaj nespametnimi napakami in [remi zaporednimi zgrešenimi začetnimi udarci zapravili, s lem pa ludi cel niz. V veliko boljši podobi pa so se odbojkarji Šoštanja Topolsice predstavili domačim navijačem na sob(ïlni tekmi proti Reki, ki so jo tudi gladko dobili. Nekaj težav so imeli le v drugem nizu, ko so z dobrt> in zbrano igro uspeli izničiti prednost gostov in nato zasluženo slavili. Odlično je bil razpoložen David Sevčnikar, kije na tej leknu nosil kapetanski Irak. Očitno mu ta vloga godi, saj je dosegel 17 točk. / igro celotno ekipe na tej tekmi je bil zadovoljen ludi trener Dejan Fujs: vsem, kar smo prikazali na turnirju v celoti, ne morem bili zadovoljen. Zadovoljen pa som s teitmo proli Reki. To lekmo smo odigrć^li na takšni ravni, na kakršni si žeiijno igrati že ves čas. Z igro proli ekipama iz Izmirja in Czcstochowe pa nisem zadovoljen. Sicer sta realno gledano ti dve ekipi močnejši od nas, a smo proti njima igrali preveč spoštljivo. Igrali smo namreč na do- mačem icrenu in pred domačim občinstvom, tako da bi morali prikazati več. kot smo.« V soboto nadaljevanje Interlige v naslednjih lednih sc bodo lahko odbojkarji Šoštanja Topol-i>icc povsem posvetili nastopom v Interligi, Kjer so zaenkrat se brez zmage. Odlično priložjiosi, da to popravijo, bodo imeli že v soboto, ko se bodo v domači dv<> rani v Šoštanju pomerili z Varaždinom. Cire za zaostalo tekmo 2. kroga tega tekmovanja. Ptimcrili pa se bosta dve ekipi, ki v Interligi se nista okusili slasti zmage in Sla na zadnjih dveh mestih. Tekma v dvorani pri bivši OS Bibc Roecka se bo pričela v si> boto ob 17. uri, ■ Tjaša Refiar Atleti ekipno drugi v nedeljo je bilo na stadicmu ob jezeru državno prvenstvo v krosu, ki je skupno s spomladanskim ktiisom štelo za vseekipni državni naslov, ludi lokrat so se velenjski atleli izkazali z dobrimi rezultati, AK Velenje pa z brezhibno oiganizaciio. Nastopilo je X2 tekačev. Velenjski atleli so v moški kategoriji za malo Zgrešili naslov vseekipncga državnega prvaka, saj so zaostali samo za tri točke in se uvrstili na drugo mestm2al. Rezuliaii: pionirke - 4. Mateja Mlinar, 5. Jerneja Smniana TcsSovnik (ekipno 3. mesto); ml tnladijici - 2. Ri)k Jovau, 5. Matej /upanc (ekipno 1. mesto); člani - 3. TtJne Kosmač, 4. T(jmaž Pliberšek (ekipno 2. mesto). ■ V.fi. Matej ZupanCf Rok Jovan Izbor naj atleta v Ljubljani je bil v soboto tradicionalni izbor najboljših aîletov in atletinj. Za najboljega atleta je bil proglašen Matic Sušieršič, najboljša atletinja pa je bila Alenka Bikar. V kategoriji mlajših mladink je bila iii)minirajia ludi Nijia Kokot, kije bila v končnem izboru druga najboljša mladinka Sl(>venijc. Pri članih je bil m> miniran tudi Boštjan Buč, ki pa seje uvrstil na tretje mesto, /a uspešno deio v atletskih vrstah in sodniški organiz^cijhi je dobila posebno pri-zj]anje tudi dolgoletna atletska zanesenjakinja gospa Vera Zupančič. Priznanje za športne dosežke v letu 2005 pa jo dobila ludi Slavica Po-znič za osvojeno /lato in srebrno kolajno na svetovnih Igrah veteranov. Sicer pa je AK Velenje za prihodnje leto pridobil na atletski b enoletlenskeni premoru bodo mixiiva v prvi nogometni ligi s tekmami 18. kroga nadaljevala prvenstvo. NogoinelaSi Rudarja bodo v soboto (Iťí.OD) gosiiWdli pri trenutno ilrugi lllf OtJrici. V moStvu ne bo Mateja KtJlenca, Boruta Piišnika, Roberta Funteka, Ne-jca Mladiča in vraiaija Dejana Versovnika, saj se niso siriniali z novim načinom nagrajevanja in niSi) podpisali dodalkr zadržal prvo mesto( 12 točk), 2, Skwenj Gradec, 3. do 4. Šoštanj in l.cni (8 ločk). Karate - 3» pokalna tekma v Kranju je bila 3. pokalna ickma za dečke in dcklice do 15 ki. Med 255 lekmovalciiz 30 klubov so bili tiidi člani Karate kluba Velenje, ki so pod vodstvom treneija Draga Cingesaija dosegli naslednje uvisiiive: kate • starejši dečki: .1. Jaka /aluber^ek: ekipno: 3. (Jaka Zaluber^k, Primož Pesjak, GaSper l.ipovšekl: žporine btîrbe • mt. kadeti:Milan Damjano» vič, 5. (Primož Pesjak in Gasper IJpcívSck, sla v svojih kategorijah osvojila 5. mesti) Karate kluba Tiger iz Vcienía: I. nicsîo, starejše deklice v ka laliin športnih borbah - Nina Nedič. 1. mesto, starejši dečki - Klemen Plazar. 1. ino* Slo, malčice • Azra (íí^ař. 2. mesto, najmlajši • Dem Pijava. 2, mesto, najmlajši kate • ekipno (T. Šeliić, D. Pljava, L. P lovski turnir med vaškimi skupnosifui. To je bil iretji turnir po vrsti, na njem pa je sodelovalo osem ekip. Tako kol na vseh dosedanjih je nidi na letošnjem zmagala ekipa Gave, ki jc zbrala 46 točk, dnigi so bili šahisti vaške skupnosti Skorno s 37,5 ločke. tretja pa je bila ekipa Paške vasi s 34 twkami. Šmariki župan Alojz Podgoršek, ki je ludi sajn tekmoval za ekipo vaške sknpnosii Rečica, je pohvalil prizadevne organizatorje, tekmovalce za dt>brc igre. prvim trem najboljšim pa jc podelil pokale. Ekipa Šaiiistov vaške skupnost/ Gavce • Vetiki Vrti je bila že tretjič najboljša i^-JíS »Naporno, a zame bolje« Smučarka Mateja Robnik želi stopničke na tekmah evropskega pokala, na svetovnih pa čim več nastopov -Poskuša posnemati lastnosti dobrih smučarjev in smučark Tatjana Poàgoréek Slovenske lisičke so na uvodni leknii v sezoni 200.V20fl6 Im poka/ale, d^ mor^ nanje smučarska karavana resno računali. Vsaj na Tino Ma/e in tuJi Ano Drcv. /na presenetili še kaiera i/ »o/adja«, kjer čaka na svojo priložnost luUi I.ucanka Maieja Robnik, članica Smučarskega kluba Hranik. ki jc v lej sezoni okrepila slovensko /ensko A rep reze ni an ca. »Pel dekici nas je v rcprczenianci. Trenirale smo dohro, pripravljene smo odlično, ekipa je super in mislim, da uspehi ne bodo i/rtsiali.« je pripovedovala s i m pa-lična Mateja tik pred pripravami la ickmo evn)pskega pokala na 1'inskeni, kjer bo zanesljivo naslopila v veleslalomu» nastop v slalomu pa to odvisen od uvrslilvc na kva-lillkacijal). Smučanju se je zapisala pred 11 Icli. Vse do vsi opa v 1. letnik spon nega oddelka gim-na/.ije v Mariboru je trenirala v Smučarskem klubu luče, nalo v SK Branik, po leiu dni prestopa pa je poslala članica slovenske ženske 8 reprezeinance. «»/ancsljivo sedaj ireniram b<3lje. Deklet je manj kol prej, še pomembneje pa jc. da ireniram / bopmi Nova čianica slovenske A ženske smučarske reprezentance La* čanka Mateja Robnik tekmovalk ami, kar me žene naprej. To je sicer zelo naporm\ a zame bolje.« Svoje vzornice nima. poskusa posnemali dobre lasinosii odličnih smučarjev in smučark. Med dosedanjimi izzivi se je zavihtela najvišje na 3. mesto v tekmah evropskega pokala v veleslalomu v minuh sezoni. Njeni letošnji cilji, pravi, so višji od lanskih, a uresničljivi, »Na tekmah evrop-skejsa pokala bom poskušala osvajati nie-sta za sii)pnickc, prav tako na mladinskem evropskem prvenstvu v veleslalomu. Točke v evropskeoi pokalu načrtujem se v drugih smučarskih disciplinah. Poleg lega si želim čim več nastopov na tekmah svetovnega pokala. Priložnosti bom izkoristil a, da dokažem, kaj zmorem.