Komintentom banke ponujamo UGODNA PRODAJA SKB BANKA D.l Leto XLIV Murska Sobota, 13. avgusta 1992 St. 32 Cena 60 SIT cistilkini LUDVIK K OVAC sezone dvorišči Ze katastrofa! ^UČENOST LUDVIK KOVAČ Zavarujte VELETRGOVINE 4.9K POLJOOPSKRBA VESTNIKOV KOLEDAR • nahrbtne škropilnice SO VREME Trgovina MARIBOR, tel.: (062J 303-984 Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21-048 • nahrbtne in vrtne kosilni ce JONSERED dinarjih, ki so vnovčljivi na vseh poštah v Republiki Hrvaški. .. visokotlačne stiskalni ce za seno in slamo pc zelo ugodnih cenah premoženje str. 19 — prodajo blagajniških zapisov SKB v tujem denarju za pravne in fizične osebe. Blagajniški zapis vam ohranja vrednost od deviznih prilivov oz. nakupa deviz, — posojila kmetijcem, — SKB prodaja potovalne čeke v hrvaških pdstotka ocenjenega družbenega proizvoda za leto 1991. s tem pa je že presežen kriterij, ko je po-Irebno za sanacijo škode aktivirati republiška sredstva za odpravljanje posledic po naravnih nesričah. ŽIVILI •—1 Po nekaterih informacijah v republiškem proračunu za to trenutno ni denarja, vendar z zagotavljanjem pomoči ne kaže odlašati, saj bodo posledice lahko katastrofalne. Težave namreč že zdaj močno čutijo predvsem živinorejci, ki bodo zaradi pomanjkanja krme morali zmanjšati sta-lež, samo v soboški občini pa je tačas okoli tisoč glav zrele živine, ki ne najde kupca. V soboškem izvršnem svetu predlagajo, da naj bi sredstva za odkup zagotovile republiške rezerve, za ublaži- Skupščinske počitnice za to seveda ne bi smele biti ovira, saj tudi v tem primeru velja pravilo, da kdor hitro da, dvakrat da. Čeprav je suša najbolj prizadela severovzhodno Slovenijo, ki je sicer daleč od centra odločanja. Pomurci upajo, da solidarnost ne bo odpovedala in bo pomoč prišla pravočasne. Ce so nas pozabili bogovi, naj se nas spomni vsaj država! že zdaj dobile takšne razsežnosti, da jim kmetijci niso kos in bo morala na pomoč priskočiti država. Posamezne občine so s položajem že seznanile ustrezna republiška ministrstva, vendar do začetka tedna do konkretnih odzivov še ni prišlo. Samo v soboški občini so izračunali, da je 7. avgusta znašala ta blizu 2,4 mili Po dolgotrajnem suhem in vročem obdobju se bo ob koncu tedna vreme nekoliko po slabšalo. Možne so tudi nevih- Razmere r mnogih podjetjih kažejo da se agonija nadaljuje, in če položaj med dopusti še nekako miruje, je pričakovati, da bo do večjih zaostritev prišlo takoj jeseni V podjetjih, ki so zaradi nastalih razmer zmanjšala proizvodnjo, ne bodo mogli še naprej vzdržali s sedanjim obsegom zaposlenosti, na prezaposlitve pa tudi ni mogoče računati. saj v Pomurju nimamo ustreznih novih in obetavnih programov. Socialna stiska bo tako vedno večja, zaostrila pa jo bo gotovo Še katastrofalna suša, saj je bilo v preteklosti nemalokrat kmetijstvu tisto, kije blažilo socialne težave pomurskega prebivalstva. Čast, ki so pred nami, nam torej ne obetajo nič kaj dobrega in mnogi, ki so se med dopusti prepustili mirnemu spancu, bodo po dopustih brez njega. Napovedi, ki smo jih za pomursko gospodarstvo zapisali v začetku leta, ve uresmčti/ejo. najbolj zgovorno pa jih potrjujejo podatki ti polletnem gospodarjenju. U službi družbenega knjigovodstva so tokrat nekoliko pohiteli z ure jan/e m podatkov, ki so jih do konca julija posredovale posamezne firme, in tako je že na voljo prva analiza stanja i- pomurskem gospodarstvu. Da je pomursko gospodarstvo pred zlomom, kažejo podatki o industrijski proizvodnji, ki je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižja kar :a I7.4 odstotka. Po več letih se je tako spet zgodilo, da je padec pomurske proizvodnje večji od slovenske, vse to pa kaže na nepripravljenost pomurskega gospodarstva na nove razmere. Prevelika usmerjenost pomurskega gospodarstva na nove razmere. Prevelika usmerjenost na tržišča nekdanjih jugoslovanskih republik v preteklosti se zdaj kaže r manjši prizvodnji, pa ne le zaradi skrčenih možnosti za prodajo, pač pa tudi zaradi manjših možnosti nakupa surovin in materiala za proizvodnjo na teh območjih Res je sicer, da skušajo nekatere firme ta izpad nadomestiti z izvozom, vendar to uspeva le redkim, pa še med temi mnogim izvoz prinaša izgubo, saj s produ- • vse vrste gradbenega materiala • umetna gnojila in krmila • kolesa • motorna olja • pijače tev posledic suše pa je potrebno aktivirati republiška solidarnostna sredstva. Sredstva za to so, saj smo zanje namenili enodnevni zaslužek v juliju, vendar jih je mogoče »aktivirati« le po sklepu republiškega parlamenta. kiivnosfjo in kakovostjo svojih izdelkov niso kos močni svetovni konkurenci. Oh neugodnih proizvodnih rezultatih pa tudi finančni niso taksni. da bi zagotavljali mirno spanje. Zlasti skrb zbujajoče so velike likvidnostne težave pomurskega gospodarstva, saj je imelo junija nad pel dni blokirane žimračune kar 74 podjetij s povprečnim zneskom 662 milijonov tolarjev, pa tudi julija se števila organizacij z blokiranim žiroračimom ni zmanjšalo. Če upoštevamo, da je od leta 1489 šlo v stečaje že 20 podjetij in je tako ostalo brez dela več kot 5 tisoč delavcev in da so na vidiku novi stečaji, potem je jasno, da se bo gospodarski in socialni položaj v Pomurju že zaostroval. Če ne hi bila moratorija na stečaje, bi se število stečajnih postopkov povečalo še za 21. v teh podjetjih pa je zaposlenih nekaj čez tisoč delavcev. Število brezposelnih je r Pomurju že zdaj doseglo 15-odstolno stopnjo, suj jih je bilo pri skupnosti za zaposlovanje v prvi polovici leta prijavljenih več km 7.500, z generacijskim prilivom mladih, ki so letos končali šolanje. pa se bo to število še povečalo. 1,1 konec Politike V AVGUSTU k9piariborskih testenin Res da še ne povsem dokončna, vendar vsaj do bistvenih razlik ne bo prišlo. Nekateri podatki, ki so na voljo, pa so vznemirljivi in kažejo, da se nekatera negativna gibanja nadaljujejo Pomurski kmetijci doživljajo katastrofo. Suša je na celotnem območju dosegla že takšne razsežnosti, da tako rekoč ni več kulture, ki ne bi bila prizadeta. Drugi in tretji ud kos trave so že odpisali, suši pa se ne morejo zoperstavljati tudi druge poljščine. Pridelek bo zdesetkan, kot vse kaže, pa se ga na nekaterih območjih ne bo splačalo niti pospravljati. Posledice suše se najbolj čutijo na peščenih tleh, kjer je koruza popolnoma uničena, skorajda pa ni površin, kjer bi bila škoda na tej poljščini manjša od 40 odstotkov. Krompir in sladkorna pesa sta prizadeta od 20- do 70-odstotno, močno pa se čuti že tudi škoda v trajnih nasadih, kjer bo pridelek po prvih ocenah manjši od 15 do 40 odstotkov, posledice v teh nasadih pa bodo še prihodnje leto, saj se zaradi pomanjkanja Pregovora Veliki Šmaren brez dežja sladko vince ho doma Ce je na Veliki Šmaren grdo vreme, bo huda zima 1.1. avgust, četrtek. Lilijami 14. avgust, petek. Maksim I 5. avgust, sobota. Veliki Šmaren 16. avgust, nedelja, Rok 17. avgust, ponedeljek. pred začetkom nogometne vode niso oblikovali cvetni brsti. Tako bi na kratko lahko strnili poročilo o oceni škode v soboški občini, ki so jo izračunali 7. avgusta, zdaj pa že lahko zatrdimo, da je škoda še večja, saj po tem času ni bilo padavin, ki bi omilile posledice suse. Podoben je položaj tudi v drugih pomurskih občinah, iz dneva v dan pa je več območij, ki ostajajo brez pitne vode, predvsem za živino. Te težave zaenkrat uspešno rešujejo s pomočjo gasilskih društev, ki na la območja dovažajo vodo, vendar se že pojavljajo problemi v nekaterih črpališčih. poslovalnica AGROSHOP, Brezovci 34 tel.: (069) 45 530 PERTOMERX aktualno po svetu Iz Zagreba piše Po predsedniških m parlamentarnih volitvah na Hrvaškem in pričakovani Tudmanovi m hadezejevski zmagi nas kajpak predvsem zanima, kakšni bodo hrvaško-slovenski odnosi v dmgi Tudmanovi državi Tik pred volitvami je dr Franjo Tudman na hrvaški televiziji povedal, da smo Slovenci pokupili 24 milijonov kvadratnih metrov hrvaške zemlje, na njej sezidali več kot 15.000počitniških hiš. da imamo oh hrvaškem morju skoraj toliko počitniških domov kot domačini ud To naštevanje slovenskega bogastva na »sveti hrvaški zemlji« samo zase ne hi terjalo večje pozornosti, če pri teni /iudi> Tudman ne bi izrekel aktualnega hrvaškega očitka, češ da smo Slovenci r vseh nekdanjih Jugostavijah izkoriščali hrvaško-srbske spore v svojo korist, tako da smo bili v španoviji z Beogradom, ki nam je omogočil, da tudi na račun Hrvatov dobro živimo in s kapitalom prodiramo r hrvaški nacionalni prostor. Nevarna razmerja Obstaja pa še drugo področje poročanja, ki se seveda hrani z inforamcijami prvega in tudi predstavlja njegovo posledico lo je poročanje o begunski problematiki znotraj avstrijskih meja Begunci so za vsako državo predvsem tujci, ki se tako ali drugače razlikujejo od domačega prebivalstva. V Avstriji so pone kod zelo negativno reagirali na nove sosede, naseljene v zbirnih centrih Ta ponedeljek je provladni dnevnik Novi vjesnik tudi začel objavljati podlistek o »slovenski asimilaciji Razknzja«. ki da je bilo že od nekdaj povsem hrvaško, »saj do nastanka stare Jugoslavije na Razkritju in v okoliških vaseh ni bilo Slovencev«. Nas namen vsekakor ni. da bi v odgovoru opisovali nastanek in razvoj zelo stare naselbine Razkritja in kako je prišlo do današnje podobe skoraj povsem čistega slovenskega naselja oziroma župnije, ki še zmeraj spada k zagrebški nadškofiji. Hrvaški akademik svetovnega slovesa prof. dr. Ivan Supek je že pred prvimi večstrankarskimi volitvami hrvaško javnost in zlasti nacionalistične stranke zaman opozarjal, da prestavljanje mej sedanje hrvaške države »na zgodovinsko m etnično območje« pelje v pogubo, v vojno m smrt, podobno kot veliko Srbijo Miloševtceve-ga režima, »kajti v 14. stoletju je bil Beograd resnično hrvaški«. Kakšen smisel hi po drugi strani imelo dokazovanje, da je bila nekoč Istra, prav v času Krešimir/evega hrvaškega cesarstva, ko je bila Hrvaška največja, kranjska oziroma slovenska in nam potemtakem tudi pripada Na pragu 21. stoletja, ko so meje v Evropi zakoličene m mednarodna skupnost kvečjemu lahko prizna sporazumno premikanje mejnikov. se nam zdi razkriški problem iz zagrebškega zornega kota, nulo rečeno, utopija, če že ne prikrito rožljanje z orožjem na slovenski meji, ki ga kajpak napenja tako imenovani vietnamski sindrom, ki ga je štej ali prej povzročilo stanje ne miru ne vojne. Problem z razkri-ško župnijo zagrebške nadškofije hi prav gotovo lahko rešili že v prejšnjem sistemu, če bi imeli za kaj takega r Zagrebu posluh, ne glede na ceno poslabšanja hrvaško-slovenskih odnosov. Kot nam je znano, je razkriški župnik Stjepan Slaviček eden največjih intimnih prijateljev kardinala Franja Kuhariča in zalo prav nič ne počenja na lastno pest. Ker je hadezejevska oblast kljub kritiki majhnih, v resnici pa pravih demokrščanskih strank tesno povezana z zagrebškim kapitalom — predsednik sabora dr Žarko Domijan pravi, da imajo Hrvati dva največja sinova Franja, se pravi Tudmana in Kuharica — je razkriški primer dosti bolj zapleten, kot se nemara zdi. Postaja merilo nevarnih razmerij med Hrvaško m Slovenijo, v katerih bi slovenski pristanek na hrvaške zahteve samo preložil problem na jutrišnji dan. hkrati pa povečal hrvaške apetite po slovenskem nacionalnem prostoru. tako da hi jih bilo težko zatreti brez orožja Tole je moja dežela (Intervju s pretendentom na srbski prestol Aleksandrom Kara-džordževičem je objavil tednik Spiegel.) Prestol vašega očeta, srbskega kralja Petra IL, zahtevate nazaj. Kakšne prednosti bi s tem dobila Srbija? Karadžordževič: Srbijo hočem popeljati v demokracijo. Za to potrebuje naše ljudstvo integracijsko osebo — nihče ni prikladoejši. Vi kol srbski Juan Carlos? Karadžordževič: Zakaj ne? Španska ustava bi lahko bila za zgled srbski. Rojeni ste bili v izgnanstvu, srbsko ne govorite Na prestol v Beogradu lahko komajda računate, v Karadžordževič: Živel sem v ZDA kot Aleksander Karadžordževič — nihče ni vedel, kdo v resnici sem. Šele v začetku 1990. sem videl priložnost, da pridem na prestol. Ali ni monarhija dandanes samo še draga nostalgija? Karaždordževič: Od dvanajstih držav Evropske skupnosti jih je šest ustavnih monarhij. Ena več ne škoduje. Če Nizozemci ne bi imeli kraljevske hiše, tudi turizma ne bi imeli. Ali hočete torej biti necker manski (Neckerman; znan turistični vodnik — op, prev.) kralj? Karadžordževič: Turizem je nekaj čudovitega. Prinaša devize. In, za boga, te pa tukaj v Srbiji potrebujemo. Bi sprejeli krono tudi, če bi Sr biji še naprej vladal socialist Miloševič? Karadžordževič: Miloševič bi lahko bil velik reformator. Toda poraženec je, njegov čas je minil. Vendar pa: med nekdanjimi komunisti jih je nekaj, ki simpatizirajo z vrnitvijo monarhije. Kljub temu zakona iz leta 1947, ki vaši družini prepoveduje vrnitev v Jugoslavijo, še niso odpravili. Karadžordževič: Dejansko sem tukaj ilegalno. Ko sem prispel, sem zakorakal Čez mejni prehod, ne da bi pokazal svoj polni list, kam pa bi prišli — lo je moja dežela. zakaj naj bi komu kazal svoj Peter Potočnik potni list? Čutim, da me ljudstvo hoče. Sankcije ZN naj bi Miloševiča prisilile k popuščanju. Zakaj ste ukrepe kljub temu kritizirali? Karadžordževič: Zahod ukrepa preveč enostransko. Še vedno se dvori starim zastopnikom totalitarnih sistemov, ki so prevzeli nove funkcije. Imate pri roki rešitev za nekdanjo Jugoslavijo? Karadžordževič: Vojna v Bosni se mora takoj ustaviti. Ti idioti morajo prenehati streljali. Ljudje v Sarajevu hočejo živeti skupaj. Tam vendarle ne morejo uvesti apartheida. Bi nekdanje jugoslovanske države priznali kot suverene države? Karadžordževič: S Slovenijo ne bi imel težav. Ne bi jih imel Miloševič, kaj pa sna? Karadžordževič: niti Velikosrb Hrvaška, Bo- Najprej mora v teh republikah zavladati demokracija, priti mora do svobodnih volitev brez ščuvaške propagande. Na Hrvaškem je prav tako malo demokracije kot v Srbiji. Priznanje prejšnjega zunanjega ministra Genscherja je bilo prehranjeno. Nameravale tudi vi vse Srbe združiti v eni državi? Karadžordževič: Ne, to je nemogoče. Čeprav so meje nepravične in se je potrebno pogajati za manjše popravke. Prevod: Š SMEJ Ce civilizacije m > človekovem srcu. potem je m nikjer GFORGES DUHAMEL »Mogoče ho šah povzročil čudež in ho vojna prenehala.« Nemški šahovski velemojster LOTAR SCHMID, ki r Beogradu pripravlja Bobbvja Fischerja na vrnitev v šahovsko areno. Morebiti se človekovo edino resnično dostojanstvo kaže e tem. da je zmožen prezirali tudi samega sebe GEORGE SANTATANA Vojaški poseg v BiH? New York, 6. avgusta - Ameriški predsednik George Bush je obljubil, da se bodo ZDA v Varnostnem svetu OZN a zavzele za resolucijo, ki bo »mednarodni skupnosti dala pooblastilo, da uporabi silo, če bi bilo potrebno, da se s tem zagotovi pošiljanje humanitarne pomoči« Bosni in Hercegovini. Govori se, da je Busha k ostrejšemu stališču nagovorita prejšnja britanska premierka Thatcherjeva, ki jc bila pri njem na obisku. Bonn, 9. avgusla - Nemški kancler Kohl seje zavzet za popolno blokado Srbije in za vojaški poseg, ki bi zavaroval humanitarno po moč. Del nemških politikov meni, da bi selektivni zračni napad prestrašil Srbe in zmanjšal njihovo bojaželjnost. nekateri upokojeni generali pa jim odgovarjajo, da to ne bi bilo učinkovito, ker so srbski topniški položaji razpršeni Kohl do (eh deljenih mnenj ni zavzel stališča, odgovoril pa je tistim, ki krivdo za bosansko morijo pripisujejo obema stranema. Po njegovem so krivci Srbi, ki s strahovanjem in terorjem izganjajo nesrbsko prebivalstvo. Končana XXV. olimpiada Ž maratonskim tekom so se 9. avgusta končale olimpijske igre » Barceloni. Največ medalj je osvojila naslednica večjega deta nekdanje Sovjetske zveze — Skupnost neodvisnih držav: 112. Sledijo ji ZDA s 108. Nemčija jih ima 82, Kitajska 54, Kuba 31, gostiteljica XXV,. olimpijskih iger Španija 21. Slovenija ima dve bronasti medalji in je na 53. mestu. Za njo so mnoge od nje starejše države. Naj živijo olimpijske igre! Prekletstvo Trianona? Sandor Huskič je bit železničar v slavonskem kraju Korog. kjer je še pred desetimi meseci živelo 800 Madžarov. Huskič: »Srbi ubijajo in preganjajo vse. kar ni srbsko. Evropa pa vse to mirno gleda«. Oktobra lani so srbska vojska in četniki prišli v Korog. Odvlekli so vse, kar so lahko nosili, hiše so razstrelili s tankovskimi izstrelki Preživeli so pobegnili na Madžarsko, večina se jih je ustavila v taborišču Nagyatad. Do izbruha srbske osvajalne vojne je v Vojvodini živelo 450 000 Madžarov. Zdaj je madžarska vtada v zelo kočljivem položaju Ministrski predsednik Antall bi po eni strani rad veljal za varuha vseh Madžarov, tudi tistih onkraj meja matične države, po drugi strani pa se boji izzivali Srbe, ki so v naletu besa in imajo, tako Antall. madžarsko manjšino v Vojvodini za kolektivnega talca. Ko je izjavil, da trianonska pogodba ureja meje med Madžarsko in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne pa tudi s samo Srbijo, se je Beograd odzval s trdo protestno no to in Antalla posvaril pred ozemeljskimi zahtevami Enako se godi tudi zunanjemu ministru Lajosu Furu. ki je izjavil. »da je varnost madžarske manjšine neločljivo povezana z varnostjo Madžarske«. Zelo alergični na takšne izjave so tudi Romuni. kjer na Sedmograškem živita dva milijona Madžarov. Z naraščajočo nejevoljo gledajo na madžarske skrbi Judi na Slovaškem tukaj živi 600 000 Mad žarov. Maždarski državni sekretar za Madžare onstran meja Geza Entz pravi: »To je prekletstvo Trianona. Naši sosedje se še vedno bojijo, da se bo Madžarska maščevala za Trianon, pa naj mi še tako pogosto poudarjamo, da se meja nočemo dotikati « Po madžarskih statistikah živi v Sloveniji 10 000 Madžarov, v Ukrajini Avstriji 7 000, 200 000. na Hrvaškem 25 000. poleg omenjenih v Vojvodini. Romuniji in na Slovaškem. Razen, nedvomno, s slovensko politiko do Madžarov, je Budim pešla zadovoljna tudi z. Ukrajino. Kijev je Budimpešti že dal zagotovilo za varnost madžarske manjšine. (po Spieglu) V ŽARIŠČU Srbi Odkar na svetovnem političnem prizorišču ni več nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana, o svetovnem dogajanju nihče od vodilnih politikov ne govori več na fatalistični način. Na način, ki bi neko omejeno vojno ali politično stanje opredelieval kol usodno za vso zemeljsko oblo. Kakor se morebiti še spomnile, je Reagan med libanonsko voj no, ko so bili boji za Bejrut najhujši in torej še posebej v središču globalnega dogajanja, govoril, da se na libanonskem bojišču slednjič uresničuje apokaliptični Hermagedon da si sloje nasproti sile dobrega m sile zla in da bo od izida tega boja odvisna prihodnost sveta Pač tako, kakor piše apostol Janez v svojem Razodetju. Kdaj drugič je Reagan nadzemeljsko razsežnost pripisoval tudi, takrat še močnemu, sov-jetsku imperiju, ki ga je imenoval »carstvo zla«. To carstvo je potrebno poraziti, tako je govoril, sicer bo svet propadel. Potem se je pojavil še ameriški filozof japonskega rodu Francis Fukoyama. ki je napisat knjigo o koncu svetovne zgodovine. Vsa velika svetovna dogajanja. ki se dokončajo na enem mestu, recimo na meji med dvema ideologijama, naj bi bita preteklost. Svetovni duh zgodovine ne pozna več skokov in prepadov, kapitalizem je dokončno zmagal, šlo naj bi samo še za to. da v svojem dokončnem zmagovitem pohodu vzpostavi relativno blaginjo po vsem planetu. Najbrž tudi Zalo nihče ne povezuje bosanskega dogaja- Je mar čoln res že poln? Pravijo, da preveč dobrega ljudi kaj hitro pokvari. jo, naj raje vsak skrbi zase in strah pred izgubo standarda , žuganje s prstom, ki se prebivalstva bogatih dežel še najb*U r V avstrijskih medijih je begunska problematika nadvse (. ma letošnjega dolgega vročega poletja. Če nekoliko »iste®* ■ kajšnje novinarske prispevke na temo prisilnega F vanskih narodov na sever, vidimo, da gre za dve podeocj'P° .k1 vo so poročila vojnih dopisnikov z območij, kjer se I« pd* pač izvaja ali pa se je še niti ne tako daleč nazaj. Taksna p® šajo v avstrijske domove slike človeške krvi in razdejanja- Olja na ogenj je potem prililo še avstrijsko zunanje ministrstvo pod vodstvom Franza Loschna-ka, ki je izjavil, da je »čoln za sprejem tujcev poln«, pred krat kim pa je v pogovoru za časopis Standard pompozno ugotovil, da je on minister, ki mora skrbeli predvsem za dobro Avstrijcev Ta »čoln«, kakor je Loschnak poimenoval Avstrijo, pa po mne nju tukajšnjih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko beguncev. ob 50.000 registriranih beguncih še zdaleč ni poln Leta 1956 namreč, ko so bratski narodi takratne Sovjetske zveze pomagali zadušiti kontrarevolucijo v Socialistični ljudski republiki Madžarski, je republika Avstrija sprejela kar 180.000 beguncev, katerih večina se je potem preselila v Avstralijo. Kanado in ZDA. 12 ki kasneje, leta 1968, ko je bil v nevarnosti socializem na Češko-Siovaškem, je Avstrijo v tranzitu prečkalo kar 160 000 Cehov in Slovakov. V zadnjem večjem valu beguncev iz Poljske leta 1981 pa je Republika Avstrija zo pet pomagala okrog 180 000 beguncem. Čeprav se tukajšnji resni medi ji izogibajo neprestanemu iska novodobni evropski krizen" Bosni; v d prijavljajo za P bojita pc hod na bosa^K. |lk r, balkansko lront° * |ZJt ščica fundamenia" m Egipta. u,n< „ Dešč"-'a Toda samo P mentahstov! l Kaj se shmani? K^o j ■ hovc ajatole Z- konca iJeotog Lični ‘ uplahnil tud» a zrn zanos m ^i*' .masaker v - , (H civilizirane t (r jev naslednik res ne pomen'' lflin° . jp občasno dram* hi.