DA BODO PRIDELKI PŠENICE VISOKI stran 8 NASLOV Leto XXXIII Št. 57 Murska Sobota, 17. septembra 1981 CENA 8 DIN VESTNIK Nismo izbrali lahke poti razvoja Marsikatera solza se je utrgala v nedeljo dopoldan v Ljutomeru, v trenutku, ko je komandant V. prekomorske brigade »Ivan Turšič-Iztok« od kril spomenik devetim borcem te brigade iz ljutomerske občine. Srečanje borcev brigade je bilo v znamenju letošnjih jubilejev. Pričelo se je že v soboto zvečer, ko so v galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru odprli razstavo »Bojna pot V. prekomorske brigade«. Na krajši slovesnosti, ki so se je udeležili nekateri borci te brigade iz občine Ljutomer ter drugi vidnejši predstavniki DPO Ljutomer, so predstavili kratko, a slavno in pomembno pot te partizanske enote. Naslednji dan, v nedeljo, pa so že zgodaj zjutraj na vrtu Ijuto- IZ PORABJA Posebne ure slovenščine niso zadosti Kot je to pri naših sosedih že tradicija, so 1. septembra na vseh osnovnih šolah v Porabju slovesno označili začetek novega šolskega leta. Proslave na osnovni šoli na Gornjem Seniku, ki jo obiskuje v osmih razredih okrog merskega hotela imeli sejo skupščine brigade. Po seji pa so v paradi krenili skozi mesto proti parku I. slovenskega tabora, kjer je bila tudi osrednja prireditev, katere so se poleg preko 600 bivših borcev udeležili tudi nekateri vidnejši gostje: Janez Vipotnik, predsednik republiškega odbora ZZB NOV, Ivan Kreft, publicist in bivši španski borec, delegacija SO Celje, mesta, v katerem ima brigada tudi domicil, delegacija odbora ZZB NO V severovzhodne Slovenije in Hrvaške, ter predstavniki medobčinskih DPO in občine Ljutomer. Slavnostni govornik Janez Vipotnik je zbranim spregovoril o borbeni poti V. prekomorske brigade. To brigado so 140 otrok, seje udeležila tudi višja referentka pri Demokratični zvezi južnih Slovanov na Madžarskem Irena Pavlič. Pouk na porabskih osnovnih šolah sicer ni dvojezičen kot pri nas, ampak imajo stran 12 sestavljali v glavnem štajerski in primorski fantje, ki so po internaciji prek zavezniških zbirnih centrov prišli v Split in tam 3. novembra 1944 ustano- vili V. prekomorsko brigado »Ivan Turšič — Iztok«. Iz Splita so krenili proti Sloveniji in med potjo bili težke boje v Liki. Po prihodu v Slovenijo so brigado razformirali, borce pa razdelili med druge partizanske enote. 263 borcev ni dočakalo svobode. Od teh jih je bilo devet tudi iz občine Ljutomer. V nadaljevanju svojega govora pa se je tovariš Vipotnik dotaknil tudi nekaterih aktualnih dogajanj v naši domovini. To velja predvsem za trenutno gospodarsko situacijo, ki ni ravno t najboljša. Vendar pa: nismo izbrali lahke poti... učenci tedensko 3 do 4 posebne ure slovenskega jezika, ki so obvezne za vse, neglede če so kateri med njimi madžarske narodnosti. To velja za šole, ki so v slovenskih krajih, in sicer v. Števanovcih, na Gornjem Seniku (popolni osemletki), Sakalovcih in Slovenski vesi (podružnični šoli). Ker obiskujejo učenci iz Sakalovec in Slovenske vesi od 5. razreda dalje pouk v Monoštru, so tudi tukaj zanje obvezne ure iz slovenskega jezika, kar pa sicer ne velja za učence slovenske narodnosti v nižjih razredih, ki so doma v Monoštru. Oni pa lahko hodijo le k posebnemu slovenskemu krožku, kateri deluje tudi na monoštrski gimnaziji. Učitelji v Porabju in drugi strokovni delavci v Železni županiji, ki se ukvarjajo z vprašanjem narodnostnega šolstva, ugotavljajo, da tak pouk ne zagotavlja, da bi si »Nismo izbrali lahke poti razvoja. Na njej srečujemo veliko težav objektivne in subjektivne narave. Prav zdaj smo sredi zagatnih, težkih gospodarskih neprilik. Toda vedeti moramo, da težave niso samo v jugoslovanski družbi. Kar ozrimo se okrog. Imajo jih tudi drugod, neredko veliko večje, v bližnji okolici in dalje od nas. Tako kot doslej, bomo tudi sedanje težave gospodarskega značaja premagali, če bomo dosledni, odločni, delavni, trdovratni v izvedbi demokratično sprejetih sklepov, če bomo utrjevali temelje, na katerih je grajena naša družba, predvsem pa, če bomo v skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije nenehoma krepili sredotežne sile in pri tem upoštevali razvoj, današnji čas in realne zahteve in potrebe v razvoju prav vsake članice naše skupnosti.« V nadaljevanju svojega govoraje Janez Vipotnik kritično* analiziral tudi dogodke na Kosovu: »Bodimoprepričam, da se vsi pošteni in zavedni ljudje s te pokrajine, združeni v SZDL z zvezo komunistov na čelu, zavedajo, pred seboj in pred jugoslovansko skupnostjo, da so ne samo razumne represalije proti izpadom, marveč temeljito politično delo, idejne razprave in napredna vzgoja, predvsem pa delo, fizično za sebe in za skupnost, prvobitni elementi, ki edino lahko dajo trenutne rezultate v utrjevanju enotnosti.« Po kulturnem programu, ki je povezoval celotno proslavo, in odkritju spomenika, pa so borci in gostje nadaljevali prijetno srečanje z občani Ljutomera. Dušan Loparnik otroci pridobili zadostno znanje iz knjižne materinščine. In še danes je poznavanje slovenskega knjižnega jezika v Porabju velik problem, ki se odraža na različnih področjih. Nekateri včasih celo predlagajo, da bi pisali v narečju, kakršnega govorijo porabski Slovenci — le-to se bistveno ne razlikuje od govorice na Goričkem — vendar na take pobude ne kaže pristati, kajti vsak narod ima samo en knjižni jezik. Prav gotovo pa se bodo razmere v mnogočem spremenile na bolje, ko bodo v Monoštru zgradili dvojezično osnovno šolo, ki jo bodo v višjih razredih obiskovali vsi otroci Slovenske narodnosti, pouk pa bo potekal v slovenskem in madžarskem jeziku pri skoraj vseh predmetih. Izgradnja šole je predvidena že v tej petletki. JOŽE GRAJ Za strpen in tvoren dialog Minuli torek je bil v Murski Soboti regijski posvet, ki ga je na pobudo predsedstva CK ZKS pripravil medobčinski svet ZKS za Pomurje. Na njem so govorili o doseženih gospodarskih rezultatih v regiji in opozorili na zahtevne naloge, ki v prihodnjem obdobju čakajo člane ZK v Pomurju. Dvig produktivnosti dela in uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, večji izvoz in zmanjšanje vseh vrst porabe, je troje ključnih nalog, ki izraščajo iz letošnjih polletnih rezultatov gospodarjenja v pomurskem gospodarstvu. To je bilo prej slabo kot ugodno, o čemer priča yeč podatkov. Tako je celotni prihodek od lanskega višji za 40 odstotkov, porabljena sredstva pa kar za 43 odstotkov, ekonomičnost se je zmanjšala za 