« Naporne treninge in šolske obveznosti je za zdaj usklajevala odlično, /a njo so trije leiniki, pred njo pa: »Najhujše me še čaka - matura. Verjamem vase in glede na doslej dosežene učne uspehe mislim, da mi matura ne bi smela delali večjih preglavic.« Kaj pa po tem? Razmišlja že. odločila pa se še ni. In kaj počne, kadar ne smuča? Igra tenis ali se ukvarja s konjem, ki ga imajo doma. Ocenili Dneve rekreacije »• _ Soštanjčani so prireditev Dnevi rekreacije vzeli za svojo -19 različnih aktivnosti se je udeležilo 768 občanov -Prihodnjič več pozornosti otrokom in mladini Mitena Krstič • Planine Soštaiy - v ŠoSlanju, v organizacije Šponne /veze in druStev, so letos v septembru potekali Dnevni rckreacije. Glavni nameii prireditve, ki sega v leto 1996, s takšnim imenom kol danes pa se je prvič pojavila leta 2001. je seznanjanje prebivalcev 7. različnimi ^irlniim panogami. Na polovici aktivnosti so prisiv mi demonsiratoiji. ki udeležencem predstavljajo pravila in športno opremo. Po predstavitvi lahko vsak udeleženec i ud i sa nt, pod nadzt)rom demonsiral MOK Reka 3:0 lzmir-M0KReka3:0 Ijati športne priptimt)cke, ki jih zagotovi posa me/no šptmno dmilvt). Drugi> polovico sesiavljnjo rekreativni lurniiji brez posebmli nagrad /a najboljše, pohodiv naraw, ohćisno pa tudi kolesarjenje. Letos se je v ok^ru dncvov rekreacije /vrstilo kar 19 različnih prireditev, ki se jih je udeležiki 7r>H občanov. Prevladovali so moSki. Največ /anima-hia je bilo za planinski pohod • na Smre-kovcc se jili je povzpelo 196. Sledi pa kegljanje, fil nes, dan /jJravja, plezanje, ribištvo. Največ udeležencev je bilo i/ Šoštanja, sledijo pa lisii iz Velenja, Ciaberk, 'topol- sice, l-okovice, ilorjana in Raven. Drbra treljina udeležencev je bila letos slara med in 55 let. najslab^\ / le 5 odstotki, pa so zastopani mladi od 15 do 20 let. Sami udeleženci so s posebtu^ aîi-keto prireditev ocenili za i/jemno dobro. Priprava in izvedba Dnevov rekreacije je za udeležence brezplačna, pokrila s četrtino celoletnega proračuna Športne zveze Šoštanj, v prihodnje pa bi radi k sofinanciranju teh aktivnosti priiegtîilj ludi podjetja. Bojan l^uovnik in Urška Prelog. ki Sla pripravila anali/o letošijih dni, sta iz lîje potegnila nekaj iztočnic za pripravtî prihodnjih. Pn^dvscm ptmdar-jata. da bo treba lokacije za posame/.ne aktivnosti bolj razpršili po občini, da se bo vanje laliko vključilo še več pusa-meznikov. Prepričana pa sla tudi, da je treba znotraj teh dni posebno rx)zomosi namenili ciljni skupim otn>k in mladine. Šoštanj Topolsîia • Czesto), Cnier 7 (2-2), Niihano\ic 19 6), Ivanovic 10 Vrsini red: 1. Ptwvarna l.asVo 10, 2. Helios Dom/ale, lilcktra t'solech oba 9, 4. (ícoplin Shwan (-1), 5. .Mpos Kcnio plast Šentjur, 6. Postojnska ii^na vsi 8, 7. Koglfl /reče 7. 8. Koper (-1). 9. Kjaski zidar Jadran Kias, 10. Loka kava TCG ŠkofiH Loka, 11. /agoije Banka Zasavje vsi 6, 12. Krka Novo nieslo oba 5 1. B ŽRK, 9. krog Velenje • Škofjo Loka 38:16 (20:6) 7ÁXK Vdcnje: Nojinovič Jukic Skaza 5, VajdI 2, Tovrljan 1, Muratovic 8. Skočaj I, Music 5, llaliiovic 4, Raiiko vič i. Mitrovic 1, Jescnicnik 1. Rednjak 12 obramb Odbojka^ 2. liga vzhod - ženste lm|>ol Šoštani 2929:2946 (2,5:5,5) Šoštanj: Prelog Milena 507 (0,5). i.om Marica 504 ( t). Dohnik (Hlka 24í) - Lesnik [îrika 216 (0). Btnavnik Roinana 5(11 ( I ), Krajne Vida 4r>a (0) in Prclc^^ lir.^ka 510(1). Štajerska NL, 14. krog MonsClauclius*$oston|2:3 Vrstni red: I Šentjur .^1, 2. Šoštanj M. I Zrecc 24, 4. Šentilj 2.^ 5. Kung. Pcea 21, 7. Oploinica 20, Pesnica 19, '). (icr^ja va.s 16.10. Domava 16, II. Bruns-^k 15, 12, Bistrica 14,Mans CTaudiiis 13, 14. Šampion H. JÇrijigarna ^[turnica V ceotra Velei^a d^e mestu kulluroi utrip KuJ turni ca. Kultarnka, d.o.o. je podietje za izobraieraiýe in svetovalce z raznto maloprods^o (rgoftto knjig, anetnin. Kojigarno Ln galerijo povezi^ č^joica, ki pooi^a raznovrsten Izbor pravih č^jev. Ob ponudbi čajev za pitje v č^ci iaiiko kupite č^ tudi za domov. Koldiniica kot knjigama dela na spodbi^ai^u bralne kaltare ter na promociji novih kvalitetnih knjig (strokovnih in leposlovnih). Srečanja« ki jih pripravljamo s pisatelji, niso zgolj družabni io knltnrni dogodek. S predstavitvijo dobre kxýige opozorimo na aktualne teme aU izpostavimo IgeouK) dobrega avtoija t določenem obdobja. wwwJiultuniica«« v knjigarni vam ponujamo: - promocije knjig slovenskih in tujih avtorjev (v tem letu smo predstavili naslednje avtorje in njihova dela: Meto Ku§ar, dr, Vesno Vuk Godlr^a, Cirila Zlobca, Jai^o Vidmar, Matjaža Pikala, Slavka Pregla, dr. Meto Grosman, Marjana Salobirja, Petra Petroviča, dr. Jožeta Fclca, dr. Urbana Kordcža, dr. Světlano Slapšak, igralca Jurija Součka, m^. Zdenko Kristan in druge), • literarna branja z učenci gimnazije ter pripovedovanje pravljic. ' knjige domačih in tujih avtorjev. - otroško in miadinsko literaturo, • sUokovno poslovno literaturo, • ezoterilto, • potopisno literaturo, - literaturo avtorjev iz Velei\ja, - monograHje, leksikone, slovarje. - kruige o Velenju in drugo. V tem predprazničnem času ponujamo v akcijski prodni določene knjige (poezyo, prozo» strokovno liieraluro). V Kultumici je del prostora namenjen tudi čajnici, ki ponuja pestro izbiro raznovrstnih zelenih, črnih, rdečih in sadnih čajev. Čaj lahko spgete v FCuJtumici. zra\^n prelistate kakšno knjigo ali časopis, č^ pa lahko kupite tudi za domov. Občasno pripravljamo tudi čajanke in ob tem povabimo poznavalce pravih čajev, ki nam razlagajo način priprave in zdravilne lastnosti teb čajev. Najbolj iskani čaji so: bancha, puerh, china oolong se Chung, mate, sadni čaji, zelena pina colada, rooibos. S čajnico želimo obuditi pozabljeno kulturo pitja čaja, ki ni samo družabni dogodek, ampak pitje tovrstnih čajev ima predvsem zdravilne učinke. lidelki domače in v že v izložbi Kiilturoice lahko opazite izbrane izdelke, ki so narejeni v Sloveniji in promovirajo našo deželo. Med drugim ponujamo: • dela domače obrti (slovenske noše, panjske končnice, idrijske čipke, medica, lončeni bajsi, piSčali, sv. Duh..,.), - izdelke sodobno oblikovane keramike različnih avtorjev iz Slovenije, • izdelke iz stekla^ • knjige, ki govorijo o kulturni dediščini, naravnih lepotah Slovenije, bibliofilske izdaje. • muzejs}^ replike (Velenjski grad, Kranjski muzej, pivska čaša, vaška situla,...). V galeriji Kulturnice lahko kupite dela domačih in tujih umetnikov (slike, graHke, skulpture). Ponujamo dela Slane, Cubra, Borčiča, Spacala, Tutte, Beera, Huzjana, VozUa, Beusa, Zaplatila, Ogrinca, Kolmana in drugih, Galerga občasno organizira razstave kiparjev in siilsiaijev v Razstavišču Goretya in Kultumici, organizira predavanja povezana z likovno umetnostjo in tudi oglede razstav doma in v tujini. Letos smo v Kultumici pripravili razstave Karla Zelenka, Franceta Slane, Klavdija TUtte ter Roberta Lozaija. M Pot do znanja (umetnosti) je dolga, zr^ljenje pa kratko,« (Hipokrat) MODROMEM KRONIKA Policistu Radu Času zaporno