-_ ;. sko temo, s k*«1 kfltl naraščajoče e jniu L težave? Ah •' jajo po su^ell< P»FX: »krščanski s rtdi , islamske drta' wsoPr‘ kot piše kairs . nja s prerokbo iz Nostradamusove knjige. Tam piše, da bodo arabske kamele nekoč pile vodo iz Rena. Za zahodne razlagalce je bila to napoved muslimanskega ekspanzionizma. V lej napovedi se ni odražal samo krščanski strah pred islamom, katerega korenine segajo v čas križarskih vojn in osvobajanj Jeruzalema. V njej je bilo mogoče videti tudi islamsko fun-damentalistično koncepcijo, ki jo je nekako poosebljal umrli iranski verski voditelj ajatola Homeini V tistih časih so pred Belo hišo v Washingtonu še nameščali posebne protiletalske topove in radarske sisteme, $ katerimi naj bi preprečili morebitni samomorilski letalski napad islamskih fundamentalistov na ameriško predsedniško palačo. Danes pa se pred očmi (vsaj navidez?) brezbrižnega islam skega sveta, katerega funda mentališli so še nedolgo od lega sanjah o islamizaciji zahod ne civilizacije, totalno uničuje muslimanska skupnost v Bosni' Ali ni to čudno? V zadnjem času se sicer nekaj premika. V muslimanskem svetu ob bosanskem masakru začenjajo dvigovati glas. Kralj 1-ahd iz Savdske Arabije je poslal v Sarajevo 50 ton medicin ske pomoči in živil Libanonski časopis El-Safir je ob tem zapisal: »Visočanslvo se je slednjič prebudilo, dobro jutro « 46 dr žav članic islamske konference je prekinilo diplomatske odnose z ostankom Jugoslavije; pakistanska televizija je priredila okroglo mizo na temo kfania v K i k nju krivca za etnični ‘"^Jj it Balkanu, pa SO^Cll* Sarajeva kot na lil® r -neti pogovori t • prebivalci razseljeni mest dovolj zgovonU, it Avstrijci gledali na že ne prijateljsko, 1“ bob pozitivno kot ' Raziskava javnega 1 jo je naročil ni k Profil, je J 52 % vprašanih * ..m« »čoln z begunci sc "i P .^11 lahko Avstrija begu* se sprejema, kar. denarno pomagal« n skl h organizacij <' ,1^ vprašanih bi bifo P vzet, begunce k h * rt h! k k % u 1^’ Protiutež "M je mlad, dmamK "a|t(rr, ' i£ hovnik Helmut , j. •* hovnik neim- ,41«. • . avstrijske Kafl,as’ NS"1*, <1 V J« tl --- IJVC rezerve za sp^ j zup" predvsem v po^ jah m samostanih k ve p« omenjeni SflZ nega mnenja naj ’ več izkušenj z ‘ jn«'1 problemanke. ,J naj bi pomagal k tel no pomočjo J kPt šanih boli simp*'«" * štet Loschnak. Podatke o š<^'lu^a sta ph sprejeli ška. tukajšnji vijajo. vendar . od (istih, ki za 'bodi $ A razvitih državah nije m Hrvaške . k števajo niti mfr ’ te med razvite An^’ 5 Ji ub'.’ ■ h1' rt apokalipnini. । ( ,n koliko islam se se « k|t, ’ več musltrn." h)e pr.haia čeda » m krsčansk’ s . »klasičnim« ue । ' . m tem |e D- ^0^ jit^i čelu svojih P , izhodi***1 t«. jo tako absurdn ( svet moral kU se /s J ti Posebej l‘^>F luhnjcno m ,|pjo srbi zanj «P' „ . . . 1 križarski ohri1 u* ŠTF^' c k c •X VESTMI*4 STRAN 2 aktualno doma Operacija žolča na nov način tudi v Kolumna Prošnja za vodo: soboski bolnišnici Je*,"n ‘ednom in pol je dr. Borislav Vrbanec, kirurg soboške Bk:niCt''r'aparoskopskim posegom oziroma operacijo mladi bolnici Ulja* ^™ranj| žolčne kamne in žolčnik, S tem se je tudi v soboški boldjjj'1 ^eelo pisati novo poglavje strokovnega dela, saj se je naša S ? P^ružila Univerzitetnemu kliničnemu centru in slovenjegra-i j, Kll'c'> kp-r te posege že opravljajo. V zagrebški bolnišnici so pr-a operacijo prav tako opravili Šele pred dobrimi tremi ■. let ,em k' i« » zahodni Evropi to običajni ali rutinski poseg vt । * it ti«- ^tkiskopske preiskave ozito-.' Pestovanje organov in te-. ‘ 'otlin so posegi, ki jih že ' ''■ opravljajo tudi pri nas, tri pa so naprtmer v trebu S-'1?*1'0 lahko samo g>e-, r S lem k0 so k temu aparatu 'h tudi kamero in dobili sli-w »Mranjosti telesa na ekranu, j 0 se odprle široke možnost« J^mvne posege. Ob kirurgu , 1; K Sako zaradi slike na mogel delati tudi asistent pomočnik. 'Moskopske operacije so m ža kirurgijo ali začetek L ebjuhju za to medicin-it-^-^j.kot pravijo, v razve UkIm" 5t0 metr*10 niso uspeh 5am° “ v y°ve^e m0' brez bolečin »^'‘j^pske operacije dela-, da v trebušno votlino — 'wL'a pOse£ v n)eJ skoz' ilUm/^.^edejo potrebne m-. in potem po poseb-^'Wiu opravijo operativni "Si Posegom se ne poruši ^'.celost trebušne ste-hlinu':ie’in P° operaciji nima-”■ Pri klasičnih operativ ttii i^1" moramo bolniku da-r" analgetike Po posegu 'L laparoskopijo pa je bolnik mobilen oziroma lahko hodi že pet do šest ur po operaciji. Pomembno je tudi, da so zarastline zaradi zelo kratkega reza minimalne oziroma jih skorajda ni. In to gotovo veliko pomeni prav za bol nika,« je povedal dr. Borislav Vr banec, ki se je za to delo dodat no usposabljal v Hamburgu C e po operativnem posegu m nobenih zapletov, bolnik lahko Mira Kebler je na drugi dan po operaciji dejala, da se počuti zelo dobro. Bolnica ni imela nobenih bolečin. Se isti dan, ko je bila operirana, se je namreč že lahko sprehajala skupaj z zdravnikmn, ki jo je operiral. Vesela je bila tudi zaradi otroka, ki jo čaka doma, in bo zaradi te operacije lahko kmalu pri njem. bolnišnico zapusti že drugi ali tretji dan po operaciji, pa tudi okrevanje doma je zelo hilro. Opremo kupili s pomočjo podjetij Soboška bolnišnica je nekaj opreme, potrebne za operativni poseg na nov način, že imela, saj so edoskopske preiskave žc opravljali. Potrebovali so še kamero in ekran ter posebne inštrumente za operacijo Marca so začeli razmišljati o tem, kako bi opremo dopolnili. S pomočjo pomurskih podjetij so zbrali dovolj denarja m zadnjega julija na kirurški oddelek dobili vse potrebno. Že naslednji dan pa so opravili prvo operacijo žolčnika z laparoskopsko metodo »Za to operacijo smo se odločili, ker je bolnica mali mesec dni starega dojenčka, z operacijo pa tudi več nismo mogli zavlače- vati.« je pojasnit dr. Vrbanec. Prav vseh bolnikov, ki imajo žolčne kamne, s to novo metodo ne morejo operirati, saj so še nekateri zadržki. Kljub temu pa je že opravljen poseg v pomurski bolnišnici prelomnica pri njihovem delu in pomemben razvojni korak. Le-ta pa bo lahko hitrejši, če bodo opremo lahko dopolnjevali in obnavljali. Na nov način bi namreč lahko operirali tudi slepič, kilo, pa tudi v ginekologiji- MAJDA HORVAT Praznik občine Ljutomer Prvič ob obletnici tabora J v V ‘Pijanstvu s|"“' M « “»M« si' "« >li. 1'aj g'1:'11 ■' b» vam X bliulii pn- trn rsebo Obit te'tflske«# ■•t-bivališča v . — — *"• ■n,. ”4™"1' dirvlHn*''* Sij tMl.altštz . v^li f" WjyM*tJmnin pa je žc S h r, odkar je umrl njen M 'n, .pas,‘r J»n r' "hlH " ui 1,1 res pe lcn« ši hripr^uk;l^do se - Z', 'r ->.ed7e «k> p ^^ š^hor d ’1ruH"n Po >%‘'d,nf.\ora7raslityijo. šolanjem otrok in zadovoljevanjem drugih poJ* tud^a ** k'/0, da je bilo nekaj zemlje pri hiši, da so lahko re-., zatJt<’on,aA živali in da ni bilo potrebno stradati. Potem pa, ko >i < Ur -Z85* ,ova™e v bližnjih mestih, kjer je bilo treba delati le evno’ 56 K začelo vse spreminjati. Mladi so se množično i^pše j*|™es.r,iu z. "o enNekaterim so se te sanje uresničile, drugim ne. ^volilni a u 11 VaS' Pa ic zaradi lega skoraj obstal. Kaj kol ni bilo ij»tudi 3 l d* vlekle kolo napredka! Nekaj podobnega ve-■Up na os ■ j l okrog Male Nedelje in Radoslavec, ki jih povezuje 11 'majo . . tka‘ Tako slabe razmere za vzgojno-izobraževalno de-■ eiajo p' 'palokje v Sloveniji. Kaže pa, da se naposled tudi njim N^V1, da bi tud' v " "ovo Buaovci) zgradi skesa s- P°moCjo občin-tini drnc?h\PrXevka kot v ve' h v vm? je sicer pad-občina: ’ P°te,ri ko ni uspel aar,,ostnore^ndurn za soli’ Pa iihb sredstev, kljub vselJ " o^ma Ljutomer Mi|u ne n"51' pustiti na s« je število šo-L«U°k vonjih le-^"'OviK . okrog 10 od-^Krsti k”* l aže’ da bo v Pri’ ’Gda*' kaJ bolje, je občinska Moj .7dnJ' seji (prejšnjo 5?*1 »n?6« ^eslijski Pr<»-'bla Ned f* ev osnovne šole °odr> „ Ja’ k' predvideva, "O iet slare javili novo z 8 DOtr/k.6l0VadmC0 in dru rr' Pa ur Prostori, obe Urcdth tudi 2 oddelka otroškega vrtca. Zemljišče za novo lokacijo je že urejeno, in sicer so del odkupili, del pa je podarila družina Rostaher iz Male Nedelje. Tako krajevna skupnost Mala Nedelja kot krajevna skupnost Radoslave! sta uvrščeni med demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji, nova šola z vrtcem pa naj bi bila eden od pomembnih razvojnih dejavnikov. Zato upravičeno pričakujejo, da bodo dobili sredstva iz sklada za pospeševanje razvoja demografsko ogroženih območij. Predračun (po cenah 1. april 1992) znaša 162.920,00 tolarjev. Poleg 72,9 milijona tolarjev, kolikor je že v predlogu finančnega načrta sredstev za sofinanciranje naložb v osnovnošolski prostor na demografsko ogroženih območjih Republike Slovenije, pričakujejo še okrog 40 milijonov tolarjev dodatnih republiških sredstev iz drugih virov, saj bodo sami lahko zagotovili le 9,7 milijona SIT iz združene amortizacije osnovnih šol v občini, okrog 20 milijonov SIT s prodajo šolskih objektov, ki niso več v funkciji vzgoje in izobraževanja (Stara Cesta, Logarovci, Vučja vas, Stročja vas), in 19,5 milijona SIT iz sredstev občinskega pro- računa, ki so namenjena otroškemu varstvu. Upajo, da bodo z gradbenimi deli lahko začeli prihodnje leto, končali pa do šolskega leta 1994/95. Ce so podatki o rojstvih in predvidenih vpisih šoloobveznih otrok točni, potem se ni bati, da bi bil to nov šolski spomenik, tako kot se je to zgodilo v Vučji vasi. JOŽE GRAJ Tudi v Cezanjevcih so imeli zelo slabe prostorske razmere, dokler niso dobili prizidka, te dni pa popravljajo tudi staro poslopje. Tako so po 90 letih zamenjali tudi vso strešno kritino. (Fotografija: J. G.) Plača čistilke, to je sedaj vprašanje Skrbno je brisala police, še bolj vneio ribala hodnik m stopnice. Prav nikomur se iv pustila motiti. Marljivo je pobrisala tudi stopinje ustih, ki so pohodili njeno delo ali na sveie obrisana tla Nanje se ' sploh ni jedla, ne potiho, še manj na %las To pa je :e prvi -nak. da smo v Evropi, sem si dejal, ter s tem da sem preskočil vsako drugo stopnico, torej popacal polovico manj kot drugi, marljivi delavki pokazal. da imam odnos do njenega dela in da sem jo opazil Ona pa je presenečena nad mojim ravnanjem dejala: »Ja. kaj pa delate, saj vam bo spodrsnilo in boste padli po stopnicah.« Pametno opozorilo, sem si dejal, pa vendar sem se v mislih spel oklenil svoje rdeče niti, da sem jo pa ja: vendar opazil, njo in njeno delo, in to je danes pomembno. Kako tudi ne. saj je vendar delo čistilke v naši mladi državi prav tačas na prvih ali najbolj vidnih časopisnih straneh, najbolj aktualna, bistvena točka pogovorov med vlado in sindikati. Kakšno plačo bo imela čistilka, to je sedaj vprašanje. Priznajmo si. da se posebej okrog plače čistilke v prejšnjem režimu nihče preveč ni naprezal, pa četudi je nosil ogrinjalo socialističnega samoupravljanja Morda se je kdo. ko je po naključju opazil, da ima novo oblačilo, vprašal, od kod ji denar za to. no. pa tudi pri delitvi »kapetnajst« se je potem nekoliko bolj pogledalo za take s tanjšimi denarnicami. Sedaj pa. kot že rečeno, so drugi časi, ko je potrebno graditi povsem na novo, za Evropo. Čistoča pa je prav gotovo eno od prvih meril »evropskosti«. Tega se prav gotovo zaveda tudi čistilka, ki je tako vestno opravljala svoje delo, sem si dejal Kako tudi ne bi, saj je vendar prvo vprašanje našega časa prav to kakšna naj bo plača čistilke, ali da se bo slišalo bolj učeno, koliko naj bo izhodiščna plača po kolektivni pogodbi Da bi se ob tem sploh še spraševali, ah bo potem z »izhodiščno plačo« čistilka lahko tudi primerno živela, tako postaja povsem nesmiselno početje. Čistilkina plača tako torej postaja prvo merilo za plače — ena čistilkina plača tebi, dve čistilki ni plači onemu, tri in pol čistilkine plače pa zame. Brisala je še zadnjo stopnico, pa sem jo zato le upal zmotiti z vprašanjem, kako to. da je tako vestna in natančna pri delu »Dobro moram delati, če ne. si poiščejo drugo. Kako bom pa potem živela.« No. ta je pa dobra! Saj sploh ne razume novega časa in ne najpomembnejšega vprašanja v naši državi! Za oživljanje Bolcseve lekarne v 4 j ji It e * 'X ie, H Nurj^Ha??v°ja ,ekarni XLdaR bi|a tud' Prebe t stojen, s to kseva l^rna v P°h'5ivom [97^ prostorih pa X\X:leiX^ le- „ ■« v Zi,0 '^-letnico le X, X-4jo s Z” ' Soboti. se >1? Mur»^ zato L°bo"' sPet uSoda ker se zanP j a> vendar kVainosemdese Xt rt brez “speha. ru8» lekarno višje h lektorja Pomur- Murasrombat. Gy6gyszorta,» 'Ui,"’ nekoč. Stavba, čeprav pred leti že predvidena za Oživet-’ v P°lu<*<' Pa ko kot kulturnozgodovinski a< ko ji ho vrnjen njen namen. ’<5li s >lvišja sila« in prostorov niso obdržali. Opremo lekarne so tako odpeljali najprej v Lendavo, nato v hrambo Pokrajinskemu muzeju. Toda druge lekarne, kamor bi staro opremo lahko postavili, še vedno nimajo. Tudi predloga, ki so ju pred tremi leti poslali na občino, sta padla v vodo, to pa je, da se jim spet dodelijo proslori prve sobo ške lekarne za drugo lekarno v mestu, ali da se jim v ta namen odstopijo prostori nekdanjega bolnišničnega ORL oddelka. Soboška skupščina je potem zgradbo Udlcseve lekarne, ki je bila po starem zazidalnem načrtu predvidena za rušenje, razglasila za umetnostni in arhitekturni spomenik s prvenstvenim namenom uporabe za lekarniško dejavnost. v njej pa ima še vedno svoji trgovini Potrošnik, ki občini plačuje najemnino Pomurske lekarne so tako dobile še dodatno oporne točke za drugo lekarno tam. kjer je že bi la, in konec maja so o lem spel pisali izvršnemu svetu ter mesi nemu svetu krajevnih skupnosti ter Pokrajinskemu muzeju. Za lekarno, ki bo kulturni spomenik Mesini svet krajevnih skupnosti podpira prizadevanja za drugo lekarno, prav tako tudi Pokrajinski muzej. Slednji so Pomurskim lekarnam odpisali, da'so že leta 1988 pripravili predlog za ureditev stare lekarne (pohištva), ki predstavlja edinstven kulturni spomenik te vrste v Pomurju. Predlagali so tudi, da bi bilo smiselno, če bi odprli drugo lekarno v prostorih nekdanje lekarne, kamor bi lahko postavili tudi ohranjeno pohištvo in opremo. To bi bil pri uresničevanju revitaliza-cijskega projekta eden prvih celostnih spomeniškovarstvenih posegov v mestu Murska Sobota. Skrb za šolski prostor Počitnice pridejo še kako prav tudi za vzdrževalna dela na vzgoino-izobraževalnih objektih. Med šolskim letom se namreč marsikaj poškoduje, določena nujna popravila pa prinese tudi čas. V občini Murska Sobota so predvideli letos za vzdrževalna dela v osnovnem šolstvu okrog 7 milijard 250 tisoč tolarjev. Največ denarja so namenili šolam Sveti Jurij, Tišina, Grad, Bogojina. Petrovci. Beltinci itd. Medtem pa v Fokovci h počasi končujejo II. fazo urejanja šolskih prostorov za tamkajšnje šolarje in učitelje. Potem ko so posta-vilj nov prizidek, ki bo vseljiv že v novem šolskem letu, so se lotili temeljite obnove stare šolske stavbe. Če bodo uspeli dobiti denar iz sklada za pospeševanje demografsko ogroženih območij, bodo zgradili tudi novo telovadnico. V ta namen so že zabetonirali temelje in opravili nekatera druga dela. V občinskem proračunu so uspeli zagotoviti tudi denar — okrog 2 milijona tolarjev — za nakup osebnih računalnikov (PC), in sicer za vsako osemletko po enega. Tako bodo lahko še uspešneje izvajali pouk računalništva (zaenkrat le še fakultativno), kar je vse večja nuja, če hočemo iti v korak s časom. JOŽE GRAJ “T ■ iWw Obnova poda v eni od učilnic OS Sveti Jurij je bila več kot nujna, saj so že začele rasti gobe. Opremo bi tako lahko dopolnili tudi s predmeti prve soboške lekarne, ki jih sedaj hrani mariborski pokrajinski muzej. Dodajajo tudi, da staro lekarniško pohištvo sedaj zaseda prostore, ki bi jih muzej nujno potreboval. Predlog Pomurskih lekarn sije dal na mizo tudi soboški izvršni svet in mu ne nasprotuje. In prav od občine je odvisno, ali bo kot uradna ustanoviteljica zavoda Pomurskih lekarn predlog uresničila, to pa pomeni, da se najprej morajo dogovoriti s Potrošnikom. kije najemnik proslorov. kamor naj bi spet postavili letno lekarniško opremo, maknili pa bo treba tudi za no o prostorov in pohištva, bo zahtevno in drago delo. Druga lekarna v mestu bi sto-pri-ob-kar bila namenjena za prodajo zdravilnih zelišč, mikrobiotične prehrane in kozmetičnih izdelkov, s čimer bi popestrili ponudbo v mestu, lažje pa bi zadihali tudi v sedanji lekarni MAJDA HORVAT Združenje nezaposlenih Etobre štiri mesece deluje v soboški občini tudi Združenje nezaposlenih in ogroženih Slovenije V statutu so zapisali, da so demokratična politična organizacija, ki temelji na svetovnih nazorih in ni ne leva ne desna in ne sredinska politična organizacija Zveza se bori za pravico delovnega mesla slovenskega ljudstva, odgovornost in skrb, da bodo delovni ljudje delo tudi dobili, pa mora prevzeti država. V svojem programu so tudi zapisali, da je Združenje nastalo zaradi sile razmer, saj so številni že ostali brez dela, mnoge pa to še čaka. Združenje nezaposlenih za odpuščanje delavcev nima opravičila, ampak so po njihovem vsa pojasnila, zakaj delavce mečejo na cesto, samo izgovori. Združenje torej zahteva, da država mora prevzeti skrb za hitro in ponovno zaposlitev delovnih ljudi. Kje bo država vzela denar, naj ne bo mar delovnemu človeku, v svojem programu dela pa ji svetujejo, da pač tam, kjer denar je in kjer se troši nekoristno. To pa je, kot so zapisali, za nekoristno vojsko, ki je slovensko ljudstvo ne potrebuje. Pravijo tudi, da je najboljša obramba domovine zadovoljno ljudstvo, saj če ljudstvo v svoji domovini ni zadovoljno, je vsaka druga obramba nesmiselna. MH Šolske potrebščine Previsoke cene Imeti skrbi s šolskimi potrebščinami sredi počitnic, je prav gotovo neprijetna stvar. Ampak brez tega ne gre, kajti tisti, ki jih prodajajo, bi radi čimprej tudi kaj zaslužili in si porazdelili delo na daljše obdobje. Kupcem pa pripovedujejo, da je to dobro predvsem zanje, ker jim na ta način ponujajo ugodnejše prodajne pogoje. V mislih imamo predvsem akcijo Državne zaločbe Slovenije (monopolni izdajatelj učbenikov in delovnih zvezkov), njihov Modri Janez pa je tako rekoč prisilil vse druge, ki bi si radi otrgali košček učbeniške pogače da so začeli delati na podoben način. Tako so tudi knjigarne in papirnice Pomurske založbe Murska Sobota junija organizirale prednaročniško akcijo po šolah pod enakimi pogoji kot pri Modrem Janezu, kmalu nato pa je slekla običajna prodaja tudi v knjigarnah. »Čeprav nismo obljubljali žrebanja in bogatih nagrad, smo z uspehom naše prednaro-čniške akcije dokaj zadovoljni. Staršem smo omogočili obročno odplačevanje, in če ie bilo treba, smo tudi počakali, da so dobili plačo. Od 17. do 23. avgusta sc bomo podaji na vse šole in razdeljevali to. kar so naročili, na osemletkah Grad. Kuzma in Sveti Jurij pa bomo 22. tega meseca imeli hkrati tudi prodajni sejem,« je v krajšem pogovoru najprej povedal Štefan Vitez, vodja največje knjigarne v Pomurju Dobre knjige v Murski Soboti. ( ene učbenikov in šolskih zvezkov so po mnenju večine previsoke. Ali tudi vi soglašate s tem? »Da. če morajo odšteti starši za enega šolarja od 2(1 do 30 tisoč tolarjev, je to v primerjavi s plačami res preveč « Kaj pa vaš zaslužek ne vpliva, da je tako? Je to morda poslovna skrivnost? »Ne, ni skrivnost. Naš delež pri prodajni ceni je od 14 do 16 odstotkov, tako kol je to v večini drugih knjigarn. Nekaj moramo za dokaj naporno delo zaslužiti tudi mi. poleg lega pa moramo računali na tveganje, da vsega ne prodamo in na koncu se nam račun potem komaj izide.« Modri Janez je obljubil dokaj lepe nagrade Ali to ne vpliva na višje cene šolskih potrebščin'’ »Tega ne morem z gotovostjo trditi, vendar pa so morali nekje vkalkulirati tudi nagrade.