2,2 odstotka, znatnejše pa so tudi izgube, zlasti na račun naftne in mesne industrije, saj znaša njun delež v celotni izgubi v regiji kar 96 odstotkov. Ob tem nikakor ne gre prezreti določenih premikov, ki navzlic zaostrenim razmeram in pogojem, opozarjajo, da težav ne kaže dramatizirati, še posebej pa ne, da bi med delovnimi ljudmi in občani ustvarjali občutek nemoči in malodušja. Naj spomnimo, da se je bistveno spremenil odnos do naložb, saj so kar za 20 odstotkov nižje kakor lani. Podobno je z izvozom, ki presega 200 indeksnih točk, od tega gre kar 31 odstotkov na konvertibilno tržišče. Očitna je večja zavzetost družbenopolitičnih organizacij in občinskih upravnih organov kot tudi nekaterih organizacij združenega dela, da vendarle izboljšajo razmere. V razpravi — v njej je sodeloval tudi član CK ZKJ Jože Smole — je bilo slišati ničkoliko kritičnih, a tudi tvornih predlogov, razmišljanj in podatkov. Predvsem velja izpostaviti spoznanje, da si je potrebno v vseh takih in podobnih razpravah prizadevati za strpen in tvoren dialog. Do problemov se je nujno opredeljevati selektivno in diferencirano, kar pomeni, obravnavati posamezna področja, denimo kmetijstvo, zdravstvo in gradbeništvo, vsakega posebej in različno. Politiko gospodarjenja kaže graditi na dobrih zgledih, kakršni so je GorenfcSlrad?C Nafta, Avtoradgona in Radenska in za sovlaganja sozd ABC Pomurka. Če že hvalimo, naj tudi graja ne izostane. Delavci še mnogokje nimajo vpliva na naložbeno politiko in nagrajevanje po delu, prisotno je nezdravo tekmovanje v razvojnih ambicijah posameznih podeželskih centrov, zaskrbljuje čedalje večje število bolniških izostankov in še veliko je takih in podobnih slabosti. Vse omenjeno terja, da v Zvezi komunistov odločneje obračnnamo z vsemi slabostmi in težavami in s tem zatremo pojave oportunizma, ki nam, vzemimo na Kosovu, zadajajo hude težave, je v razpravi poudaril Jože . Smole. Na prvo mesto je treba postaviti odgovornost, kajti brez nje se izgublja vpliv Zveze komunistov med delovnimi ljudmi in občani, hkrati pa tudi njena avtoriteta, revolucionarnost in pripravljenost za spreminjanje razmer. Preseči moramo pojave tozdovske zaprtosti in se veliko pogumneje povezovati, dogovarjati in sporazumevati. Z izvozom se ne morejo ukvarjati zgolj izvozne^službe, marveč je treba delavcem zagotoviti celovit vpogled v izvozna prizadevanja. Poleg tega je Jože Smole opozoril, da smo pri številnih proizvodih dražji kot so cene le- . teh na svetovnem trgu in da bi se jim morali približevati, saj sta zunanjetrgovinski primanjkljaj in prezadolženost v tujini sila zaskrbljujoča, če ne že kar kritična. Med usmeritvami z regijskega posveta medobčinskega sveta ZKS za Pomurje naj omenimo predvsem naslednje: uveljaviti skupno pozicijo subjektivnih sil pri razreševanju nastale problematike, izvoz je prioriteta ne le v ekonomskem, marveč hkrati idejnem pogledu, iskati je treba možnosti za še hitrejši razvoj manjraz-vitih območij, vso pozornost nameniti delitvi osebnih dohodkov in nagrajevanju po delu, kar je povezano s socialno varnostjo zaposlenih, ustvarjalnejše idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje komunistov in nenazadnje odkrit spopad z vsemi primeri .nemorale, malverzacij in podobno. Vse to obenem sodi v okvir priprav na kongrese Zveze hodnje teto.’ W b°d° Pri' aktualno po svetu V Moskvi ne verjamejo Pred štirinajstimi dnevi smo na tej strani objavili novico, ki je prišla iz ameriškega obrambnega ministrstva /Pentagona/, da bodo objavili obveščevalne podatke o moči sovjetskih sil, zlasti pa o razporeditvi 200 raket SS-2. V Sovjetski zvezi so na to sporo- čilo Pentagona reagirali s trditvijo, da gre spet za ,,normalen obrok protisovjetskih falsifikatov” in da ameriškim slikam ne verjamejo. Ob tem se postavlja vprašanje, ali so podatki, ki jih posredujejo vohunski sateliti, dovolj precizni. Avstrijci v Švici Štiridnevni obisk avstrijskega predsednika Rudolfa Kirchcchlagerja v Švici minuli teden zagotovo ni pretresel mednarodne politike in o njem so pisali samo avstrijski in švicarski časopisi, pa še ti ne vsi. Toda odnosi med alpskima nevtralnima deželama niso brez zanimivih odtenkov, ki so vredni občasne zabeležbe. Ne glede na kot bonboni gladke in sladke besede, kako se interesi ujemajo in o prijateljstvu brez madeža, ki sta jih od St. Gallena do Ženeve trosila Kirchschlager in njegov (samo za leto dni izvoljeni) bernski kolega Kurt Furgler, je bilo slišati tudi tone, ki so razodevali, da je v dobro naoljenem kolesju idealnega sosedstva tudi nekaj peska. Avstrijskega predsednika sta spremljala zunanji minister Wilibald Pahr in minister za gospodarstvo Josef Staribacher in njuna naloga je bila, govoriti o »odpritih problemih«. Tako se je izkazalo, da Avstrijci niso prav nič zadovoljni s švicarskim tradicionalno zadržanim odnosom do vprašanj političnega zatočišča. Zadnje mesece prihaja v Avstrijo vse več Poljakov, ki terjajo politični azil, in Dunaj je zaprosil bernsko vlado, naj prevzame nekaj bremena. Švicarji so sicer nakazali 50.000 frankov za »lajšanje begunske usode«, a niti na misel jim ne pride, da bi napravili korak naprej in malce razredčili prenapolnjena avstrijska sprejemališča. Tudi stalne švicarske kritike na račun »prenapetega« avstrijskega angažiranja na Bližnjem vzhodu Dunajčanom niso všeč in Kirchschlager si ni mogel kaj, da svojim gostiteljem ne bi razložil, v čem je razlika med nevtralnostjo in nevtralno politiko: »Enaka nevtralna usmeritev še ne pomeni, da ne bi smeli imeti različnih pogledov na konkretna vprašanja.