kazen spremenili v pogojno Tragična pro mel na nesreća davnega 24. julija 199K vsrediscu Velenja, ki^ je pt >Iicisi Rado Cas z ifiter« vcncij';kjm Vi)Zj|om iz malamarnosli povzn^čil pn)nietii<> nesrečo, v kateri sla na moloiju umrla l^Metnl Dalibor Anic in Ido dni mlajša Pc ira ('esek, je do/i vel a epilog na višjem scfdisću. Sen al višjega sodišča je delno ugodil pritožbi zagovornika Rada Časa Andreju So-kliču in Času /apomo kazen dveh let in seslili mesecev znižal v pogojni) kazen dveh lei s pcv skusno dobn ireh let. Senai višjega i^odišća, ki mu je predsedoval Boris l erlinc, je menil, da je sen al okrožnega so-disca pri upoštevanju dolžine kazni upt)sleval zgolj težo storjenega kaznivega dcjai^a, ne pa tudi stgla ludi časovna oddaljent^si od dogodka in dejstvo, da t>btoženj Rado Cas po tistem nikoli ni bil spoznan za krivega ali obravnavan pri sodniku za prekrške paradi krši lev ces tn opro met nih predpisov. ■ Gordana Fossnig Ste pripravljeni na zimo? Oil 15. novembra do 15. marca morajo bili vsa vozila v cesineni prometu opremljena s predpisano zimsko opremo. Skladno z zakonom o varnosti cestnega prometa v predpisano zimsko opremo sodijo zimske pnevmatike (M f S) na vseh Ilirih kolesih ali poletne pnevma-like na vseh štirih kolesih ter snežne verige, ki morajo bili v zimskih razmerah nameščene lîa pogonskih kolesili. Policisti bodo lahko voznika, čigar vozilo pozimi ali v zimskih razmerah ne bf> imelo ustrezne /jm-skc i)preme. kaznovali z globo v višini 30.000 lolaricv, cc pa ho zaradi njega oviran ali onemogočen promel, pa z globo Í00.000 loiar-jev. Pravna oseba ali samostojni podjclnik posameznik bo za isti prekršek kaznovan z globo naj-n;anj 300.000 tolaijev - odgovorna oseba najmanj 30.000 lolariev. če je zaradi njega oviran ali onemogočen promet pa z globo najmanj 1 milijon tolarjev, odgovorna oseba pa 100.000 tolaijev, določa zakon o vanK)Sii cesuiega prometa. ViomvvíloRožle Veleiye, 9. novembra - V noči na sredo je neznanec vlomil v vilo Rožle na Aškerčevi. Ukradel je tri videorekorderje, studijsko mešalno mizo in barvtii televizor. Naprave, kijih je odnesel, so skupaj vredne 250.000 tolarjev. Na prehodu V pesko Velenje, 10. novembra • V čeir-lek zjuiraj je prišlo do prometne nesreče v križišču Ijfenkove, Kidričeve in Tomšičeve ceste. Voznica t)sebnega avtomobila je na prehodu za pešce izsilila prednost peški in jo zbila po vozišču. Peška seje v nesreči huje pošktv dovala. z reševalnim vozilom so jo odpeljali v bolnišnico Celje. Silovito V srednji del avtobusa Velenje, 11. novembra - Ob 22.10 se je ua rcgi^^naini cesti zunaj naselja Velenje pripetila hujša prometna nesreča. 21-leini voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Velenja proti Šoštanju, [z naspmtne smeri je vozil 46-leini voznik avtobusa. ki je zavijal levo na stransko ceslo v sDieri proll podjetju Usoiech. Voznik osebnega avto-mtîbila je zaznal zavijanje avtobusa in zaio sunkovito zjivrl. Pri tem pa je njegovo vozilo pričelo drseli v desno z vozišča regionalne ccste na siransko cesto, kjer je s sprednjim delom vo/jla silovito trčil v srednji del avtobusa. V trčenju je 174etni sopi>-tnik na prednjem sedežu oseb-iiega avtomobila utrpel hude telesne poškodbe. 20-lclni sopoinik na zadnjem sedežu pa Jažje. Vœinem trčenju trije poškodovani 2alec, 11. novembra - V pelek ob 18.30 se je na lokalni cesti zunaj naselja Ložnica pripeiila promel na nesreča, v kateri so se trije udeleženci huje oziroma lažje poškodovali. 2(Melni voznik osebnega avto- Pa saj to sem jaz! Smo obkrožil vas? Ste se prepoznal/? Čaka vas nagrada: vstopnica za tekmo Goren;e * Celje Pivovarna Laško (sobotaf iS. novembra ob 20. url). Vstopnico boste dobili uro pred začetkom tekme na blagajni Rdeče dvorane. Pri sebi morate /meti Naš cas, v katerem ste obkroženi. Delovna nesreča na Selu Pol tone težka stranica kalupa padla na noge dveh delavcev Velenje. 9. novembra - Nekaj minut pred pol de-veio zjutraj so velenjske policiste obvestili, da je prišlo do nesreče pri delu v poslovni emUi gradbenega podjeija na Selu. Policisti so ugolovili. da sta 42-letna delavca, oba državljana Bosne in Hercegovine, opravljala dela pri pripravi kalupa za beionski odlitek, tden od delavcev je na kalup varil kovinske nastavke, drugi pa je čistil notranjost kalupa, tako daje s kladivom udaijal po slranici kaltipa. Vibracije, ki so se sprožale ob udarcih s kladivom, so povzročile, da je z ležišča zdrsnila lesena končna stranica, ki je služila kol varovalo premikajoče sc stranice kalupa, /aradi tega se je sprostila okoli 500 kilogramov težka siranica kalupa, ki je oba dclavca udarila po no gah. Pri tem seje eden od delavcev huje, drugi pa lažje lelesno poškodoval. Iz po//cfstove beležke v torek, 8. novembra, so v enem od stanovanj na Jankovi razgrajali in molili nočni mir tistim, ki bi radi počivali. Policisti, ki so prijeli prijavo, so si šli Zit devo ogledati od blizu. Ugolovili so, da mati ni poskrbela za svoje otroke, ki so delali nered, zato jo bodo predlagali v postopek sodniku za prekrške. *** V sredo« 9. novembra, so policisti posredovali v eni od trgovin s čevlji v nakupovalnem centru. Ciospod sije izbral tri pare čevljev, potem pa »pozabil«, da jih je treba ludi plačati. Zvečer so se oglasili v eoi od sianovanjskih hiš v Plešivcu, da so pomirili zakonca, ki sta se najprej sprla, potem pa še stepla. *** V četrtek, 10. novembra, so se prepirali v '/.àvoû-njah. Srž spora med očetom in hčerko je bila po sest. Žc zjutraj pa so ireljič obravnavali vlom v avtomat z želoni ob aviopralnici na Koroški ccsti v Velenju. *** V petek. II. novembra, dopoldan so policisii posredovali pred gimnazijo, kjer dijak druge šole ni upošteval navadil varnostnika, ga žalil in mu gro zil. /večer pa so občanu zasegli PVC zavitek z marihuano. V soboto, 12. no>e[nbra. zjuiraj so obravnavali vitmi v osebni avto pri Rdeči dvorani. Vlomilec je iz avtomobila odnesel avioradio. V Šoštanju pa ni bilo treba vlomiti, saj je na neznanega nepridiprava čakal odklenjen avto. Iz njega je odnesel avioradio, polico z zvočniki, nahrbtnik s solskimi potrebščinami in bundo. Ponoči pa so bilivšcla sopotnika v obeh udeleženih vozilih. Povzročiteljem se beg ne obrestuje Velenje. 11. novembra - V petek popoldne se je v neposredni bli-žjni osnovne šole Miha Piniaó^ • Toleda na Kidričevi cesii pripetila prometna ucsreča. ki je bila posledica prekratke varnostne razdalje voznika osebnega vozila. Ta je po irčenju v vozilo pred njim odpeljal s kraja. Pt) beg lega voznika so pt^licisli izsledili in ga preizkusili z aikoiesioni. Ta je pokazal, da je vozil vinjen. Velei\je, 13. noveiřibra - Na parkirnem prostoru na (joriški cesti pa jc v nedeljo zvečer prišlo do nesreče, ki jo jc povzročila voznica (osebnega avtomobila. Ta je zaradi nepravilnega premika trčila v lam parkirano osebn«) vozilo, nalo pa s kraja odpeljala. Voznico so izsledili, ji zaradi pobega izdali plačilni nalog, čaka pa jo ludi vabilo na oddelek za prekrške. Lovili »Mortine« Celje, 12. novembra - Policisti na Celjskem so v noči na soboto izvajali poostren nadzor psihofizičnih sposobnosti voznikov, Med 22, in 6. uro síj ustavili in z alkotestom konirolirali ?25 voznikov. 