« »Mislim, da bi lo lahko storili z razpisom natečaja za izdajo in (iskanje učbenikov. Ponudbe nekaterih bi bile prav gotovo dosti ugodnejše, kol je (o v primeru Državne založbe Slovenije. Najbrž bi bilo marsikaj ludi za polovico ceneje« Kdor ima monopol, pa se gre drugačno igro čimveč potegniti iz starševskih žepov. In tako je brezplačna šola vse dražja in dražja. JO2F GRAJ 13 STRAN 5 »naj kmetija« VES1VIK 4 Rože na oknih, cvetoče gredice, zelena trava okrog hiše, vrt z raznovrstno zelenjavo. Vse (o daje hiši in njenemu okolju del življenja. Kako velik del je to, lahko najbolje ocenimo spomladi, ko se narava zbudi in zacveti, z njo pa se prebudimo in zacvetimo tudi ljudje. Polni smo energije, ki smo si jo nabrali pozimi in ki smo jo zdaj pripravljeni porabljati. Enako se dogaja z naravo, ki nam je vse leto z malo truda pripravljena dajati in zadovoljevati naše fizične in psihične potrebe. En del narave nas hrani telesno, drugi del pa duševno. Kako velik in pomemben je kateri del, naj vsak oceni sam. SODARSTVO MARJAN MAUČEC GANČANI 149 telefon: (069) 42-000 Izdelujemo sode in kadi vseh velikosti Možnost plačila na dva obroka — Garancija šest let Kdo pravi, da se Prekmurci ne znamo zabavati Nihče ne more trditi, da se Prekmurci ne znamo veseliti. Če se samo sprehodimo po nekaterih veselicah, bomo videli, da je povsod veliko ljudi. In tudi mnogi znani ansambli in pevci se bodo strinjali, da imajo v Pomurju res dobro publiko, saj se radi in pogosto vračajo nazaj. K dobremu razpoloženju pa mnogo pripomorejo tudi lepo vreme, dobra družba, nekaj pijače — in zabava na prostem se lahko začne. Posebej razveseljivo je, da so začeli organizirati zabave na soboškem kopališču, kjer se skoraj vsak teden dogaja kaj zanimivega. Posebno zanimivo je (lila na kopališču, ko so si maturanti in njihov plesni učitelj Sašo Zupa-nek omislil ponovitev maturantskega plesa, kjer so med drugim zaplesali tudi četvorko. Da so lahko ponovili vse, kar so se na plesnem tečaju naučili, jim je omogočila skupina B Radio. In da v odmorih ne bi bilo dolgča-sno, so pripravili tudi razne zabavne igre. Tako so se maturantje med drugim poskusili v plesih. tekmovali so. kdo prej poje puding in seveda, tudi tega ne smemo pozabiti, kdo prej spije pivo, kar je tekmovalcem uspelo v manj kot minuti- Ob igricah smo se neizmerno zabavali oboji, tekmovalci in gledalci. Zabava je (rajata dolgo v noč in nikomur ni bilo dolgčas. "Nasmeh lepotice in njenih spremljevalk Razmišljanje o urejenosti okolice novih kmetij Taka dvojnost narave je na kmetih vsak dan. Čeprav je pri večini tako, da dajejo prednost gospodarjenju, ker je za njihov uspeh in preživetje to bolj pomembno. Kljub vsemu ne bi smeli preveč zanemariti tega dela in bi bilo potrebno prihraniti nekaj časa in denarja ludi za ureditev okolice in videza zunanjosti hiše in gospodarskega poslopja. Ker le z zlitjem in skladnostjo obeh delov dobimo neko celoto, si lahko ustvarimo vtis m uvrstimo kmetijo kot celoto v neko širše okolje. Prav s tem povezovanjem v celoto in vključevanjem v širše okolje smo imeli pri ogledu in ocenjevanju novih kmetij največ težav. Naj strnem samo nekaj splošnih vtisov in zapažanj s teh obiskov. Ko smo iskali in si ogledovali prijavljene kmetije, smo se najprej srečevali z njihovo zunanjo urejenostjo hiše in okolice. Pri tem so se nam pogledi najprej ustavili na mavrično obarvanih okenskih policah Ta mavrična Le dva dni kasneje so na istem mestu izbirali lepotico. Lepotice in veliko obiskovalcev sta zabavala Ritmo Loco in ansambel iz Zagreba, zaradi česar se je mnogo ljudi vprašalo, če pri nas ni mamo dovolj dobrih pevcev. Za jedačo (pekli so tudi vola), še posebno pa za pijačo je bilo zelo dobro poskrbljeno. Potrudili so se celo in okrog bazena vozili hladno pijačo. Toda ozračje je blo bolj žalostno in ljudje se skoraj niso razživeli. Poleg vsega pa se je zabava hitro končala. Kdor pa je hotel še naprej »žurirati«, je moral na primer v Super Li ah kam drugam, kjer so zabave željnim ljudem še ponujali zabavo. Na veslaškem pikniku v Krogu pa se je zbralo veliko ljudi. Napovedanih gostov — skupine Magazin — ni bilo, zato je zbrane zabaval Vlado Kalember Med ljudmi so se širile govorice, da naj bi Magazin isti večer igral obarvanost je prihajala od raznovrstno cvetočih rož, ki krasijo okenske police, kot je to že značilno za našo pomursko pokrajino. Izbor barv in vrst je res zelo pester, saj lahko vidimo pelargonije vseh barv (rdeče, vijolične. Ena najpogostejših nepravilnosti, ki smo jo odkrili pri ocenjevanju prleških in prekmurskih kmetij, je čezmerno zasejeva nje travnatih površin okrog hiše z eksotičnimi rastlinami in grmičevjem. Kmečki vrt ni mestni park. Sredi travnatega ali gramoznega dvorišča je najbolj nriinerno zasaditi drevo (oreh, lipo), tudi na tem dvorišču je nekoč raslo ogromno drevo. Ko so ga podrli, niso več mladega, hbp posadili rožnate, marelične . . vodenke različne barv, fuksije, nagelj ne ... Še posebna pasa za oči so bite tiste rože, ki so posajene v stare lončene lonce, ki so jih prej rabili v kuhinji, zdaj pa so okrasni lončki Posebej zanimiv je bil tudi star leseni sod, v katerem so namesto cvetočih rož rastle jagode. Na tako majhni površini je še bolj prišla do izraza vabljiva rdeča barva plodov. Skratka, idej in volje ne manjka. Naša pot se je nadaljevala in naslednji korak je bil zavoj z glavne poti h kmetiji. Vstop bi nam lahko preprečila zaprta vrata ograje, kar sc v tem letnem času te redko zgodi. Zdaj je na kmetijah vrhunec delovne sezone, zato so vrata ves čas na široko odprta, da pridne gospodarje čim manj ovirajo pri delu. To velja seveda za tiste, ki ograjo imajo. Pri nekaterih pa je taka celotna grad- Katera plesalca bosta prej zamenjala oblačila? na neki zabavi za Tudmana. Gostov pa to ni motilo, saj ima Vlado Kalember pri nas veliko oboževalk. Tisti nekoliko mlajši pa so imeli veliko dela s »kokica-mi«. Še posebno zanimivo in veselo je bilo na hokejski veselici v Pre danovcih Le nekaj deset gostov seje po uspešni zmagi predanov-skih hokejistov na turnirju veselilo ob glasbi m petju Zlatka Do briča. Povedali so. da bo zabava trajala, dokler bo še kaj ljudi V Prekmurje so prihajali in še prihajajo mnogi znani eslradni umetniki, slovenski in še posebno tisti iz nekdanjih jugoslovanskih republik Kajti zdi se. da so ljudje na tem koncu še posebno nagnjeni k jugoslovanskemu melosu. Vroče je, počitnice so in ni primernejšega časa za zabavo, kot je sedaj, in tako lahko najlaže pozabimo na skrbi, ki nas pesti jo. Pomembno je le, da se ljudje znamo vsaj za trenutek »odklo piti« od realnosti in se prepustili ritmu glasbe in zabavi. Zato; »Dajte ljudem zabave in iger!« Aleksandra Nana Rituper ■tja taka, da ograja m potrebna. Opazili smo. da so najbolj pogo ste betonske oz. železne ograje Nekdaj za kmetije tako značilne žive meje iz gabra oz lesene ograje nismo našli Ob tem se lahko vprašamo, zakaj je tako? Je že res, da živa meja zahteva več časa za vzdrževanje, ker jo moramo vse leto negovati in nekajkrat obrezati. Betonsko oz. železno ograjo pa postavimo m jo nato vsakih nekaj let prebarvamo Začetna naložba za živo mejo iz gabra je prav gotovo manjša, ker to je rastlina, ki raste v naših gozdovih in za njeno vzgojo ne po trebujemo posebnih dragih postopkov. Poleg (ega je takšna ograja prijaznejša in ustreznejša za skladnost kmetije z okoljem in njeno tipičnost Prvi stiki in vtisi so bili za nami in znašli smo se na dvorišču. Do tja nas je pripeljala kratka dovozna pot. Ob njej so običajno okrasne gredice, na katerih še lahko najdemo kakšen grm potonike in hortenzije, srčki pa so Že bolj redki. Te gredice bi se lahko popestrile, postale bolj barvite. Tako bi lahko mogoče dodali zajčke, vrtnice, dalije (regine), ci-nije ali kaj podobnega, ob robovih pa nižje enoletnice (žamelnice, navadni ageratum, pelunije. Silvije ...) in blazina ste trajnice. Mogoče je kje še kakšen prostor za Mnogo je lahko razlogov, s katerimi gospodinje upravičujejo rože v betonskem koritu. Sredi zelene trate beton res ni potreben. Če vam nagajajo kure, zavarujte posajene rože z leseno ograjico, bbp ■*« ■' •. * popenjavo vrtnico ali bršljan. Možnosti je veliko, le izbrali je potrebno. Pa se vrnimo na dvorišče. Prav dvorišča so tista, pri katerih se vpliv modernizacije najbolj pozna. Narejena so tako. 30 let Pomurskega sejma Ludvik Ko^aC Od potrošniškega do največj$ ti I* kmetijskega sejma e Za sejem v Gornji Radgoni se je zanimalo iz leta v leto več raz-stavljalcev, ludi iz tujine. Na sedmem sejmu v letu 1969 se jih je predstavilo že 66. med njimi tudi 15 avstrijskih trgovcev. Čeprav je bil tudi ta sejem še izrazilo potrošniški, saj je bilo mogoče večino razstavljenega blaga kupiti po ugodnih pogojih s sejemskimi popusti, pa je postajal čedalje bolj osrednja gospodarska manifestacija v Pomurju in tudi v lem delu Slovenije. Popestrili so ga s športnimi, kulturnimi in turističnimi prireditvami, poudarek pa je seveda ostajal na kmetijstvu. Pomanjkanje razstavnih prostorov, predvsem pokritih, je bila ovira za še večjo udeležbo razsta-vljalcev, načrte pa je organizatorjem nemalokrat prekrižalo ludi nestalno jesensko vreme. V Iglu 1970 so bile v Gornji Radgoni velike poplave, voda je močno poškodovala hipodrom na Tratah in organizatorji so tako ■morali odpovedali ludi velike mednarodne motorne dirke. Število razslavljalcev se je na tem sejmu še povečalo, saj jih je sodelovalo že 74. iz sosednje Avstrije pa jih je prišlo kar 16. Da bi se izognili nevšečnostim zaradi vremena, so sejem prestavili v drugo polovico avgusta in 9, Pomurski sejem v letu 1971 je bil med 21, in 29. avgustom. Število razslavljalcev se je na tem sejmu v primerjavi s prejšnjim skoraj podvojilo. saj sc jih je predstavilo že Generalni pokrovitelj akcije »NAJ KMETIJA« '92 KRIŽEVSKE OPEKARNI 69242 KRIŽEVCI PRt LJUTOMERU. BOREaW . e ■ V Sodobna Kuzmičeva kmetija v Salamencih je sicer dobna« in se ne more kosati z biseri arhitekture s pn • |n»l. * 1 toda na dvorišču imajo zasajeno trto, kar je vredno ’ r Preskušana opečna kritina z več kot 80-letno tradicijo! da se dajo preprosto in hitro očistiti, da se teren ne ugreza, da ni blata, z drugimi besedami povedano so asfaltirana ali zabetonirana. V lej neznosni poletni vročini pa laka dvorišča prav gotovo niso najbolj prijema. ( e se povrnemo v preteklost, ugotovimo, da so imela dvorišča naših dedov in pradedov prijetno senco, ki jo je ustvarjal mogočno drevo (lipa, oreh, murva), ki je raslo sredi dvorišča. Drevo je tudi rodilo in dajalo bodisi cvetove za lipov čaj ah orehe za slastno pogačo. Dovozne poli so bile posipane z gramozom, preostali del je bil poraščen s travo Danes bi mogoče lahko naredili kompromis in združili nekdanje in današnje dobre lastnosti dvorišča. Tako bi lahko travni del utrdili s travnimi ploš čarni, dovozne poti bi posuli z gramozom, in če bi bil še prostor, bi dodali še drevo. Na koncu je sledil še kratek sprehod po kmetiji in pogovor z gospodarjem in gospodinjo. Ze- lenjavm vrtovi so P , । obdelan« ib P0'111 -ftiM a Jenjave Obrobe ograji so zasajene y > potem imajo ' namene m P" ' c . sadni vrt se |e ' ..j ' cija. tako so to n . ■ St z novimi sadnim1 ira|o visokih dreves je , ,[1|{li prav se ljudje . spet vračajo k g1 L (,0|«z so manj občuilj1^ ,dj ” škodljivce. braidahza zobanj e pr no se je ohrani o. v pni „ m poseda me na ■ ■ v e v p senci pod njimi ho . ; ,rim’ Joiele nekaj • Ijzmie in pomoe P , lice C e nimate nJ i T se lahko strokovnjake w « , narje. arhitekte, "'j (ln»’ bodo radi pomaga ' k h U * 'ti II n ju m izvedbi. Me”ta 136. od teh kar tS iz. Avstrije. Sejem je prerasel pomurske okvire, saj so obiskovalci lahko videli več kol le dosežke pomurskega gospodarstva. V devetih dneh je prireditev obiskalo več kot 40 tisoč ljudi, posebej pa velja v tem letu omeniti veliko živinorejsko razstavo, na kateri so se pomurski rejci ponovno predstavili s kakovostnimi rezultati rejskega in selekcijskega dela. V' letu 1972 je sejem dočakal jubilej, desetletnico obstoja, ob lej priložnosli pa so pripravili že nekaj specializiranih razstav in prireditev. Še vedno pa ga je omejevala prostorska utesnjenost, saj 153 razslavljalcev ni imelo možnosti, da bi razstavili vse, kar premorejo. Je pa bil ta sejem zadnjič na stari lokaciji, saj so se v letu 1973 po nekajletnih prizadevanjih uresničile želje organizatorjev te prireditve. Tega leta so Pomurski sejem prvič pripravili na novi, sedanji lokaciji, s lem pa so se mu odprle tudi nove možnosti za še kakovostnejši in hitrejši razvoj. Na štiri hektarje razstavnih prostorov so pritegnili še več razstavlja leev iz vse Slovenije, med avstrijskimi razstavljala pa so se prvič predstavile tudi firme z Gradiščanskega. Poleg 5X00 kvadratnih metrov asfaltiranih površin so organizatorji poskrbeli tudi za 600 kvadratnih metrov pokritih razstavnih prostorov, tako da ludi slabo vreme ni veliko vplivalo na uspeh te največje sejemske prire- diive v ^ij ogledalo rek« ( nC ‘ valcev, saj s0 1 f 50.000. Z novim« ’ lovi jene , o ’ • < jem v prihodnje j pleks, »»j tejiimi rov/hodne Sh . m ; jpC Hrvaške. Ze^li^J. da mora seje* eno oceno menjav., kar > nje obmejnih > žarskih ' f prireditev- ' f mesto za ">e«l^v < dobili tudi u!* ^sd** .je' , lingente. v ta »J („d' morajo 'k '"^hornie’ #lin" i/' gospodarska žbo z n republiški y stavnimi po’ -o pogoj. zgraditev \ do rabili tud a store. vojnega odvlej * f iiir*'* darskih orge" nji) ' £ U.tr—I' .bo žrid‘kiti jj ji pa so za*n tunja ‘ *e) > ■i K •ti b"1" L. lil spomladim* STRAN 6 i. kmetijska panorama 7 Zdravstveno zavarovanje kmetov smo predstavljali nov zdravstveni zakon, ki je začel veljati smo pustili odprta številna vprašanja, predvsem pa je bilo se Th'ai nedorečenega okrog zdravstvenega zavarovanja kmetov m Dtnih družinskih članov ter drugih, ki opravljajo ali se preživljajo “Hiskn dejavnostjo. Tudi sedaj še ne moremo zapisati, da je zna-^4'' 'se. pa vendar so tu nekatere zelo pomembne novosti in spre-sJJl'5 kmetje so namreč dobili že tudi položnice za plačilo pn-’ * Ja zdravstveno zavarovanje. ■rjj?!^1 DOPUST s« SJ P"^mbno je vedeti, da fhaužhieo za plačilo [^nie zava- ihlN vsi’ki «>«bi|i •e na to r 1?’arWMl- ne Ele* ssebna -|V'lai° ’“d• največje in najboljše slovenske družbene iiu^ih«nol<,or°’tOVna k*>m''ija’ sestavljena iz najbolj priznanih h j '^'žorce" • ’ -efos n' 'm**3 lahkega dela, saj je dobita v oce-^1 /. ihdivvn Mn slovenskih vinorodnih okolišev, komisija j Povečuje d*'0 u^o,ov''a' st kakovost slovenskih vin iz 'tj«h!i ie ,0’ da Ielos C"' 1" sn n eneea l'wrea< J« bikTtadovala bt-UL2'6’ 32 j* pa se eno ' . '"ii M m.4 Vwm'VZOr' ^^si ^jboiu 1 P0!*hne ka- 'z L ju h turm-Pra- '* suhi jagodni letnik •?l točke in »j s vzorcem in srebrno 65 vzorcem, medlem ko so preostali dobili diplome in priznanja. Tudi pomurski vinogradniki in kletarji so se dobro odrezali, saj so Radgonske gorice prejele 4 velike zlate medalje, Ljutomerčan eno veliko zlato medaljo, takšna medalja je pripadla tudi Ernestu Novaku iz Murske Sobote, pomurski vinogradniki pa so si ob teh zaslužili še 58 zlatih in 14 srebrnih medalj. C?1 .h i fr^h a sestavljena iz najboljših slovenskih 11 'herf*' ‘arjev t "eh 249 vzrocev vin slovenskih vinograd* N k. ’1* Fom*\?°de"'8 23 velikih zlatih, 121 zlatih in 65 sre- šampiona Ib ulit " h'“«Jnlh toči *a^a ‘z Mari- & i-'""*11 lit blUtl V lu11' hjrd " 'l',|b‘l n»| w L**1 Hnl . hk,, , 2-’ vzorcev ^uljti 3a1° medaljo. Podelili 121 Omenimo še zmagovalce med posameznimi sortami. Bela mešana: Vinag. Maribor, šipon: Peter Ernožnik, Maribor, laški rizling: Bogomir Vred, Hoče, beli pinot: Curin-Praprotnik, Kog, chardunuj : Ljutomerčan, Ljutomer, sivi pinot: KK Ptuj, kerner: Alojz Valentan, Malečnik, renski rizling: SKS Maribor, traminec: KK Ptuj, muškat otonel: Mihael Tremel. Bokra-či, in rumeni muškat: Jože in Stanko Slavinec, Mihalovci. Ludvik Kovač nadomestna voluminozna krma Več kot mesec dni trajajoča suša in nadpovprečno visoke tempe-rature so v Pomurju močno prizadele in ponekod tudi uničile zeleno | rastlinsko odejo živi rasilinski svet. Rast poljščin, vrtnin m travinja je prenehala, rastline so zastale v razvoju, fotosinteza pri lakih vremenskih razmerah ne poteka več. rastline se sušijo. Poleg travniških je pretežni del njivskih površin namenjen pridelavi krme za živino, na kateri temelji pomursko kmetijstvo in je nenadomestljiv vir dohodka za pomurske kmetovalce. Najpomembnejšo poljščino koruzo je prizadela suša ravno ob nastajanju zrnja, na nekaterih predelih koruza niti ni oblikovala storža. Pridelka bo po prvih ugotovitvah komisij za ocenjevanje škode manj od 40 do 80%. Koruze kot osnovne voluminozne in tudi močnate krme bo občutno primanjkovalo za ohranitev do-sedanjega staiežu živine. Močnaio krmo letos več ni možno nadome stili, lahko se pn vsaj delno nadomesti pomanjkanje osnovne voluminozne krme za govedorejo. Kmetijskim pridelovalcem priporočamo, da ob strokovni pomoči kmetijske svetovalne službe izdelajo bilanco krme za potrebe prireje m si s siliranjem korlize in setvijo dosevkov skušajo zagotoviti minimalno osnovno voluminozno krmo, medtem ko bo v večini primerov potrebno računati na dokup močnate krme. Za nadomestno pridelavo osnovne voluminozne krme priporočamo setev ozimnih dosevkov za pozno jesensko in zgodnjo spomladansko krmo. Setev pred prvim dežjem ni možna, priporočamo pa, da si pravočasno zagotovile potrebne količine semena za strnišča, pa tudi vse prazne površine Kmetovalcem, ki imajo zasejano pretežne koruzo. priporočamo, da po spravilu koruze zasejejo vse površine z vmesnimi dosevki, kot so npr. landsbergška mešanica ali mnogocvetna ljuljka, če hodo koruzo silirali v začetku septembra, in z ržjo (za zeleno krmo spomladi) ali katerim drugim ozimnim žitom (ječmen, pšenica) pri spravilu koruze do konca septembra. Priporočene vrste ozimnih dosevkov glede na čas setve: Setev: sredi avgusta - tnkarnaika, črna detelja, bela detelja druga polovica avgusta landsbergška mešanica, ozimna ogrščica začetek septembra mnogocvetna ljuljka, ozimna repica djuga polovica septembra rž za klajo Kmetijska sveiovalmi služba poziva občme in ministrstvo za kmetijstvo, da sprejmejo ukrepe za ublažitev posledic suše in predlaga regresiranje nakupa semen in gnojil za setev ozimnih dosevkov in regresiranje nakupa koruze. Žita FL ISAR NOVAK. dipl, inž agr. Kmetijska svetovalna služba ------------Turnišče-------------- Cene pujskov Na sejem pujskov v T urnišče so rejci minuli četrtek pripeljali 45 pujskov, Za par živali je bilo potrebno odšteti od 8.000 do 12.000 tolarjev, prodali pa so jih 43 Sejem v Turnišču se začne ob 7. uri. Travnik (uelji odkos) Črna detelja (tretji odkos) Jara ogrščica listnati ohrovt <12 dni) 5 8.-29. 8. <25 dnil 30. 8.-15 9. (17 dnil 16. 9.-25. 9. (10 dni) 26. 9.-3. 10. (8 dni) 4. 10.-20. 10. (17 dni) 21. 10.^1. 11. (15 dni) 60 125 85 50 40 50 45 150 230 340 83 100 200 300 40 25 60 40 25 15 spomladi ali poleti prejSnje leto po repici. cgršČKi. rži. ržigi pa-OVSigi -konec jubia spomladi ali po* leti prejšni« leto po ovsigi It po O vsi gl 1 Zeleni krmni trak - koledar košnje zelene krme okt. nov. dec . i sept- avgust jUO3| apni maj ozimna repica ozimna ogrščica ozimna rž ržiga inkarnalka grašlj i nka lucerna I. strniščne mešanice glave sladkorne pese sumsčna ogrščka krmm ohrovt pašnik travnik t. črna detelja I. ovsiga tgrašica + oves) lucerna 11 travnik II. črna detelja 11. sončnica pitnik soja za klajo lucerna lil. travnik III. črna detelja Ul lucerna IV Košenine kot glavni Črna detelja Lucerna Bela deielp Švedska detelja Rožičkasta nokota Aleksandrijska detelja Perzijska dele I p Westerwoldska I p I |ka Mnogocvetna I juljka Pasja trava — Če do zdaj ni bilo dežja in je ostalo grozdje drobno, upam, da bo vsaj ob trgatvi dovolj vode in sodi ne bodo ostali prazni. Trsiikasta Muka Koruza za kisal Travni5ka’biln■ ma med Krogom in ' prav ostaja neju no, J vno lu zmanjkalo asta^ raij> Fotograrije: užitek lahko P' Na Melincih dobri ljudje Znano je. da so na Melincih izdelovali Of1 l|'(iawlf*\|i’f,r šege v zvezi z izdelovanjem opeke ohranili, kar v “ gotovo pomeni osnovno izhodišče za ohr3nifer r'^. s tem v zvezi zanimive možnosti v konceptu ,u,r,iE,nCnai*!* j^1 , Tako sem pri delu, ki ga na neki način latlk0.»,rti * •1Wni<1a-njanje in oživljanje kulturne dediščine domače j jnoj4 jjr#’r naletela na staro obrt izdelovanje opeke, pri * je n* temelji na obrti, ampak na materialu. V tem Prl' ' čelo zemlja — glina. . aP* No, pa to niti ni tako pomembno. Zanin" natno so krajani Melince pripravili predstavite* šeg in navad, naravnih danosti in simpatičneS3 v '**Lijew-d Vsem »turističnim« sozemljanom svet n je1",' ^jel** nalne turistične ponudbe svojim gostom pokaZd^ ‘ po starem, seveda na Melincih, kjer v živo do*’* r v‘ in prijeten trenutek. Ja, prav tisti trenutek, ki sl n,L' Želimo’ „ Za ta izjemni dogodek na Melicnih se h 1aMn r1***^’ ' upam, da mi bo vsebinsko sporočilo doživetega ‘ 1,1 gradivo in takega posredovati kot simbol nekeg* * da. 'j h £ s 'k ®l ..I, Wi STRAN 8 kulturna obzorja Markovci v etnološki delavnici i/h "m i« v naklad! 300 Golidar„. , ’’ natlsiida tiskar-'Z M' Pobote iz-*»0kulinr« ^"'Zttcij za teh l ’ zbornik z na eseu 1 .-1*111 so obja r;|ziskav, nankm e,"ološke de ^tNnevn^ ' P° 'aoskolelnem k: ' razi na Gorič. ?Si strani T'sk?vanJa Je 'la i^hvljen, Petnic Zbornika Z0’'1 Sl0Vp„ krajevnem lek-i^ttAh cprav 8re za š? nel1" P°da’ ’. n° "aselje ob cesti . .Pia (.d leta S J4 Prebivalci 1° 'z ^'•Parkov 'k 2 Posarnez-raziš?\bomo skušali « • c naredm privla veda ni prišlo, saj je dal župnik asfaltirali tudi »čepinsko« pot.« Nazadnje avtor splet teh defi-nitornih okoliščin povezuje še z. vprašanjem nacionalne identitete Markovčanov. * Mihela Kodelja v eseju Prispevek o Judih k etnološki podobi Prekmurja najprej na kratko opisuje svetovni judovski položaj, razloge za selitve Judov, socialno podobo krajev, kamor so se preseljevali, in politični sistem v teh okoljih. Judje so se po eni strani iz bivanjskih razlogov novim okoliščinam prilagajali, po drugi pa je bila njihova religija kol nosilni element njihove identitete tako močna, da je vplivala na sistem družbenih norm. Ker po letu 1944 v Markovcih in okolici ni več Judov, je morala razi skovalka za aplikacijo in prever-bo temeljnih tez spraševali lam- razredno, da so v tovarnah zaposlene na slabše plačanih delovnih mestih, »si mlade Markov-Čanke delijo« usodo, »npr, z Ma-lezijkami«, Vendar z zaposlova- njetn ubežjjo kmečkim pom. • Kulturo pitja vin severnega Goričkega je slereoli- na delu razisko- val Andrej Malnič. Njegov prispevek ima naslov Vinska topografija. Pravi, da je la problematika na sploh zanemarjena, saj gre za tako rekoč vsakodnevni pojav. Kulturno raven pitja vina avtor presoja med drugim tudi po izbiri vin in po pridelavi. Preiskoval je, kalera vina je mogoče kupiti v gostilnah in trgovinah po vaseh Markovci, Hodoš, Cc-pinci, Šalovci, Šulinci, Dolenci, Budinci, Lucova. Zanimati so ga tudi pomen trle za krajinsko po- Mladoporočenca vstaneta, da zaplešeta svoj prvi ples. Ze po nekaj laktih družba sname nevesti čevelj, katerega potem čimdlje in čimdražje prodaja ... Preskok, Jutro. Po kisli juhi se svatje odpravijo po sosednjih hišah »delal neumnosti«, medtem pa kuharice pospravijo prostor . ..« • Mag. Andreja Zaviršek svoj prispevek z naslovom Ženske in moški v Markovcih uvaja s cita-lom Henrielte Moore: »f eministična antropologija torej ni »dodajanje« žensk v disciplino, temveč pomeni spopad s konceptualnimi in analitskimi ncuslrez noslmi v teoriji discipline« Ugotavlja, da čeprav ni stroge delitve kmečkega dela, markovski ženski ostajajo naloge, ki so neplačane in brez vrednosti v (moških) očeh V vasi obstaja več različnih spolnih ideologij, ki so odvisne od statusa in starosti posameznika. »V Markovcih uporabljajo ljudje svoje telo kot delovno orodje. Telo, ki se v urbanih kulturah vrednoti glede na obstoječe spolne in lepotne ideologije, je v ruralnih področjih vredno toliko, »kolikor se z njim da naredili« ... V Markovcih ... se človek šele zares razlikuje od drugega človeka takrat, ko ne more več delali«. %. li»tc ki ♦ . ’ . ,k ‘ k' ’» lini |c/iL m H, ^t u ‘ lr ,uJe. .7^". k, Je zbor S?**« .^vku z nas,° Alp in na S m ^^“ša pred M* t"'oso?iar,kovsko 'GiP SC ’ poa"- »•‘HPnost ^je k. ^^kuje tiste U '""A, i,i °Prf,deljujejo Iden ,zsled Xi °dn<>sih /^‘"u^zpo Znjimi in ^l.r^hekai 6 vzposta-kot So “"boln.h lo M.ev’ Potok, »k ES j« h W ' " hm mcd dru »Naj- °p-s- »k *«»kviW‘ z glavne 'W1 Film, ‘ 'P»’hni dl. • « Mi ta 1 boF *■ '»o tega se- kajšnje nejudovsko prebivalstvo. Od vseh šalovskih tako imenovanih »siromaških Židov« je izstopal Kohn, ki je »imel dve ženi, ki sta bili katoličanki. Tudi sam je leta 1940 prestopil v katališko vero in si dal spremeniti priimek v Hajdinjak ...« • Kakšni in kateri so razlogi za neenakopravnost med spoloma? S tem vprašanjem se na markovskem primeru ukvarja Natalija Vrečar v prispevku Ženske, moški in neenakopravnosl. Avtorica pravi, da ni »zanesljivih podatkov o obstoju mairijar-hata na katerikoli stopnji člove ške zgodovine«. Obstajala je le matri lokalnost in mat n linearnost, torej nastanitev zakoncev na ženinem domu in šletje potomcev po ženini liniji. Trdi, da ni bioloških in psiholoških razlogov za utemeljitev neenakosti tudi v Markovcih ne. Markovski moški pa imajo kljub temu avtoriteto in moč, vendar imajo moč in avtoriteto tudi ženske, samo način, na kalerega to dvoje izražajo, je bolj prefinjen. Zenska ima namreč s svojimi tipičnimi ženskimi opravili v rokah »pomembno orožje, ki potiska moške v »latentno« odvisnost od žensk.