« Predsednik je v svojem slovesnem, skoraj pridigarskem slogu, ki pa ni nikoli brez jasno zaznavnega političnega jedra, lepo povedal, da obstajata pač pasivni in aktivni nevtralizem, kar enim narekuje, da so in da so radi člani OZN, drugim pa, da niso in da nočejo biti. Ko se je še izkazalo, da se švicarski vinogradniki puntajo, ker Avstrija izvaža preveč vina v Švico, je padla dodatna kaplja pelina v čašo neproblematičnega prijateljstva. Danes okrog našega planeta kroži več kot 1600 vojaških satelitov, to je 75 odst, vseh umetnih satelitov. Američani so izdelali prve vohunske satelite leta 1960. Ti sateliti so odkrili, da samo ena od sovjetskih ladjedelnic na Baltiku spravi v morje več atomskih podmornic, kot vse ameriške ladjedelnice skupaj. V izraelsko-egiptovski vojni leta 1973 je ameriški vohunski satelit ,,Big Bird” /Veliki ptič/ potrdil, kolikšnega pomena je vohunstvo v vesolju. Informacije tega satelita, ki so jih Američani posredovali izraelskemu generalštabu so bile odločilne za potek operacij. Big Bird lahko z višine 160 kilometrov posname na Zemlji predmete, ki so veliki le nekaj centimetrov. Fotokainere, ki jih imajo vgrajene ameriški vohunski sateliti, imajo objektive, dolge od 30 centimetrov do nekaj metrov. Aparat, ki ima 300-milimetrski objektiv, lahko z višine 100 kilometrov razpoznavno posname predmet, ki je širok ali dolg štiri metre, kaj šele aparati, ki imajo tri in več-metrske objektive. Američani intenzivno delajo na izpopolnjevanju tehnike za vesoljsko vohunjenje. V ameriških podjetjih preizkušajo posebne naprave, s katerimi bi lahko ugotavljali tudi položaj podmornic. Že pred desetimi leti so Američani zatrjevali, da imajo zahvaljujoč satelitom vsak trenutek pregled nad položajem 35 odstotkov vseh polovil na Tihem oceanu. Danes je ta odstotek verjetno večji. Kakšni bodo torej rezultati te Pentagonske napovedi? Spomniti velja na dejstvo, da so Američani leta 1979 tri tedne prej napovedali, kaj se dogaja okrog Afganistana. So bili tudi pri tej napovedi posredi vohunski sateliti? Kako zavarovati predsednika? Pentagon ima pred seboj težavno nalogo: odpraviti eno od šibkih točk ameriškega obrambnega aparata v primeru sovražnikovega atomskega napada. Gre za zaščito ameriškega poveljniškega štaba, začenši s predsednikom. O tem piše »Washington Post« in navaja pismo obrambnemu ministru Casparju Weinbergerju, v katerem zahteva poveljstvo generalštaba 7 milijard dolarjev v naslednjih petih letih, da bi zgradilo potrebna zaklonišča. Omenjajo na primer, da bi atomski izstrelek iz podmornice na Atlantiku potreboval le 10 do 14 minut, da bi zadel Washington. oziroma še manj, če bi se podmornici uspelo pritihotapiti bliže k obali. Možnost, da bi predsednik in njegovi tesni sodelavci .preživeli takšen napad, so zelo omejene. Bela hiša ne bi imela niti najmanjšega upanja, tudi podzemska zaklonišča-v okoli Wa-shingtona ne bi vzdržala jedrskega napada, četudi bi glavni štab še pravi čas prispel tja. Predsednika bi v današnjem položju lahko rešili edinole tako, da bi ga vkrcali v eno od štirih letal E-4, seveda le v primeru, da bi bilo dovolj časa za prevoz v letalsko oporišče Amdrews, kakšnih dvajset kilometrov oddaljeno od Bele hiše. Vendar je le eno od štirih letal doslej okrepljeno, tako da lahko prenese posledice atomskega napada, ne da bi bile okrnjene možnosti za delovanje poveljniškega sistema za strateško komunikacijo. Avstrijec Kurt Waldheim bo ponovno, tretjič, kan-Sdidiral za generalnega sekretarja Organizacije združenih h narodov. Vse do zadnjih dni so še razglašali, da se 9 Waldhei.mu toži po domovini in da se mu tudi ne zdi B primerno nastopiti proti kandidatu afriških držav, tan-Izanijskemu zunanjemu ministru Salernu A. Salernu. Zdaj pa velja za »potrjeno«, da hoče še pet let ostati v najvišjem B nadstropju steklene palače na East Riverju in da bo to B svojo namero uradno sporočil svetovni javnosti. INa Dunaju so sprejeli to novico z zadoščenjem, saj je nekdanji'zunanji minister Waldheim (ki seje rodil kot k Kurt Vaclavik, njegov oče, državni uradnik, je ime po- zneje ponemčil) poleg Kreiskega gotovo najpopularnejši B Avstrijec na svetu in je kot generalni sekretar OZN »re- H klamna figura« za nevtralno obdonavsko državo. Tu so prepričani, da bo konec decembra dobil potrebno večino ® v generalni skupščini, čeprav bi Ipil spričo razmerij v I svetovni organizaciji zdaj »na vrsti« morda kak predsta- E vnik »tretjega sveta«. Ta optimize’m temelji na izrednem B ugledu, ki ga Waldheim uživa pri vseh članicah, pa tudi na " domnevi, da ga bodo podprle tudi ZDA, »čeprav nekateri 0 ameriški senatorji in politiki niso zadovoljni z njegovim g I načinom upravljanja svetovne organizacije«, kot piše | ® »Die Presse«. B Za dunajsko socialistično vlado pomeni ta kandi- _ B datura še dodatno olajšanje. Waldheim je pripadnik M H opozicijske ljudske stranke in je bil pred leti tudi njen | " kandidat za predsednika republike. Ce bi se umaknil iz _ svetovne politike, bi se po vsej verjetnosti, tako tu do- _ 1 mnevajo, vključil v avstrijsko notranjo politiko. Za precej B H razkrojeno in neučinkovito konservativno opozicijo bi bil g s svojim imenom in ugledom dragocena »kadrovska okrepitev« in bi na volitvah leta 1983 lahko vplival na B B njihov izid. NEW YORK - Na zasedanju generalne skupščine OZN je alžirski predstavnik prebral posebno resolucijo, ki jo je predlagalo 60 afriških in drugih neuvrščenih držav, med njimi tudi Jugoslavija. Resolucija zahteva sankcije proti južnoafriškemu režimu. ATENE — Število jugoslovanskih turistov v Grčiji v prvem polletju je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani za 31,1 odstotka večje NAIROBI - Voditelji sedmih afriških držav so na sestanku v nigerijski prstolnici Lagosu predlagali, da naj predsednik Organizacije afriške enotnosti mobilizira vojaško pomoč afriških držav za izgon južnoafriške vojske iz Angole. BONN — Po obisku v Jugoslaviji je bil ameriški zunanji minister na obisku tudi v ZR Nemčiji, kjer je obiskal tudi Zahodni Berlin. Tam ga je sprejelo 30 tisoč demonstrantov, nasprotnikov vsakršne oborožitve. KAIRO — Dopisnika ameriške' televizijske družbe ABC so izgnali iz Egipta. Očitali so mu tendenciozno poročanje in nespoštovanje tradicij časnikarskega poklica. NEW DELHI - Odločitev Američanov, da bodo Pakistanu prodali moderna lovska letala, je vznemirila Indijo. indijski zunanji minister je pred dnevi dejal, da je Turčija pripravljena omogočiti Pakistanu, da na njenih tleh izvede jedrski poskus. KARTUM — V sudanskem glavnem mestu so zaprli osem tisoč ljudi, češ, da so ogrožali javni mir. V Kartumu zatrjujejo, da gre za »tujce, klateže, brezposelne, prekupčevalce in kriminalce«. Kakšnih 300 so kmalu izpustili, ostale pa bodo poslali delat na podeželje. KAIRO — V Egiptu so uradno sporočili, da bo mednarodnim silam, ki bodo od marca 1982 nadzirale izra-elsko-egiptovski mir na Sinaju, poveljeval norveški general Frederik Bull — Hansen. v žarišču dogodkov 0 SOSEDIH JE LAŽJE (Nadaljevanje iz zadnje številke) Kako je lahko prišlo do tega? V letih skokovitega razvoja nihče ni mislil, kaj bo prišlo za tem. V Avstriji so že desetletje na oblasti socialisti. Skupaj s sindikati so zgradili v vseh pogledih velikopotezni socialni sistem. V gospodarski zbornici, ki