21 jih je \o7Á]o pod vplivnim alkohola, 15 od njih z znatno preseženo dovtjjjeno stopnjo. Tem so policisii prepovedali nadaljevanje vožnje, enega pa so celo pridržali úo izireznitve. Poostreni nadzor nad vozniki motornih vozil so policisti izvedli tudi v noči na nedeljo, ko so ustavili in kontrolirali 228 voznikov. 156 jih je moralo opraviti preizkus alkoholiziranosli. Dvanajstim so zaradi previsoke stopnje alkohola začasno odvzeli vozniško dovoljetije in jin^ prepovedali nadaljnjo vožnjo. Zaradi drugih krsilev ceslnopro-metttih predpisov so 13 voznikom Izdali plačilni nalog, zoper 8 bodo podali obdolžiini predlog, zoper 7 pa bo izveden tako imenovani hiiri postopek pred prekrs kovnim organom. SB) KONDOMI iT. 1 V SVETIP Koncert CECA s spremljevalnim orkestrom CELJE DVORANA ZLATOROG sobota, 26. november '05 ob 21 h Pohittt«. ugotovite si ceneJU vstopnice v po c«nl 3.900.- STT, n« dan koncerta pa po cenJ 4.900.- SIT. ŒU&AB-PLANFTTUi hotel $T0RMAN.bla9a}fti bazena GOLOVEC manjaink» CK0PQ0UT1CIZIEIMIIC dlskotaka DOWN TOWN. TrTOcUib,LASKO:TICVEl£NJ&niusJe centar DËCNSPAR, MLADINSKI S€RV1S, NTTV^SCNTJUR! holel 20NTA. tAL£C MLADINSKI Sf RVIS VMMM« TV SPORED ^HjiS 17. novembra 2005 ČETRTEK, 17. novembra SLOVENIJA 1 06.30 lJrin)8Vi GIUQ Pofoňla 07-[)5 Oobmimro GO.nn PiïOi^ila m\Í3 Dobmiiiiro Og.DB Homùla mM Skip m ait. IB/^B 09.16 Oddaja/a otrnkc 09.35 l^ïilklobukudi 10.16 Poflíaíomsiom 11.06 \?im 1IJ3S IJini/|K 13-00 PoroCîla.§|inrLvrBniB 13.1^6 VR^smigusLJoliiiEade Umsinirai Udpeu pašniki 15.00 PomCilfl. prniimi 15.05 Musiovi 15.-10 Cpdnk, 16/62 15.[>5 RfsMi^ 16X5 /9 sn^^ka, igrani iilin 16.?0 fnaislči^ia 17.00 Nrmct?, SjiDtLvroirs 1/.3Q taii^inii^it basni lfl.20 Duhnviii uinp 10>10 Binu. nsdfikn 19J)0 Onevmk, vreme, §p(ir( 20.00 înrlnik 21.00 toirian 21.30 KiijigsniRrieLinQa 22.no UJmevi. Spoa vrana 22.60 Glssbsni wtsi 00.30 Dn«viiik,vreniij, §pon 01.26 IcM 02,?D DnevnikIV 02.^6 InIoU SLOVENIJA 2 06.30 \n\nim\ OO.ilO /abam intrjkanal 11.00 Ivpmrlaja \m 0(rfj§ki infokanai 12.3D /abRViii inhkanal M.30 Ivpioffaia 15115 Mnli 1535 Norci m lini|i. 2/?0 15.55 Cirrnin re^iunaUv Manbnr 16.30 Sinpnišie.^/8 17,20 Mosiivi 1 /.60 l)avi. i/bcr v luKanjsya pmgraina 19J10 Sopránoví. 13/13 ' 20.QD l)iv|3 ukraiiiis, dokuri). Iilrii 20.50 63Ć povuri slov^ni^ko. dokijiii. odda|9 21.^6 PnmRrOofnfhici. 1/2 23,70 Šialeianiladosu 00,05 Ruka.aîiipr.NIni 01.60 liiíokanal 06.50 24 Uf, pnnnvilťv 07.60 Rii:kil9kc 08.^0 MaierinijpQí.nad. 09.36 Proiiveiruriaii. 10.26 IvpiQii^ři 10,66 Vila Marija, nad 11.60 Preiu]fln? I|ubp./f!n. nad. 12.46 Muiik.nan, 13.40 Ivpfodaja 14.10 Riiikilakc 15.0Q heroiemr l|iibR/en. nad. 1fi.00 Vila Marija, fîad. 1/.0G Prolivetnj.nad. 1/.66 24 ur lOHO Maten na pot. nad. 19J10 ?4ur 20.00 IrBMia 21.46 Bar 22.16 Na kraiij Mna. nan. 23.10 Zahorimj krilo. nan. 00.05 Urirsblisnd brjgaia^inja. anisr. 01.46 ^4 ur, panoviIKV 02.45 panorama © 09.00 Oobmimro,ml. ra?v.udrja|a 10.00 VabimokoglRdu 10.06 Odprla irnia, ponnvitKV Marihuana riroya, okai?nbi niorali večvi?deu 11.06 Nai^poidncva 11.10 Pqi rjirn. glas.a odd, poi. (itsi|e: OniarNabsr. Maku iip2 14.00 Vitairani. oiivHstila 17.60 Vabinto k fjglbtdu 17.66 DeiiiflMlsdov, kvi; 10.00 MojcainmadveMJakd, ouušk» odilaia ib naplai^ 10.40 Rcgioiiaifie ntivice 10.45 De^ftlaiakfadov.kvi/ 18.b0 Ni^ilnljski i^ci: îosc. potopisna (bkiini^niaina oddaja 1901 Asnva gibanica, (nlonnativna nJdaia. ponovitev 1930 Najspuidn^a 1935 Virlunsirar]!. cbVB?;t;la 19.50 Vabiniukogledii 19.55 Dtífila zakladov, kviz 20.no Sr>>dirvs;?ii.posrimek končana lopins Monnliylmny ; Uro^ni P^rii^um 20.46 Regionalnu novi^ 20.60 Ditřsla/skladov, kvi/ 20.66 Vabinmkfjyl^do 21.00 V li9mioniji / naravri, kinnujska oddaia 21.30 Naj Mk kontaktna uidaja? namdno/sb^jvna glasim ans. Jn^eca G^iCa in gla;^ u 22.46 loddaiolJi)bn3(uin3,inf. ra/v.a 23.36 VabinroknglBdu 23.40 Naj sfioulneva 23.46 Vi te Irani, obvestila SLOVENUA 1 0630 (Jdinevi 07.00 PoruCila 07.06 Dobrojiiim 08.00 Pofoi^ilH 08.06 iJobroiuim mm PoroûlR 09.06 srečka, iijrariiíilni 09.20 Oddaja ;armnkc 0936 bndistalnla 10.10 Pnsltjhniino tišnii 10.40 7 valili 11.30 Kr3l|avs^ koala, poljudiioznan. odriaia 12.16 Osmi dan 13.00 Pofoiila. SpnrL vrsme 13.16 Ob/un^dulia 13.46 Ouhnvniuirip 14,00 povprečnega Slovenca. dokum. messj;a 15,00 Poroûla, pioiuHi 15.05 Mosiovi lfï.40 PalM David.//?5 16.06 l/pciJ0inflL0i)B 16.26 Siovřínski vudni krog: Sava Rohinika 17.00 Novicc.vf ems. šport 1/.36 llonwookfi. 1/3 18,26 ^rsbanje (lelfll|ice 18,40 ljikainloď;a,nsanka 18.46 Cultfsun. risanka 19.00 OnDvnik, vrtfmu. ipori 20.00 Nai^ibkei^i Clea kvi/ 20.60 Praksa. 1/22 22.00 Odmevi. šporivrefDe 22.60 Polnoiniklub 00.06 00.26 DnBvnik, wiimo.§pcri 01.20 Zdaj!,oďdaia7at:B/yibaiio ^ivIfRnje 01.45 ntiflvmk/amiiiskfllv 02.10 Infukarial SLOVENUA 2 0630 Iníokanal 0B30 Tvprodaia 09.00 /abavm iiilokanal 11.00 Ivprodaia 11.30 OiroSki ininksrni 12.36 Glasnik, tvManbnr 13.06 Skupinska mrapita.ual.lilm 14.30 Šiafeta niladrisd 15.15 športSpRS 16.60 Nikf^inbdss[ih:Dmfiftn Kumar 16.60 Zda]!, oddaja ;a razyibann ^ivlicnie 1/.20 MœJovi 1750 0avi,i/bonz|uiian|ug3 prrjgfama 18.66 V§iindQseiih.V6 20.00 5/8 20.60 Aipc. Oonsva.Jadrsn 21.20 Diyínlk 21.60 Nori.inalmiji,3/7Đ 22,15 1ruplo,pulj!>kiíilin 23.60 [abinnt. srÍjskQ ^rrioi]urski íilni Ol.lď Iniokanaf TV 06.60 24 uf. ponovitev 07.60 Maten na poL nad. 08,46 Pfolj veinj. nad. 0936 ív prodala 10.06 Vila Msríja. nad. 11.00 Premična Ijnbií7cn. nail. 11.56 Trenia.pon. 13.^0 lyproilaja 14.10 RKiiLake.pon. 16.00 Prtruimia Ijubí^zen. nad. 16.00 Vild Mdrijd, nad. 17,00 ftnuvBini.nad. 1/.55 24 Uf vrufTiu 18 .00 Ma (on na poL nad. 19.00 24 Uř 20.00 V2emialipi6U 20.40 Rar 21.10 Dvtlna^ripv. ai]ier. íilni 23.06 [eksa^kinio? postave, nan. 00i)6 Žvf.íímer, íilfii 02.2024 ijr,panoviii3v 03.20 No&ia panorama © 09.00 10.00 10.06 .20 12.06 14.00 17M 17.56 18.00 18.10 18.46 18.60 18.66 19.60 19.65 20.00 20.60 20.66 21.00 2130 2230 23.00 23.46 23.60 23.66 DobrniiJlíi^.inl. rs/.odd. Vabi m tj k nglsrbi Naj vi^. oddaia ^narodnoTabavir giœb] aos.Jn^â Galića m glasba t; SInvenire Šrsrii /ve/d, posnsi^k koncerta skupina The Mooiiliyhlirir| j Orcèem Perii^em Na] spot dneva Videoslrani, obvestila Vabimo k oylurkj OR^ela /akladnv, kvi/ Miš mi utroiktf oridaja Reyinnalna novice OeJela /akiaduv. kvi/ Naj spcitdnDva Vicieusuani, obvesula Vatli m o k ngledu Oe^uia /akiadriv. kv^/ Na obisku... pri Pankracu Stimečniku Regionalne novice Oe^ela /aklailov, kvi/ Ra/yleriovaiiia. dukum entama oddaja. 