« Po tem da so podrejene tudi dobo in oblike vinske simbolike na stavbah, spomenikih ter dru god. »V zaselku Kutoš (vas Sa lovci) so na približan 3,5 hektarjih zemljišč zasajene naslednje sorte: Renski Rizling, Laški Rizling, Beli Pino, Šipon, Sardone, Burgundec. Nasadi so v privatni lasti, stari od 12 do 14 let, urejeni v vrstah na žicah, koli betonski in leseni, teras ni. Na brajdah rastejo manj kvalitetni direktno rodni hibridi (samorodnice) kot so Kfln-ton. Izabela, Jurka, Otelo in No-ha ali Kurta Noha. To zadnje poznamo drugod v Slvoeniji pod imenom Šmarnica.« * Naslednji prispevek ima naslov En čevelj in več tort v dvorani zrcal Njegova avtorica je Irena Wcber, ki s posredovanjem zaporedja scen, kakor jih je videlo oko televizijske kamere, opisuje čepinsko »gosluvanje«. Poročni obred definira kol jierfor-mance (proces oziroma dogodek ter procesuaini smisel izvajanja dogodka). V prvem planu je etnološko poročilo, v drugem njegova kontekst u la na interpretacija. Na »gosluvanje« gleda kol na Življenje v zrcalu Navedek iz eseja: »Preskok. Polnoč. * Daše Hribarjeve v raizskavi Cerkev v Markovcih cerkev ni zanimala zgolj kol religiozni sistem, marveč bolj njen socialni in simbolni pomen v skupnosti. Kol sistem socialne kontrole in implicitne pedagogizacije. Ali cerkev kol avtoritativni mehanizem še deluje in na kateri ravni? Je to odvisno od vrednosti, ali pa je norma ponotranjena in učinkuje lakorekoč nezavedno'1 Ugotavlja, da ima cerkev v Markovcih sicer še vedno opa zno socialno in simbolno funkcijo, vendar ne deluje kot homogen socialni organizem, torej kot občestvo. Zalo tudi nima odločilnega vpliva pri uvajanju socialnih sankcij, ne deluje kot enoznačna instanca prepovedi. Hribarjevo je opazno prevzela žtvljenska zgodba neke punčke, ki je rojena iz izvenzakonske zveze mame katoličanke in očeta evangeličana. Ker se starša ne moreta sporazumeli za punčkino veroizpoved, je nekrščena. »Zdi se. da najbolj boleče kljuvajo »notranje sankcije«, povezane z občutkom sramu in krivde. Pripovedovala je... (punčka — op. Š. S.), da ima vse pripravljeno za krst (»oblekco in Čevlje«). Krst bo, ko se bosta starša poročila, kdaj bo to. pa ne ve ...« Slovenska etnologija ni več, kot je bila včasih. Njen teoretski in senzitivni okvir je drugačen. Brž ko je poslala globalna in »ženska«, je bilo mogoče na etnološkem globusu najti tudi Markovce: kot antropološki, rc- giološki, sociološki, etnološki primerek. Markovci na Goričkem . . . SIT LAN SMEJ °^ek iz nove knjige v zbirki Murske večernice, ki kmalu izide JiTi « kšl r, ki ®W<0 '‘'•o li-i^ hlmska kd' n,e Prev> Orv cerkvi. t id ',;l ’c > c,-oč h dj ic to -z ^di(> ta nd^’p;lkc' ’L„ ' o, .. '' Mram m K st U 'ako Z h,t °b vsem V.^j^tren N|e^v ,' nei ^ar ier vklesan rz hivm«! lu ..2 , *"• na ta ^tili VU.,h'kl Potem ' 'S "'lrnrcC Soboška frajla zmedi res vlivalo pogum. Fedor Barbarič jc očitno razumel, da nisem bila vsega le sama kriva. me je vendarle spel začel prilaščali strah. Najprej sem le jokala in stiskala zobe. Poletu se nisem mogla več obvladovali. »Ne mo- rem, Fedor,« sem »Hvala ti za ves trud, preprosto ne morem.« »Moraš, Vida,« me izje d ja h. le končno pogledal. »Moraš Zdaj gre za vse ah nič. Zdaj gre za življenje.« »Ne!«Am zacepetala »Ne!« sem začela z rokami udarjali po šipah. »Ustavi, prosim le. ustat-’ Slabo mi je!« Fedor Barbarič je res zapeljal slopila m sem naslonjena na avto bruhala Zasmrdelo je po vi-t^aku in grenkobi V glan sv mi K snelo m prih 'rm čutilu drašansko napetost. B.lo me je k;ik da ' bom opomogla. Na 1*4 * ' lej sram, da bi najraje umrla Fedor Barbarič je naslonjen na blatnik kadil cigareto m ča- zo. Pomela sem si oči in znova pogledala. Nobenega dvoma ni bilo, daje bila solza. In ni je skušal skriti. »Vel. Vida.« je rekel. »Imel sem dekle. Ime ji je bilo Sonja Bila je z Goričkega. Bila je edinka. Starši so ji branili, da bi me vzela, ker sc nisem hotel priženiti k njim mi kmetijo. Zalo sva pobegnila v Nemčijo A Sonja se tam ni mogla navaditi. Vedno bolj si je želela domov. Joda starši m>o vedeli preboleli sramote, k, jim jo je z begom napra-vii.i. Odrekli so se ie in govorilo se je čelo, da bodo kmetijo prept-sah na nečaka Potem pa . .« je utihnil in za prvo jc jvo njegovem zagorelem licu pripolzela ena RUa -1'oOvH 10 IV .Otu,, sem sr spomnila Vaških govoru »Ja. Vida.« je prikimal l edot Barbarič. »Skočila jc pod tram vaj in je bila na mestu mrtva, šele v krsti je potem spel smela domov. In zdaj leži tam . .« Pristopila sem in inu strahoma olrla solzo. »Ne zameri.« se je obrnil .stran »Zato me ludi ni bilo,na veselico. Ni me bilo, ker me'je bilo strah tune želje, da bi šei Pa zbolele krave « Prikimala sem in se ozrla naokoli. Bila str že prav pred našo vasjo. V krajih, ki sem jih dobro poznala. Globoko sem zajemala ztak in ugotavljala, ali bom obstala na nogalj. zdaj, ko je pred svoji) podobo v šipi m l.ar zazeblo me je. Nisem ločno vedela, rikaj a zagolovo sem bila povsem druga, kol ko sem odhaja- »Ko k ne bi bilo treba tega storiti danes,« sem zašepetala. »Ko bi se lahko vsaj streznila, umila, počesala.« me je spreletelo »Potem bi mi bilo l.itre " »Na, n ho." je prikimal I vdor spala pri n o Razumem. d,i se moraš na vse to dobro pripravi Za zeleni jezik (6) V prejšnjem sestal ku smo navedli, kako razmerje med t.i. kpjižnimi in neknjižnimi zvrstmi v govornem sporočanju opredeljuje jezikovna teorija, in nakazali tudi odmike od teoretično-nor-malivnega modela v jezikovni praksi. Ugotovili smo. da so odmike oz. povečanje neknjižnih zvrsti vzpodbudili nedavni družbeni procesi in uveljavljanje regionalnosti kot posebne vrednote. Ob leh zumijjczikovnih razlogih pa velja opozoriti tudi vsaj na enega z.noirajjezikdi nega, namreč na dejstvo, da se je splošni/ knjižni pogovorni jezik oblikoval predvsem na podlagi glasoslov-mh, nekaj ludi oblikostovnih m skladenjskih procesov, značilnih z.a osrednjeslovensko govorno prakso (gl. SP 1990, sir. 130, 131). Kt1! lak se niti ni mogel splošno »prijeti«, ampak ga uporalija ti-stu (manjša) skupina govorečih, ki ga je imela priložnost spoznati in usvojiti. Ker je jezikovnemu pouku v slovenskih osnovnih in srednjih šolah na voljo komaj dovolj ur za upismenjenje v knjižnem zbornem jeziku, leta spl osnem u/knjižne mu pogovornemu ne more bog ve kaj pripomoči pri njegovi uveljavitvi. Zato bi lahko rekli, da ima Slovenec s slovenskega zemljepisnega obrobja načeloma možnost spoznati splošnt/knjižni pogovorni jezik, če ga pol za dalj časa zanese v slovensko prestolnico. Zapisali smo načeloma, kajti ni mogoče spregledali, da je prav lam meja med splosnim/knjižnim pogovornim jezikom in ljubljanskim pokrajinskim pogovornim jezikom (»ljubljanščina«) zabrisana. Da je res tako, dokazuje nemalo oddaj TV Slovenija (prav tipičen primer je npr mladinska oddaja Periskop), v katerih se govorna praksa, ki bi jo jezikovnoteoretično označili kot pokrajinska pogovornost, nezavedno in posredno uveljavlja vec kot le pokrajinska. Ce slo vensko jezikoslovje ugotavlja, da je proces oblikovanja in norm, ranja knjižnega zbornega jezika bolj ali manj zaključen, pa s pogovornim še zdaleč ni lako. To je živ proces, ki ga danes sooblikujemo za prihodnost Prav zaradi tega ne bi smeli pozabili na težko pot oblikovanja knjižnega zbornega jezika, ki je v določenem trenutku (z uveljavitvijo t.i. novih oblik j moral priznati, da kljub svojim temeljem v osrednjeslovenski narečni bazi mora upoštevati tudi drugo (predvsem vzhodnoslovensko) govorno napako. In če danes nekateri pravijo, da je razvojno regularno 'n »napredno« to, kar se dogaja v jeziku slovenskega zemljepisnega osredja {od sa-moglasniške krnitve naprej), vse ostalo da je arhaično, bi veljalo pri oblikovanju splošnega/knjižnega pogovornega jezika pomislili tudi na prej omenjene popravke v knjižni zborni normi iz srede 19. stoletja. Kakor se namreč danes različna področja človekovega mišljenja odmikajo od modernistične zagledanosti v absolutni razvoj in sistem ter uveljavljajo postmodernistični koncept različnosti, ki je odprl za vse, tudi za l i neregularno, obrobno iin.. tako bo do podobnega prišlo ludi v slovenski jezikovni teoriji. Po kapljicah se ta pristop že uveljavlja, tudi v teoriji zvrsti, saj se je le-la začela zavedati prej omenjenega problema in lako dopušča pokrajinske govorne značilnosti ludi npr. v slovenskem Ulmu in še kje. Morda se je ob vsem zapisanem na prvi pogled težko z.najli, saj smo najprej opozarjali na neutemeljeno uveljavljanje neknjižnih govornih prvin, nato pa nekoliko pokritizirali nedemokratično in preko medijev monopolistično govorno napako osrednjeslovenskega prosloru. Ob vsej zapletenosti razmerja med knjižnimi in neknjižnimi zvrstmi pa je lahko merilo za presojo odmikov od jezi-kovnoteoretične norme dokaj preprosto: prehajanje v neknjižnost v govornih položajih, v katerih ni predvidena, je lahko zavestno/ namerno in nezavedno. Ptvo narekuje poseben sporočanjski namen (lolkloristično-clnološkl npr na turističnih prireditvah, v tovrstnih populisticmn TV-oddajah; znanstveni v znanstvenih besedilih, ki to področje proučujejo: kontaktni npr. v reklamah, ki želijo na ta način dodatno učinkovati na naslovnika; itn.), drugo je po Jedi ca jezikovnega neznanja. Kolikor je prvo lahko zanimiva in včasih prepotrebna poživitev govorne prakse, toliko se drugemu velja izogibali. Kajti od javno nastopajočih se povsod po svetu poleg usposobljenosti v stroki, ki jo javno zastopajo, najsi bo politična ali katera druga pričakuje ludi ustrezna jezikovna usposobljenost in kultiviranost. Ker menda hočemo v Evropo, se torej tudi na lem področju zgledujmo po njej. ERANŠ I JUST Mednarodna likovna kolonija Od 20. do 30. tega meseca bo v Lendavi in okolici tradicionalna mednarodna likovna kolonija Kot nam je povedal vodja vseh dosedanjih 19. likovnih srečanj, akademski kipar Ferenc Ki-riily, bo letos na lendavskem gradu in na obronkih idiličnih Lendavskih goric ustvarjalo predvidoma 8 umetnikov: dva kerami-čarja, grafik ter pet slikarjev. Poleg treh slovenskih, naj bi prišli še umetniki iz Italije, Rusi je, Madžarske ter Romunije. v Lendavi Ferenc Kiraly. med drugim tu di dobitnik plakete ob letošnjem občinskem prazniku, pravi, da bo tudi letošnje srečanje umetnikov lepa priložnost, da se med njimi stkejo pristne vezi ter izmenjajo marsikatere izkušnje Poleg tega pa je lendavska likovna kolonija najboljši način, da se to obmejno mesto predstavi v najboljši luči umetnikom na tem koncu Evrope. G. G kulturni koledar # kulturni koledar RAZSTAVE; MURSKA SOBOTA V galeriji je odprla razstava Pridobitve 1988 1992 za stalno zbirko Ogledale si jo lahko do 7. septembra. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna ra zslava. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju je na ogled r izstava Sedem lisočletij ob Blatnem jezeri Razstava je na ogled vsak dan razen ponedeljka med 10.IH) in 18.011. ob sobotah in nedeljah pa med 10.00 in 12 00 uro. LENDAVA: V grajskih prostorih je na ogled Maina razstava Tik in kipov dosedanjih mednarodnih likjnnih kolonij. Odprta je ludi spominska soba Gvorgvja Zale ' i,l( 1OMI R: V galeriji je do ” .iigtisla na ogled stalna zbir kj. PRIRI DITVE : RADl.Nt. 1: V glasbenem pa-liljonu s parku jc vsak torek in petek od 16.30 do 18.00 promenadni koncert. K o ne eni >o tudi ob nedeljah od U.30 do I 7.1)0. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: V avgustu bo Pokrajinska m študijska knjižnica odprta: študijski odde lek v ponedeljek od 8. do 16. ure, oh sobotah od 8. do 12. ure m v preostalih dneh od 8. do 14 ure Oddelka v knjižnici v gradu pa v četrtek od 8. do 17 ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, v preostalih dneh pa od 8. do 14 ure. LENDAVA: Knjižnica bo avgusta odprla vsak dan od 8 do 15. ure, ob sobolah pa od 8. do 12. ure. IJU1OMER Knjižnica je odprla v ponedeljek, sredo in če trtek od 8 do 17. ure, ob torkih m petkih pa od 8. do 15. ure. USPI ŠNK I : V knjigarni Dobra knjiga vam /a la leden priporočajo: S. Dntkultč: Kako smo preživeli komunizem m sc celo smeja h. Založba Rotiš Maribor; R Premrl Moj brat l.rnko-Vojko. Slovenska malica Ljubljana 1992, J Dular Krka umira. Tiskarna Novo mesto. Dolenjska založba Novo meslo, 1992 STRAN 9 Možače na kolesu ne zgodi se vsak dan Dober človek (II.) Adolf resi zuzka Pa naj še kdo reče, da naj se takih zverin človek ne ustraši. Saj bi se jih res, ko bi bile te živali velike, toda žabji kuščarji so majhni, kol to že samo ime pove, zato se jih ni treba bati. Spadajo v družino leguanov in so torej sorodniki izumrlih saurijev. Toda medtem ko so leguani dolgi tudi do dva metra, merijo žabji kuščarji do dvanajst centimetrov. Pred pol stoletja jih je bilo v Kaliforniji še veliko, danes pa jih živi le sedem vrst na zahodu ZDA od Mehike do Kanade in so k sreči zaščiteni. Prve ženske, ki so se pred stotimi leti zavihtele na kolo, so veljale za »možače brez sramu«, zbujale so jezo v javnosti in po mnenju zdravnikov so s svojim početjem tudi tvegale, da postanejo neplodne Vendar pa kolesark niso preganjali le zaradi zaskrbljenosti za moralo in zdravje. Očetje in zakonski možje so se tudi bali, da bodo za šport navdušene babnice iz tesnega domačega okolja odkolesarile v svobodo m si privoščile nedovoljeno avanturo. Amazonke na dveh kolesih so veljale za bojevnice za ženske pravice. Peš na delo Odsotno je gledal po travniku navzdol, ko je na njegovi roki pristal majhen črn žužek, veliko manjši od pikapolonice. Bil je kvečjemu tako velik kot bolha. Takoj pa je vedel, da to ne more bili bolha. Bil je le nepomemben majhen insekt. Vsak dan umre v Evropi, Aziji. Afriki in Oceaniji na tisoče takšnih človeških žuželk samo zato, ker je on Adolf tako odločil. Odločil pa je zato, ker je hotel ta hlev, ki mu pravijo svet, temeljilo počistiti. Počistiti pa ga je nameraval, kot bi to storil bog, po svoji podobi namreč, tako kot si je on sam predstavljal čiščenje sveta. Hrošč k a je premestil na kazalec leve roke, sprva ga je hotel zmečkati, potem pa se je premislil in ga je stresel v kapljico rose, ki se je držala lista plevela. Kapljica rose je bila za drobceno živalco pravo morje. Ni se niti poskušala rešiti, enostavno je obležala na dnu kapljice. Tako se je vdajalo v usodo na tisoče ljudi. Kapljice pa je pripravljal njegov vojni stroj. Adolfa je naenkrat nekaj stisnilo. Ta drobceni, skoraj mikroskopski žužek je za njega le premajhen zalogaj. On, ki z enim samim podpisom odloča o smrti tisočev Zidov, Poljakov, Rusov Francozov... Adolf je poiskat suho slamico in izbezal že napol utopljenega hroščka iz kapljice rose. Postavil ga je na rob suknjiča. Kakovostno blago je takoj vpilo vodo. hrošček pa je ostal še naprej negiben. Sedaj je Adolfa zajela panika. Naenkrat mu je bilo življenje tega drobcenega bitja pomembnejše kot življenja tisočev plavolascev, rdečelascev, pa tudi temnejših, ki se ne bodo nikoli vrnili izpred Leningrada, Stalingrada, Tripoltja, iz Normandije ali Balkana. J Najinteligentnejša ženska Pa ponovimo: dOj 4 tou tou tudi □ pOtrejBHO. Dt? I vOdDu slični mej s l Albert Einstein je imel inteli-Igenčni kvocient 172, Goethe 184. 44-ietni Američanki Mary-■ lyn Vos Savant, ki je poročena ■ z izumiteljem umetnega srca I Robertom Jarvikom. pa so na- merili 228 točk. Lestvica bistro-| sti navzgor je še odprta . . . Re-Ikorderka v lQ-ju je doslej napisala knjigo z naslovom Urje-■ nje možganov z ultimativnimi ! navodili za krepitev umske g sposobnosti. Prepričana je, da ■ je možno duševne sposobnosti prav tako izboljšati kot telesne. Sama redno vsak dan vadi, po njenem mnenju pa mora imeti človek vendarle določeno osnovo. Živi čisto normalno življenje, le drugim se zdi, da bi morala reševati zapletene matematične probleme. Tudi njene izkušnje so postavile na laž trditev, da se moški bojijo prepametnih žensk- Njen mož je. kot je sama povedala, tako zvit, da si »pameti« ne pusti izmeri Dostakrat je Bela pravo Č 1 ležej, zatou. M pet nega pou 1 i pod i vode, i. pa t Gor i č k on »odo, f« pa P1 'trbej pobrani. Računajoč na Radgonsko k a bi saka njiva lejk svojof punpof- Samo ka pa samo pet de pa £tO račuOo, ka namempnos t i ka tou dosta ko^ta. Sela je vo samo prispevka za spremembo Poslanec nemškega parlamenta Hans Dietrich Gen-scher, ki je bil kot zunanji minister na svojih potovanjih po svetu tako rekoč nenehno v zraku, je zdaj pristal na trdnih tleh. Na delo prihaja kar peš. Od poslanskih pisarn do parlamenta je namreč le nekaj korakov. OVEN DVOJČEK Ona: V zaCetku prihodnjega tedna se ti obeta prijeten pogovor. izvedela pa boš precej več kol običajne čenče Partner se bo znašel v precejšnji zadregi, kar boš izkoristita in ga še bolj priklenila nase On Kaj kmalu boš ugotovil, da je na svetu še veliko prijetnejših stvari kot stalno pehanje za denarjem Je že res. da ti poslovni uspehi prinašajo dober občutek, vendar se ti obela nekaj še boljšega . Ona: Še vedno boš čakala na ugodno priložnost, vendar je vse 10 le pretveza za tvoj strah in neodločnost Prijatelji te bodo povabili na noro zabavo, kjer bo tudi on. Prepusti se občutku in prav lahko ti uspe... On: Nič Še ni dorečenega, pa tako m prav nikakršnega razloga, da bi odnehal Prišel boš do precej kočljivih informacij o osebi, ki te zanima, zalo bodi pozoren, kako jih boš uporabil. Možnosti se ti bodo povečale . . . Ona: Včasih se obnašaš tako, kot da te ni življenje še ničesar naučilo. Zaradi neke zadeve ne bodi preveč razočarana, ampak poskusi živeti tako, kot si si že pred časom začrtala. Ponujeno ponudbo pa kar sprejmi. On Nihče ti ne bo pomagal, kar pa bo le posledica tvojih prejšnjih odločitev. Je že tako, da se vse enkrat plača, pa naj bo lo ugodno ali pa ravno nasprotno. Pa še v ljubezni se bodo pojavile določene težave. Ona: Kar je enkrat zaradi neumnosti izgubljeno, se !e stežka ponovno pridobi. Bolje bo. da poskusiš tudi kje drugje, kjer imaš morebiti veliko več možnosti, kot si misliš. Koristi! ti bo obisk pri zdravniku. Nn Poslovni načrti se ti lahko tudi izjalovijo — seveda pa je vse odvisno predvsem od tvojega pravočasnega reagiranja. Prijateljica ti bo predlagala nekaj konkretnega, kar te bo malone šokiralo Žužka si je položil na dlan in začel pihati vanj, da bi ga tako mogoče le obudil. Ostal pa je negiben. Kot večina velikih ljudi, je bil tudi Adolf praznvernih, naenkrat je pričel v mislih povezovati rešitev tega malega bitja z rešitvijo velikega Adolfa in Reicha. Pred njim je bila dilema, če ga rešim, se bom tudi sam rešil, če ga ne rešim, potem pa . . . Kje je kakšen biolog ali veterinar? Prepozno, predno bi uspel koga dobiti, za žužka ne bi bilo nobenega upanja več- Tedaj pa čudež kot vedno, ko ga potrebuješ. Seveda to velja le za genije, se je nasmehnil ob poredni misli. Živalca je zamigala z nožicami in se poskušala nerodno obrniti na trebuh. Adolf je bolj vedel, kol videl, kaj se dogaja, saj je bil hrošček tako majcen. Nekajkrat je poskušal razpreti zlepljena krilca, končno je le uspel, počasi in nerodno je vzletel. Že po dobrem metru ga Adolf ni več videl, le predstavljal si je podaljšano Črto njegovega leta. Obsedel je na svojem panju, mislil je na žužka, pozabil pa na vse tegobe, na zoprne generale, nesposobne Italijane, na Ost in West front, na Dachau in Buchenwald. na libijsko puščavo, na Coventry, Antwerpen ter Lidice. Pomislil je: Kako dober človek sem! Borivoj Repe A' Iško hribovskei -leonc ie upodobil sed setletni Luciano 14- ,jpi znan kot mafijski • ' ie postal v strogo varu poru blizu Nuora " „74.^ kjer ie zaprt že O' nedavni razstavi s razgrabili vseh 5 , «Win®^ slik Izkupiček znaša -nov lir. Mini humor^ Nova huliganskfl zgodba moidoči sme gJ 8 JO v srcu. I Kmalu zatem ga gan prelom' L J' jlo* se ie zatem tuo’ , nekoč tudi ' hL1,‘B milo Bor'*0- >1^ zle Krokodil Teofil je sreceo Nekateri ljudje pretiravajo z ljubeznijo do živali. K sebi na dom jemljejo celo eksotične živali, kakršne so krokodili in pitoni Ne mislijo na to, kako bodo skrbeli zanje, še manj jim je mar, kako se bodo živali počutile v nenaravnem okolju. ' Inženir Gunther Heilmann iz Magdeburga je pred dvanajstimi leti pomagal gradili vodovod v puščavski državi Mali. Afričani so mu v zahvalo podarili krokodilčka. Plazilec je meril 28 centimetrov. Inženir ga je hotel podariti domačemu živalskemu svetu. Zahvalili so se mu, češ da nimajo prostora. Vedel je, ka- ko hitro krokodil rasle. Heilmann, danes direktor vodovodnega omrežja Coll-bitz, je zadevo s krokodilom uspešno rešil. V prosto- H1 rih njegovega n3 zgradili bazen k t kodila ne bt 1^%- uko SO vali, ie dolg gram m««-« _ (,f zna, saj se trn '' uživa meo P dovodno cevj ■ .. DdavCl pr‘jaTudi dolarji trn 1 uoi • -n $1 -'f / na eksku«M°, p dočakajo tudi - ZVEZDE VAM MEŽIKAJO DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona; L spelo (i bo zaplesti stvari ki so v hisivu povsem preproste. Zalo se nikar ne čudi, če sc hoda prijatelji zabavali na tvoj račun Nekdo pa se vendarle ne bo smejal, ampak bo raje izkoristil ponujeno priložnost Ona - Vse boš postavil na kocko m čakal, kako se bo celoma zadeva razvila V resnici pa ho to le zunanja fasada za nekaj veliko večjega. Poskusi se obvladali in stvar naj ho vsaj še nekaj časa skrivnost Ona. Dosegla boš skoraj vse. kar si boš želela. ostalo pa ho vprašanje, ali boš nato sploh zadovoljna V neki stvari se boš morala odločiti precej na hitro, pa četudi si boš želela karseda omahovati. On: Veliko si boš prizadeval zaradi kratkotrajne zaljubljeno-sli. končalo pa se bo precej komično Toda tega nikar ne razglašaj naokoli, saj ho edini efekt ta, da se ri bodo smejali tudi drugi- Ona Zadnje čase poslušaš le glas svojega srca, vendar pa hi ne bilo slabo, če bi vključila tudi razum Sedaj je pravi čas, da si tudi li omogočiš vsaj manjši poslovni uspeh, ki bi ti vsekakor le koristil -. On Končno bo razkrila tvoja velika skrivnost, vendar pa bo vse skupaj minilo brez velikih posledic. Dlet \ dvoje ti bo prine sel prijetno osvežitev v ljubezni, ki si ga iskal že dalj časa. Pazi se - nekdo ti hoče škodovati? Ona: Avantura se ti bo zdela prijetna le. dokler ne bo prišla na dan novica, da ti je vse skupaj nekdo eno>tu\no podtaknil. In čeprav si boš na vse kripte prizadevala izvedeti njegovo ime. n tega enostavno ne bo uspelo. On Z ostro pripombo boš užalil staro prijateljico, ki si že dal] časa prizadeva, da hi postala tudi nekaj več. Dobro premisli. ah je to res tisto. kar si želiš, ali pa je vse skupaj le posledica nagovarjanja tvojih znancev? deset let. STRELEC KOZOROG VODNAR rj|,lK= Ona Mislila si že. d j je vse skupaj r‘। gJ naenkrat v tchi ponovno prebudilo uU“^c s«** . . 