je to početje tolerirala, so izračunali, da na. vsako mezdo pride še približno 85 odstotkov ,,dodatne mezde” (seveda ne v denarju, pač pa v dopustu, nadaljnjem izobraževanju, zdravstvenem zavarovanju itd.). Medtem so tudi socialistični finančni in gospodarski strokovnjaki ugotovili, da ni več kje (beri pri davkih) kaj jemati. Tudi njim je jasno, da novih bremen ni več mogoče nalagati. Podjetja so pritisnjena ob zid. Večja so povsem alj pa de facto podržavljena. Razen naftnih koncernov so vsa na robu ali pa že suha. Ker pa se to ne sme zgoditi, je priskočil davkoplačevalec. Ta bi rad svojo pravico; država pač ne more nekaj tisoč ljudi postaviti na cesto. Pa vendar se mora tudi država nekje financirati. Zdi se, kot da je to v Avstriji povezano s še več težavami kot drugod. To je odvisno od sicer meglene in nejasne, toda 'včasih povsem realne socialistične ideje. Odvisno je namreč od prepričanja, da je država pristojna za socialno blaginjo in materialni napredek in da mora nujno poseči v žepe tjstih, ki imajo več pod palcem. Teh pa je medtem ,,zmanjkalo”. Poglejmo dva primera te usodne miselnosti. Avstrijske zvezne železnice so v klavrnem finančnem položaju: socialne tarife za šolarje, rentnike in upokojence; nedonosne proge na dolgi meji s Češkoslovaško in Madžarsko. Poleg tega je tu še mogočen železničarski sindikat. Ta se je za svoje ljudi priboril takšne privilegije, kakršnih verjetno nimajo nikjer drugod. Avstrijski železničar mora delati 35 let, potem pa dobi (nikakor ne majhno) pokojnino; v pokoj gredo nekateri tako že z dvainpetdesetimi leti. Pokojnina znaša 83 odstotkov zadnjega mesečnega dohodka. Drugi uslužbenci imajo ,,le” 80 odstotkov. Trenutno je pri zvezni železnici zaposlenih 73 tisoč ljudi, ki vzdržujejo 80 tisoč upokojencev, medtem ko pride na splošno na sto aktivnih delavcev v povprečju ,,le” 59 upokojencev. V reviji Profil je pred kratkim pisalo, da porabi zvezna vlada za približno 800 tisoč upokojencev okrog 850 milijonov mark na leto. Za desetkrat manjše število bivših železničarjev pa gre še 400 milijonov mark, tako da so skupni izdatki za pokojnine 1,2 milijarde mark. Tako so tudi na tabeli posameznih prejemkov bistvene razlike, seveda zopet v korist železničarjev. Ne glede na to, da je tako stanje nevzdržno in da prenos tovora s ceste na železnico zahteva velike investicije, ne glede na trenutne probleme torej, zahtevajo avstrijske zvezne železnice še petnajsti mesečni dohodek. Drugi primeri že od zgodnjih petdesetih let so morali delodajalci delavcem plačevati 30 šilingov mesečne podpore pri stanarini. Prej je to najbrž bila resnična pomoč, danes pa je ta znesek zanemarljiv. K temu je treba prišteti še izdatke za upravo. Celotna uprava s(ane 200 milijonov mark, samo državna pa 100 milijonov. Pravzaprav bi vse stranke rade odpravile teh nesmiselnih 30 šilingov. Toda sedaj so slabi časi in Kreisky je dejal, da je treba misliti tudi na revnejše rentnike . . . Srečna Avstrija? Mačka bomo imeli jutri. Finančnemu ministru Sal-cherju lahko še manj zavidamo kot njegovemu bonnske-mu kolegu. On ve, za razliko od zveznega kanclerja, da ni več kje vzeti. Bilance velikih podjetij imajo kar naprej negativen predznak, srednja pa nimajo več nobene rezerve. Z večjimi davki torej ni moč računati, pomaga lahko le še čarobna paličica. Tudi na Dunaju se politiki sprašujejo; ,,Kako naj to povem svojemu otroku?” Zunanjetrgovinski primanjkljaj je čedalje večji; tujski promet — največ je zahodnih Nemcev — ga že dolgo več ne more pokriti (sicer pa je tudi turizem bliže stagnaciji kot napredku — Avstrija že dolgo več ni poceni). Plačilna bilanca je negativna in nihče ne ve, kako bi veliko luknjo v njej lahko vsaj malo zamašili. Visoke obresti davijo malega človeka in število bankrotov narašča. Sindikalni voditelji to vidijo in veljajo v Avstriji za konservativne. Benyja je bil za izvoz tankov v Čile (do katerega ni prišlo) in je podpiral tudi dobave Argentini. Sindikalno vodstvo je bilo (in je še) tudi za dokončanje atomske centrale Zwentendorf, ki je sicer že končana, vendar še ne obratuje. Kdo naj bi vendar financiral socialno ureditev, če ne uspešno gospodarstvo. To ne ovira niti levih socialističnih ministrov niti delavske zveze konservativne ljudske stranke, da ne bi protislovja med zahtevami in zmožnostmi tako skrčili, da je javnosti komaj spoznavno. Položaj otežuje še dejstvo, da kancler Kreisky do denarja in računov nima nobenega odnosa (kot pravijo njegovi prijatelji). Kajti Kreisky, pravijo socialisti, je predvsem ,,združevalna” osebnost. Toda morda je v Avstriji vendarle vse drugače. Kurt Blecha, sekretar socialistične stranke in kanclerjev osebni prijatelj, je nedavno pogumno napovedal ,,uro socializma” in ,,mi smo vzor”, da bi nato prostodušno nadaljeval: ,,Imamo povsem levi program”, ,,levo od nas ni ničesar več”, in ravno zato ,,dovolite nam pravilno politiko”. STRAN 2 VESTNIK, 17. SEPTEMBRA 1M1 aktualno doma ogledalo tedna ODGOVORNOST NI LE BESEDA Konec preteklega tedna je potekel v znamenju številnih proslav obletnic po vsej Sloveniji. O srečanju borcev Pete prekomorske brigade v Ljutomeru poročamo na drugem mestu, tukaj pa povzemamo nekaj misli člana predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanca na proslavi 30.. obletnice tovarne igel v Kobaridu ter predsednika skupščine SRS Milana Kučana na proslavi vstaje na Primorskem. Mislim, daje prav nagel ekonomski razvoj, hitra, pogosto tudi, nerealna rast življenjskega standarda vnesla v zavest določenega števila našjh ljudi tudi nekatere negativne značilnosti obnašanja: individualizacijo, težnjo po hitrem in lahkem bogatenju, lahkem življenju brez dela, lahkoten — pri nekaterih celo nezainteresiran — odnos do družbenih problemov, gledanje na vsako stvar skozi dinar ali celo skozi dolar —je med drugim dejal Dolanc. To so ljudje, ki so samoupravno družbo razumeli le kot družbo, ki jim daje pravice, ne pa tudi kot družbo, v kateri imajo svoje obveznosti in odgovornosti. Ni dvoma, daje v tem trenutku naloga vseh samoupravnih organov in teles, vseh naših družbenopolitičnih organizacij, boj za preseganje teh negativnih pojavov, večje angažiranje vseh delovnih ljudi in občanov za boljše in učinkovitejše delovanje samoupravnega sistema v temeljnih celicah združenega dela, v krajevnih in interesnih skupnostih. Ko je Dolanc govoril o odgovornosti, je dejal, da ta ne more biti več simbolična, zamegljena