3. ÍV mre/a Odkrito nj sknti).3. IV mrnia Napoved tukem angipâke Premier liqs 1;: rwidaje Úohrn iiitfo, mí. ra/.o. Vabi (Il u k nglerhi Naj spnt dneva Videostrani, obvestila SOBOTA, 19. novembra SLOVENUA 1 06.30 Udmcvi 07.00 7gndbKi/,^ol|kR D/.4ÍI I/popotiffi tnrbe 08,00 Pod klobukom 08.35 Alheri Ml hlm 09.55 Nti|§ibka|§ičlQri.kvi; 10.45 Pnlnotniklub 12,00 íyiintk 13.00 Poročil?, ^pori vreme 13.20 Slovanski vodni kroy: Sava Boliinjka 13.45 lunstika 14i}5 Pomaga|oiQsi 1435 lMiurMartin.6/6 16.25 iotalna /mcšniava. mo/. (ilrn 1OT PoroWa. ^ofL vrsmy 1/15 U/are 1/.25 SoJil|8, tvManbfjr 18,40 Pribaja Norh. 19.00 Dntivnik.vreme.^port 20.00 [31isk.9/16 2030 Hnbar 21.30 Prvi m drugi 22.00 Poraii[a,špotL vreme 2230 l/branei-, 6/Î? 23.30 Angel m^i^mnja. amar. Iiliii 00,50 Dnevnrk, SpoTL vrsme 01.30 Dnevnik/ametskc tv 01.55 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 inlnkanal 09.00 Iv prodaja 00.30 infnkanal 10.55 Iv prodaja 1)3(1 Sko/itas 11.40 Citvfolk 12.10 7ilaj!. uildsia /a ra/y. 12.40 /f.ls;niki. igrebrn/ nmia 14.16 PihalniorVestârylashana^olu Grosuplja 16.26 Cchnskipokalvhokeiuna iedu. pol [mal m tun ur. prenos 17.45 SP v nuiu^i gimnastiki, n;vija. posfiKiok 18.46 MAr)a/iniigB|irvakovv tlugometij, Galapagos vmitsv v preteklost, doktim. oddaja 20.00 Kiiiir IjUbi. ima prav. ngniSÍ;i Í, 21.30 V§lindBseiih.B/6 22.25 Niko[iobd9s«uh:llalo 23.25 Masi^ivnAttarJ;. glasben; liok. 23.50 MiiJiellu Hrancli, r|lasbeni dok, 00.20 liiit)kafial NEDEUA, 20. novembra PONEDEUEK, 21. novembra 0?30 Ivpnjdaia 08.00 Na^malisveins.serija 08.10 Brata Ktiglček.ns.sen|a 08.30 DnMi.ns. Sinja 03.40 L^pntinam/ver.ns.lilni 0930 Bnike,ns.sQnja 09.50 Hartjidinviiuli^iavoSCmik^. ns. ssnia 10.20 MAuack.iiob,serija 10.50 Čarobna angl^(^ina,nii.i/obr. senia IU1I1 SlončRkBunjaniinjis.senja 1130 Stilska ko&^rkarskfi liga 12.30 [liaçimva: umor. nan. 13.25 Na§a sodnica, nan. 14,20 Finska raíglndnií;8, dokum. s«r. 14.50 Ta iide/nisvRL dokum. film 16J^0 Anirnalia, iloknm. ^enja 16.60 PustulovSfinfi v riivjinf, dokum. serija 16.50 Kai so puni:e naii^i|a, amer. f. 19,00 24 lir 20.00 V/emi ali pusu 20.40 Gar.v^ivn 21.50 Fenomen, amer, (ilm 00.00 Alias, nan. 00.55 Na^sin, amer. [ilm 0230 24iir,ponowtBV 03.30 Noi^a panorama © 09.00 Miš ma^, otroška nddaja,pon. 09.40 Vabimo k mjledu 09.45 Napovsdtekemangloškc premier lige 10.15 Naispotdneva 11.00 VirjcosUam, obvestila 13.40 Angleška nogometna Premier liga, neprsredni iKsnns WiganiArstinaj 16.40 Virfeostrarif, tjlmtila 1/.5Í1 Vabimo k ugledu 17.55 Ui^iula 2Hkli^dov. kvi/ 18.00 V hammnijt i naravo, kmetijska odd^ia 1830 Na|!;potdni2va 1835 Dtf^ela zakladov, kvi^ 18.10 Moii^ainmedvedskJaka. oiro&ka oddaia ?a naimíaišť 19.16 Virlensiranr, obvesufa 19.60 Vabimo k rqli^hi 19.66 Do^ifla zakladov, kvi/ 20.00 1412. VlVmaga/in, regionalni inform Htivni program 20.25 Kultura, inloimativna oddaia 20.30 7d3|, oddaja/a razgibano 21.0(1 GlasbeiBij^cki^ikCČCA 21.26 Deíťla/akladuv.kvi/ 21.30 Odprta ^ma.poncAtitm Manhuana drrjpa. o katcn bi tnorali vei^ veden 22.30 Vabimo k ogiwiu 22.35 Najspoulneva 22.40 Videostranf, obvesuia 12.00 13.00 13.10 14.15 14.20 ;.16 i;.20 1736 17.45 SLOVENIJA 1 n;.3o ^iv>dv D9.55 Spor'^as 10.26 Sledi 10.66 Pn/akidiv|ine,3/13 11.20 O^arB I1.2b Ob/oiiadulia lintlje iR7arnl|n Ptïniôila. Sptiri, vrwnc Pn Jo/ovcu/Natalijo lis teg a lepega popotdneva Poldnevnik 14.26 Íloveškíiaktnr 1430 Nedeljsko oko 14.40 PetmimiulavG 14.46 fnki Derr^na Ornwna 15.15 Pteilme t poželenja 1635 Odprto 15.40 ?ive legel lile 15.60 Angleška nogorneina liga 16.00 Šport na rlana^nji dan 16.10 Osmi potnik 16.20 loiciia 16.40 Codinanka 17J10 Parořila.§pori, vrtmie Ii.stejja leptiga popoldneva Glasben; rivi^oj Paniks Vabilo /d iKa Í8Í15 Vroee IB.in Orujabt)a kronika 1830 ?rebanjDÍoia 18.40 Hopla, nsanka 16.45 Carli mMimo, nsanka 19,00 Oncvnik. vreme. Sport 19.25 Zrcalo tiîrina 20J] Spetdoma 21.35 S^pnnna nddaja 22il(l Oruiinske/godbe 22,55 Pnroiiila.Spnrursnp 23.16 /arinii vaUvstralski (ilin 00.55 Dncvrnk, vnsme. špoii 0136 Onevmk/amoisketv 02X15 Iniokanal SLOVENIJA 2 0630 Irtoal OOilO Iv prodaja 0830 Iniokanal 10.00 Ivprodaja 10.36 Sko/iiias 10.46 Md valovi 1116 Hnbar 12.16 Mladi virtuu/i.orglavka Veroniki! RoSer 12.40 Mladi viruio/i. tolkalec Groge Gorenisk 13.00 PnsW Inkov. dok. uddeia 13.30 BugsyM(tila Vabimo k ogledu Deiela zakladov, kvi/ Pop eom, glasbďta kontaktna oddaja Regionalnu noviire De^Bla zakladov, kvi/ Odprta tetna. koiita^a od(iaja,3. IVmreia Iz oddaj? Oobro jutro, mlormauvmi ra/vudnfna odtiaja Vabimokogledu Naj spot dnnva Vidiiostrani. obvestila PRIREDITVE ^.FToroskoo Kdaj - kje - kaj Oven od 21 .4. ^^^^^ KOTĆno bo prišel čas, ko bosie svoje fman&ie luknje spfavdi na i^ss^Cf. Denar seveda ne bo padel 2 neba. nekdo vein bo po-^ ravnal drtpove, vi pa boste lahko svoje. Piiznaite, da boste poslej w lažje dthaii. Znano le. da ste iznajdljivi, a lako :elo. da bi opazili eno ^^^ od redkih odličnih priložnosti, k; se vam ponuja, spetne. Ksrsci vas bo nanjo opozoril dober prijaiBlj, ki bo rudi sam imel imeres. da razrešite situacijo.-Kraiki jesenski dnevi vam letos celo godijo. Požirek. ki si ga pnvo^čne ob veierJi, pe tudi. le to. da bi ga prelivljall v dvoje, si ^e vedno želite. Bik od 22.4» do 20.5. ■ v Razperi bosre med domom in defom. Po eni strani boste sreCm. ker ^^^ vam dela v ^h dneh res ne bo zmanjkalo, po drugi pa si boste že-leli, da bi lahko večlenarSi. Leto^ja jesen vam ne bo prevečdiáala, ^ zdi se vam. kot da je leto prehitro minilo. Si boste pa končno znali ' vzeti časiudi zase in za svoje najbližje, pa čeprav ne v takih količinah, kot Si želijo drugi. Za shujsevalno kuro še ni prepozno, pazite le. da ne boste pretiravali, Novo leto lahko pričakate nekaj kilogramov lažji, če to seveda želite. IWoliko od 21.5« do 21.6. ^^^^^ Denar ne gre lahko od vas. pa vendarle veste, da ga imate dovolj, €B Ift ^^ privoščite, kar vam srce poželi. Zakaj ste potem tako skoou§ki do sebe? Privoščite si stvar, ki si joie dolgo želite, pa čeprav je pre-** greSno diaga. Zackiji ledm so hli zelo naporni, zato je res skraim ^^^^ čas, da se odločite za nekaj prostih dni. In to §8 pred začerkom ve* selega decembra, kr bo letos za vas zelo delaven. Kar pa se čustev tiče, že vedno ne boste vedeli pri čem ste. In tudi to ne. zakaj ste ^e 2 nekom. Rak od 22.6. do 22.7. Prva dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker i\ boste želeli več pomxi listih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč r^eresno • kot kaze. se vam zna zgodttl. da ne boste dobili, kar Si želite. A le, čene boste dovolj previdni. Boste pa že v nekaj c^eh pieieii zelo dciironovico. PriSla bopo pošti, od stca pa sevam bo odvalil velik kamen. V ljubezni se boste ^ naprei iskali, In iskali. In n\ž našli. Lev od 23.7. do 23.8. ' ^ Ne bo se vam latiko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi. če bo» ®ste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Za vsakim dežjem pa posije sonce in tudi vam bože kmalu posijalo sonce s^če. Odrekli ste se preteklosti, da bi imeh lepšo prihodnost Pri tem ste stavili na marsikai negorovega. Že vteh dneh pa se bo izkazalo, da ste ravnali prav. kaluD boste srečni, ko