1 krotila. In da bo vse skupaj še za n irm J . *1 । ^' gajalo tudi nasprotni strani On Znašel si se v dokaj neohičubij M°r, Ca svojega * čas ^lr"la so leta in > fan| "80,<>Me sedaj že J^i, £a8a' dokončati Predor . )n Pr'Ča' J’;1 ub» starčka Opro 'st>a 0^'s’ccr hdL "^oi: nOd vseh lastnosti ^^t pri la N. vsakem p0|0Žaju Sle živahni, pridni, iznajdljivi in povprečno inteligentni. Imate občutek za realizem, kar še posebej velja za materialna vprašanja. Občutljivi ste za spremembe v okolju, ki na vas delujejo tudi pesimistično. Ker ste človek sprememb, so obdobja slabe volje kratka. Dostopnost za hudo in priliznjence enostavno ne dovolijo, da bi bili dolgo časa jezni na nekoga. da storjene krivde nikoli ne bi pozabili V življenju imate še polno načrtov, še preveč. Če boste vse lahko realizirali, pa je vprašanje. Nekatere boste prav gotovo končali Pa Četudi s pomočjo premetenosti in vsiljivosti, ko je treba uveljaviti svoje mnenje. V službenem okolju boste hitro napredovali, ker sle dober prijatelj in tovariš ter odličen sodelavec. Čeprav ste ustvarjeni za ljubezen in prijateljstvo, se ne boste poročili. Tudi v globoki starosti vam ne bodo pošle življenjske moči. Zdravje vam bo zveslo služilo. Če vam svetujem, bi vam najbolje ustrezali taki poklici, da bi bili v stiku z ljudmi, kar lahko pripomore k družbenemu statusu, ki bi vam omogočal primeren položaj in ugled v družbi, še zlasti v ožjem okolju, kjer živite. Za posle in prhodnost vam ni treba skrbeti za vsakogar nekaj Hrana Vezenje za porjaveli obraz Poleti se nam zdi. da je koža manj sprejemljiva za ličenje, da je zlasti zvečer bolj utrujena. Porjavelost sama zase je za kožo pravi stres, če je ne negujemo Še drugače. V prvi vrsti čistoča: umivajmo se z velikimi količinami vode, da kožo osvežimo in to-nificiramo, uporabljajmo blaga čistila in rahle tonike, enkrat na teden pa koži privoščimo peeling. Ličenje naj bo čimbolj naravno in rahlo. Če je dan vroč in soparen, v službi pa nimate hladilnih naprav, si okrog poldneva poškropite obraz z mineralno vodo, popivnajte s papirnatim robčkom in obnovite ličilo. Zelo dobro si je na senca in za ušesa položiti košček ledu. V poletnih mesecih je ličilo manj obstojno kot sicer. Če greste zvečer ven je treba dnevno ličilo popolnoma odstraniti, ponovno natreti kožo s hidratantno kremo in šele nato nanesti ličila, ustrezna poletnemu večeru in priložnosti. niti vse. kar je čez dan izgubila. Ob umivanju in čiščenju opravite tudi rahlo masažo obraza in nanj nanesite dobro nočno kremo Ne pozabite predela okrog oči in ne zanemarite vratu Če je koža zaradi sončenja malo razdražena ali preveč izsušena, reagira tako, da se ličila ne obdržijo in se razlezejo. V takem primeru st nanesite na obraz masko | Dobro je vedeti Znate zamenjati žarnico? Pred spanjem je treba resno pomisliti na kožo in ji vr- Kam na dopust? Za avtomobiliste se v Sloveniji v zadnjih nekaj letih sicer ni dosti spremenilo, nekaj novih kilometrov cest in mostov pa smo vendarle dobili. Zato pa so nastopile pomembne spremembe na političnem zemljevidu in nova posodobljena avtokarta pred letošnjim odhodom na dopust ne bo odveč. Pravkar je prišla na trg aktualizirana avtokarta Avio-moto zveze Slovenije, ki ima vidno označene tuni slovenske državne meje z vsemi meddržavnimi in mednarodnimi mejnimi prehodi. Slovenija, pa je kot samostojni subjekt zavzela tudi svoj prostor v Evropi. Na to opozarja tudi novost avtokarte: zapisane so razdalje od večjih slovenskih mest do večjih mest v srednji Evropi. Glasbene MM/ sj, lestvice !^;TbJ[HSK1ADB - rM0]^1.11 AVI NS DOOR CW Cur« . VIVa^Ne ... ŠJUn > 'Ithi'AS VFc?'’ ,'otln 72T<)p u '\r,,ee Spring-icea i rilr, ML CRY ...... ’ H h . | 1 ", H ■"]’! । H Maggie Rrtlb Vah '-bvp TlJAN THI Rl Al THING U2 ■ Kshk ZAHOM t.l ASIIU SA MEVALU ■ UL^A 4 I ' ‘ANjuA ‘"I'<*lk ""tiš Irrnj Vrčkovnik Sh $|. VRTI Janez Bončinu a. *i a.- h b . (juns^Ro^cs Wikon Phillips IHKLLL Agropop Rl- Kudan bund L I JS**', t f (,l ASBE pazmareuh ; &l) S' Sinka ??N|( AŠkerjanca , ^1?^’ *O svi i'alje iz Si%’i! a v Ans’ J°2eet. na katero so bili posebej vabljeni tudi novinarji, pral umazano perilo m stresal kritiko prav na delo Rdečega križa V ognju se je znašel ludi predsednik občinske organizacije Rdečega križa Filip Matko V poročilu odboru za begunce pa so še zapisali: Noben od aktivistov Rdečega križa Murska Sobota za doslej opravljeno delo ni dobit posebnega plačila ali nagrade m tega tudi ne zahteva. Pripominjamo pa, da predsednik občinske organizacije Rdečega križa Murska Sobota za volontersko opravljanje funkcije prejema mesečno nagrado v višini 25 odstotkov plače v.d. sekretarja. Na njih je ostal zaradi izrečenih neresnic za javnost madež, pravijo na Rdečem križu, ki da ga bodo težko zbrisali. Nihče od pristojnih pa povedanega o nepravilnostih pri delu aktivistov Rdečega križa z begunci ni zanikal ali preklical, niti nam ni znano, da bi komu krivdo tudi dokazati. Delo, ki so ga opravili v zvezi beguncev, so torej predstavili v svojem poročilu. Prve pribežnike s Hrvaške so sprejeli prve dni lanskega avgusta, vsi prijavljeni pa so bili 604 Se sedaj jih je v soboški občini 58 predvsem iz krajev, kamor se ne morejo vrniti. Poleg skrbi za begunce so zbirali tudi pomoč za Hrvaško. Prve pribežnike iz Bosne pa so sprejeli desetega aprila in jih do sedaj vpisali v evidenčno knjigo že 837. Odšlo jih je 320. v dveh zbirnih centrih v Vidoncih in Domanjševcih je tako še 257 pribežnikov, 260 pa jih živi pri družinah oziroma 30 od teh v župnijskem domu v Beltincih Pomemben delež pri skrbi za pribežnike ima prav Rdeči križ. Vse stroške, ki so bili za begunce s Hrvaške, je do sedaj plačala občinska organizacija Rdečega križa, pribežnikom tudi razdeljuje jo prehrambene pakete, zbirajo pomoč prostovoljnih darovalcev in pomagajo pri oskrbi beguncev v zbirnih centrih. Opravili so tudi nemalo dežurstev tako na sedežu Rdečega križa kot v zbirnih centrih. Vse darovano so tudi natančno popisali, prav tako ludi to, komu in kdaj je bila pomoč darovana MH Jožef Rituper-Dodo PRAŠNEGA MESTA 11 Podpisi k slikam gospoda Purača Oče, ki me je pripeljal na to premiero - noter si lahko prišel le po »zvezah in poznanstvih« —, je verjetno tudi obupal in vmes odšel k Zvezi na brizganec, mene pa pustil samega v gneči in zatohlem prostoru. Lutke so kar igrale svojo igro na ekranu, vendar mi je vse skupaj postalo dolgočasno. Bolj kot na ekran sem gledal po ljudeh in komaj čakal očeta, da me odpelje iz delavnice. Pozneje je ta televizor prevzela Zvezda za svoje goste. Antena je bila že boljša, zato gledalcev ni manjkalo. Potem si je televizor privoščila še trgovina s tehni- čmm blagom nasproti Zvezde, ki ga je postavila kar v izložbo, in tudi tam, na pločniku, gledalcev nikoli ni manjkalo. Pozneje smo začeli hoditi v mestno čitalnico v nekdanjem Bačevem hotelu, kjer smo za majhen denar obvezno gledali zabavnoglasbeno oddajo iz Zagreba »Danas je srijeda i TV magazin«. Start gospod, ki je čez dan skrbel za red v čitalnici in pazil, da je bil časopis, ki ga je bralec vrnil na polico, pravilno zložen, je zvečer postavit stole kot v dvorani, svojo mizico pa je primaknil k vhodu in tam pobiral majhno vstopnino, ki jo je vpisoval s peresnikom v velik zvezek s trdimi platnicami Nihče ni povedal in nikjer ni bilo napisano, da mora tako biti, vendar so takrat vsi postavljali televizor nekam visoko. Pozneje, ko so premogli televizor tudi posamezniki, je ta stal po navadi v kuhinji na kredenci ali kako drugače v približno isti višini. Bo-gnedaj, da bi po njem »šarili« Otroci* Prižgal in tudi izključil ga je po navadi moški, ker se je le on kolikor toliko razumel na tehniko. K hiši, ki je imela televizor, so hodili sosedje in znanci in vsak je približno vede!, kje bo sedel. Tako lahko danes povemo, da je imela televizija v začetku pozitivno vlogo, saj je še povečala družabnost in šele pozneje nas je od tujila od ljudi in celo od družine. Kino je bil povsem nekaj dru gega. Pred vojno je mesto pre moglo celo dve kinodvorani in tudi po vojni ne bi bilo napak, če bi ostali, saj seje velikokrat zgodilo, da so potem, ko so razprodali sedeže, morali celo preneha ti prodajali stojišča, saj je bilo vse polno. Razočarani gledalci so morali počakati na naslednjo predstavo celo do naslednjega dneva Najprej so vrteli filme v stavbi nove gimnazije. Tja me je mati-nosila še v naročju Od tam so kino preselili v dvorano Partizana, nato pa je bil precej časa v gradu. Do dvorane v gradu smo lahko prišli po posebnem, visoko ograjenem prehodu, saj je bila takrat v gradu še vojska, ki je skrbno pazila, da ne bi videli kakšne »vojne tajne«. Izpiranje zlata na reki Muri in Dravi po ljudskem izročilu Mirela Cvjetkovič, Anita Kovačič, Vanja Lebar Zlato Skoraj vsak človek je seznanjen s to kovino, z njeno lepoto, sijajem in njeno vrednostjo. Zlato je plemenita kovina. V glavnem ga najdemo v samorod-ni obliki, včasih pa skupaj s srebrom, telurjem. Tu dragocena kovina se skriva v zemlji, ne glede na njeno nahajanje ga delimo v razne vrste rudišč: metasomat-ska, hidrotermalna, žilna, rudiš-ča zlata v konglomeratih . . . Poznamo pa tudi naplavinska rudišča zlata, kjer zlata ni potrebno kopati, ampak ga naplavlja reka. Prvotna nahajališča zlata pri nas so v Visokih Turah. To so bile zlate žile s kremenom Približno pred 30 milijoni let so se Visoke Ture začele dvigovati in šele takrat se je začelo odnašanje kamenin, ki so se pod vplivom atmosferilij (dežjem in zrakom) začele drobiti, voda pa jih je odnesla v potoke in reke v obliki razdrobljenega peska in drobne mivke. S tem se je odplavilo tudi zlato, ki se je naložilo v dolini ali v koritu reke, kjer voda leče bolj počasi. Takšno naplavljeno zlato je bilo v obliki drobnih zrnc, lističev ali prahu, medtem ko so bili večji kosi redkejši. Reka je nanašala zlaionosne peske skozi zgodovino vse do danes, dokler ji pot niso zaprle elektrarne, regulirane struge rek . . Prav tako so že od vsega začetka zlatarji izpirali ta drobna zlata zrnca in se tako preživljali. Izpiranje zlata se je kot obrt širila iz roda v rod, dokler ni začela toniti v pozabo in brisati za sabo vseh sledov. Namen tega zapisa je, da bi ohranili spomin na to prastaro Pred glavno predstavo so vrteli še predfilm Filmske novosti so prikazovale uspehe pri zgraditvi nove domovine, obvezno predsednika države na kakšnem potovanju, sprejemu ali počitku, po napornem vodenju države, kar vse je bito precej dolgočasno. Je pa vsa dvorana navdušeno vzvalovila, ko so za konec predfilma prikazali še šport. Kakšen boks, orodno telovadbo in obvezno nogomet. Veliko filmov je bilo nemih, kar pa gledalcev ni motilo. Zelo poredko so zavrteli tudi kakšen barvni film, na katerega so že veliko prej opozarjali s plakati Ko so predvajali kakšen western, pustolovski Ulm ali Tarzana z Johu-nyjem Weismulerjem, so ljudje čakali na vstopnice tudi po in ure pred predstavo. Če je bil film res dober, so si nekateri privoščili razkošje in ga šli gledat celo dvakrat. Najprej ob pol šestih in nato še enkrat ob osmih zvečer. Filmi so imeli vsi po vrsti srbo hrvaške podnapise in tudi plakati so bili v srbohrvaščini. Za kakšen poseben film se je upravnik potrudil in dal narediti velik plakat. Tako je včasih prišlo pri prevodu do kakšne napakice. Film z naslovom L' ponosu strasti so, na primer, prevedli v Strastni so ponoreli ali Nema mira medžu ma simama v Ni miru med Muslimani, vendar se zaradi tega nihče ni razburjal ali celo o tem razglabljal v lokalnem časopisu. V prvih vrstah so sedeli dijaki in vajenci ter po navadi povzročali takšen nemir, da je moral včasih upravnik gtasno zagroziti, da bo izklopil aparature, če ne bo miru. Za kakšno minuto ali dve je to pomagalo, potem pa se je začelo znova. Glasne opazke so letele tudi ob ljubezenskih prizorih, ki so bili takrat še zelo sra-rnežljivi in so se v glavnem začeli in končali pri poljubljanju. Najbolj mirno je bilo v zadnji vrsti, kjer so sedeli zaljubljenci. Dogajanje v dvorani jih ni zanimalo, včasih pa niti tisto, kar so prikazovali na platnu. obrt — izpiranje zlata vsaj še z ljudskim načinom. Nam res grozi. da bo s smrtjo starejših ljudi, ki se še nekoliko spominjajo te dejavnosti, umrla tudi zadnja sled za enim od načinov preživljanja naših prednikov?' Avstrijci, Turki in domačini Na podlagi informacij, ki smo jih dobile od starejši h ljudi, smo podrobneje spoznale problem naše naloge Prvi podatki so nam potrdili, da so izpirali zlato na Muri in Dravi Iz pogovorov smo izvedele, da so bdi izpiralci zlata na Muri tujci, zadržani, molčeči ljudje, s katerimi domačini niso navezovali stikov, pa tudi njihov jezik je bil nerazumljiv. Iz tega so sklepali, da so bili to Avstrijci ali Turki: me pa smo izvedele nasprotno. Še živeči izpiralec Matija Kolenič iz Donjega Vi-dovca v Medzimurju nam je opisal njihova »potovanja — iskanja ziata« na območjih ob Muri od Gornje Radgone do sotočja Mure in Drave, ob Dravi pa od Maribora do Pitomače v Podravini Vedeli so. da ziata ni povsod enako, zato so izkoriščali le najbogatejši del, ki ga je reka prinesla ob povodnjih, zato so hodili predvsem po poplavah. Zlato so našli tudi tam, kjer se je korito reke hitro razširilo in je voda zmanjšala hitrost, kar je omogočilo izločanje vseh težjih z.rrtc iz proda, ki ga je voda valila po svojem dnu. O zlatih zrncih le redko govorimo, zadnja večja zrnca so našli pod Falo, ki pa so bila tako majhna, da so jih za I gram morali izprati 25.000. zato rajši govorimo o zlatih luskah. Število lusk, potrebnih za en 00ebbd^0vi dnevnij^ (Atentat na Hitlerja) 23. julij 1944 V tujem tisku in propagandi se skorajda izključno govori samo o atentatu na luehrerja in o puču v Nemčiji. V Londonu vozlajo na to najbolj debele kombinacije in največja upanja. Delajo se, kakor da bi bilo vojne jutri konec. Kakšno grozno prebujenje bo to na nasprotnikovi strani, ko bo prišla na dan resnica in se bo pokazalo, da je generalska kriza prej pripeljala do krepitve kot do slabitve nemške obrambne moči. V londonu čisto odkrito govorijo o nekakšnem revoltu v Nemčiji, ki naj bi zdaj pripeljal do zloma. Razlagajo, da naj bi bil za to, da so se generali zrevohirali, kriv položaj na fronti. V ZDA vlada največji optimizem. Angleži pa v zameno ponosno opozarjajo, da je imel grof Stauffenberg (antentotor na Hitlerja op. prev.) za ženo Angležinjo. kar ustreza dejstvom. Tukaj se torej vidi, kje je potrebno iskali duhovne pobudnike za atentat... Atetat je torej zahteval tri mrtvge. Ob misli, da jo je Hitler tako srečno odnese, smo lahko samo najglobje osrečeni. Reichsmarschall (Goering) je do popolnosti soglašal z mojim mnenjem o ozadnjih atentata ... Zelo vpadljivo je poudaril, da nuj bi bil on legalni Hitlerjev naslednik in da bi bil on tisti, ki bi mu bile morale čete takoj priseči. Toda bogu bodi zahvaljeno, o tem vprašanju se zdaj ni potrebno odločati, kajti fuehrcr živi, je zdrav, in upamo, da ga bomo lahko še mnoga desetletja imeli med sabo. •RahjsmaršaL je seveda do vratu naperjen proti izdajalski generaliteti, ki je sodelovala v tem prekucuštvu. Pripoveduje mi nekatere podrobnosti, ki jih je opazoval v zadnjih dveh dneh in ki so resnično pretresljive. Nobenega nacionalsocialista ni, ki ne bi bil našega skupnega mnenja, da lahko zdaj ozračje v Nemčiji očisti samo radikalen poseg proti izdajalski kliki. Potem sem vnovič videl fuehrerja. Nasproti mi je prišel na poti proti njegovemu bunkerju. Moj prvi pozdrav t gram, sc je s tokom reke povečalo Pri Svetem Marku niže od Ptuja — sedaj Markovci — so — potrebovali že 55.000 zlatih lusk. Na poti do Varaždina pa je število lusk naraslo kar na 200.000, saj so bile tam tako majhne, da lih s prostim očesom skoraj niso mogli videti. Iz tega sklepamo, da so bite luske v Dravi manjše, vendar zelo kakovostne; navaja se. da je bilo to zlato 24-karatno. Na Muri so bile luske nekoliko večje, vendar jih je bilo manj in slabše kakovosti (16- do 18-ka-ratno). Večje so bile zaradi krajšega prenosa po reki. Pri Večji vesi so za 1 g zlata morali izprati 40.000 lusk, iz krajev oh Muri pa ni podatkov. Potek dela smo spoznale iz pogovorov, podrobnejše podatke pa Smo izvedele iz literature Pri tem smo prišle do nasprotij. Zlato naj bi izpirali s pomočjo okroglega sita s 50 cm v premeru, ki je bilo veliko in gosto. Nanj so nalagali drobno mivko, ki so jo s pomočjo vode počasi izpirali. Tako so na situ ostati debelejši delci, ki so jih ročno prebirali. Svetle delce so dati v posebno posodo, kamenčke pa nazaj v vodo Sledilo je natančnejše prebi ranje, vendar, kako je (o potekalo. nam sogovornik ni znal povedati. To prebiranje so opravljali tudi z magnetom. Tudi v literaturi smo zasledile to primitivno tehniko izpiranja, ki pa jo je kasneje zamenjal način izpiranja s pomočjo topolove deske. Izpiranje zlata je bilo težko, ampak tudi donosno. Ne tako, da hi od tega lahko živeli, temveč je bil dobrodošel dodatek k zaslužku od kmetovanja njim je bil naravnost pretresljiv. Bil sem najgloblje prevzet, da ga vidim pred seboj tako čvrstega in zdravega. Pozdravni prizor ni bil brez določene slovesnosti. Imel sem občutek, da stojim pred človekom, ki dela pod vodstvom božje roke. Hitlerjev videz je vsekakor nekoliko načet. Na njegovem čelu se še vidijo lahke rane; pri hoji nekoliko šepa, ker ima po nogah opekline, pa tudi roka, ki jo je med alen-■ tatom opiral na mizo, kaže odrgnine. Sicer pa je luehrer nepoškodo- popolnoma van ... Potem mi luehrer pokaže prostor, kjer sc je zgodil atentat. Srečna okoliščina je, da je Specr ta prostor zgradil tako, da se je eksplozivna moč mine, ki je bila angleškega porekla, razširila po prostoru in ni dosegla polnega učinka v prostoru samem. Sicer verjetno nihče ne bi ostal živ. Kakor pravi, je luehrer potem, ko se je zgodil atentat, najprej prvi ugotovil, ali so njegova glava, njegove oči, njegove roke in njegove noge še vedno v njegovi lasti. Potem je ugotovil, da se lahko premika, in potem po prvem šoku poskušal, du bi v vseh teh okoliščinah prišel na piano, ker je bil prostor v plamenih. To mu je tudi uspelo. Pri poskusu, da bi prišel iz prostora, naj bi mu bil Keitcl jokajoč padel v naročje. Atentat se je odigral približno tako, da je prisebni grol Stauffenberg, ki ga je generalpolkovnik Fromm privedel v fuehrerjevo bližino, v aktovki prinesel s seboj angleško mino. Kot se pač aktovke polagajo na tla, jo je položil pred luehrerjeve noge In potem s pretvezo, da mora detonirat, zapustil prostor. Pri teletoniranju je potem toliko počakal, da je prišlo do eksplozije, potem pa se je iz glavnega štaba odpeljal na letališče Kastenburg, po nekem naključju prišel mimo zapore, čeprav je imel glavni štab zaporo že po ukazu pristojnega Sefa varnostne službe, v Kustenburgu se je vkrcal na pripravljeno letalo, za katerega je dan poprej z grožnjo polkovniku Belotvu poskrbel izdajalski general Wagner, in odletel v Berlin. V Berlinu je, najver-jetneja v trdnem prepriča - I Kako je prišlo « ske in murske p1,0®111 ’ Kišpatič in Lučan Zlato ni redka kov>M' kamnu, k ter se v tankih^ .ih žilah razteza na vse - Najobičajnejša ruda; ' bele zlato priraslo h kam ,. li kamen, fr le J'1.' , tereni je zlato, dalj J sf almosferilijami l^rak • začne drobiti, voda v potoke in reke v oW> oAu blienega peska m ' ki« S tem se odplavi tud z naloži v dolini ali v k ter voda teče pocasn I vljeno zlato je v dro t lističih ah prahu, U ‘ večji kosi redki, I tJ ( j# Muro in Dravo, ki 1 Jclu jem srednjem in sp*3 J ,, toka zlaionosne nano* nos ie podoben tU" ..p:' kjer tok vode šum zaradi trenja d«*’* ska. ŽILNO ZLATO .»iihf Zlato najdemo lah; tu včasih prevleke. 7^° j F"* * njem; z jA1” * izpiranjemN d ga nato sl’ cen(raL ki ga nju, da naj bi bil tev in potem J* . ' stekla akcij-po drugi stran' kovnik Fromm * vega jetneje po (l)e^ iu. zvedel, d^^obil ^. preživel j* Ai zle podplate. s !• ca) Keiteia, X bi bil slišal knl«lf*lftJ, „„0 ralpolkovntk šal, da hi se t ,p nj* L ve. Zategadelj klika zajela, da k sodelovanju- ,0Ži«» Berlinu), ki izbezala je P1 . gjl 1* ( k» Fromma^ F devi soudeb*' polkovnik je ustano^ obsodil smrt in j>h ,ti Jj vidce dal £ rfa je ^ii Zanimivo je- j rf" w Staulienherg« P (pni* neki to-rlinsM^r p koj ko k J prostor, je P' lut-lR* Ji1* T "*S S '1H*1V^ri* u K. redno ,m je bil**’1 .... nuv v kr na bodla s Kiueiv-ki V(1 * r« »lai t^c* 'L 5 V e. ■1 1 'I ‘A VE • , dej liko notf teh HneP ga inoras vinski čas« Z r znmgf herojsko Pn»v i «11 t seveda bo J ^t f talno *lr) STRAN 16 šport Kasaške dirke ; Marko Slavič na svetovnem prvenstvu I ?5J.ve^es’^ Franciji bo k sla v kraiu La Caoelle, oo ena velesili Franciji bo | E. dn 20. avgusta šesto sve-•''“'tto prvenstvo amaterjev voz I.*ev kasaških dirk. Med ude I jr?*’1 'Umovalcev iz Evrope, ‘ ^A, Kanade in Avstralije, ki I tekmovali z izžrebanimi tPKnanimi domači kasači, | ^»deloval tudi Marko Slavič i ‘JM !-■ Ključarovec evrop I Podprvak iz lanskega leta I negovalec malega finalu I P^aJa 'Z letošnje-I se ponaša s 171 zrna । am' na kasaških dirkah doma 's-Tovrstna lekmova-| 5 n so vsaka štiri leta, prire-• a "''etovna amaterska zveza | *>itov (WADF) in evropska । voznikov — amaterjev sla v kraju La Ca pel le, po ena (FEGAT). O najboljšem vozniku na kasaških dirkah sveta bo letos odločilo šest dirk: dve bo pa v Cahourgu. Mont Saint Michclu, Enghienu in Vincen nesu. Za najboljšega slovenskega tekmovalca Marka Slaviča mlajšega je to nov izziv, da se na tekmovalni slezi spopade s štirinajstimi evropskimi nacionalnimi prvaki in šampioni s treh celin. Za mladega in odličnega tekmovalca bo to doslej najtežja naloga, ne glede na Športni uspeh pa tudi nepozabno doživetje, ki so ga lahko' de ležni le redki športniki. Vsekakor želimo Marko Slaviču mlajšemu iz Ključarovec. da bi se zadovoljen vrnil s prizorišča te svetovne prireditve. F. Maučec 1 Rokoborba ।