in nedoločna. Vsakdo, ki ne izpolnjuje nalog, ki so mu zaupane, mora oditi! Najbolje je, da gre sam, če pa ne, mora to zahtevati pristojni samoupravni ali državni organ skupščine, zveze komunistov, socialistična zveza. . občani. Samo š tako postavljeno odgovornostjo bomo lahko razčistili številne ekonomske pa tudi politične dileme, ki so pred nami. Milan Kučan je v svojem govoru ponovil ugotovitev, da je gospodarsko-politična moč še vedno v nadgradnji in ne v rokah delavcev.. Poudaril je, da so z odločitvijo za socialistično samoupravljanje delavske in ljudske množice dokončno prevzele odgovornost za usodo svojega naroda. To odgovornost so častno in uspešno nosile. Sad njihovih naporov in ustvarjalnosti je prehojena pot, kije Jugoslavijo iz zaostale kmetijske države pripeljala na prag razvite družbe. Ko je Kučan govoril o sedanjem trenutku, je dejal, da težave, zlasti gospodarske, s katerimi se soočamo, niso majhne. Podrobno je o njih tekla beseda tudi na julijskem sestanku delegatov v slovenski skupščini. Hiter povojni razvoj, ki mu v svetu skoraj ni enakega, nas je zapeljal, da nismo vselej računali s tem, da ima razvoj svoje meje in da se ga zato dolgoročno ne da utemeljevati na sadovih tujega dela, pa naj gre za posameznika, tovarno, občino, republiko ali federacijo! Sedanje naše težave s svojimi materialnimi, družbenimi in političnimi razsežnostmi zadevajo vsakega od nas. Zato so tudi rešljive le s prizadevnim delom, ustvarjalnostjo in odgovornostjo vsakega od nas. Nihče ne more pričakovati rešitev od drugih in samo na druge — na sodelavce, delegate, delavske svete, na organe države — prevaliti odgovornost. Da to ne bi ostala le prazna ugotovitev in Poziv, mora tudi vsak posameznik imeti možnost, da vpliva skladno s svojimi konkretnimi interesi, ki jih narekuje njegov položaj in razmere, v katerih dela in živi, na oblikovanje družbenih odločitev in tudi prevzemati odgovornost za njihovo uresničitev. Zato tudi je boj za gospodarsko stabilizacijo hkrati boj za uresničevanje samoupravljanja, kajti prav samoupravljanje daje slehernemu človeku možnost, da se na podlagi dela enakopravno in enako odgovorno z drugimi uveljavi kot nosilec odločitev o pogojih in rezultatih dela in s tem odločanja v družbi nasploh. SOLIN — Delovna organizacija »Dalmacija cement« je v osmih mesecih letos izvozila 300 tisoč ton cementa, kar je skoraj za polovico več kot v enakem obdobju lani. BEOGRAD - V nekem obratu beograjske delovne organizacije Rad je te dni odšel v pokoj delavec, ki vso delovno dobo ni imel niti dneva bolniškega izostanka, prav tako pa tudi ni nikoli manjkal na delu. Od njega se je poslovila le tretjina sodelavcev, ker so bili nekateri na letnih dopustih, drugi pa na — bolniški. Epilog neredov v študentski menzi (nadaljevanje iz zadnje številke) Za to kaznivo dejanje (združevanje zaradi kontrarevolucionarne dejavnosti) so bile pripadnikom podtalne skupine izrečene naslednje kazni: po 13 let zapora sta dobila Hamdi Hajdini in Riža Demaj, 10 let Sulj Mujaj, 6 let zapora pa Ram Demaj. Med sojenjem na okrožnem sodišču v Prištini je bilo dokazano, da je tretja skupina organizatorjev in se-veda udeležencev demonstracij, ki jo je vodil Bajram Ko-sumi (obsojen na 15 let zapora), začela z ilegalnim delom že januarja leta 1980. O iredentističnem značaju skupine priča tudi prisega vsakega novega člana, češ da se bo ,,vedno boril za združitev vseh krajev, v katerih žive Albanci”. Poleg že omenjenega voditelja so bili v skupini še Musli Kosumi, Halid Osmani (vsak 10 let zapora), Gani Madžuni, Gani Vlahna (vsak 8 let) in Fahri Imeri, ki je bila obsojena na Sest let zapora. Poleg programa sovražnega delovanja so imeli tudi statut, s katerim so se obvezali, da bodo ,,ideološko izpopolnjevali člane, prinašali in proučevali sovražno literaturo, skušali pridobiti čim več privržencev med mladino, se borili proti slavizmu in za priključitev Kosova in drugih krajev z albanskim prebivalstvom k LR Albaniji”- Pomembno vlogo v napadu na najvišje pridobitve naše družbe so odigrali tudi Mrdžan Abdulji (obsojei) na 15 let zapora) ter Dzum Četa in Hamdi Zumberi, ki sta bila obsojena vsak na 13 let zapora. Abudlji se ni samo aktivno udeležil demonstracij, temveč je po kontrarevolucionarnih dogodkih napisal tudi „študijo”, v kateri je demonstracije poskušal opravičevati in dokazati njihovo uspešnost. Za najvišje vodstvo Kosova je pripravil ,,pismo”, v katerem na kar najbolj grob način žali sistem, jugoslovansko ljudsko armado in pokrajin- sko vodstvo. S svojo razdiralno in sovražno dejavnostjo je začel že leta 1978 in — tako tudi Abdulji in Hamdi Zumberi — je skrbel ,,za dotok” in razpečevanje sovražne literature, sodeloval pa je tudi v demonstracijah 11. in 26. marca ter 1. in 2. aprila! Dzum Četa je bil pomemben vodja iredentistov in prvi, ki je poudaril parolo „Nismo Jugoslovani, temveč Albanci!”. Ko se je na čelu demonstrantov skušal prebiti do središča mesta, se je ,,izkazal” z izrazito agresivnostjo. Kljub prizadevanju sedmih odvetnikov, da bi za obtožene našli kakšne olajševalne okoliščine, je bilo dokazano, z navedbami prič in priznanji obtoženih pa nedvoumno potrjeno, da je bila celotna akcija rezultat sistematične in premišljene sovražne dejavnosti iredentistov in del načrta za spodkopavanje bratstva in enotnosti ter ogrožanje ustavne ureditve in družbenopolitičnega sistema v Jugoslaviji. Prihodnje leto veliko odplačil kami in pokrajinama o ukrepih skupne gospodarske politike na najpomembnejših področjih. Tako bo treba kar najbolj zmanjšati vpliv posamičnih interesov in kratkoročnih motivov ter doseči soglasje o temeljnih, strateških vprašanjih stabilizacijske politike; tem opredelitvam bomo morali podrediti vse, kar lahko preložimo, čemur se lahko začasno odpovemo. V nadaljevanju je Veselin Djuranovič poudaril: »Ukrepi. ki jih bo treba sprejeti do konca letošnjega leta, pa tudi opredelitve za prihodnje leto, o katerih že zdaj razmi--šljamo, morajo biti v skladu z mednarodnim gospodarskim položajem, v katerem prihaja do vedno ostrejših motenj. Gospodarski položaj v svetu je vedno bolj zapleten: gospodarska rast stagnira, de-narno-finančna nestabilnost je vedno hujša, gospodarsko sodelovanje se vse bolj zapira v regionalne okvire, inflacija je visoka, plačilni primanjklaj večine držav, še zlasti držav v razvoju, ki morajo uvažati nafto, je vedno večji itd. Kako se bo razpletla energetska krizam, je še naprej negotovo, ne toliko zaradi podražitve nafte, kolikor zaradi izjemno .isoke rasti vrednosti dolarja, kar povzroča motnje v, gospodarski menjavi. Problemi pa nastajajo tudi v zvezi s ko-- ličinami nafte, ki naj bi jo načrpali, in njenimi cenami.