boste to ugotovili. Dsre-čili pa boste tudi parmeria. ki je že skoraj obupal nad vami. Devica od 24.8. do 23.9. Nekdo, ki vedno vse ve najbolje m ki vse pozna, vam bo natrosil no- ÇVIC. kt vas ne bodo spravile v dobro vcdjo. Razmišljali boste, kaj de* late narobe, da vam skoraj nič ne gre tako kot bi želdi. Morda pa bo imel znanec v svojih ugotovitvah prav. Preveč namreč poslušale partnerja, ta pa zna marsikdaj stvan videti čisto črne tfi jih tudi postaviti na pesimistiiine osnove. Več optimizma ne vam in r^e vašemu partnerju ne bi škodila Sploh, ker si želite že kmalu zaživeti lepše, bolj srečno. Nehajte se ubadati z vprašanem, kakšno mnen^ imajo drugi o vas! Tehtnica od 24.9. do 23.10. Letošnja jesen vam gre krepko na živce. In to kljub temu, da bosie moreli priznati, da se vam v danih razmerah vse suče tako, kot si želite. Spoznali ste nemreč. da si ne smete ž^eti preveč, sicer pa ste močno spremenili življenjske vrednote. Odkrit pogovor žal tokrat ne bo rešil težav, ireba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. To pa ne bo lahko, saj je navada železna srajca. Počnite to ko-rak za korakom in glejte, da boste vsak dan še malo nagetiovaii._ ikorpi|on od 24.10. do 22.11. Naleteli boste na manjšo težavo, ki bo povezana 2 nekom iz bližnje f^ družine. Sicer bo težava večja zani kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S partnerjem bosia združila moči in poma-gala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zinaga. na poslovnem pa nekoliko maniša. Pa r^e po vaši krivdi - vi boste le reševaii. kar se bo rešiti dafo. Večji nakup pa raje še malo odložite, ni še pravi čas. Strelec od 23.11. do 21.12. Molčeči dnevi se bodo nadaljevali. Boste končno priznali, da vas muči preveč vprašanj o življenju in njegovem smislu, da bi to lahko ^ bilo lepo. Priznajte si. da ste v krizi. Dobro veste, da je prvi korak iz n|e odkrit pogovor s partnerjem, ki pa se ga močno izogibate, ker se ^^^^ bojite posledic. Vsaj to pa boste naredili zase. da si boste posvetili već dragocenega časa in pozabili na zaslužek. Telo vam bo hvaležno. Kozorog od 22.12. do 20.1. S Dolg večeri vam bodo prav godili. Sploh.. Ce jili boste preživljali ^^ na Toplem. S partnerjem boste veliko časa preži^la skupaj. Od-krila bosta nekdanjo strast, ki je čez že skoraj umrla. Kot dva w oilada sveža zaljubljenca bosta, kar bo ugajalo obema. Kijub tamu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh en znate pomagati. A do kaj več ne bo prišlo, preveč cenite to, kar imate trenutno doma. Poslovno sb ne obeta najboljši teden. A upanje, da bo kmalu boljše, bo tokrat realno. Vodnor od 21.1. do 10.2. Težko se boste zadrževali, da ne boste presirogi 2 nekom, ki vas je fff razočaral m rzgubil vaše zaupanie. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle pov* sem drugače. &ečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili ^ I y vsakdan bolje.Tudi zato. ker ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje. Da se to splača, pa boste spoznali že v naslednjih dneii, ko bosts potrebovali precej energije za delo, ki ga bo več, kot ste si mislili. Pred novim letom vas čaka še nekaj takih mihs. zelo delavnih dni. Ribi od 20.2. do 20.3. Caka vas nekaj ne preveč prijaznih dni. Dela boste imeli ogromno, vmes pa bo posegla višja sila, ki bo žal kar nekaj načrtov obrnila na glavo. K sreči se bo vse že do ponedeljka izteklo tako, da ne bo nič narDbe. Nikar pa ne čakajte na zadnji dan pri nekem zelo pomembnem poslu. Zgodba se namreč lahko ponovi, potem pa vem bokrepkožal. S partnerjem bosta morala razrešiti nekaj nesporazumov, saj se knza v zvezi poglablja. To dobro veste, pa ne veste, kako ukrepati. Za* čni te postopoma. VILENJf Četrtek, 17. november 10.00 Knjigarna MJadmska knjiga Knjiřná čajanka -Vpiitšaj m\ 1S.00 Vila Mojca Sola za stďrše • nadaljavalni program; 1. srečanja laOO Vfllanjskigrad Predavanja doc. dr. Andraja Hozjana ' Ali se še spominjamo kmečkega upora 1636? Petek, 18. november 9JP Srsdilče mesta (pred sodisčem) Redni mesečni seiem Ig.Op Rdeča dvorana Velenje 1. mednarodni rokometni tuinir ženskih reprezentanc Makedonija : Hrvaška 18.00 Rdeča dvorana Velenje 1. mednarodni rokometrd turnir žerKkih reprezantane Slovenija : Srbija in Črna Gora 1900 Galerija Velenja-zgornji prostori Odprtje razstave- (Titov trg 5) Patrlzia Devide: Z zaprtimi očmi 210Q Mladinski center Velenje lncitd,niinlmetaliost Nastopili bodo: Posthuman (ItdlijaL Inciter (ZagrebJ). Innidte (Šoštanj) Sobota, 19. november 8.00 Središče mesta (pred sodisčem) Redni mesečni sejem 9.DO Telovadnica Šolskega centra Velenje Košarkarska tekma II. SKL, kadeti KK Velenje :KK Prebold 15.0Q Rdeča dvorana Velenje 1. mednaroikii rokometni turnir ženskih reprezentanc Srbija in Črna Gora : Hrvaška 17 QQ Rdača dvoiana Velenje 1. mednarodni rokometni lurnír ženskih reprezentanc Makedonija : Slovenija 19.00 Dvorana KSSkals Hrastovec Koncert MePZKĐ Skala 19.30 Hotel Paka Velenje Gledališka predstava Mestno gledališče Ptuj-Robart Farquhar: Poljubljanje z Mr. Beanom, romantična komedija (Zeleni abonma in íTven) ^.90 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje :RK Celje Pivovarna Laško 21.00 Shake klub {v Centru Nova) Z glavo na zabavo 21.00 MiadinskicenterVelenje Hip4iop bil Nedelja, 20. november 9.00 Telovadnica Šolskega centra Velenje Košarkarska tekma -H. SKL, pionirji K K Velenje ; KŠ M. Primorac 1Ď.Q0 Velenjski ořad Nedeljska muzejska ustvarjaimca za otroke -Muzejski predmeti iz nove stalne razstave s|uegcvorijo: Sončna ura 16 00 Rdeča dvorana Velenje 1. mednarodni rokometni turnir ženskih reprezentanc Makedonija ; Srbija In Črna Gora 18.00 Telovadnica Šolskega centra m Košarkarska tekma • II. SKL, mladinci KK Velenje :KK UeklraA 18.00 Rdeča dvorana Velenje 1. mednarodni rokometni turnir ženskih reprezentanc Slovenija : HrvaŠka Ponedeljek, 21. november 14.00 (joienje.d.d.. Modra dvorana Predstavitev dveh uspešnic iz zbirke Manager GV Korak pred pritiodnostjo in Strategija Sinjega Galeba Knjižnica Velenje, studijska čitalnica Predstavitevnove knjige Herman Mastnak: Skrivnostne moči narave-2.del Torek, 22. november 7.00-14.00 Oom učencev Velenje Krvodaialska akcija I6.ooi7.no Ljudska univeiza Velenje Predstavitev programa usposabljanja Skladisčrdk Mladinski center Velenje LIstvarjalnica s Ksenijo 170Q-19.Q0 Imerspar Velenje Adventna ustvarjalna delavnica za otroke 18.00 Mladinski center Velenje nm Veselijo se večera kuJture - 19. novembra Vsako leto znova pripravi kulturno (Irastvo McJjiinurjc Velenje dva lepa vtíčera. Tudi tokrat so se DcUociii in povabili vse Člane in prijatelje druSrvd na vvčer kiiUure. ki hn to sobuln /vvčcf. v gostišču Rcdn^k v ^Átďiiju. Vsem swyim ćlanojn in prijaieljcm, ki jih je skoraj dvesto, bodo ponudili večer Iblklore. CTani KLřD Miira i/ Miireke^a Sredii^ bod<î fiasiopili s šopkom njihovih posni, s lambura^i in /dramskim prispevkom, Mno^ sc radi spomnijo letošnje mcdjimurskc noći, l\idi prireditev v sohoto ne bo nii manj kvaliîcliia in postfa. Vsako prireditev, teh je scvedii §e več. pwe-icjo zdrtiýabnosljo. To jiní ponîeiii krepi lev njihove pripadnosii in vzpodbudo za nadaljnje ilelo v mestu oh Paki. "lu so sc va prijcinn ik1i>n3acili. Krvodajalska akcija za zavod Velotye - V Domu učcnccv v Velenju bo od torka. 