Slo/enski hmeljar Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo Izhaja štirinajstdnevne ♦ Naročnina Din 20’—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2 — ♦ Uredništvo in uprava: Uje. Vodnikova ul. 2, telefon 218 Leto III Celje, dne 12. februarja 1932 Štev. 4 Ing. J. Teržan: Cepljenje hmelja Ko je trtna uš — filoksera — uničila vse naše vinograde, so vinogradniki morali obnoviti svoje vinograde na amerikanski podlagi. — Ameriška trta, ki je odporna proti vsem napadom filoksere, je služila za podlago, na katero so se cepili cepiči kvalitetnih vinskih sort. Ko je leta 1927 nastopila v hmeljskih nasadih peronospora in uničila velik del pridelka, predvsem takozvanega poznega hmelja, so se hmeljarji s strahom v srcu vpraševali, kaj sedaj. V stremljenju, da ohrani hmeljsko kulturo, ki mu je v zadnjih petih letih prinesla blagostanje.^ hišo, je v Bački hmeljar Čani, ki je pred 25 leti obnavljal tudi vinograde, v največji tajnosti v svojem vrtu pod stekleno streho izvršil prvo cepljenje hmelja. Za podlago je vzel domačo bačko sorto, pozni hmelj, ki je zelo občutljiv za peronosporo. Za cepič pa je vzel naš savinjski golding, ki je jako odporen proti peronospori in da tudi prav lepe pridelke. Cepljenje se mu je posrečilo v 80 slučajih od sto. Izvršil je v 1.1927 v času od 15. aprila do 31. maja 10C00 cepljenj ter se mu je prijelo 9500 cepičev, ki so dah pridelek 735 kg lepega, zelenega in aromatičnega hmelja. Kobula je bila srednja, po svoji obliki med bačkim poznim in savinjskim goldin-gom. Kvaliteta hmelja je imela srednjo vrednost med podlago (Bački hmeljl in cepičem (Savinjski hmelj), kar je potrdila tudi kemična analiza. Takoj prvi poskus je pokazal, da je cepljenje hmelja mogoče, da je pridelek glede kakovosti in svojstev na sredi med podlago in cepičem, da je križanec oplemenjen in da je prevzel najboljša svojstva od podlage in cepiča, kar dokazuje tudi okolnost, da je križanec v mnogo večji meri odporen proti peronospori. Ako je morda tudi med savinjskimi hmeljarji kdo, ki bi rad poskusil cepljenje hmelja na ta način, da skriža dve najboljši sorti, ki jih ima, naj se ravna po naslednjih navodilih: Sedaj v mesecu februarju je treba, ko je skopnel sneg in se je zemlja otajala, odkopati dotične sadeže, ki so namenjeni za cepljenje, oziroma od katerih se bo jemalo cepiče. Na ta način se zemlja močneje segreje in sadež prej požene. Matična korenika požene krepke in bujne, mlade, nežne zelene trte (panoge), ki se odebelijo in krepko razvijejo do začetka maja. Sedaj lahko izvršimo cepljenje. Hmeljsko koreniko, ki jo vzamemo za podlago, obrežemo z ostrim nožem na ta način, da izberemo glavno trto, ki jo odrežemo tako, da pustimo dva do tri očesca nad štorom. Vse ostale trte pa odrežemo tik nad štorom. Na hmelj-skem štoru, od katerega želimo vzeti cepiče, izvršimo rez na običajen način in dobimo tako mlade krepke trte, ki imajo pet do osem očesc. Od teh trt napravimo cepiče, ki morajo imeti najmanj dva do tri očesca. Poševno odrezan cepič in glavno trto na matični koreniki združimo na prerezu in ju povijemo s trakom, kot se to izvrši pri običajnem cepljenju vrtnic, vinske trte, sadnih dreves itd. Ako je cepljenje dobro izvršeno, cepič kmalu požene ter se razvija slično kakor trte necepljenega