« sveta Veselin Djuranovič, kije v svojem govoru poudaril, da poteka letošnji sejem v času, ko si naša država močno prizadeva za uresničitev politike gospodarske stabilizacije ter velikih nalog iz družbenega načrta Jugoslavije in načrtov socialističnih republik in pokrajin za obdobje 1981 — 1985. Djuranovič je med drugim dejal, da z rezultati glede plačilne bilance v osmih letošnjih mesecih ne moremo biti zadovoljni, zato bomo morali do konca leta sprejeti nadaljnje ukrepe za uresničitev projekcij plačilne bilance naše države. Pri tem je izhajal iz ugotovitve, da bodo boj za ustalitev plačilne bilance dr-, žave, za zmanjšanje primanjkljaja, umiritev cen, za rast industrijske . proizvodnje — tako po dinamiki kot strukturi, saj je to v prid stabilizacijske politike — boj za čim-večje količine hrane in redno preskrbo ter prizadevanja, da se življenjska raven ne bi znižala — poglavitne naloge v prihodnjem letu. Te naloge bomo uresničevali, v zelo težkih mednarodnih gospodarskih razmerah. Nekatere težave našega notranjega razvoja bomo prenesli tudi v prihodnje leto — večje obveznosti pri odplačilu posojil, ki smo jih najeli v tujini, neusklajeni odnosi med^ponudbo in povpraševanjem, znani strukturni problemi in pritisk življenjskih stroškov na gibanje osebnih dohodkov. Prav Ustavljena dobava nafte Po sklepu delavskega sveta v sozdu Ina so ustavili dobavo naftnih derivatov vsem republikam in Vojvodini, razen Sloveniji in Črni gori ter pokrajini Kosovo, torej tistim, ki so po Zveznem dogovoru zbrale potrebne devize za nakup surove nafte v tujini. Ustavitev pošiljk so prve občutile jugoslovanske rafinerije. Združeno delo v Bosni in Hercegovini ni moglo plačati dolga zagrebški Ini, ker nima deviz, te pa gospodarstvu BiH dolgujejo delovne organizacije iz drugih republik, prvijo v Sarajevu. V rafineriji nafte v Bosanskem Brodu danes znaša dnevna proizvodnja 4.000 ton, kar je samo dve tretjini običajne proizvodnje, pomanjkanje pa seveda občutijo poslovni partnerji. V skopskem Makpetrolu, ki z nafto in derivati oskrbuje makedonsko gospodarstvo, menijo, da je Inin sklep o ustavitvi dobave nafte neupravičen. V. Makpetrolu zatrjujejo, da so sporno terjatev. gre za 250 tisoč dolarjev, že plačali, na drugi strani pa Ina v prvih letošnjih sedmih mesecih ni poslala zadostnih — dogovorjenih količin, mazuta in plina butan-propan. Namesto 264 tisoč ton je Makpetrol dobil komaj polovico mazuta, in namesto dogovorjenih 15.200 ton plina je dobil od Ine le 2.600 ton bu-tana-propana. Zato so letos uvozili 123 tisoč ton mazuta, za katerega je makedonsko gospodarstvo odštelo 80 milijard dinarjev. Dogovorjeni način zbiranja deviz za uvoz nafte je odpovedal. saj že dolgo ne deluje devizni trg v državi, menijo v sozdu Naftagas v Novem Sadu, kjer so zaskrbljeni spričo pomanjkljive preskrbe z naftnimi derivati v tej pokrajini. Ina ni izpolnila dogovora, se nad ustavitvijo dobave nafte pritožujejo v pančevski Petrokemiji, češ da bi morala tej delovni organizaciji Ina letos dobaviti 120 tisoč ton surovega bencina, doslej pa niso dobili »niti litra«. V Petrokemiji bodo kmalu ustavili obrat za proizvodnjo plastičnih mas. Znižanje cen? V zvezni skupnosti za cene menijo, da glede na rezultate posvetovanj ni nikakršnih ovir, da bi 7TS ter republiški in pokrajinska izvršna sveta najpozneje do 17. septembra sprejeli sklepe, s katerimi bodo enotno urejali znižanje cen, ki so jih na kakršnikoli podlagi med letom nezakonito povečali za več kot 25 odstotkov v primerjavi s cenami, veljavnimi na dan 31. decembra lani. To je izjavil za Tanjug sekretar v zvezni ek«""«**! Vsi, ki so nezakonito presegli mejo 25 odstotkov, bodo dolžni znižati cene najpozneje v petnajstih dneh, potem ko bo pričel veljati sklep ter o tem v petih dneh obvestiti pristojne skupnosti za cene. Predsedstvo sveta ZSJ je na zadnji seji označilo takšno stanje za očitno razredno delavsko vpršanje, ki ga je treba ustrezno razredno reševati, kajti vse pogostejše administrativno vmešavanje v gospodarjenje v združenem delu ni niti malo naivno in ni sprejemljiv niti učinkovit način reševanja naših gospodarskih zagat. V predsedstvu smo lahko slišali marsikaj neprijetnega na račun delovanja ne samo administrativnih krogov, temveč tudi samih sindikalnih analitikov, ki se preveč ležerno obnašajo, saj najraje kar v pisarnah premlevajo statistične in druge podatke, namesto da bi se lotili vprašanj uresničevanja politike osebnih dohodkov. tako kot jih kaže življenje v organizacijah združenega dela, ne pa poprečje, s katerim se ukvarjata statistika in služba družbenega knjigovodstva. Povedano v navadnem delavskem jeziku to pomeni, da so insttitucije za evidenco in analizo nastavljene preveč državno in premalo samoupravno, kar pa sindikati niso ugotovili prvič, toda doslej tudi oni niso storili skoraj ničesar za to, da bi spremenili način opazovanja in usmerjanja gospodarjenja. Pravimo skoraj ničesar, kaj ti-strokovni sindikati so vendarle že nekaj dosegli: privedli so do spoznanja, da so znotraj istih dejavnosti tolikšne razlike v ustvarjanju dohodka, da so osebni dohodki že kar problematični. Medtem koso v konkretnihozdih dohodki tudi desetkrat večji, so osebni dohodki le do 30 odstotkov večji, da ne govorimo o negativnih in pozitivnih razlikah —. o »proizvodnji« izgub in dejstvu. da_so tudi tam osebni dohodki skoraj takšni kot v-OZD, kjer,gospodarijo pozitivno, ponekod pa celo višji. To, s čimer se družbeno knjigovodstvo ne ukvarja dovolj, bi torej moralo biti predmet samoupravnega knjigovodstva: če so dohodki desetkratni, zakaj so osebni dohodki enkratni, oziroma kakšen je odnos med osebnimi dohodki in dohodki, oziroma ali se rezultati dela preveč odtujujejo na eni strani in preveč prisvajajo na drugi strani? Drugače rečeno, kako deluje ekonomija dela konkretno in kako nasploh? Ali ne vsebuje naše gospodarjenje še vedno preveč kapitalističnih elementov, ki razdružujejo združeno delo? Vsepovsod se nam vsiljujejo spoznanja o tem. da je preveč etatističnega ravnanja z združenim delom vzrok prešibkemu gospodarjenju, na kar je na nek način opozoril tudi Vinko Hafner, ko je zahteval posebno razpravo v predsedstvu sveta ZSJ o vprašanju, zakaj je izvozno gospodarstvo gospodarstvo, ki se organizacijam združenega dela ne izplača?. Anomalija, ki jo poznamo že desetletja kot patriotsko dolžnost namesto kot ekonomsko korist za gospodarje, ki izvažajo. 