22. do petka. 25. novembra, polekala krvodajalska akcija za poirebe Zavoda za iransfu/jjsko medicino iz ljuhljane. V lorek in v peiek bo akcija irajala od 7. do 14. ure, v sredo in četrtek pa od 7. do 15. ure. Magično gledališče-film 19.39 Hotel Paka, Velenje Gledališka predstava • Mastno gledališče ljubljansko Hagada (Beli abonma in izven) Sreda, 23. november 700-15.00 Dom učencev Velenje Krvodajalska akoija 17.00 Knjižnica Velenja (Center Nova) Špeline uro pravljic * Po las (no (K. 8umgait) in Mami, kje si7 (M. Waddell) 1700 Mi din ski cent er Vel en je Ernino ustvarjalne delavnice za mladostnike 1700-19 00 Inter spar Velenje Adventna ustvarjalna delavnica za otroke 1800 Univerza za III. življenjsko obdobje Predavanje • Prislulinimo svojemu telesu (beseda o raku) Za dodatne Informacije o piiieditvah In dogodkih lahko pokličete Turistično-In formacij ski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/8961B60). ŠOŠTANJ Četrtek, 17. november 1700 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravice z Metko Pívk 18.00 Kavarna Šoštanj Bridge razmigajmo možgane Petek, 18. november 19.00 Kulturni dom Šoštanj Gledališka predstava SOBE Sobota^ 19. november 13.00 Kegljišče TEŠ Šoštanj :Miroteks III (2. slovenska liga vzhod - ženske) 16.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Šoštanj Topolsica II : Beltinci • (3. državna odbojkarska liga) 19.00 Telovadnica OS Šoštanj Šoštanj Topollica ; Varaždin (HR) • (mednarodna tekma Interlige) 19.00 š)]ortna dvorana Šoštanj Eiehtra Esotecii : Ro^a Zreče -(1. Aslovertska košarkarska liga) # # • Zgodilo se je Q od 18. do 24. novembra 18. novembra 1998 so na Paskcni Kozjaku pričeli gradnjo novega vodovcida; v okviru Kulturno prosvetnega d naši va "Svoboda" Velenje jc nekaj lel delovala skupina mihdili igralccv, ki seje imenovala »Mladinski oder«: skupina sc je novembra leta 1969 preimenovala v Amatersko gledališče Velenje; 21. rio>¥mbra 1977 so delegati vseh ireh /borov velenjske občinske skupščine l-Yauca 1.es koš k a l.uko soglasno prtiglasili /a častnega občana i)bčine Velenje in mu hkrali podelili ludi /Jati grb občine Velenje, ki ga je koi prvi prejel Josip Bro/ Tito; 20. In 21. novembra 1999 seje harmonikar Roben Gnter iz l.az odlično odrc/al na svetovnem prvenstvu v igranju na dialonično harmoniko v Italiji, saj so ga po dveh osvojenih prvih mestih na leni tekmovalcu razglasili za absolutnega svetovnega prvaka v igranju na »fraj tonere o« : 22. novembra 1998 je bil na lokalnih volitvah za župana Mestne občine Velenje že v prvem krogu ponovno izvoljen Srečko Meh. /a nove velenjske podžupane pa so bili po konsiiiuiranju velen> skega mestnega sveta imenovani R(ua Ana Hribar. Bojan Konlič in Drago MarUnsek: v občini So^tan^i sta se v drugi krog županskih volitev uvrstila Bogdan Menih in Matjaž Naiek. v občini Šmartno ob Paki pa Ivo Rakun in Aloj^ Podgoršek: v drugem kri)gu sla na volitvah zmagala Bogdan Menih v SoStanju in Ivo Rakun v Šmartneni ob Paki; Fotografija: Bete Vode (Arhiv Muzeja Velenje) 22. rkovembra 1996 je Velenjčanka Vera Zupančič prejela Bloud-kovo plaketo za življenjsko delo na podrcjčju sporta; 23. novembra 1997 so ludi na voBčih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki so spadale v 7. in H. volilni okraj, p{>lekale volitve za predsednika Republike Slovenije; v obeh volilnih okrajih je največ glasov volilcev dobil Milan Kučan, ki je zmagal že v prvem krogu predsedniških volitev; 24. novembra 1961 je v Mariboru umrl nas rojak, slovenski pisatelj in pedagtig Ciusiav Šilih; Silih seje vse ž.ivljenje rad vračal v Velenje oziroma v Šaleško dolino, ki ji je s svojo mladinsko povestjo Nekoč je bilo jezem in n>manom Beli dvor zapusnl drag^)-ceno popoinico za vse naslednje rodove; 24. riovembra 1985 so odprli prcn6k .*it4r^, «vWtew^iefldeeviVi ÍMCA na «Mfhri ifvriM m r.naniiuh loiUh it>9/i vw» peoeoonuK N-lrw^iA icv««"!«^ l^ivc« »ivi^ vntamvo« lii^^f,— KfMi itrtr«A JtS^o^^O■I*' Uit • b^i ooiic»ft»BHiiflH II« arMMbumAjmitQ* uum, » ttHMfilh «ij&ajfc fié JMM MMvMne w ................................. v>4iniA»Q««auM,keM*U>u ''«M KD«tmtlMitl«.C*. CcMrlAl«Ml«20«, VSMI vlHrttljMi. U M «d 14.10.200S d« SO. 1L 2005 prviř trlstv^H k irvvttem «pnv|iM|a vz^miefa %k\*i» ta kattrfli pHiam bjm to p«»Im izpe*«, bo KD himtwtiito d. e. o. it vse ■jttnvi enfcratnt fpliSlli v wvmtmA sttM. U M« msmu m trtnukEmkl nim vzifefflBBM tmiê tfe UL 12.2005 tfo lUmiM 12.00 vre, v nanimm elMju eMunala SO % p^futí pri tsU^Ui rtnillh« hI 1« M^M t prtAlb um^aM\^ vúfmň^ idUii. Hpui M u U u pr?» prfftoptO ipradlM upnvlji^t V2ajeiin«a Ulada v Um traM* P^Sal» «kfilM' t* Je 9. de 14. tO. 2005. Hfni se wlja la wtteyw itnilie »rl obr«2i» niabvaoli, ki Miuajo lespfeswi^eeL Akcij« ttll» Idljatet n vlifatel^, ki w «ti Me pnrtS prtete^ll k iftviton ■pnvl|n|a n^wntfa UlMi oé if 9.2005 ée 30.12. ÏSoi. ifřSSřóK^ HIDRAVUĆNICEPILNIifl od 6dp 20t - Fogon pr«ko elrictromoto^o oil trafaorjci «OftNTUDINAJEMCEPimiKDV _ (owcM.aniNIKlSéMO G02DARSnvnU AMornto qU »Itldro-kldmlltio upfovlfoni« UnIfoKff, d.Q.0, MrlfofOsM. 3301 PETINKrĆl, T«L:(»/nSH 10 BB^íaífaá ^JL»!»!!«? KZSalribdo^ DEŽURSTVA AGENCIJA 20. 3a20Ve!enJt MANAGER fax;+386 3 896 16 60 www.ag endift-rriâneg er.com sa VAL CARDDIActvontev smiiiarskfi suone, od 7. do 11. decimbsr« 4 noiítvBV ap«f miJlih in 4- dnsvna smuCvsk» karti, u nevwjetnih 42,200 sH/onbo fWUťmiJ* (MAIIO^UvŤgnninuod t0.12.da24.tZ,3»naíam^artma)a, 3x torio íft vkBubo» turiitíte taba. b 2a 13ÍMM) Pi y ilLtriHf fri DibmI z avtobusnim prevozom, ogledi po pragramu tft vo^Jsnjsm. za tamo 10.490 th ji dva wbi Vttc^ml v prMll»pil£nl >lui!ninp>irt. odhod 1712« avtobiunl převoz, ogbdi Mproorem. m6mv z aKrtam v hotsiu 3*. n mirist UOGflAD 2S minte. odhod 29.12^ avtobmnl pftvoz. oQÍttfi po programu. 2xf)afit8v i ujskoni in vo4en)9, Mmo IS.850 tft/owbo MOVOl.milA amiTlSLAVA odhod 2$. 