hmelja. Cepič se pusti, da izraste T50—2 m v dolžino ter se šele nato ovije okoli droga, in sicer tako, kakor se ovije kača. Pri osipanju največji del ovite trte cepiča zasujemo. Na ta način dosežemo isto kot v vinogradu z grobanjem ali polaganjem trt. Prihodnjo pomlad, ko odgrnemo takšno hmeljsko rastlino, dobimo od zavite trte cepiča večje število hmeljskih sadežev, ki imajo lastnosti križanca. Pri obrezovanju cepljene matične korenike pa moramo paziti, da izvršimo rez' na ta način, da odrežemo glavno trto nad cepilnim mestom in da ima trta nad cepilnim mestom vsaj dve očesci. Vsekakor bi bilo zanimivo, ako bi tudi savinjski hmeljarji poskusili na ta način oplemenje-vati naš golding in s tem dvigniti glas o njegovih dobrih lastnostih še na višjo stopnjo, kar bi bilo brez dvoma zelo važno tudi za našo konkurenčno sposobnost. Ureditev prodaje hmelja Dne 23. pr. m. se je vršilo v Žatcu skupno posvetovanje zastopnikov hmeljarskih društev iz Češkoslovaške in Nemčije glede rešitve sedanje težke hmeljarske krize. Pri tej priliki se je najprej ugotovilo, da bo znašala predvidoma površina hmeljskih nasadov v obeh državah v 1. 1932 skupno le 9000 ha ter skupno v vseh državah, izvzemši Rusijo, 25.000 ha. Normalni pridelek hmelja bi znašal 200.000 stotov. Z ozirom na ogromne zaloge hmelja in vedno manjši konzum piva pa je za evropsko hmeljarstvo nujno potrebno še nadaljnjeznižanjepri-delka. Zastopniki obeh društev so sklenili staviti čim prej svojim vladam potrebne tozadevne predloge. Zastopniki iz Nemčije so poročali izčrpno o že predloženem načrtu zakona glede uradne stabilizacije hmeljskih nasadov v Nemčiji, o katerem je naš list poročal podrobno že v prejšnji številki. Češki zastopniki so obljubili z ozirom na manjšo lastno porabo hmelja in vedno bolj otežkočen izvoz predložiti svoji vladi še dalekosežnejši načrt glede omejitve nasadov. Radi preobremenjenega svetovnega trga bodo najbrž v predstoječi sezoni s prodajo hmelja še večje težave. Za odstranjenje teh težav se bodo tudi predložili obema vladama sporazumno vsi potrebni tozadevni predlogi. Predvsem se smatra za potrebno unifikacija in medsebojno priznanje provenienčnih zakonov v obeh državah. Dalje je potrebno tudi znižati zlasti v Nemčiji izredno visoki davek na' pivo, ki je v prvi vrsti povzročil podra-ženje piva in s tem rapidno padanje konzuma. Posvetovanja so trajala ves dan ter so se zastopniki iz obeh držav zedinili v vseh temeljnih vprašanjih hmeljarstva. Nemško hmeljarsko društvo pa je na seji glavnega odbora dne 30. pr. m. v zvezi s posvetovanji v Žatcu sklenilo, da mora ureditvi pridelovanja brezpogojno slediti tudi ureditev prodaje hmelja. Zato se bo v kratkem predložil vladi tudi načrt posebne uredbe, po kateri bo vsak hmeljar obvezan ves svoj hmelj oddati posebni prodajni organizaciji, ki bo skrbela za nadaljnje vnovčenje. K tej prodajni organizaciji se bo v polni meri pritegnilo tudi hmeljsko trgovino. Potrebna tozadevna pogajanja s pivovarniško industrijo in hmeljsko trgovino naj bi se pričela čim prej. Izrečno pa se poudarja, da pri tem ne gre za noben monopol, temveč le za organizirano skupno ponudbo. Na ta način naj bi se v vseh hmelj pridelujočih državah osnovale prodaje organizacije, ki bi bile med seboj v tesni zvezi ter nastopale skupno za