1 akih vprašanje je še precej. Na primer tudi vprašanje: Zakaj se proizvodnja povečuje ob očitnem upadanju realnih osebnih dohodkov? Ob tem dejstvu se pač vsiljuje ocena, da je dčlo proizvajalcev dobro, kljub upadanju osebnih dohodkov oziroma njihovi dinarski vrednosti, da pa delo ostalih od proizvodnje do izvoza ne ustreza, kar so nekateri označili tudi kot delavsko zavest o tem. da je mogoče porabiti le tisto, kar pridelamo. V sindikatih se zavedajo, da je govorr o osebnih dohodkih le del govora o vsem gospodarjenju in bodo zato za prvo prihodnjo sejo pripravili razpravo o stabilizaciji. Ven-dar je res. da je tudi Marx začel svojo kritiko kapitalaz razčlenjevanjem mezde, da bi ugotovil načine nastajanja profita oziroma odtujevanja vrednosti dela. To pa je smerokaz sindkatom za nadaljnje analiziranje našega gospodarjenja. w Viktor Širec VESTNIK, 17. SEPTEMBRA 1981 POTROŠNIK, TOZD IZBIRA PRENOVLJENA POSLOVALNICA Veletrgovina Potrošnik iz Murske Sobote si nenehno prizadeva za posodobitev svojih prodajaln. V ponedeljek so v TOZD Izbira predali svojemu nameu obnovljeno in razširjeno trgovino »Tekstil« v Kidričevi ulici v Murski Soboti. Pridobitev je ve- Potrošniki so zadovoljni z izbiro in cenami v trgovini »Tekstil« v Murski Soboti. Na posnetku je vseh pet prodajalk. Foto: A. Abraham likega pomena ne le za poslo-vodkinjo Ido Petrovič in njene sodelavke —trgovske pomočnice: Marjeto Tratnjek, Karolino Časar, Marjano Berden in Edito Štrakl, ki so prej delale v utesnjeni trgovinici, ampak tudi za potrošnike, V poslovalnici »Tekstil« - namreč prodajajo blago po tovarniških cenah, irt sicer metrsko blago, pletenine, perilo, uvedli pa so tudi prodajo lahke konfekcije: kril in hlač. Poslovalnica »Tekstil« tesno sodeluje z Varteksom, tekstilno tovarno v Vižnarjih, Novo-teksom. Svilo, Velano. Čateskom in MTT, kiji dobavljajo predvsem INOVACIJE V službi stabilizacije Na ponedeljkovi seji ob-' činske konference ZKS v Murski Soboti, kjer so delegati osrednjo pozornost odmerili razvojno-raziskovalni dejavnosti v občini, je bilo med drugim rečeno, da se na znanost in raziskovalno dejavnost spomnimo najraje šele takrat, ko zaškriplje v proizvodnji ali plasmaju proizvodov. To pomeni, da vse premalo damo na lastno znanje, karse že krepko maščuje, brez da bi to morali posebej argumentirati. Če zapišemo, da sicer oblikovana občinska raziskovalna skupnost še ni zaživela, je to obrnjena ugotovitev, da skupnost še ni podaljšek združenega dela in da strokovnjaki na posameznih področjih še niso organizirani tako, da bi se ustvarjalno in aktivno vključevali v raziskovalne projekte. Še posebej seveda tiste, ki so uporabni v praksi. Ob tem smo na konferenci slišali zanimiv podatek, da je bila pred leti v občini le peščica strokovnjakov (inženirjev, tehnikov in drugih), da- Kmetovalci pozor! Menjavam gume na lička-rjih za koruzo. Pred snemanjem valjev si gume oštevilčite. Priporoča se Praprotnik Stanko, Hum 32, Ormož (v Pavlovcih levo in druga cesta desno). metražno blago, iz Angore, Rašice, Tonose in Sutjeske iz Mana-stira pa prejema predvsem pletenine. Kot novost naj omenimo, da je moč v poslovalnici »Tekstil« kupiti tudi razno blago, ki ga prodajajo na kilograme. Poslotodkinja Ida Petrovič, ki je zaposlena pri Potrošniku že 21 let, nam je povedala, da je med potrošniki zelo veliko zanimanje za nakup blaga v poslovalnici »Tekstil« in so imeli že prvi dan. ko so trgovino predajali svojemu namenu, izredno velik promet. Je pač tako, dav času, ko kupna moč prebivalstva pada, večina ljudi ne kupuje dragih oblačil, ampak kupci gledajo na vsak dinar, torej kupujejo tudi blago in oblačila s kakimi manjšimi napakami. Potrošnik M urska Sobota je z odprtjem trgovine »Tekstil« ustregel tudi takim kupcem. Š. S. nes pa jih je že par sto, vendar ostajajo zvečine neizkoriščeni. Mnenje, da gre na tem področju za vprašanje ustvarjalnosti, le potrjuje, da šola sama po sebi še ni vse, še manj gola ideja, in da ne bi bilo slabo, ko bi skušali dognati, kaj je zapisano v opisih del in nalog strokovnih delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, prav tako pa tudi vodilnih in vodstvenih delavcev, ki so vsekakor odgovorni za nadaljnji razmah raziskovalne dejavnosti. Navzlic temu je nekaj zgledov, ki obetajo, da se v raziskavah, iznajdbah in izboljšavah resda zlagoma, a vendarle premika. Vzemimo samo področje kmetijstva. Tu Javna licitacija bo v nedeljo, dne 20. 9. 1981 ob 9. uri na sedežu TOZD v Murski Soboti, Ciril Metodova 34. POMURJ ZA IZVOZ 46 MILIJONOV DINARJEV Po družbenem dogovoru o načinu zagotavljanja in usmerjanja dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza bodo pomurske občine oziroma njihove samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje izvoza namenile nekaj nad 46 milijonov dinarjev. Prvi obrok odplačila so do roka — 15. septembra — že nakazale na poseben zbirni račun Socialistične republike Slovenije pri službi družbenega knjigovodstva. Preostale tri obroke pa bodo do 15. decembra, kot to tudi zahteva navedeni družbeni dogovor. B. Žunec V Moščancih so razvili gasilski prapor Kar 54 let je minilo od takrat, ko so v Moščancih ustanovili gasilsko društvo. V zadnjem obdobju so po izgradnji gasilskega doma posvetili posebno pozornost opremi in usposabljanju članov, ki jih ježe 18, zavzeto pa usposabljajo tudi pionirsko desetino. Pri gašenjih so imeli v minulem obdobju malo dela, zato pa so precej pozornosti posvetili preventivni dejavnosti. Po tolikih letih dela so v nedeljo razvili svoj prapor, šolska mladina in člani KUD Moščani pa so za to priložnost pripravili zanimiv kulturni program. Za popestritev so poskrbeli tudi trije padalci. Prapor je razvil in ga izročil gasilcem predsednik Skupščine krajevne skupnosti Mačkovci Janez Sedonja. Foto: J. Stolnik že dalj časa snujejo programe, kako denimo nadomestiti uvožene beljakovinske komponente, izboljšati proizvodne rezultate v proizvodnji novih sort žita, koruze in krompirja, kako bolje izkoristiti območje Goričkega in še bi lahko naštevali. Gre pa predvsem za to, da se spremeni miselnost do področja, ki zna v mnogočem prispevati h gospodarski stabilizaciji. saj se v navidez še tako preprosti