, Slavko Zec med svetovno elito I >6 avl ' rurč'" bo od t Drv^^’ svelov™ r°-I ^O-rtm,Za kac!ele bo udeležil 1 hn^V^Uha MC’ an ^Okobor c /dinj S| Lrska Sobota, ki , "sk' Predstavnik, h/ k Sodni kaleS°rLU do 1,1 Prvent °Vanje na sve-u nim v Fnpravljai pOd repre-velfL ener-)a Edija Vo-/ ^ki iv iač,č ,n [ila* ua se bo |ah)(o udeležil tega največjega tekmovanja, pa gre zasluga tudi predsedniku kluba Tomo Strbatu. Slavko Zec se je že doslej uveljavil na raznih tekmovanjih doma in v tujini. Je letošnji državni prvak med pionirji, uspešno pa je sodeloval tudi na tekmovanjih v Sodingu in Gradcu v Avstriji, Od prvega sodelovanja na svetovnem prvenstvu računa na uvrstitev na pelo ali šesto mesto. F. M. Kajakaštvo Mura Bistrica 92 J^zmič najhitrejši na Bistrici ^Pr^^^je pnen~ *Je ? Ct' >n fia spustu za ^kai ' ,er tekmova-Č&^^VSode- 'I. /■ pri Članih K-l «0 m 'Sj'/’^-^ 1 ,na' ji ? MadJL(l,2l,o5), Pri sJE?** iT: JL‘ Postal dr-Denis , ' ' c-.' ' r‘ mlat- L 11 Rohneč dru- Sm gi, Horvat (oba Bistrica) pa če- trti. Med mi. mladinkami je tekmovala le Mateja Zalik. V konkurenci C-2 člani sta zmagala Kovačič— Gujtman (Krog). F konkurenci C-2 Člani sta zmagala Kovačič— Gujtman (Krog), tekmoval n a proga je bila dolga 23 km od Petanjec do Bistrice. k tekmovanju za poka! Bistrice je pri st. dečkih K-l (slalom čolni) zmaga) Borovič (Krog) pred Oz beličem in Balažičem (oba Bistrica). Med st. dečki je zmagal Horvat pred Cipotom in Bokanom (vsi Krog). Med st. dečki je tekmoval le Škraban (Krog). Pri ml. dečkih je zmagal Maučec (Bistrica), Bejek je bil tretji, Titan četrti in Horvat peti (vsi Krog). V tekmo-tanju turistov je zmaga! Utroša' (Bistrica), Horvat (Bistrica) je bi/ tretji, Skraban (Krog) pa četrti. Med veterani je Donko (Bistrica) zasedel drugo mesto. V skupni uvrstitvi je zmagala Bistrica pred Krogom, Razlag iz Čateža je bil tretji, Nivo Celje pa četrti. Pokale in medalje najboljšim je podelila predsednica Športne zveze Lendava Terezija Donko. ■ J "'■'■l k a ■ , ■ . kedrnka, ki ? (M '■ SL'verovz-Hj.vPnth । 11 zammiv 'h(j, st>dC]0;- J. do h\l[niS> r^^J11 pa va. ^4nj,k«lidlllvce' čt' / '^l. Letos 'Slednjih • ^r<*h\n , ^iii Jr'iavc . -• ^‘p-I PTevrsJ UtJele. ^40vJni ■ °‘ieh»im1 3F* iteJk v u " "h X 20 ■ orJ bmska ude-Mče8Lnizlran bo J) %)f, 9de]e>b° najmanj '°r• deljo, ko bo budnica. P0,en1 kadio’' prireditveni P’OS'0r-pripeljali »Š^* |0.»f1 žovja m ^^^idirii 'j' svečana masa za «' E ši«. po njej se ne P vozniki, od i « 1 , J' gotovo najugiedi1 p e> predsedstva Repub ho()op Milan Kučan. Pot ^r zali polaganje »• nadaljevali bodo |vpa^p kosilom, rajanj'- sreW? ., bi zgodda ob re pred popoldansko na .grišče nogO^Fn sppr. Oh. n »buras'i« ;r h shh vašega novm^’ bodo druge, ^^ar ne’.p bilo bili SO®* i i G l pisma, mnenja, stališča 3 *i Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni Izšlo je publikacija z gornjim naslovom. Gre za lepo urejen zbornik celotnega gradiva, obravnavanem na strokovnem posvetu, ki je bil 14 maja 1992 r Mariboru »• organizaciji Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko s sedežem r Celju m Muzeja narodne osvoboditve Maribor. ki sta tudt izdajatelja zbornika. Objavljeni so strokovni prispevki enajstih uglednih avtorjev, dokumentiram s Jotograft-jami m jotukopijanii številnih izvirnih dokumentov tako nemških kot povojnih jugoslovanskih m slovenskih oblasti Nemško mobilizacijo na slovenskem Štajerskem in Gorenjskem sn v poljudnih strokovnih sestavkih prikazali ugledni zgodovinarji dr M dan Že var t. upokojeni ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve Maribor in redni profesor Pedagoške fakultete r Mariboru Lojze Penič, muzejski svetovalec, Muzej narodne osvoboditve Maribor. Emil Lajh. muzejski svetovalec. Muzej novejše zgodovine Celje. Jože Dežman. višji kustos. Gorenjski muzej Kranj m Monika Kokalj-K oče var kustosinja. Gorenjski muzej Kranj Dr Danilo Turk, profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, diplomat in strokovnjak za mednarodno pravo je prikazal mobilizacijo Slovencev z gledišča mednarodnega prava, naslovni škof dr. Vekoslav Grmič pa je osvetlil moralne stiske slovenskih mobilizirancev Pomemben je prispevek Alojza Žib rta iz Kranja pod naslovom Mobilizirani, zaznamovani. -dljeni. ki je dokumentiran kar t 13 fotokopijami raznih dokumentov Fram Fideršek iz Ptuja /e pndrahm) opisal m š Mevdkami pridkre-pd mobilizacijo na območju takratne občine Žetale s prikazom usode mobilizirancev Franc Potisk od Marjete na Dravskem polju pa bolj na splošno opisuje Slovence kot va-take druge svetovne vojne Posebej ie treba omeniti obširen prispevek Rudija Markoviča. predsednika Društva mobiliznanih Slovencev v nemško vojska iz Cel/a. kije pod naslovom Položaj mobiliziran cev u državi Republiki Sloveniji orisal razmere pri nav med okupacijo in po vojni, ustanovitev Društva m dosedanja pri zadevanja tega društva, kar vse je dokumentirano z desetimi prilogami, med drugim tudi fotokopije predpisov ZR Nemčije, obširna korespmienca društva s predstavniki in organi ZR Nemči/e Ob koncu na so objavljene fotokopije dokumentov. ki jih je po posredovanju Univerzitetne knjižnice Maribor Društvu poslalo Ministrstvo za ljudsko zdravstvo m smialno politiko Kraljevine Belgije Iz teh dokumentov je podrobna razvidno, kako so zadevo belgijski prisilnih mobi liztrancev v nemško vojsko uredili med Kraljevino Belgijo in 7.R Nemčijo predstavitve problema r parlamentu do sprejema ustreznih zakonov. Tu lahki) služi km vzorec vladi Republike Slovenije, da sklene z ZR Nemčijo podoben sporazum in zakonodajo, ki bo določala — kdo ima lahko položaj mobiliziranca in kake pravice mu iz lega izhajajo Zbornik je uredil Ludvik Puklavec, dipl ing. in predsednik območnega odbora Maribor kije tudi napisal uvod. Pri h rejo n ju sta mu pomagala dt. Bruno Hartman in Albin Presker Zbornik je izšel v tisoč izvodih člani društva ga bodo lahko kupih na sedežih svojih območnih odborov m na sede--u društvu v Celju po 8lK) SIT. enako Gorenjci na sedežu Združenja mobiliziranih Gorenjcev v Kranju Publikacijo bo moč dobiti tudi v knjigarnah, vendar po znatno višji ceni Fsebina prav gotovo ne bo zanimiva samo za člane društva. temveč tudi za mlajše, da se seznanijo Z resnično usodo de sel tisoče v slovenskih fantov in mo: med drugo svetovno vojno, a čemer se te dobrih 45 let molčalo, za svoje pravice pa se še vedno morajo bojevati _ močjo argumentov in dokumentov K temu bo predstavljen zbornik prav gotovo prispe tal svoj delež Frane Fideršek Odgovor: »Ribiška družina Apače — bodo ostali brez ribnika?« V zvezi z ohjaiu dmiku » ič\ftukn -Ribiška družina Apače bodo ost a h brc' ribniku '<• dne 6 8 1992 Komunalno podjetje Gor Radgona p o. Trate 7. Gor Radgona, daje na sled n n odgovor F skladu z 2. odstavkom X. člena Odloka o ureditvenem načrtu za gr um oz ni ca r Konjišču i' občini Gor. Radgona tUr objave št 12/91 z dne 25 4 1991i. mora upravljala obstoječe sanirane gramozne jame predati v nadaljnjo uporabo in upravljanje uporabnikom, za potrebe ribištva, ali za potrebe turistične rekreativne dejavnosti. Po odločbi Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine Gornja št. 351-164 91-10 4 z dne 30. 7. 1991 je upravijalec gramoznice Komunalno podjetje Gm Radgona p o. Trate 7. Gor Radgona Upravni odbor Komunalnega podjetja je km upravlja ter m lastnik gramoznice, zaradi kvalitetnejše izbire dne 25 4 1992 r Jncinrlu »Večer* objavil javni razpis za najem sanirane gramoznice pare. št 441 k.a. Konjiščc. površine 2 ha 60 a 85 m za potrebe nbugojništva ali druge turistične rekreativne dejavnosti. F javnem razpisu je navedann. da bo na ugodnejšemu interesentu gramoznica izročena r dolgoročni najem, z ustreznim plačilom najemnine. Rok za prijavo je bil 8 dni po objavi na naslov Komunalno podjetje Gor Radgona p. o Trate 7 Goi Radgona Na razpis sta se v roka prijavita dva kandidata l Ribiško družina Gor Radgona. 2. Branko Kaučič Gor Ivanjci 20. posta Sp. Ivanjci. Po jasnem razpisu je bil natečaj in ne dražba, zato je upravni odbor Komunalnega podjetju Gornja Radgono na svoji 4 seji dne 20. .5. 1992 izmed obeh prijavljenih kandidatov in izmed ponudb posameznega interesentu izbral kot na- jufpKlnpjtcKa po razpisu Uraniu Kataiča. Gor. pošta Sp !vanjii Z nafn^ininoiimi mlrmcnlom je bila dne iHenferui na/enma pogodba r skkuiu , \klepom Ivanjci 20. I Z IW upro rnefa udhora in 1 skladu z javnim razpisom za dobo Iti let Iz navedenega tako Jedi, da so navedbe r kČATMilu dne 6. 8 1992 pod naslovom »Ribiška družina Apače — bodo ostali brez ribnika netočne, saj se Ribiška družina .Apače sploh ni pnianla na javni razpis, postopek izbire upravnega odbora m bil nelegalen, pedi tako pa pri oddaji gramoznice ni bilo javne dražbe, temveč je 1 skladu z razpisom bil natečaj KOMUNALNO PODJETJE GORNJA RADGONA Dir ek im Miroslav Prajndl. oec Zeleni jezik in Mitev F članku Za zeleni jezik <4) avtor Franu Just objavlja napad na jezikovno vsehmo reklame našega podjetja. Ker r našem prnljetiu m smo strokovnjaki za Jovenski pravopis, smo za reklamnanje našega blaga najeli speciah-iramt podjetje E\po Zaradi tega očitki na prani našemu podjetju niso utemeljeni, su/ smo najeli za reklamiranje podjetje, ki je registrirano za reklamno de ja vnosi Slovenski jezik obvlada mu tako kot ga obvladalo pav pr ec m podjetniki, smo pa stru-kovnjuki za eksotično, južno in domače sadje ter zelenjavo Strankam torej ne moremo nuditi zapisov, ki bi zadovoljili puriste kakršen je Franci Just, vsekakor pa lahko strankam zagotovimo brezhibno in najlepše blago, ki je predmet našega poslovanja Kolikor r našem poslovanju ne uporabljamo jezika, ki bi zadovoljil gospoda Francija Justo, smo gotovo r najboljši družbi, saj že bežen pogled t medije pokaže, da pogosto novinarji in razni politični ter državni funkcionarji upmabljujo dosti slabši jezik Teh pa se gospod. Jusi!us) očitno ne upa lotiti ^1' enkrat pa poiidarjamo. • ptsurno ga pozdravi sicer mala a značilna marmorna plošča TITO ki ga jc prepričljivo opozorila da živimo še naprej r njegovi en. če imenovani laka ugotavlja. bi se mu hi lahko dedi tira! Gosp, poslancu očita, sedeti v demokrahčm izvoljeni skupščini Rep Sloveniji m obenem varovati preživelega sistema, mislim da so piiconskega poslanca le izvolili vohlci njegovega kraja, ki so ga poznali da so ga izvolili in zaupali mu poslanski mandat, tako da lahko poslanec mirna sedi v skupščini R Sloveniji, ne glede kaj si prestavlja, ko sledim njegovo diskusijo v skupščini ugotavljam da se edini poslanec skupaj z gosp Halbom iz Pomurja borita za napredek k me ti jsl 'i i Pomurju, kot kmeta, zato je njegova osebna zadeva kakšne podobe ima na svoji domačiji Gosp. Križati malo poglejte naokoli po raznih pisarnah, društvih trgovinah pa še boste videli podobo tirana TITA, kat ga nehumano imenujete, mislim da podobe niso važne, važno je nasu zagrizenost za napredek naše mlade države, kur .smo si zeleh m pridobili, da ustvarimo pravn demokracijo, kar še je do sedaj nimamo kot vi naglušafe. poglejte .suma naš parlament. ' da se taji državniki smejejo? Nadalje mu postavljate, če je recimo bivši preds. vlade Rep Slovenije začasno od s n and tirana TJ FA. če mu ga ne bi poslanec iz Puconcev Res je da je bivši preds. vlade R Slovenije začasno odstranil tirana TITA ker gu drugi niso ho teh. vendar ga odst ranil samo kat podobo pokojnega preds SFRJ, dmim so bivšega preds vlade Rep Slovenije začasno odst ranih živega iz dadne palače oziroma dali nezaupnico. Stari krščanski pregovor trdi, kdor komu jamo izkopava, sam pade m jo gosp. Križan trdno se dtžoe. da ne btistc sami padli •• to jamo, katero pripravljate poslancu gosp. Karlu FRANKU Tudi jaz miom podobo pokojnega TITA kot spomin, da je bil vrhovni poveljnik glavnega štaba NOB m edini organizator sposoben se upreti proti Hitlerju, fašizmu in nacizmu r sredini žarišča luštzma na Balkanu, tudi jaz sem sodelovat v NOR leta 1944 45. kar sem ponosen. Tudi imam podobo preds. predsedstva Rep. Slovenije, kakor ludi bivšega preds. vlade gosp. Retei letu, kljub temu, da so ga iz sefih ir vladnega kabineta, to jc spomin na prva predsedniku nove samostojne vlade Slovenije. Spomnim se primera doma pri očetu podobe vladarja nekdanje države FE RENČ -JOŽEFA Avstroogrske. ki ga je imel zn spomin moj že pokojni uče. V (* ' ■ ( pa pšenice, ampak le dana obljubi • ruumno dogovorjena ceno S H tn \ na r proračunu Z zaščita domacč " "i.unvtii^ je zaradi visokih stroškov, slabe f ‘ sistemske neurejenosti te panoge ’ P ^ >re/tl draga, uvt dho prelevmanov se M , VJ,1 < ekonomistka ni n km pmrosmk. f,e!!^\»i: r času sprejemanja na odboru •“ iz^i^./r>' pa sem velika nasprmniiu meniam t estnih zapor zaradi idi Hal.'* J ne škode ki ju posredno jwvzročffi> jasno zakaj nisem glasovala za ( (fdim no zavračam vse krinke r a kmetijstvo Prat tako zavračam • (K t Skupscmsko delovno tein ne more m elan stavkovnega odbora m trjevunjcni sklepov poslanskega (filbf,rt JiOi Zadružne zveze, kar jc praksa na pov stavkovnega odbora se delt* f,“ noti in deplasira . Nisem člamca SKZ IS fiit^j- ski stranki, katere t lan je tudi se ' ^.^,1 j ut s katerim m’dl 'č preden je pt^^ ^enj | njegovimi prizadevanji za driig^' , f 'ir mg Promet ja visoko cenim kot • venomer argunicnJirano ; • ” .' , ' pira m Ce bi se tako globoko stri ^gula piknete m govorite, hi verjetna - t r poslanskega klubu in zaprašila 3 utiriti » jam zvesta LDS. stranki za katero "apr«ra 'lnmkU. So er pa imate < htm 1 » pism f . č, > vrstah Republiške Skups^ne s>^r stopam vase interese Ja jih za f n osebna mit Mtankai^ko ne*^ ,t(t za iuu poslanci nist> tudi člani (h žila'*1* skc skupščine 'o hmertjsn^ t \ami le obžalujem Karel trafiko c ' 0^ 4 stol član pa mu uradi relikt' ke* jpr S K Z. r /boru občin ta m uspelo lutčncgu zbora, pa očitno rtl 1 odbor budist ker nc čuti "ir"'^uish1 \ tranki ali po so m ti druga skup atraktivna {(f ’’>7.*^^ Na koncu nat dodani ^1^ K1 ^4A Ljudske stranke dovolite, da -5! cem ta ostalimi prisotnim1 ejt ,Iu . .<■ IUh, / ,e .,»/ "1$■ j Z/ ..,<>/ ««»«■» f(J.I «■ -,»< r.» nrl.n /2^ prik/nosi tn w preko našegu ’ prtzaden stranki opravičiti 1,1 - ct'^1 /t .■'' /■ mesti ti nos tale s troske oh€m, iijmB sam. da se vrne tn preveri k upčevim zahtevam S' spoštovanicm' Vi STRAN 18 Kako zavarovati premoženje in avto kronika Da ne bi ostali brez konjička P Wn.dejanja z mofurnimi vozili stalno naraščajo, saj krade- in vrata, ne pozabite na prtljaž- drl to ega sle a*janIa 1 mo,vrnimi vozili stalno naraščajo, saj krade* 1,1 Jek jh •' mo,orna kolesa, vlamljajo vanje, kradejo posame-P: ni .poškodu jejo, najemajo v izposojevalnicah, a jih ne »rne-) 'h prodajajo tudi ukradena vozila itd. Kaj storili? ,Cf bili li-Ot' irt or It’ (ir »s «F Jt- ll»- o” b’ tr jr f * i n»ita^u?U 5 Prevelltivno naje «n i lmenon'1 m visoko ‘ •SaVnos”- Ne jemlji->jih sit na ’izing ',r' bilC?uhlJi\Cga slovesa t -^ni 7» ’saJstc 'dh' Ir|r!lnia,ni 15. VEdaJte sc, da d ■ rLh ^novni kaP”al Sh h° le 2-°°n ,0' ' "Jsio 5 t d ° 0 > ki se ¥ 0 da> noh^‘n° dejavil0;iI » Z a-’riel X kli" k ^-^tbr 1 '■h “ a da e kn. bo,"bu Bdi !, da tretji lastnik. Ne nasedite pre pričevanjem, čes da je posrednik za prijatelja, znanca, sorodnika. Dokumenti o izvoru takega vozila so pogosto ponarejeni, zato si jih natančno oglejte. Prometna dovoljenja so navidezno originalna, vendar so podalki lahko izbrisani in vpisani drugi. Nepošteni prodajal ci običajno ne pošljejo kupcem kupnih pogodb, sklenjenih na sejmih in ki ga potrdile uprave za družbene prihodke. Tak prodajalec praviloma nima zavarovalne police, zavarovalnih kupončkov in zelene karte. Izgovarja sc, da je vse to pozabil doma. Goljufivi prodajalci se predstavljajo s ponarejenimi osebnimi izkaznicami in drug: mi dokumenti ali pa se izgovat jajo, da jih nimajo. Posebej pazite na številke šasije in motorja, ki so mnogokrat mehansko (po)na rejene. Sik. Torbic, kovčkov, plaščev, krznenih izdelkov m drugih dragocenejših predmetov nikoli ne puščajte na policah, sedežih ali drugih vidnih mestih v avtomobilu, saj so vaba za tatove. Ne puščajte zlatnine, denarnic, gotovine, kreditnih kartic, čekov ali drugih vrednejših papirjev v predalih avtomobila. Tudi vaši dokumenti so lahko hitro predmet zlorabe. V avtomobilu ne puščajte dok umen tov o vozilu (prometno dovoljenje, zavarovalna polica zelena kana, servisna knjižica) in svojih osebnih dokumentov (polni lisi, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje itd). S tem zmanjšale možnost odtuji Ive. Vedno morate pomislili na možnost, da lahko tal povzroči z vašim vozilom prometno nezgodo alt pa ga uporabi za izvršitev kakšnega kaznivega dejanja (vlom, rop, itd.), zalo izvlecite kontaktni ključ in vozilo zaklenile, četudi ustavite na ulici le zaradi skoka v trgovino ali bife. SAMOZASČITA IN AVTO Ne parkirajte na slabo razsvetljenih ulicah in parkirnih prostorih Kadar zapuščate svoje vozilo, pomislite na vse zaščitne možnosti. Izvlecite ključ iz ključavnice, zavrtite volan, da ključavnica zaskoči, zaklenite vozilo, zaprite vsa okna TEHNIČNO VAROVANJE Priporočamo, da vdelate v svoje vozilo alarmnovarnosino napravo proti tatvini in vlomu. Alarmne naprave javljajo poskus vloma le, če jih vključile, lo zapustite vozilo. Bodite pozorni, če se oglasi avtomobilski alarm. Kol očividec lahko pri- pomorete, da bodo pobeglega storilca čim p rej naši j, Z avto mobilsko alarmno napravo ravnajte po navodilih izdelovalca, saj z lažnimi alarmi motile občane. Najpreprostejšo napravo za zaščito vozila lahko izdelate sami. N^sk ritem mestu namestite stikalo, ki bo preprečevalo vklop motorja. Če imate na strehi prtljago, naj bo dobro privezana, da je ne izgubite na cesti, povrh pa bi ogrozila druge prometne udeležence Tudi ročne prtljage ali oblači! nikoli ne puščajte nenadzorovanih. Previdno bodite tudi, ko vozite avtostoparje, saj vsi niso pošteni. Ce ste OŠKODOVANI Če ste oškodovani, pojdite takoj na najbližjo policijsko poslajo in prijavile latvino, O svojem vozilu ali predmetih navedite čimveč podatkov oziroma značilnosti, po katerih bi jih prepoznali. Policiji tudi sporočite, če ste zalotili storilca pri vlomu ali če ste bili očividec. Če se vam je to zgodilo, si skušajte zapomniti: smer osumljenčevega pobega, znamko, tip in registrsko številko vozila (če je bil z avtom oz. motorjem), njegov osehni opis: približna starost, velikost, postava, barva las, oblačila in značilnosti obraza, govora, hoje, Posebej pa vas opozarjamo, da bodite previdni, če zalotite storilca pri vlomu v avtomobil ali pri tatvini. Storilec je lahko močnejši od vas ali oborožen, zato se ne spuščajte v fizični spopad Pokličite pomoč in policijo po telefonu številka 92. Priredil: Š. S. Gasilske prireditve Proslavili 70-letnico GD Melinci Na Melincih so preteklo nedeljo proslavili 7(J-letnico gasilskega društva. Po pozdravnem nagdvoru poveljnika društva Slavka Forjana je kroniko prebrala tajnica Mateja Kuzma. Slavnostni govornik je bil predsednik soboškega izvršnega svetu Ivan Obal, udeležence proslave pa je tudi pozdravil častni gost Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov. Ob tej priliki so mu tudi izročili spominsko sliki domačega avtorja Cirila Jeriča. V imenu gasilcev pa je spregovoril Ernest Ebry, predsednik GZ Slovenije. Pripravili so tudi pester kulturni program. Gasilsko društvo Melinci velja za najuspešnejše društvo na beltinskem območju, saj je že več let sektorski prvak. Opravilo je pomembno poslanstvo pri požarnem varstvu m reševanju, zlasti takrat, ko je Mura šc poplavljala. Društvo je tudi sodobno opremljeno ter ima dve članski, mladinsko, pionirsko in žensko desetino, p m GD Bunčani Orodno vozilo in KTV Kamenščaka. K sreči so ogenj dokaj hilro opazili, zalo so poklicali na pomoč ljutomerske gasilce Gmotna škoda ni velika, saj je pogorelo le 50 kvadratnih me-Irov listja in podrasti. Ogenj naj bi nastal zaradi malomarnosti nekega kadilca, ki je odvrgel cigaretni ogorek Motorist je padel GD Pertoča Dobili kombinirano gasilsko vozilo '^^aku Lipa ima več ovinkastih cest in le so past za »tujce«, saj je veliko prometnih nesreč. 7. avgust si bo zapomnil Slavko G. iz Behi-nec, saj tega dne med vožnjo po ostrem ovinku ni obvladal svojega motornega kolesa, padel je in se hudo poškodoval. Šunke so izginile Med 30. julijem in 6 avgustom je nekdo ukradel iz hladilnice Pomurkine Mesne indusirjje 30 pločevink šunk, vrednih 193,000 tolarjev. Za storilcem lin šunkami) poizvedujejo Policisti pa bi radi prišli Čimprej tudi na sled nepridipravu, ki je prišel 7. avgu-sia nepovabljen v stanovanje Marije V. v Presiki. prebrskal predale in ukradel 18.000 tolarjev. Nesreča v Dobrovniku Dragan Ž. iz Vranšinca se je 5. avgusta peljal po regionalni cesti v Dobrovniku. Pred bencinskim servisom je dohitel tovorni avto, s katerim se je peljal Alojz F. iz Strehovec, ki je zavijal v levo na črpalko. Dragan Ž. seje kljub temu odloči! za prehitevanje, zato pa so nastale posledice: trčil je v sredino tovornega avla, od tam pa ga je odbilo na travnik. Poškodbe so hude, gmotna škoda pa velika. Vlom v bife Vlomi v objekle na soboški tržnici so zelo pogosti Tokrat vesi o vlomu v bife Zvezde. Kaže, da storilcu ni bilo do pipče impak je rajši pobrili nekaj stotakov tolarjev m glasbeni siolp. Škode je za ! 