12. avntusni ptvo?. 2x noSitw ] 29jtrko(ti. po progrwnu. U od 22.900 sit/osdbo MOVOLEINI DUBAi: odhod 29.12., lítabid prevoz, iwnwtrtev v hotelu 4' po progreimi ii vodenje» a samo 169.900 ait/osebo MBDUUM • hotH 3'''*. polperizion. uiríiiiína (akta. kopanje v noifsnjam baanu. lilvamU a ^anio 32.80Q Zdravstveni dom Velenje OSVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.; 112 rezervirana za službo nujne med ionske pomocí Na to telefonsko §tevilko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite nd telefonsko številko 6995-478, dežurno službo pa na 8995-445 Lekania v Velenju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne Gb nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-158Û. Zfbozdrovnikl: 19. in 20. novembra • Miroslav Pavlo-vič, dr. Slom,, v de^rni zobni ambulanti. Vodnikov a 1, Zdravstveni dom Velenje, od 8. do 12. ure. Veterlaorske postajo ioiioBj: Od 18 do 20 novembra - Urban Hru-sovar. df. vel med., gsm 041/867-040. Od 21 do 24. novembra - Franc Blatnik, dr vet. med, gsm G41/61Ô-1ÏÏ. Delovni čas: ponedeljek • petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in Četrte od 13. do 17 ure; Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval • od ponedeljka do petl;a med 7 In 10. uro ter med 13. in 14. uro. nikoli sami Delavska hranilnica šaleška 20. Veienje. tel.: 03 897 3007, fax: 03/ 897 3009 e-po$tâ : ma r j a na. zôm va el avskâ4i ra n il rt ica.sf vwvw.de la vska-h ran i i ca .si »NAJ AKCIJA«! NA BANČNEM TRGU NUDIMO VAM KREDITE. KI NIMAJO KONKURENCE Izjemni pred novoletni pogoji: • najviftji znesek kredita: do 1.000.000.00 SIT. • rok vračila: 36 mesecev« • obrestna mera SAMO 5,00 %, • strošek odobritve SAMO 5.000«00 SIT • strošek zavarovanja 1,5 %. Informativni izračun: Znesek j Obrok [_Slro§kí2av. Sttaš. odobritve 1 Strolki vodenia B3M 1.000.000,00 SÍT 1 3Q 121 DO SIT 1 16 265,00 SIT^ 5.000,00 SIT • 200.00 srr 7.0SH BKOmsnn MOiNOSn UGODNIH PREDPRAZNIČMH NAKUPOV. mCOMSTITE MOiHOST POPiAČILA DRAŽJIH KRBDITOV PRI DRUGIH BANKAH. Nagradna Trgokop SESTAVIL PEP8 QUVME. BESTVENE UISU LA PRIOĆES-NA lEâA POPULAR. JGRA Z 20(30 PA3, NAPUS-TtK. aOEC (1UDK0) KOOR SE oevE2E PORMfM OOLO KOÛA KNJIGA 4AN£ZA JANte NEKOANJ] hCRMâKI NOOO*«E< BSANAftO LASTNOST ZLEQA, ztos- NOST CKNJ12.) V (mAK* omsocm. FRONnS QLtttoZA CNSO* íTAJAiCA t' 2ENSKA, K TROA PLODOVE Z OAEVESA EVR0P8. UMtiMJS. SLOG v 17. «TOL. Lede, POSTEK-LINA HONORE BALZAC YOKO NAZIV ZA ČLME VIADARS. MEn;u 2 OĆE£CI NA VRSTA ŽfTA tOElM. « BOUČS A 2ara LMniESA ORANJE fžAST.) KOKOPEC, VRVICA. VRV oa TMJM e*8TO v SLOvťNU» oe Df%*«i DeKtMNA &IOTAV AfWPllJ SA^iSt- D R M O U K A JUNAŠTVO, tZREDEN POGUM SLIKARSKI 60Pl6 (Ztót) MOJZESOV BRAT P00Û6A 90LEQA TELESA OftSKA Crka »CMJ Hř, orooj Mu W-UAMM MOTCCaOOV NEK. FLOL PtSATEL> œOAO THLEVt-JA VIDMAR T V O J6 BLAOA 107.8 NUMERO UNO trgovina z motornimi vozili Rotori Kukovee a. p. Mlinska ulica 22 Maribor \jQ06n\ avtomobilski in gotovinski KflEDm do 7 let, 2B vsa zaposlene In upoko{ence tudJ 09. do 50 % obremenitve« star kreditni oviral Če niste Kredttno sposobni nudimo kredite na osnovi vaiega voslls, ter leaeJnge za vozila etara do 10 let Prtdemotudl na dom. Tel.: 02/ 252 48 26 041 750 500, 041 991 991 Faxs 02/ 252 48 29 víww. numerouno*spi si Trgokop, d. o. o. Paka 40/i,V6lonlo Tel.: 03/897 02 50 GSM: 04V627 362 E-mail: lrgokop.serTnek<@sjol.ne1 www.trgokop.si Generalni zastopnik kritine COVERSYS v Sloveniji in Vaš krovec Jeklena strešna l^itina s posipom iz naravnega granijlata STREHA NAKUUČ 50 LET GARANCIJE! Rešitve kri!anke po.^ljite najkasneje do 28.11.2005 na naslov: Naš čas, d. o. o., KidiSeva 2/a. 3320 Velenje, s pripisom »kriankd Trgokop«(. Izžrebali bomo 3 Ičpe nagrade: I nagrada: podstrešne stopnice 2. nagrada: majioa Trgokop 3. nagrada kapa Trgokop Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti. HAORAJINCI NAGRADNE KRitANKf PICERIJA MANAGER objavljene 3. novembre v tedniku Nas svetovala z nami. ki smo že tako /aposiavljenl ker nam zakonodaja ne dovoljuje, da glasujemo za ravnatelja. V sklopu kolektiva imajo to pravico samo učitelji in edina možna pot. po kateri lahko tehnični kader izra/a svoje mnenje, je pol preko svoje članice, ('eprav nikjer ne piše. da bi ta posvet morala opraviti, pa etika in morala govorita o tem, da bi to morda le morala naredili. Ker pa smo v demokraciji. kjer večina odloča, smo našo predstavnico odpoklicali,« je povedal Borut Petric, ki so ga prisotni na zboru, od 102 zaposlenih se ga je udeležilo 61. zadolžili, da zbor tudi vodi. Starši terjajo sodelovanje pri izbiri ravnatelja /vcciF seje na izredni seji sešel še svet staršev, katerega predsed- Pe'efa. ki da (ali pa ne) k imenovanju soglasje. Izid glasovanja je razburkal mnoge: kolektiv, starše, pa tudi politiko. K. novembra je 15 zaposlenih ministru Zveru napisalo ogorčeno pismo, ker je svet zavoda ne glede na podporo, ki jo je v kolektivu dobil Menih, za ravnateljico izbndo Pueevo. 10- novembra seje 61 od 102 članov kolektiva sešlo na izrednem zboru, na katerem so Darji Sesler koi predstavnici tehničnega osebja šole v svetu zavoda izrekli konstruktivno nezaupnico. Isit^a dne seje 2S od 42 članov sveta staršev OŠ Šoštanj sešlo na izrednem sestanku. Peter Slu tej, ki je sejo vodilje želel, da starSi glasujejo o nezaupnici predsednici sveta starcev Majdi Zamšnik - Puc 1er njihovih treh predstavnikih v svetu zavoda. Tonetu Ravnikaiju. Matjažu Cesaiju in Gregoriu Kiadniku, ker se pred glasovanjem niso posvetovali z njimi. Glastwanja o tem pa ni bilo. 15. novembra minister /ver v Šoštanj še ni poslal svojega mnenja. Na Izrednem sestanku sveta staršev predloga o glasovanju o nezaupnici niso sprejeli. Borut Petrič: Nikjer ne piše, da bi se morala posvetovati, moralno pa bi bilo, da bi se," tanec. Hden od nezadiTOljnih siar-šev. Peler Šlutej. ki je sejo vodil, je po uvodnem brezplodnem razpravljanju predlagal, naj starši glasujejo o odpoklicu predsednice sveta in treh predstavnikov sveta staršev v svetu zavoda, ker tudi ti. tako kol članica sveta zavoda iz vrst tehničnega osebja na šoli, o tem, kako naj glasujejo, stajšev niso povprašali. Vendar prisotni njegíwega predloga niso sprejeli. Sprejeli pa so tistega, da bi morali v prihodnjih postopkih izbire ravnatelja več besede imeti starši. Glasovali so tudi o predlogu Jožeta Katanea, ogorčenega, ker je v besedilu, pod katerega so se podpisali straši, ki so teijali izredno sejo. pisalo, da podpisnike zelo čudi neetično delovanje predstavnikov sveta starsev pred sejo sveta zavoda. Njegovo prepričanje, da gre v tem primeru za neaigumen-tirano etiketiranje ljudi, ki so se na tajnem glasovanju odločali po svoji vesti in prepričanju, so podprli tudi drugi člani sveta. Po ireh urah razprav so ocenili, da delo na šoli poteka normalno in da niti v šoli niii v občini ni nobenih izrednih razmer. V ponedeljek seje na redni seji sešel svet staršev. Sprejeli so poslovnik. z dnevnega reda umaknili glasovanje o zaupnici predsednici .Vlíýdt Zaveršnik Puc, glasovanja o REKi.1 SO v. d, ravnatelja OS Soštai\j in župan Milan Kopušar: »-Vsak dan, od torka (prejšnjega) kličem ministra. Danes. v petek, sem kt^nčno prišel v stik z minisustvom, pa še !o samo zalo. ker sem obljubil. da se v nasprotnem primeru pripeljem v Ljubljano. Na ministrstvu so mL zagotovili. da ima minister predlog za imenovanje že na mizi. Želim. da čim prej sprejme odločitev, pa kakršna koli že bo. da se bodo strasti umirile. V Šoštanju smo korektno in z-a-konito speljali vse postopke, zato mislim, da ministrova odločitev ne bi smela bili težka.« zaupnici članu sveta starsev Matjažu Cesarju, ki se v svetu pojavlja v dveh vlogah (starša in politika), panist^ izglasovali. ■