prepotrebno ureditev ravnotežja na svetovnem hmeljskem trgu. S temeljito in vsestransko ureditvijo produkcije in prodaje hmelja bi brez. dvoma v hmeljarstvu prišlo kmalu zopet do boljših časov. Prav verjetno je s tem v zvezi tudi posebna konferenca pri ekonomski sekciji društva narodov v Ženevi, ki se bo vršila predvidoma dne 22. t. m. in ki bo razpravljala o vseh važnih hmeljarskih vprašanjih ter skušala na enoten način urediti vprašanje pridelovanja in prodaje hmelja ter s tem napraviti enkrat za vselej konec sedanji hmeljski krizi, ki je brez dvoma ena najtežjih, kar jih je kdaj prestalo svetovno hmeljarstvo. Ivo Pirš: Nekaj o ameriški prohibiciji (Nadaljevanje.) Sicer je pa tudi znano, da milijonarji pete avenije in park-avenije (dveh glavnih ulic New-Yorka) ne živijo baš zgledno življenje. Vladimir Krymov, ki zelo odkritosrčno razkriva skrivnosti te družbe, je leta 1925 zapisal med drugim: »Vsi ameriški multimilijonarji se vozijo v Pariz in na Riviero, da lahko tam razsipno žive. Njih žene potujejo tja navadno same in hodijo tam po svoji glavi. One ne obiskujejo zgolj prvovrstnih hotelov, temveč preživljajo noči v zloglasnih nočnih lokalih in apaških beznicah, pušijo cigare in počnejo še marsikaj drugega ... Ko pa pridejo domov, ko se vrnejo v Ameriko, je spet vse pozabljeno in niti sled ne ostane za preživetim.« Pri teh razmerah je seveda več kot umljivo, da se tudi sodne preiskave glede prohibicije, kakor hitro bi se pokazalo, da bi šlo za čast in ugled enega teh gospodarskih mogotcev, kaj rade »zataknejo«, t. j. se na poti v kraljestvo pravice izgubijo. Taki primeri pa seveda ne dvigajo javne morale in še manj moralo tihotapskih roparjev. Zanimiv je v tem pogledu slučaj znamenitega »kralja zločincev« Jacka Diamonda. O njem se je splošno govorilo, da je v zelo ozkih prijateljskih zvezah z visoko newyorsko družbo. Pristaši Diamondo-vega nasprotnika »znamenitega« Al Caponeja so znali pa povedati celó to, da je Jack Diamond dober prijatelj nekaterih newyorskih sodnikov. In ko so Diamonda zadeli leta 1930 v Brooklynu skrivnostni streli, so širili vest, da bi moral Diamond pasti že radi tega, da ne bi mogel kedaj služiti kot glavni dokaz za zveze ameriških mogočnikov s tihotapskimi bandami. Še na dve vprašanji se ozrimo, ki skoroda na najjasnejši, pa tudi najstrašnejši način kažeta neumestnost in celó škodljivost prohibicije, kakor jo izvajajo v Ameriki. (Dalje prihodnjič.) Izvoz češkega hmelja Po podatkih državnega statističnega urada je bil izvoz češkega hmelja v zadnjih letih naslednji: 1. 1926 73.581 stotov v vrednosti 589,999.000 Kč » 1927 81.213 » » » 440,558.000 Kč » 1928 65.553 » » » 227,994.000 Kč » 1929 84.872 » » » 170,127.000 Kč » 1930 90.220 » » » 114,461.000 Kč » 1931 105.570 » » » 86,837.000 Kč Kakor je iz tega razvidno, zadnja leta izvoz glede množine zelo narašča, glede vrednosti pa seveda pada, ker so pač cene hmelju znatno nižje kakor prejšnja leta. Glede izvoza v letu 1931 je treba pripomniti, da je bilo pridelka 1931 izvoženih le- kakih 75.000 stotov, dočim je celotni pridelek znašal ca. 115.000 stotov. Tako je ostalo doma še 40.000 stotov pridelka, katerega so nekako polovico pokupile pivovarne za lastno porabo, druga polovica pa še čaka uporabnika v rokah trgovcev in deloma tudi še