0.01)0 tolarjev. Za več pa je pn krajša n Franc S iz Ključaro-vec. Iz njegovega gospodarskega poslopju je izginil obračalnik za seno, vreden 30.01)0 lokirjev. Ukraden golf S parkirnega prostora kopališča v Banovcih je izginit osebni avlo golf. Njegov lastnik Karel K. iz Gornic Radgone je os kodo-vrni za 250.000 tolarjev. Na dru grm kuncu Pomurja mi Bakovski cesti v Murski Soboti pa je zmanjkal avtoradio, katerega laslnik je bil Geza S. iz Mur skr Sobote, igral pa mu je v baraki Artusa. Gasilsko društvo Pertoča je preteklo nedeljo dopoldne pripravilo priložnostno slovesnost ob prevzemu kombiniranega gasilskega vozila, ki so ga kupili pri GD Jurij, Sredstva so zagotovili soboška občinska gasilska organizacija, gasilci, krajani in krajevna skupnost Pertoča. Govorili so predstavnik soboškega izvršnega sveta. Zavarovalnice Triglav Murska Sobota, krajevne skupnosti in občinske gasilske zveze. V kulturnem programu so sodelovali Kvartet Radia Murski val in učenci osnovne šole. Vozilo je blagoslovil domači župnik F. M. Gasilsko društvo Bunčani, ki bo čez dve leti praznovalo 90-letni-co delovanja, je preteklo nedeljo pripravilo slovesnost ob prevzemu orodnega vozila. Sredstva za vozilo je zagotovilo domače gasilsko društvo z raznimi prireditvami. Na slovesnosti so govorili: Anton Pe-lovar, predsednik društva, Franc Lubi, predstavnik ljutomerske občinske skupščine, in Stanko Hunjadi, poveljnik OGZ Ljutomer. Orodno vozilo je blagoslovil veržejski župnik. Bunčani, ki so bili razglašeni za najlepši kraj v ljutomerski občini, so poleg orodnega vozila tokrat dobili tudi kabelsko televizijo. Zanjo se je odločilo 35 gospodinjstev od 54. F. M POROKE V OBČINI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI Kristjan GRUSKOVNJAK, lesar širokega profila, Srednja Bistrica 42, in Jožica DUH, lab. tehnica, Melinci 75; Robert SRAKA, strojni ključavničar, Bratonci 15!, in Stanka GUJTMAN, tekst konfekcio-narka, Bratonci 41 ; Zdravko NOVAK, monter energ. naprav, Gibina 30, in Ljubica ERJAVEC, tekst, konfekcionarka, Beltinci, Fot ob Črncu 6; Drago KOKOL, likalec, Beltinci, Poljska pot 4, in Andrejka PETEK, pomočnica tekst, konfekcionarke, Ižakovci 126: Franc KERČMAR krojač, Prosenjakovci 7, in Mateja ZVER, upravna tehnica, Prosenjakovci 7; Jožef KOLAR, str ključavničar, Bratonci 134, in Tamara POREDOŠ, tekstilna konfekcionarka, Bratonci 72 a: Vojko GUMILAR, ekonomski tehnik. M, Sobota, Prekm, brig, 23, in Lidija NOVAK, zobotehnica, M Sobota, Lendavska 59: Dušan RADULOVIČ, pravnik. M, Sobota. 1. Regenta 31, in Slavica ŠERUGA, dipl, veterinarka. Krog, Murnova uL 7: Miran TIVADAR, krojač, Lipa 58, in Ivanu BOGDAN, konirolorka. Krog, Murska 125: L.adislav BO-VRENČIČ, policist, Ravne na Koroškem, Prežihova 17, in Vlasta ŽNIDARIČ, šivilja, Satahovci 20; Robert ROGAČ, slikopleskar, Brezovci l a, in Dragica CVETKO, pletilja, M. Sobota, Stara 16: Alojz FICKG, kmetovalec, Trdkova 45, in Melita HAŠAJ, kmetovalka, Trd-kova 45, Božo LU KAČ, avtoprevoznik. Krog, Brodarska I l, in Jožica CIGAN, gospodinja, M. Sobola, Ob progi 57 Alojz BENKO, podjetnik za turizem, G. Slaveči 6, in Jasna JAKUPK , podjetnica za turi zem, Gorica 75. ČESTITAMO! SGP »POM-GRAD«, d.o.o PRODAJA NOVIH LOKALOV IN STANOVANJ V MURSKI SOBOTI, LENDAVSKA ULICA: - LOKALI ZA PISARNE IN MIRNO OBRT V IV. FAZI - STANOVANJA, DOKONČANA - VSELJIVA JESENI 1992 V RADENCIH: ZBIRAMO INTERESENTE ZA GRADNJO LOKALOV (GOSTINSTVO TRGOVINA, MIRNA OBRT, PISARNE) IN STANOVANJ (GARSONJERE, ENO-, DVO- IN TRISOBNA) V SREDIŠČU RADENCEV ZAČETEK GRADNJE JESENI 1992. INFORMACIJE SGP POMGRAD — VISOKOGRADNJE KOMERCIALNA SLUŽBA TEL 32-740; 21-685 TELEFAKS 25 244 G D Križevci v Prekmurju Prizidek k vaško-gasiIškemu domu V nedeljo so v Križevcih v Prekmurju predah namenu prizidek k vaško-gasilskemu domu. Na slovesnosti so govorili Elemer Hari, Ludvik Kučan (kronika), Erika Časar (predsednica KS Križevci), ki je objekt predala namenu, m Franc Kučan (OGZ) 1’rizidek k vaško-gasilskemu domu, ki so ga gradili več let, s lem pa so pridobili večnamensko dvorano in garaže, pomeni za kraj pomembno pridobitev. Objeki so pretežni de! zgradili s prostovoljnim delom Potrebna sredstva je zbralo gasilsko društvo, nekaj sredstev pa so zbrali v vaškem odboru. S tem so rešili vprašanje prostorov, v kraju, saj dvorano lahko uporabljajo za razne prireditve in shode. Načrtujejo še stolp za sireno. F M '3. STRAN 19 Poštar še naprej zvoni trikrat Pošti Spodnji Ivanjci in Videm ob Ščavnici baje prejemata vse manj pošiljk. Povprečje v Sloveniji je 330 pošiljk dnevno, v poštnem podjetju Murska Sobota pride na pismonošo 290 pošiljk, v Spodnjih Iv arijcih 177, pri Vidmu ob Ščavnici pa le 167. Ne glede na majhno Število pošiljk, bodo na območju teh dveh pošt dostavljali ludi v prihodnje pošiljke tedensko trikrat. Če upoštevamo določila ustreznega zakona, bi lahko dostavljali pošiljke v krajih, ki so oddaljeni več kot 6 kilometrov od pošte, tedensko le enkrat. In kaj storiti, da bi poštar zvoni! tedensko ne le trikrat, ampak večkrat? Ljudje bi morali naročiti več časopisov, več bi si morali dopisovati, pokojnine bi morale prihajali pogosteje ... F. KI. varstroj VARJENJE IN REZANJE 69220 Lendava, Industrijska 4, telefon: 069 75 271 KMETOVALCI IN PODJETNIKI, POZOR! Vabimo Vas na letošnji Kmetijskoživilski sejem v Gornjo Radgono, kjer Vam bomo na razstavnem prostoru GORENJA prikazali uporabnost naših izdelkov in svetovali pri izbiri. Iz našega proizvodnega programa Vam posebej priporočamo: — prenosne aparate za varjenje z elektrodo VAREX — prenosno kombinirano napravo za polnjenje akumulatorjev, startanje traktorjev in odtajevanje zamrznjenih vodovodnih inštalacij STARPOL — prevozne kompaktne naprave za varjenje s plinsko zaščito VARMIG Pričakujemo vas! Vestnik in VI GOSTILNA ŠIPLIČ PUŽEVCI vabi v petek, K, in soboto, 15. avgusta, na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO Pričakujejo vas! "ZVEZDA” M. Sobota, d.o vabi v prenovljeno Restavracijo ZVEZDA v BELTINCIH Prostor je posebej primeren za gostije in večje skupine. Tradicionalno dobra kuhinja: — prekmurske specialitete — specialitete iz divjačine — ribe po želji — specialitete vseh vrst OBIŠČITE NAS - NAŠA KAKOVOST - VAŠE ZADOVOLJSTVO! petek, 14. avgusta ob 21. uri večer z RADETOM ŠERBEDŽIJO in SAŠOM LOŠIČEM (Plavi orkestar) NE DAJ SE... grajsko dvorišče — v primeru slabega vremena — kavarna Diana rezervacije vstopnic: 21-957 (od 10do 11 Cankarjev dom Ljubljana in Zveza kulturnih organizacij Sobota GOSTILNA LOVSKI DOM CANKOVA Gl O en Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna o dopusta zaprta od 10. do 20. avgusta. * n ■ , • * MA 74 ollisk- o • Po dopustu se ponovno priporočamo t* KI DOM CANKOVA - GOSTILNA LOVSKI (^AGROSERVISU Murska Sobota Mo/sTu Sobota, Kraška c. 58 poštrn predat 4 J tetefon (069) 2f 630 ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČE na BANOVSKI NOČI v soboto, 15. avgusta, ob 17.00 — Nastopiti bodo: MAGNET FANTJE TREH DOLIN ROYAL FLASH PIHALNI ORKE STFR MLADI GLASBENI KI MAŽORETKE Modna revija RAŠICE - PROGRAM VODI GEZA FARKAŠ Družabne igre z nagradami Žrebanje vstopnic — Posebnost: vo] z ražnja DOBIMO SE V TERMALNEM KOPALIŠČU V BANOVCIH, V SOBOTO, 15. AVGUSTA. PRIDITE TUDI VI, PA BOMO VSI! n Potrebujete novo barvo za Rešitev je tu! Pri AGROSERVISU v Murski Sot^ Kroški 58. dobite odslej barve sve l znanega izdelovalca Spies Hec* V novi sodobni mesalnici barv Va naredijo vse možne odtenke- 9 J Ir / K N to O” Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 Črenšovci, Prekmm^ke čete 20 * tekstil * drogeiip * šport Kmetovalci, serviserji, trgovci! Jermeni za tračne obračalnike SIP, Panonija, Sen-tal, Wogel noot. Ugodne cene: jermen Favorit 220 3.480 SIT, jermen Sental in Panonija 5.880 SIT. V zalogi vsi rezervni deli. Izdeluje in prodaja: Bogomir Žagar, Dobriša vas 37, 63301 Petrovče, telefon: 063/776-361, popoldne 712-146. -- Pri AGROSERVISU vam <1^ brezplačno zamenjajo gume v v naselju Prekmurske brigade LENDAVA. KORISTNA POVRŠINA: 165,80 m’ Informacije o prodaji po telefonu it 069/75-618 Splošno gradbeno podjetje gradbenik p.o. LENDAVA Dopisujte v Vestnik Ne odlašajte, AGRO^E^L Murska Sobota Vas pn^K V«« obročno brezobrestno g'■ " ^j)00 polog + 5 obrokov pri nakupu na .|jS - zavarovanje^«"-- 20% popust pn PlaC'° k’ Obiščite nas vsak delavnik od 7.00 do 15.00 v Kolodvorski 3 v Ljutomeru, v soboto pa od 7.00 do 12.00. Informacije po telefonu 069 81-301 in 82-413. Obiščite nas in se prepričajte o pestri ponudbi. Priporoča se MURALES Ljutomer STRAN 20 radijski in televizijski spored od 14. do 20. avgusta PETEK SOBOTA Radio MV Podatki o ledna' popisih, pe •htili ko po m, oh ''“lika u j lulrdnjn “an ' tu lu 800 Porot''- □'J? "a MV 8'15 s^^TSNMV °fno p,sm0 innnp' '^,lvica i0“^^'la. 10.30 t"' šport (kul- bi । । in l. ] Wal k... , , i .žv ■Mils (RIU k,ibafet 12 00 DOO^' ,230 NOvica Sdls SlovL.r0 K 111 M V Vi popol1*1 j '|q^,18 30 Poro- Vk,JUCujemo — "» t ;eJn\SeriJa ?n ^drev o F sporni-l^osi: Sf,p HePburn. Uto ' n-uv, |2JM) fk l5'IO |)„ TV * Ro 'Ški Polno lu ul I ' ■ 'anc- film 2-n i' 22qT k c’ Jmer kba S0’* k, >nevnik » P^ice. Poldni. /‘i na z L hro )u'ro It in'‘m lade , strani, od ,>-o u Poroč.la nj^l|eva W>. K? 12 10 ^rp. Slfe^ila S,'k° Na«.. :4S Modre a V* ,S‘?r|Jsl1’ I' k ."1 Man C ^clade. | |u SiL 5 Sosik?' '^0 Poroči Xll5 ^»ta iu i ' Pmočt ."^nik Risanka H.OO n °5 bahavo, ^■.nh"bre?P!V,ov.nl k'ub '5 p3' ^.10 š^Vlria 22 5O Nfc1’0 2$t“na sl,ko NEDELJA Murski val 5 40 Prebujajte se z nami tudi v soboto je lahko lo prijel no, če imate dobro družbo in ste na tekočem z vsemi dogodki. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenja mo nov dan . 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7 40 Sobota je pravi dan za nakupe, (udi na tržnici. 8.00 Poročila 3.10 Dopold ne na M V 8 30 Ponudba v trgovinah. 9.00 Predstavljamo vam 10.00 Poročila. 10 30 Potepajte se 1. nami 11.00 Sobotni gost-12.00 Poročila (BBC). 1230 Novica dneva. 13.00 Slovo m vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na M V 16.25 Obvestila 16 30 Poročila. 17 00 Prireditve danes in jutri. 17 30 Mali oglasi. I 8 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC) I9.U0 Vključujemo Radio Slovenija. PONEDELJEK UKW TOREK SREDA ČETRTEK MHz (Dopoldne tudi SV 648 kHz) 8.00 Začenjamo nov dan . 8 30 Horoskop. 8 45 Tu bi moral biti kabarel. 9.10 Misel in čas 9.30 Srečanje na Murskem valu z lestvicami najpopularnejših domačih zabavnih, 1ujih in narodnozabavnih skladb. 10.30 Nedeljska kuhinja 12.00 Poročila. 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje. 12.30 Minute za kmetovalce 13 00 Najlepše želje s česlitkami in pozdravi 18.00 Panonski odmevi - oddaja za porabske Slovence in vse druge. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Ra dio Slovenija. TV SLOVENIJA I 10.55 Zgodbe iz škol jke. 12 00 Poročila. 15.50 Annie, ameriški film. )X.(JO Dnevnik I. 18.10 I.e-Diska družba, angl nadaljevanka 19 00 Risanka. 19 15 Žreba nje 3x3. 19.30 Dnevnik 2. 20 00 Uinp 20 30 Marjanca 92 21.35 Sova: Murphy Brown, 22 00 Dnevnik 3 22 50 Sova: Krvne pravice, angl, nadaljevanka. Hitim, kmalu bom trideset, ameriški film. Drugi program !6J> Sova. 17.30 Da ne bi bolelo. 18.00 Modro poletje, španska nadaljevanka, 1830 Alpski večer. 19.00 Kremenčkovi, risanka 19 30 Dnevnik TV BiH. 20.05 Klasika. 20.30 Kav hoji, ameriški film. 22 35 Moški. ženske HTV 1 8 15 Santa Barbara 9.00 Po ročila. 905 Slika na sliko 9 55 Poročila 10.00 Smj Marijin praznik 11.30 Šolski program 12.00 Poročila 12.05 Otroški fc sli val Sibcmk 91. 1300 Serijski film 14.00 Poročila 14.10 1/hor programa za lujino, film. 14.40 Boris Godunov, opera. 15.15 Do k n me ni a mi film. 16.1)0 Poročila. 16.10 Zgodba o zajčku, ri sam film 18 00 Poročila. 18.20 Santa Barbara 19J5 Risanka 19.30 Dnevnik. 20.05 Velika pustolovščina, francoski film 22.10 V iskanju izgubljenega časa 22 45 Dnevnik 23 05 Kroni ka spinskega poletja. 23 55 Slika na sliko. 0 55 Poročila I 00 Quo vadiš, ameriški film. TV AVSTRIJA 1 Sh1"^, ' Rc ' " g Fu Sjr"d '■ o Vu 14 25 Ro ■,:. - č.% • sukajo sO.i^Dr'' 23 25 kAlk' »45 cJMa 0 40 rvC i3o p„ca8O 1930 9.00 Cas v sliki 9.05 Poslednji mož. film 10.45 Orgelska glasbil II.DO Umetnost spevov. 12.00 Maki židovska občina. 12.30 Halo Avstrija 13 (K) Čas v sliki 13 10 Heidi in Frni. 13.35 Dr Wclby I5.I0 Vrabček 15.40 Pustolovščine Petrova in VVusečkina. otroški film. 17.00 Mmi C.is v sliki 17.10 K-I.argv 18.00 Ca s V sliki 18 05 Spced way. 18.30 Pisateljica kriminalk 19 30 Cas v sliki 2015 Bombnik, akcijska komedija. 22 00 Zlata dekleta 22.25 Večerni šport. 22.55 Poslednja noč, grozljivka. 0.25 Cas v sliki 0.30 I ilm I 55 Poročila. 2 00 I dibris. 2.05 Tisoč mojstrovin. TV MADŽARSKA ..... Vph,, " ' "I. 10 ’•> 1' iN,:’,.1!«" S 8.15 Za otroke in ne le zanje 11.00 Tv magister 12.30 Lahka glasba. 12 55 Formula I trening. 14.10 Panorama, pon 15.10 Za otroke. 16 15 Jo)ly lo ker, nemška serija. 17.10 Festival popevk. 17 45 Barometer, politični šov 18 45 Kultura bivanja. 19.20 Za otroke. 20.00 Dnevnik, tclešpon. 20 40 Banš-m kov na Broadwayu. 21.40 Ku mara, politična šolani 22.00 Filmska funtasiika Dreamsca pv. ameriški film o mladeniču ž nen a vadn im i sposobnosim i. 23 35 Večer Diet rit h Fischer* Dievkau Mahler, nemški film. ..... •'tir.n 1 V**.! vVfno. to.. 6.00 Olroški spored. 8.00 Vugi. Scooby Dno. 9 20 Najstniki / Ikvcriv llillsa. 9 4 5 ( uckv Lu ko 10.1 A Peter Pan I I 00 Mar vel Lin iver/u in. 12.35 Michael Vaillant 13 30 Ameriški gladu loi |i 14 .Ul Adam 12 14 >5 Knihgt Hider 15 45 I kipa A 16.35 21 .lump Street I 7.4^ ( c na je vročal. IX 15 Družinski dvobtij I K 45 Poročila. 19. H) Trening /a Formula I /a Veliko V"' s'- I?'1' '3. nagrado Najstniki IlilKa Zabavna oddaja 2.1.00 lutli I runi •) hll hiMH * erotični 9.50 Živ žav 10.40 Plameni ca. 11.05 Filipinski madrigalisti 11 35 Kronika, kanadska dokument, oddaja 12.00 Poročila. 12.10 Kremenčkovi. risanka. 12.40 Alpski večer 16.10 Vročica v Parizu, ameriški film. 18.00 Dnevnik 1 18.10 Splošna praksa. avstral. nanizanka. 19 00 Risanka. 19.20 Slovenski 1ojesi filmi m risanke. IK.45 Goool, nogomet 19 30 Teden, dnes nik, lelešport 20.40 Sekskomedtiii. ameriški rihu (W«»udy Alleti). 22 I 5 Por IFd » h i jm- RTL 6 00 Otroški spored. 8.0H Mario Hrotherv S.45 Samur.u l’iz Rdeč.1 kupuj. tlim |i(H> li|»cHu>M "t POS Stric Buck IMB i>,d Hiui Mu i''i’i « i«Jt'“'ii' 22 911 Pume 1 ime pozim >z-duj.i. 23HO PlnvbiO' । .',c N'Sm '1 it) I juhezenske ure o.OO lormul.1 I 1) 20 Kanal 4. 0.50 Buck. 5 40 Prebujajte se z nami da bo začetek delovnega tedna veder, vam MV da vse informacije za dober začetek. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.15 Začenjamo nov dan . 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini m madžarščini. 8.00 Poročila. 8 10 Do poldne na M V. 8 15 Mali oglasi. 9 00 Zgodilo sc je. 10 00 Po ročila. 10 30 Spon 12.00 Poročila (BBC) 12.30 Novica dneva. 13 00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV 16.25 Obvestila. 16 30 Poročila. 17.00 Evropa v minulem tednu 17 30 Spori 18 00 S krunščakom, cckron pa z mare-lof lestvica narodnozabavne glasbe. 18 30 Poročila (BBC). 18.35 Bilo je nekoč. 19 00 Vključujemo Radio Slovenija. TV SLOVENIJA 1 5 40 Prebujajte se z nami, slišali boste vremenske podatke, vse o cestah, zanimivosti, horoskop. izbirali pesem ledna 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in mad žarščini. ? 45 Ljubljansko zvočno pismo. 8 00 Poročila. X 10 Dopoldne na M V kost oziroma gost dneva, ali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila) . 12 00 Poročila (BBC). 12.10 Novica dneva. 13 00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16 00 Popoldne na MV 16 25 Obvestila 16.30 Po ročila. 17 ()0 Kost Dopoldneva. 17 30 Srebrne niti. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18 30 Poročila (BRC ). 19 00 Vključujemo Radio Slovenija 5.40 Prebujajte se z nami -poslušajte, kaj je novega v časopisih, na cestah, pri vremenoslovcih, kaj pravi brat Džouži, kakšno je današnje nagradno vprašanje . . 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini j n madžarščini 7.45 Zagrebško zvočno pismo 8.00 Poročila 8 10 Dopoldne na MV 8 15 Mali oglasi. 9.00 Kličemo banko. 10.00 Poročila 10 30 Iščemo za vas - in (udi najdemo odgovor. 12.00 Poročila (BBC) 12.30 Novica dneva. 13 00 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16.00 Popoldne na M V. 16 25 Obvestila 16 30 Poročila 17 00 Poslušamo vas. 17 30 Mali oglasi 18-00 Na narodni far mi 18 30 Poročila (BB< ). 19 00 Vključujemo Radio Slovenija. 5.40 Prebujajte se z nami -danes po domače in z obilico klepeta, ob drugih podatkih tudi z mislijo iz šolske beležnice pa še čim 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7 15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini 7.15 Svetuje kmetijski strokovnjak 8.00 Po ročila. - oh stvico skladb 8.10 Dopoldne na M V drugem boste slišali le-domačih zabavnih Sedem veličastnih, obi- 17.20 Dober dan, Koroška. 18.00 Dnevnik I 18 10 Rado ved ni Taček; Lonček, kuhaj. 18.45 ljubitelji narave, angl, poljudnoznanstvena serija. 19.10 Risanka. 19 30 Dnevnik 2, 20.05 Svet na zaslonu 20 50 Norveški triptih. 21.50 Dnevnik 3, Žarišče, 22 50 Sova Stara vohunska mačka, angl, nanizan ka: Polnočni klici, amer, nadaljevanka: Hemingway, amer, nadaljevanka. Drugi program 17.05 Sova. (8.25 Športni dogodek. 18 55 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Dnevnik TV Koper. 2(1.00 V hribih se dela dan 20.30 Tomo Česen predstavlja. 20.40 Morilec stanuje na št. 21, francoski film (čb). 22.00 Zemljepisne po-sebnosli: Eloša kraj suhe vo de. HTV 1 12.10 Dragi John, amer nanizanka. 12.35 Jutrofon. 13 00 Slika na sliko. 1.1.45 Poročila. 13.55 Odletel bom, serijski film. 14 45 Modre čelade. 15.10 Pozabljena /godba, otroška serija. 15.35 Skrivnosti mesteca L. 16.00 Poročilu. 16.10 Poletni šolski program. I? 10 Ambasadorkin soprog, francoska nuda IJcvanka (8.00 Poročila. 18.05 Naša doktorica, dakum. oddaja. 18 40 Santa Barbara, amer nadaljevanka 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Hrvaška v svetu 20.35 Sedem dni 20.55 The ( rowd Roars. ameriški film. 22.25 Dnevnik 23.00 Slika mi sliko. 0 00 Poročila. 9.00 Cas v sliki. 9.05 Heidi in Erni. 9.30 Avstrija v sliki. 10.00 Zakladnica Avstrije. 10.20 Cas v sliki v preteklosti. HJ.25 Risanka. 10 30 Čudež pn Sv Ju-stitui. film (200 Nočni studio. 13.00 Cas v sliki 13.10 Zahodna od Santa Feja. 13.35 Kung Fu 14 25 Tarzan m leopardova ženska, pustolovski film. 15.30 Pustolovščine rastlinskega sveta 16.00 Ni Is Holgcrsson. 16.25 Safari. 16.50 Ja? m ki >alda. pregled dogodkov dnevj. 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija 17 SO Koledar 1992, po-I judno/nunslvcni magazin 1K 30 Svet denarja. 18.4(1 Videa-spoli IX 50 Rezerviran čas 19 15 7a otroke. 20.00 Dnevnik telešpon 20.40 Sa-scdje, 139. poglavje [v romana. 21.15 Fn- politični talkšcv 22 35 Madžarska država, pun. 2. dela. 23.20 Atletika. 0.15 Dnevnik. (Praznik). 7 4(1 Za otroke 8.05 Tekmovanje RMX 9 00 Prisega novih častnikov. 9.55 20 avgust, prenos s praznovanj. 10 35 Koncert I I 30 Sv maša madžarskega nadškofa. 14.20 0 viteških častnikih, razgovor (5.00J'a mnogastransko mladino. 15.15 lili, ameriški film. 17 0IJ Prenos procesije Sveta desnica I8J5 (J apostolu Pavlu I9.00 Program za otroke 2().O() Dnevnik, lelešpurt 20.40 Kralj Stefan, tv igra 22.00 Me digra, pridige mojstra Fckharta. filma po novelah Pirandella o vasici z imenom Kaos. h 00 Poročila. 7.00 Dobro jutro. Nemčija. K 55 Owcn Mar dul. 9.50 Bogat in lep 10 15 Dr Wdby. 11.00 Tik uk II 30 Družinski dvoboj 12.00 Opul d.inski magazin. 12 30 Kol se lomilki klan 14 15 Springfid na ic vroča 18.00 J najsi 99 18.45 Poročila 19.15 I kvplo/i \ no. 19 45 Dobri časi, slabi ča- *i 20.1 Trenutni sprejem v \e- ilivnjc in smrl 23.05 Deset pred deseto. 23 W Magazin /a moške. 21.50 Poročila. 6.00 Poročila 7.00 Bohra jutro. Nemčija. X 55 Dut-n Mar shal 9.50 Bogat in lep 10.15 Dr Wclby 11.00 Tik tak 111(1 Družinski dvoboj 12 00 (Jpol danski magazin. 12 10 Kot se dogaja v življenju. 13.20 Kali liinniski klan 14.15 Spnngfičl-dota /godba 14.55 Sef. 1550 na jv vroča. 18.(JO I najsi 99 18.45 Poročila 19 15 Fksplo/i vno, iiiaga/iii 19.45 Dohri časi. f il * . 1 ‘ ‘ II •«. iv m Hl-h dersnni. komedija. 22.10 J k-sphvivno 23 <10 I iw and (Jr der. 23.50 Pcircuila. 0.00 Gm-/Ijno prijetna družina <1.10 Ha letta I 3ll Sef 2 .1(1 Dr Welbv 6 00 Poročila 7.(10 Dobro jutro, Nemčija. 8 55 Owen Mar-shaL 950 Rogat in lep 10.15 Dr Wdb\ I I 00 Tik tak 1 I 30 Družinski dvoboj t2 0o O pol dan>ki miiga/in 12.10 Kol se dogaja v življenju. 11.20 Kalifornijski klan. 1415 Spnngricl-dova zgodha. 14.55 šef 15 50 Čips 16.45 Tvegano. 17.15 ( c-na je vroča. 18.00 F.najsl 99 18.45 Purcčih. 19.15 I kxplo/i v no. 19.45 Dohri časi, slabi ča->i 20.15 Romantika ima pted nosi, komedija. 22110 Gong Aov Poročila 6.00 t‘nročilu. 7.00 Dobro jutro. Nemčija 8 55 Owen Mar >hal 9.50 Bogat in lep. 10 15 Dr. Welhy I 1.00 Tik luk I | 30 Družinski dvohnj. 12.00 Opoldanski magazin 12.30 Kot se dogaja v življenju. 13 20 K.1I1 furnijski klati. 14.15 Springfid-dova zgodba 14.55 Šef 15.5(1 Cipx 16.45 Tvegano 17.15 Cena je vroča 18.00 Lnajst 99. 18.45 Poročila 19.1 5 Eksplozivno. 