pridelovalcev. Zanimiv je tudi pregled, kam se je izvažal češki hmelj ter so glede tega za zadnji dve leti tudi na razpolago točni podatki, in sicer se je izvozilo v leta 1930: leta 1931: Francijo 11.180 st. = 1238%; 28.444 st. = 26-94% Belgijo 11.940 » = 13-23%; 21.160 » = 20-05% Avstrijo 13.940 » = 15-45%; 10.910 » = 10-33% Nemčija 24.020 » = 2663%; 10.024 » = 9-49% Anglijo 1.800 » = 2-00%; 6.714 » = 6-37% Švedsko 4.124 » = 4-57%; 4.622 » = 4-37% Švico 3.532 » = 3-92%; 3.998 » = 378% ost. drž. 19.684 » = 21-82%; 19.698 » = 18-67% skupno: 90.220 st. = 100%; 105.570 st. = 100% Iz tega pregleda je točno razvidno, da je silno narastel uvoz češkega hmelja v Francijo, Belgijo in zlasti Anglijo, dočim je najbolj nazadoval uvoz v Nemčijo in deloma tudi v Avstrijo. Čitajte in razširjajte „Slov, hmeljarja”! Razno češkoslovaški hmeljski provenienčni zakon je dosedaj zakonito priznan v Franciji, Madjarski, Poljski, Avstriji in Švici. Češki hmeljarji pa si zadnji čas mnogo prizadevajo, da bi bil ta zakon priznan tudi v drugih državah, predvsem v Nemčiji, kamor se izvaža največ češkega hmelja. Kakor znano, se znamkuje sedaj hmelj na podlagi posebnega provenienčnega zakona samo v Češkoslovaški in Nemčiji. Dočim pa je v Nemčiji znamkovanje obvezno le za hmelj, ki se porabi doma, je v Češkoslovaški znamkovanje obvezno za hmelj, ki se izvaža. Zato pa je tudi razumljivo, da si Češkoslovaška prizadeva izposlovati zakonito priznanje svojega hmeljskega provenienčnega zakona v čim več državah, kamor izvaža svoj hmelj, da bi uživala potem njihova znamka v teh državah tudi zakonito zaščito. Konec prohibicije na Finskem! Tudi Finska je svoj čas uvedla suhi režim slično kakor Amerika in prepovedala vsako uživanje alkohola sploh. Pa se menda na Finskem tihotapstvo z alkoholom in uživanje vsakovrstnih alkoholnih pijač vkljub prepovedi ni dalo vpeljati tako kakor v Ameriki, res abstinentje pa Finci tudi niso hoteli postati in ostati. Napravili so plebiscit za in proti abstinenci ter je glasovalo za popolno abstinenco 217.019, za uživanje le lahkih alkoholnih pijač 10.915 in proti vsaki abstinenci 544.967 upravičencev; udeležba pri glasovanju je znašala 50%. Končna odločitev bo vsekakor padla šele v parlamentu, vendar pa je gotovo, da bo volja tako ogromne večine naroda našla popolno razumevanje in lahko že trdimo, da je suhega režima na Finskem že konec. Industrija slada na češkoslovaškem tudi nazaduje. Od 136 tovarn jih je v obratu le 49 in izvoz slada je nazadoval za polovico. Vzrok temu je predvsem okolnost, da vse države vedno bolj na vse mogoče načine ovirajo uvoz, poleg tega pa tudi druge tovarne, zlasti poljske in nemške, nudijo slad mnogo ceneje kakor češke, nemške n. pr. za celih 20% ceneje. češkoslovaški hmeljarji si prizadevajo dobiti posojilo v znesku 3,000.000 Kč, da bodo mogli brez zapreke obaviti spomladanska dela v hmeljskih nasadih. Posojilo naj bi se dalo na menice po 200 Kč na 100 kg hmelja, jamstvo za to posojilo pa naj bi prevzela država. Tozadevna pogajanja so v teku. Površina nasadov in pridelek hmelja v Nemčiji v letu 1931 znatno zaostaja za letom 1930. Po zadnji cenitvi državnega statističnega urada je znašala namreč v letu 1931 površina hmeljskih nasadov skupno 10.249 ha in pridelek hmelja 77.800 stotov, dočim leta 1930 še 13.074 ha in 110.524 stotov. Povprečni pridelek je bil torej v letu 1931 le 760 kg na 1 ha, dočim v letu 1930 še 850 kg. Poraba piva na češkoslovaškem je v decembru lanskega leta zopet nazadovala za 14% v primeri z letom 1930. Poravnajte naročnino! Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Zadnjih štirinajst dni je bilo zopet prodanih nekaj manjših partij lanskega hmelja po 3—5 Din za kg, znatnejšega zanimanja pa ni bilo. Neka inozemska tvrdka se zanima tudi za stari hmelj letnika 1930 in 1929, vendar le za manjšo količino in po prav nizki ceni; do zaključka še ni prišlo nobenega. Vojvodina: Kupčija popolnoma miruje. Nekaj domačih pivovarn se sicer zanima za manjše količine lanskega hmelja po 2—3 Din za kg in je po tej ceni tudi iz inozemstva nekaj povpraševanja, vendar do zaključkov ni prišlo. Češkoslovaška: Zadnji čas je bilo na hmelj-skem tržišču nekoliko več zanimanja in razmeroma tudi precej prometa. Kupovalo se je za tu- in inozemski račun ter je bilo tudi na deželi prodano zopet nekaj sto stotov hmelja lanskega pridelka. Zanimanje je bilo predvsem za srednje in dobro srednje blago. Cene so ostale sicer v glavnem nespremenjene, vendar so se zopet učvrstile in notira sedaj žateški hmelj na tržišču 5—8 Din, na deželi iz prve roke pri producentih pa 4 do 5 Din za kg. Tendenca je nekoliko živahnejša. Znam-kovanih je bilo doslej skupno 75.500 stotov žateškega hmelja 1931. — Tudi za hmelj iz Ušteka in Roudnice je bilo nekaj več povpraševanja po nespremenjenih cenah, ki nolirajo sedaj 3—5 Din, in za zeleni hmelj iz Dube 3—4 Din za kg. Splošno se računa na Češkoslovaškem z znatnejšim skrčenjem hmeljskih nasadov v tekočem letu. Nemčija: Zadnjih štirinajst dni je bilo precej živahno zanimanje na niirnberškem hmeljskem tržišču in tudi precej več prometa. Povpraševanje je bilo predvsem po Hallerlauskem hmelju vsake vrste in boljšem Spaltskem. Cene so se nekoliko popravile in notira zadnji čas Hallertauski hmelj 6—16 Din, Tettnangski 14—21 Din, Spaltski 8—19 Din, gorski (Hersbruck) boljši 7—13 Din in Badenski 13—14 Din za kg. Trži pa se zlasti srednji in prav dobri Hallertauski hmelj po 9 do 12 Din ter deloma tudi srednji Spaltski po 13—14 Din za kg. Tendenca je bila prav čvrsta in dosti povpraševanja. Hmeljarji radi in hitro prodajajo, da se znebijo pridelka in pridejo do neobhodno in nujno potrebne gotovine. Poljska: Položaj nespremenjen. Francija: Tržišče je mirno in skoraj brez prometa. Hmelj iz severne Francije notira do 13 Din, al- zaški pa celo do 16 Din, kupijo pa le domače pivovarne še semtertja kakšno boljšo partijo po 7—10 Din za kg. Tendenca pa je slaba in cene nič kaj čvrste. V Alzaciji je neprodanega še okoli 500 stotov hmelja lanskega pridelka in se bodo v tekočem letu hmeljski nasadi najbrž še nadalje skrčili. Belgija: Tržišče je še vedno mirno in prometa prav malo. Hmelj zadnjega pridelka notira Alost 11 do 13 Din, Poperinghe pa 7—9 Din za kg. Pridelek 1932 pa notira Poperinghe terminsko za september — november 11 — 12 Din za kg. Anglija : Položaj v glavnem nespremenjen. Na tržiščih je nekaj povpraševanja po hmelju srednje in deloma tudi slabše kakovosti, vendar je prometa prav malo. Cene so ostale zaenkrat še nespremenjene, vendar se splošno računa, da bodo še nazadovale. Amerika: Na tržiščih je zopet zavladalo precejšnje mrtvilo ter je prometa le malo. Pridelek 1931 notira prvovrstno izbrano blago 17—19 Din, slabše 14—16 Din, letnik 1930 prvovrstno izbrano blago 16 do 18 Din, slabše 13—15 Din, letnik 1929 pa 10—12 Din za kg. Kupujejo pa se le manjše partije za sproti, še največ letnik 1931 prvovrstno izbrano najboljše blago po 17—19 Din za kg. Za razvedrilo Pošten najditelj. Tine: »Ali si vrnil srečko, ki si jo našel?