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Mmi playback sov -'i b« Klk . -ih 1? |ii V Wi Kilmiandžara. pustolovski film 2350 Poročila 0.00 Grozljivo prijetna družin.1 0.30 Bardu I 30 Sef 2.10 Dr \Vdbv STRAN 21 Kupujte pri nas! v zalogi • trenirke za otroke in odrasle • kavbojke • majice • perilo in drugi tekstilni izdelki • špecerija • pijače • pralni praški... Za nakup se priporoča TRGOVINA VERA HORVAT, Žižki 61 a, telefon: 70-211 Zaspite in vstanite z Vestnikom BLISK LIVARNA IN PROIZVODNJA, d.o.o. BJEDICEVA 3 69000 MURSKA SOBOTA Upravni odbor RAZPISUJE prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA PODJETJA za nedoločen čas kmetijska mehanizacija razno Trg E. Kvaternika 5 42300 Čakovec telefon; 042/815-267, 815-298 telefaks: 042/816-887 OBIŠČITE MEDŽIMLRJE OBIŠČITE ČAKOVEC Največja zasebna blagovnica SUPERMARKET N° 1 vas vabi na zelo ugodne nakupe. Cene nižje tudi do 3-krat! Delovni čas od 7.00 do 24.00. tudi ob nedeljah in praznikih. NAGRADNI KUPON— prinesite ga s sabo kajti čaka vas darilo. tovarna zdravil, p.o. NOVO MESTO VABI K SODELOVANJU — DIPLOMIRANE INŽENIRJE FARMACIJE — INŽENIRJE FARMACIJE, KEMIJE za delo v proizvodnji zdravil in skladišču zdravil m farmacevtskih kemikalij v LJUTOMERU. Razmišljate o zaposlitvi ali novem delovnem mestu? Izkoristile svojo strokovnost izkušnje in sposobnosti ter se nam pridružite Od kandidatov za delo v proizvodnji pričakujemo aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika, za delo v skladišču pa vsaj pasivno Pokličite nas, obiščite ali pa pošljite pisno ponudbo kadrovski službi KRKE v Novem mestu. Cesta herojev 45. v 8 dneh od dneva objave Pogoji za zasedbo: — Vil oz VI stopnja šolske izobrazbe ekonomske, organizacijske alt pravne smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — aktivno znanje nemškega jezika, — organizacijske sposobnosti. motorna vozila Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa morajo kandidati poslali na naslov podjetja, s pripisom »za razpis-. v 15 dneh od dneva objave razpisa Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od izteka razpisa Nastop dela najpozneje 111 1992 MLADINSKA KNJIGA, BIROOPREMA, d.d.. Ljubljana, Dunajska 121, Poslovna enota Maribor, PREDSTAVNIŠTVO MURSKA SOBOTA, Markiševska 3, 69000 Murska Sobota objavlja delovni mesti DVEH SAMOSTOJNIH KOMERCIALISTOV V MURSKI SOBOTI K sodelovanju vabimo ustvarjalne sodelavce s V stopnjo ekonomske ah komercialne smeri in s triletnimi delovnimi izkušnjami pn prodaji mehanogratije, informatike, biroopreme potresnega blaga in papirja. Delovno razmerje bc sklenjeno za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom Vse morebitne dodatne informacije o delu lahko dobite pri kadrovski službi, tel št (061) 183-361 ah pri Poslovni enoti Maribor. Kardeljeva 55. tel št (062) 301-100 Prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite v 8 dneh na naslov Mladinska knjiga, Birooprema. d d Dunajska 121, 61000 Ljubljana WARTBIRG KARAVAN, neregistri ran. vozen, in siiri nove zimske gume prodam. ®6U27I. m2212 JAWO 350» letnik I983. prodam ^82 736. m38»9 FIAT 126 P. letnik 1979, registriran do konca avgusta, prodam 22-055» po 16. uri. m 1656 OPEL KADE1T IJ LS, 4 vrata, limu zina. bel. letnik 1989. 27.000 km ugodno prodam. S* 24-437. m 1654 TOMOS SLC 15, letnik 1981, pro dam. 22-449. m 1564 GOLF, letnik 1981, december, 100.000 km. registriran do aprila 1993, garažiran, v dobrem stanju, možnost obročnega odplačevanja, prodam. S 79-1.36. m-le JUGO KORAL 55» star 3 leta, prodam po ugodni ceni, ( epmci 19 m 1543 VM HROŠČ 1200. letnik 1975, in ZASTAVO 128. letnik 1987, prodam S* 76-012. m 1595 MOTORNO KOLO 14 M. letnik 1983. prodam Igor Hirci. Ribiška pol 17. Beltinci. m!568 ZASTAVO 750. letnik 1981. dobro ohranjeno, letnik 1981. prodam S 76-494 ali Kapca 149 a. m4874 MOPED APN 6 S, star 10 mesecev, ugodno prodam. Informacije po 19. un, ® 24-018, UL JLA 7, M Sobota, m 1653 M OS K VIC 1500. letnik I980. neregi stri ran, vozen, prodam Anton Kropeč. Sr Bistrica 80, (renšovci. m 1547 MOPED BI. star 4 leta, spod no opremljen, prodam. Cena po dogovoru. S 49-288, Vadarci 97 m 1538 ŠKODO 120 L, december 1987, odli čno ohranjeno, ugodno prodam ^2 31-808. po 16. uri m!651 LADO 1200 S, letnik (987, ugodno prodam. Lang, Ropota II m 1571 ZASTAVO 101 po delih, motor z me njalnikom, v zelo dobrem stanju, kra vo. mlado, brejo in dva »čoki na« za nadaljnjo rejo prodam Domujmci 24 m 1574 AX II TRE, letnik 1988, prodam S 87 830 mJK13 živali VESTNIK — Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih. mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Johnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Vodja agencije Venera: Renata Bakan-Ficko _ Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064’ GPS (trženje) 22-403. telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 3. trimesečje 1992 je 750,00 SLT, za podjetja 1.500 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/1B z. dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. KRAVO PO IZBIRI prodam Ignac Horvat, Velika Polana H6. m4890 PLEMENSKE MERJASCE, svinje za pripust. breje svinje m brejo kravo, kom rola a, prodam. Frančku Koroša, Veržej, Trg Slava Osterca 21. S 87-10(1 M3KI8 M Al F PLJSKE prod j m Murski Črnci 18 m 1591 NOSNICE. MLADE JARClCE, PASME HJSEK, rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Pohitite z naročili, ker bomo za letos s prodajo kmalu koti čdli. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tihija Hor vala. Nemčavci, ‘S? 24-393. mppp NESNICE, MLADE JARCICK PASME HISEX, rjave, cepljene, proda jamo pn zelo ugodni ceni Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dohi eno zastonj. Pohitite z naročili. ker hotno s prodaja za letos kmalu končali. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Be ličec v Bukovcih. 43 070, m v gostilni Železen v Beznovcih. ® 49-025. mmpf KOZO IN KOZLA prodam Velika Polana 157 1576 KRAVO. 8 mesecev brejo, dobro doj-nico. prodam Tratnik, Črnet 42. 2? 61 671. int. 58 m-gr MALE PLJSKE prodam. Vanča vas 35. ® 46- 330 m 1587 MALE PLJSKE prodam Trubarjeva 60. Krog. ® 25-426 m 1593 KRAVO po izbiri tena dojnica. druga brc pa) prodam Bogo|ina 157. m 1542 MALE PUJSKE PRODAM. Vanča vas 28. ml512 MALE PLJSKE prodam Gornji Pe trovci 23. m I 531 Pri ZAHVALI za pokojnim Frnestoin Kularjem iz Kuzme jc prišlo » objavi do napake. Pravilno besedilo se glasi: 9. AVGUSTA MINEVA BO-leCf leto. odkar nas JE ZAPLSTII DRAGI ERNES1 KI LAR IZ K( 7.ME Za napako se opravičujemo! IRIDEI NI OBIRAI.NTK KORI Z-NIH STROZEV BOLRGONf Ut-DROMA t prodam. Stanislav Vučko, D. Bistrica 83, n Crcnšovci. ml579 23-VRSTNO PŠENIČNO SEJALNICO IVIT prodam. Flisar. Murski Vrh 5 m 1537 IRAKTORSKO ŠKROPILNICO, novo, prodam. Vidonci 3 ® 51-391. ini479 NAKI ADAt NIK ZA GNOJ Panoni ja, po ugodni ceni, prodam Cepinci 19. in 1598 IRAKTOR IOMO VINKOVlC. 30 KS. m dvohrazdm plug, prodam ® 55-044 m!5K4 । KOSILNICO BES prodam Vaneča 66. m 1589 I R AK I OR ZE I OR 47 M ASER FERGUSON 28 prodam. Križevci pri Ljutomeru 40 m 1530 IRAKTOR IMI 565. karamboliran. prodam "S? (062) 732 352. m3304 SEJALNICO ZA ZlTO IMT, 23 redno, skoraj novo, prodam Trnest Novak. Zenkovci 5? 1582 KOMBAJN za sladkorno peso Nep lun. ugodno prodam ® (0623 721 473. m33O7 STROJ ZA SAJENJE KROMPIRJA, malo rabljen, kupim ® 51-223. m 1586 Z.MAJ 141, v zelo dobrem slanju, z obema adapterjema. prodam. ®(062) 691-713 m 1584 TRAKTORSKO PRIKOLICO TEH-NOSTROJ, 2,8 tonsko, nerabljeno, prodam ® 7(1-864. m 1655 KOM BANJ ZMAJ 780 ugodno pro dam ® (062} 724-226 m 1585 r---- *★* GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja loči ah ledeni pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F HAJDINJAK Gornji Slaveči 6. Kuzma tel 55 071 Popravilo z garancijo na vašem domu posesti GARSONJERO v Ljubljani proda mo 46 252. zvečer mlM4 7 AROV VINOGRADA v Dolini prodam. Dolina 30. ml588 GARSONJERO v Stari ulici, 25 m‘ M. Sobota m Gradisu Ljub J —. ;Z' iril1 Žalujoči; hčerka Margica, sinova Alojz tn sestra in brata z družina"1 vestnik ’3, STRAN 22 ZAHVALA 23. julija nas je v 40 letu starosti po kratkem in težkem boju za življenje mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož, očka in bral V 83, letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, očim, dedi. Stric, svak in boter Ni več besed, ne stiska rok. ostal je le spomin in trpek jak. Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš še prišel, a usoda je hotela, da si za vedno odšel. Le naša srea vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni. Branko Berke t Vaneče . *Em$Orod,\nenado™es,'-’'v’ 'Z8U^' se iskreno zahvaljujemo Irm ke' iluH^0*71’ prijate|jem *n znancem, ki so ga v tako velt-^"■'venc P°sPrem''1 na njegovi prerani zadnji poti, mu da-e m cvetje, nam pa izrekli iskreno sožalje in ga pos-totk , premili k zadnjemu počitku. . valjujemo medicinskemu osebju C -oddelka On-^-1 hvaf5MUta-v Ljubljani za trud med zdravljenjem, 'pičilo n " aa j' Levec in Marku Novaku iz Ljubljane za Lovska v.9ajtežj’h trenutkih, delavcem ZGP Pomur- ju Osebna g |ž’ni Polana tn lovcem iz drugih lovskih dru-Pevce , ,e’ zuPniku in vsem govornikom za ganljivo m. rogistom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Fr»,i 1*"avHelena, hčerka Simona, sinek Boštjanček, brat uz|n°, tast in tašča ter svak Zdenko z družino Stefan Martinec iz Satahovec r , ln znancgVa'j,ujetno ^tn sorodnikom, sosedom, prijate-jr a-17,' so nani v težkih trenutkih stali ob strani, ' n,,n‘n vence in cvetje, za svete maše in v er 8a v tako velikem številu pospremili na nje-k.J| 1 tudi to Sovi zadnji poti. ' ,n Ib j- !{ društvu Krog in gasilcem iz Satahovec, k' i' oblačil Lrnec. Iskrena hvala delavkam Tovarne Ij^ Sat ,k -ra za podarjeni venec. Hvala tudi govorni-’s 'tapla°Ve Tl cu V AVGUSTU VAS BO POPELJAL NA BANKA, D.D., LJUBLJANA EKSPOZITURA MURSKA SOBOTA tel.: 21-833, 31-320, 21-521 — Z našo trojezično devizno knjižico lahko od 1. avgusta poslujete v vseh enotah RAIFFEISENLANDES BANK STEIKRMARK v Avstnii. — Tolarska varčevalna Knjižica ohranja pravo vrednost vašega denarja. — Prodajamo dvodelne blagajniške zapise banke Slovenije. ABANKA. BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI! Lendavski pereči Trnje ni več trnje, saj so ga na turistični zvezi razglasili za najlepši manjši kraj v lendavski občini. Rad bi vedel, po kakšnih kriterijih. Nekdo mi je prišepnil na uho, da je pretehtala urejenost nekdanjega mlina na Črncu. Ni kaj, stavba ne kazi več videza vasi, res pa je, da nima mlinskega kolesa in da tudi rib ni v potoku, čeprav jih je »videl« dopisnik Jože, ko je obiskal Stankov lokal in o tem pisal v Vestniku. Izkušnje ti n ja ns k ega »mlinarja« so spodbudile urejanje Copekovega mlina v Mali Polani. Zdaj, ko se tu in tam zavrti kolo in ko Boro, ki se je za urejanje še posebno zavzel, že postreže i okrepčilom, se je zdramil občinski izvršni svet. Objavil je natečaj za najem tega mlina pod pogojem, da ga najemnik usposobi za osnovno in dopolnilno dejavnost. Prav zanima me, kaj so interesenti razumeli pod »osnovno« in »dopolnilno«. Iz-vršniki so s svojim natečajem pustili veliko prostora za domišljijo, zato zlobneži pravijo, da bi lahko delali v mlinu tudi iz starih bab mlade dekline. Sploh so ljudje ponoreli za mlini. Tudi v Renkovcih že obnavljajo mlin in tudi lam naokrog se šušlja, da v njem ne bodo mleli koruze, saj je letos zaradi suše niti ne bo. ampak . .. Za zdaj vas puščam neobvešče-ne. Povem pa lahko, da mlin in sveti Florijan, ki ga je naslikal Avgust na vrata gasilskega doma v Renkovcih, nimata skoraj nič skupnega; Florijan ščiti gasilce, mlinarji pa imajo svojega prav tako svetega Nikolaja. Tega pa bo za pokoro skušal naslikati brat Anton, kajti grešil je, ko pa je »malal« predvsem »čečkate« kmetice. V Odrancih pa sem postal pozoren na Jugovsko ulico, ki se začenja pri Ravenski, povezuje pa ju Vezna. Sem sila neinformiran, zato se mi je zdaj utrgala nora misel: odbornik Stefan, ki je medtem postal ugleden gostilničar, je bil najbrž prezaposlen s seštevanjem in je prezrl, kaj pomeni jugo. Mene spominja na »jugeca«, s katerega padajo matice; na »bratstvo« v Jugo(slavi-ji), na fante v olivnozelenih oblekah, ki so se peljali s tanki na prehod v Radgono in zato nismo mogli čez mejo po nakupih, pa na stran neba, ki se ji pravi jug; vemo pa, kaj se dogaja tam. S lemi pomisleki seveda ne agitiram, da bi ulico preimenovali v Nacijevo. V moji občini pa so tudi svetle strani. Srebrni medalji sta dobila Ludvik in Avgust iz Čenlibe. Prvi za vzorec laškega rizlinga, drugi pa za vzorec chardonava. Njuno kapljico so pokusili možakarji, ki poznajo razliko med šmarnico in žlahtnimi sortami. Kaj pa se je zgodilo z vini drugih vinogradnikov: so jih že popiti, prodali ali pa zaradi slabega kletarstva izlili po klancu navzdol? Na to vprašanje nikakor ne bo mogla odgovoriti le pospeševatka Marika, ampak tudi drugi, denimo Stefan iz lendavskega državnega vinogradništva, pa drag Štefan, ki predstavlja zasebne vinogradnike pri zadrugi, pa tudi vinogradnik — novinar Stefan, ki prav tako ni sodeloval na vinski poskušnji. Čemu jim velike kleti, ko pa so najbrž prazne? Mar se bodo šli z njimi konkurenco novopečenim mlinarjem in mlinaricam? NACI DOBRODOŠLI WIUKOMMEN W£l(0MT BENVENUTI Ob cestah, ki peljejo v Pomurje iz avstrijske in madžarske strani, so turistični delavci pred kratkim postavili vsiljive table dobrodošlice z letečimi štorkljami in napisi v slovenskem. nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. O videzu tabel lahko presojate sami. Mi pa bi radi le opozorili na »SVETOVLJANSTVO« go--pode. ki skrbi za turizem, in izvajalcev, očitno se jim ni rdelo umestno in potrebno, da bi na madžarskem mejnem prehodu dodali dobrodošlico v jeziku sosednje države torej Madžarske - (DV6Z6-J( K. ' I .: L. K. Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA Jaboka 100 0O 80.00 Banane 90 00 MO 00 limoK 12500 140 00 Breskve 120.06 10000 Nektarine 186.06 166.00 lubenice 7060 50.00 Papnka 180 00 15000 Paradižnik M00 75.00 Kumarice 60 00 50 00 Čebula 60 00 4900 Česen 30000 35000 Krampir 5800 3500 Orehi 110.00 1200 00 Jajca 10.00 10 00 Radgonski mehurčki Olimpijske igre so za letos končane — vendar so končane le v Barceloni, kajti olimpijske igre druge vrste se šele prav začenjajo. Razlika je, da teh ne bomo mogli spremljati po televiziji, am pak bomo o njih v glavnem le poslušali in brati. Zagotovo bodo prav tako zanimive in napete kot v Barceloni. V mislih imam igre, imenovane »predvolilni boj«, kjer prav tako poznamo razit čne discipline: eni bodo tekmovali na kratke proge (nastopili bodo le na začetku ali na koncu iger), drugi prisegajo te na dolge proge (tudi na olimpijskih igrah je maraton vrhunec tekmo vanj). Eni bodo imeli na svoji progi ovire, ki jih bodo spretno preskakovali, drugim bodo lik pred ciljem izbijali žoge iz rok z »bananami«. Mnogi bodo tekmovali s konji — to je zelo priljubljena oblika tekmovanja na olimpiadi predvolilnega boja, kajti jahač se lahko vedno izgovarja, da je bil konj slabo pripravljen. Tudi v Gornji Radgoni se bodo tovrstne olim-piade udeležili številni igralci. Zanimanje bo še posebej veliko sedaj, ko se je izvedelo, kakšne posredne koristi v obliki nekaj milijonov tolarjev lahko prinese zmagovalcem dobljeno mesto. Najbolj se lahko z dobljenimi mesti okoristijo ti- sti. ki nimajo državne plače nepoklicni funkcionarji. Ti se namreč upajo podati v največja tveganja, saj se ne bojijo (tako kot drugi), da bodo ostali brez službe. Najbolj »donosno« je biti minister za kmetijstvo ali drobno gospodarstvo. Vendar pa še nisem povsem prepričan, da je to najbolj donosno. Vsekakor je zaslužek lep, zadovoljstvo ob zmagi veliko, toda imeti moraš tudi trdo kožo, da ti ne morejo priti do živega. Mogoče pa bodo v prihodnje donosnejše gostinske storitve? Ne mislim le na točenje piva in brizgancev ... v radgonski občini so la čas popu larni lokah drugačne vrste taki lokali, kjer so na »jedilnem listu« tudi uvožena dekleta z Vzhoda. Kaj mislite, zakaj vsi samski (pa ludi drugi nepotešeni) moški kar drvijo v Videm ob Ščavnici? Ne, tam nimajo boljšega vina, temveč pestrejšo ponudbo. Spet so prehiteli Gornjo Radgono, pa ludi Mursko Soboto, kjer se samo prepirajo, če bo nočni lokal ali ne! Nekaj upanja za osamljene Radgončane je, kajti nove natakarice za gostišče Muzej so kar dolgo izbirali (zbirali)! »Radgončan« postanite VESTNIKA’ Seznam nagrajencev bomo objavili v n številki VESTNIKA. J Cene umetnih gnojil Vrsta Agro sh op Brezovci KAN UREA NPK 15 15 15 13.40 16.00 Cene rabljenih avtonio^ Minulo nedeljo je na sejem rabljenih avloL^jl škem Agroservisu svoja vozila pripeljalo 33 Pr 5f‘ -, ‘ so zamenjali: lada samara, letnik 1987, s prev se(ii^ metri za 4.000 DE M; jugo 45, letnik 1990, s P’1'. $ pre** kilometri za 5 000 Dl M ter gol! D, letnik ’ 74 000 kilometri za 12.000 DEM. Znamka avtomobila Pas sat Gl R4 R4 GTL Subaru Golf D Peugeot 305 Zastava 126 P Jugo 55 Jugo 45 Golf JGL Golf JXD letnik 1990 1989 1983 1987 1985 1984 1982 1985 1985 1982 1987 12 000 43.000 85.000 51 000 115.000 81-000 55.000 58 000 63 000 113 000 74000 G ? Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne I L Srednji tečaj Banke Slovenije velja nd II. avgusia Država Enota Banka Slovenije Avstrija 100 751,6862 Francija 100 1564,6902 Nemčija 100 5.290,5839 Italija 100 6.9942 Švica 100 5.897,1493 ZDA 1 77,7663 760.0« _ 5.560.0° 7.0« 6.060^ 79,40 Vrednostni papid1 varna in rentah^ naložba Vrednostni papirji so se na naš^m 6rjeU‘ le v zadnjih letih, zato naši varceva .{(ii' jo dovolj izkušenj s tovrstnim varo -pra'- ps111^-V pomurski banki, d.d., smo vam I brezplačne informacije o poslovanj^^ jjfi papirji, ravno tako pa jih lahko v v jemo — ali prodajamo. Simonov lliza liv VEČ KOT MORJE IN SONCE HTP SIMONOV ZALIV, d.d. IZOLA telefon: (066) 62-221, telefaks: 62-222 EH Murska Sobota, 20. avgust 1992 • Leto XLIV • Št. 33 • Cena 60 SIT Pomurski kmetijci so sredi prejšnjega tedna še imeli kanček upanja, saj so vremenoslovci za konec tedna napovedali dež. Žal se napovedi niso uresničile in katastrofa, ki je prizadela kmetijstvo, je tako iz dneva v dan večja. Tako dolgega sušnega obdobja kmetijci ne pomnijo, saj traja Sejem spet bo živ 'n P,>murJe bosta v prihodnjih dneh spel zaži-ejšim obiskovalcem mednarodni krnel ijsko-živi{-v bo tokrat še veitčastnejša, saj bo v znamenju J’ "“jboll l' ‘n organizatorji obljubljajo, da bo letošnja največ-ob s),IOt>na' Al' se napovedi uresničile, bomo lahko ^Pijočih prireditve, podatki o številu razstavljavcev in » s'rokovnih prireditev pa dajo slutili, da bo tako. iskal svojo pravo vsebino in mesto v lem go-zdaj že lahko zapišemo, do je poslal osrednji n^^itii seje v Sloveniji in si utrdil tudi svoje mesto med Prireditvami v Evropi. Vendar pa sejem v Gor-'udi n, °stati zgolj manifestacija dosežkov v kmetijstvu. tk"ev za navezovanje še tesnejših gospodarskih sli-^^^ja vse n^c^a na st'čišču meja med vzhodom in zahodom mu tišjim do j^n.os^ ln organizatorji bi to morali znati izkoristili si lahko oprostili nekatere spodrsljaje in pomanj- letih "J Vfc ne smejo in ne morejo privoščiti, saj so si v tri-> ^'nja p ral'dovolj izkušenj. 'n Pomurje bosta v prihodnjih dneh živela s to ^ii^lzkorisi žal pa še vedno lahko ugotavljamo, daje ne ve- ^Ha. ' Gornja Radgona je v teh tridesetih letih sejem sla-''8« j" te se -a s' uPal' 'rditi. da so več kot Radgončani in btjr'Se dalo Prireditve potegnili avstrijski trgovci in tudi iz ^tt^lial, v ''ars'kaj naučiti. Sejem v Gornji Radgoni.se bo še na-za Prihodnje leto pa bi se morali že zdaj vklju-' in turi'J’^r‘s,^", klavci Pomurje s svojimi naravnimipo-■ž 'i ludj .‘'-"'m' znamenitostmi lahko ponudi veliko več. kol \ xeJem bi moral bili priložnost za to Ludvik Kovač ^Potivodijo ^tobuemu SgJMu ,ba pestra P°nU VREME Pregovora Rada po vremenu Jerneja se vsa jesen nareja. Strd za potice popijejo Jerneja meglice. Prevladovalo bo sončno in vroče vreme, možne so posamezne nevihte. Kominteotom banke ponujamo: Danes: priloga str. 25—36 — posojila kmetijcem in kmetijskim gospodarstvom. — SKB banka vam svojo ponudbo predstavlja na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni in poslovnih enotah v Gornji Radgoni, Lendavi in Murski Soboti. SKB BANKA M. M mm J V nesreči do pravega spoznanja? Foto: Š. Sobočan PREDSEDNIK MED »BORAŠI« — Krajevna skupnost Ižakovci je pripravila tako imenovane BiitaŠke dneve. V tednu dni so ponazorili več dogodkov iz življenja delavcev, ki so delali murske ježt, osrednja prireditev pa je bila v nedeljo. Med »biiraše« in množico obiskovalcev je priplul od do-kležovskega mostu po Muri navzdol s »šilo« predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Dobrodošlico mu je zaželel tudi »stari biiraš« Franc Krapec. že od pomladi in mnogi bodo ostali tako rekoč brez pridelka. Zaradi suše je bil že pridelek pšenice manjši za 10 do 20 odstotkov, o posledicah, ki jih bo imela suša za jesenske pridelke, pa si ne upajo niti razmišljati. Koruza je na mnogih območjih kot po obiranju in prvi jesenski slani, močno pa so prizadete tudi druge poljšine. Sušo iz dneva v dan bolj čutijo tudi trajni nasadi, najbolj pa bo seveda prizadeta živinoreja, saj bo mnogim rejcem še pred zimo zmanjkalo krme. Posledice so zdaj že takšne, da z ukrepi ne kaže več odlašati, sami kmetijci pa razmer več ne morejo obvladovati. Očitki, da so odgovorni za sanacijo razmer predolgo čakali, so deloma upravičeni, vendar so še pred koncem prejšnjega meseca upali, da bo suša pojenjala. Od tega časa pa dejansko že delajo posebne komisije, ki ocenjujejo škodo, v akcijo pa so se vključili tudi občinski izvršni sveti, ki so pripravili prve predloge najnujnejših ukrepov. S položajem so seznanili tudi odgovorne v republiki, saj brez širše družbene pomoči razmer ne bo možno urediti. Predstavniki ministrstev za kmetijstvo in varstvo okolja so sredi prejšnjega tedna obiskali Pomurje in se seznanili z razmerami, za katere so priznali, da so kritične, vendar bo v prvi vrsti zdaj potrebna predvsem ustrezna pomoč. Med najnujnejšimi predlogi ukrepov, ki so jih pripravili v soboškem izvršnem svetu, pridružili pa so se jim tudi v preostalih občinah, velja zapisati zagotovitev krme za živino, da ne bi bil ogrožen stalež osnovne črede, spodbude za jesensko setev, odpis davkov in odložitev plačila posojil za prizadeto proizvodnjo ter odkup vseh tržnih presežkov živine. V ministrstvu za kmetijstvo so se obvezali, da bodo vlado do konca avgusta podrobno seznanili s stanjem in potrebnimi ukrepi, dejstvo pa je, da brez širše solidarnostne pomoči ne bo šlo. Žal pa je bilo v zadnjih treh letih v Sloveniji veliko naravnih nesreč, zato je solidarnostni sklad osiromašen in ostaja vprašanje, na kakšna sredstva kmetijci lahko računajo. Ti so bili namreč že doslej v podrejenem po ložaju in na pogovoru s predstavniki iz republike je eden od pomurskih predstavnikov razmišljal, da se mora zgoditi katastrofa, šele potem spoznamo, kaj pomeni kmetijstvo slovenski državi. Ludvik Kovač © POLJOOPSKRBA Trgovina MARIBOR, tel,: (062) 303-984 Trgovina M, SOBOTA taL: (069) 21-048 VESTNIKOV KOLEDAR žtj. avgust, četrtek, Bernard 21. avgust, petek, Pij X. 22. avgust, sobota, Marija 23. avgust, nedelja, Roza 24. avgust, ponedeljek, Jernej 25. avgust, torek, Ludvik 26. avgust, sreda, Ruflin • nahrbtne škropilnice SOLO * nahrbtne In vrtne kosilnice JONSERED • visokotlačne stiskalni-ce za seno in slamo po zelo ugodnih cenah jubilejni 30. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM v Gomji Radgoni od 22. do 30. avgusta 1992