« Tone: »To se zna, takoj po žrebanju.« V šoli. Učitelj: »Kakšna je razlika med bliskom in elektriko?« T i n č e : »Blisk imamo zastonj.« Skromno. Hčerka edinka goreče moli: »Mili moj Bog, za sebe ne prosim nič, prosim Te le, usliši me, da bi moja dobra mati čim prej dobila zeta.« Najhitreje. »Kaj pada hitreje kakor les?« »Kamen.« »In kaj hitreje kakor kamen?« »Železo.« »In kaj še hitreje kakor železo?« »Akcije.« Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital Ustanovljena leta 1881 Ustanovljena leta 1881 HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE! Vaš denarni zavod je vedno le SAVINJSKA POSOJILNICA ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 registrovana zadruga z neomejeno zavezo zadružnikov Z vsem svojim premoženjem. Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka V ŽALCU Umetna gnojila Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal Kmetijske stroje pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice Sredstva za pokončavanje škodljivcev ter vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje: Skladišče Kmetijske družbe v Celju (pri kolodvoru) Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Zavaruje: 1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.; 2. proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo; 3. v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica, v Mariboru pa na gosp. Zebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10. Prva južnoštajerska vinarska zadrugo v Celju registrovana zadruga z omejeno zavezo // Ustanovljena leta 1908 Čekovni račun pri Poštni hranilnici št. 13.375 // Telefon št. 177 Zaloga najboljših spodnještajerskih in vseh iugosIovensHiii vin po zmernih cenah Priznalne diplome državne vinske po-skušnie na Dunaju 1.1909 in Kmetijske razstave v Ljubljani 1.1926 HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice ♦ Za hraniIne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem ♦ ____________♦____________ Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev - lili Hmelj je kot volk! Z a lepo zelene in težke kobule jajčaste oblike, z mnogo aromatične hmeljne moke, rabi DUŠIK, FOSFORNO KISLINO, KALIJ IN APNO To hrano dodamo hmelju v obliki mešanega gnojila NITROFOSKAL - RUŠE ki vsebuje dušik, fosforno kislino, kalij in apno v razmerju 4:8:8:33 Nitroioshal - Ruše je z ozirom na svojo hranilno vrednost najprihladnejše gnojilo. Za IOOO sadežev vzemite 200 kg. Aho gnojite tudi s hlevskim gnojem jeseni, potem spomladi samo 100 kg. Tvornica za dušik d. d. Ruše pri Mariboru Sprejema naročita in daje vsa strokovna navodila. Izvršuje tudi analizo zemlje. Maja keazerolj „Jleveaikaga kmljirji", preditavilk AlaJzIJ Mihelin, župan In |»aitnlk, Celje-Breg. Odgovora! urednik dipl. lag. ianka Dolinar, Colja. Tlaka Mohorjeva tlskaraa (Fran Milavec) v Celja