proizvodnji da kaj izboljšati in racionalizirati. Če hočemo torej uveljaviti množičnost, se morajo pri tem angažirati vsi dejavniki, vključno z družbenopolitičnimi organizacijami, torej tudi ZK. — B. Žunec g na zaposlitev? i V letošnjem prvem polletju seje v soboški občini na novo, — zaposlilo 121 delavcev, kar pomeni, da seje zaposlenost povečala 8 samo za 0,7 odstotka, medtem ko občinska resolucija predvideva M rast zaposlovanja po 2,5-odstotni stopnji. Skoraj čudno je to. Kajti B ob dogovarjanju so v večjem številu delovnih organizacij trdili, da bo resolucijska stopnja odločno prenizka. Zdaj pa ponekod niso Ina novo zaposlili niti enega delavca, Panonija in Pomurje pa beležita celo padec. Kje so vzroki za počasnejšo rast zaposlovanja? Prav gotovo g jih lahko iščemo v zaostrenih pogojih gospodarjenja, pomanj-_ kanju surovin in dela, počasnejši rasti proizvodnje in tudi v težnji — B po bolj produktivnem zaposlovanju. Toda, ali je bilo planiranje B B potemtakem realno? Med tistimi delovnimi organizacijami, ki so v svoje ka- B g dravske plane zapisale, da bodo v delovno razmerje sprejele B g največje število delavcev, pa niso v prvem polletju še nobenega, g velja omeniti tovarno Mura (137), Panonijo (59). Tekstil Prose-Injakovci (20), Temelj Cankova (17), Pomurje (13) idr, — Trgovci pa med drugim ugotavljajo, da bi. če bi hoteli povečati produktivnost, morali zmanjšati število zaposlenih. Tako je bilo na seznamu občinske skupnosti za zaposlovanje • v Mutski Soboti ob koncu prvega polletja vpisanih 667 iskalcev I zaposlitve. Ta seznam pa bi bil še daljši, če ne bi iz njega črtali nekaj takih, ki so odklonili ponujeno delovno mesto zaradi B subjektivnih razlogov. Prav gotovoje še več takih, zalo so delegati g na zadnji skupščini zahtevali, da je treba v krajevne skupnosti poslati poimenske "sezname iskalcev zaposlitve. JOŽE GRAJ B Na vseh ravneh povečati odgovornost Pri občinskem sindikalnem svetu v Gornji Radgoni so si edini, da sedanjih, dokaj neugodnih gospodarskih razmer v občini ni moč reševati po že ustaljenih metodah. In kakšne so bile te metode? Gre za že dobro znano prenašanje odgovornosti za gospodarska in družbena dogajanja na peščico ljudi v vodstvih družbenopolitičnih organizacij in občinskih organov. In kako dolgo se bo večina občanov, organiziranih in vključenih v DPO, skrivala za hrbti posameznikov in vrhov teh organiziranih subjektivnih socialističnih sil naše družbe in si vedno znova umivalo roke, ko kje zaškriplje? V nedogled? Zagotovo pa tako dolgo, dokler ne bomo povečali odgovornosti na vseh ravneh in opredelili naloge slehernemu članu družbe. Saj samo aktivni odnos do vsakdanjosti in problemov, s katerimi se v danem trenutku soočamo, omogoča prevladovanje le-teh. Te, ki menijo drugače in bodo še vnaprej tiščali glave kot noj v pesek, pa v vrstah DPO ne potrebujemo, kot tudi ne opozicioni-stov. V vseh delovnih kolektivih pa bi morali znova pretehtati odgovornost delavcev do dela, delovnih sredstev in' nenazadnje tudi do delovnega časa, saj vemo, koliko časa efektivno delamo v naših tovarnah. Naslednji primer, ki pa je z odgovornostjo tesno povezan, je razumevanje nagrajevanja. V gomjeradgonski občini še vedno nagrajujemo in spodbujamo delo, ne glede na to ali je kreativno, racionalno in ali se proizvod uspešno plasira na trgu. Zanemarjamo kvaliteto na račun kvantitete. In prav zaradi tega so pri občinskem sindikalnem svetu že imenovali posebno strokovno komisijo z nalogo, da pripravi oceno usklajenosti samoupravnih splošnih aktov o nagrajevanju v posameznih OZD v občini s sprejetimi stališči 2. konference ZSS in družbenim dogovorom. Za višji porast standarda pa naj bo po mnenju us ZS Gornja Radgona osnova 'večja in kvalitetnejša proizvodnja. Enako velja za izvozna prizadevanja gomjeradgonskega gospodarstva. Saj so skoraj vsi v občini ob samozadovoljstvu nekaterih uspešnih izvoznih OZD pozabili, kako smo še odvisni od uvoza v preskrbi z nafto in naftnimi derivati, zdravili in nekaterimi živilskimi artikli. Zato mora gospodarstvo poiskati dolgoročnejše in nove rešitve za prodor na tuje, vsekakor pa do konca leta izpolniti vsaj planske cilje, in tako ublažiti deficit v plačilni bilanci s tujino. _vp (Ne) dvomljivi podatki o OD? Zadnje čase je bilo večkrat poudarjeno, da kakšnih bistvenih premikov v gospodarjenju do konca letošnjega leta ni mogoče pričakovati, če si vsi ne bomo bolj prizadevali na svojem delovnem mestu. In ker si je soboško združeno delo zadalo precej zahtevne razvojne cilje, bo potrebno v prihodnje še doslednje razčiščevati vse probleme in tudi stabilizacijske naloge. Uresničitev postavljenih ciljev bo odvisna zlasti od večje prizadevnosti zaposlenih, kar najboljše samoupravne organiziranosti ter odgovornosti za prevzete obveznosti. Zato je toliko bolj nerazumljiv primer z nedavne seje občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti, ko so nekateri predstavniki delovnih organizacij, mesne industrije in drugi, kjer so izplačali znatno višje osebne dohodke kot v prvem polletju lanskega leta, začeli dvomiti v podatke službe družbenega knjigovodstva. Nelogičnost je v tem, da so te iste podatke posredovali iz »prizadetih« delovnih kolektovo. Ob tem se nehote vsiljuje misel, da je sprašljiva pravilnost podatkov, ki so jih izdelali v tej ali oni organizaciji združenega dela. Morda pa gre za prikrivanje dejanske delitve osebnih dohodkov, kkniso rezultat boljšega dela, ampak trenutnega položaja na tržišču, čemur se pridružuje veliko dvigovanje cen. Kdo bi to vedel? Milan Jerše IZVOZNE ^ŽAVE LENDAVSKEGA GOSPODARSTVA Več izvozili Planika in TVO Izvoz industrijskih proizvodov je bi! v letošnjem prvem polletju v lendavski občini manjši za 13,2 odstotka glede na enako obdobje lanskega leta. Uvoz pa se je v tem obdobju povečal kar za 60 odstotka. Po najnovejših podatkih so v 8 mesecih dosegle delovne organizacije naslednjo realizacijo plana izvoza: Primat s 13,4 odstotka. Petrokemija 42,9, Žaga je plan izpolnila, Elma komaj s 7,5 odstotka, Deloza z 49,5 odstotka, Toko 88,1, TVO (tovarna varilne opreme) pa z 38 odstotki, medtem ko Variš in Purlen nista izvažala, Planika Turnišče je ob polletju izpolnila letni plan izvoza s skoraj 90 odstotki in je tako največji izvoznik v lendavski občini. Da se izvažati da, je pokazal primer IND1P, ki se je pojavil kot novi izvoznik, res sicer z malenkostnim izvozom, vendar pa so pokazali dobro voljo in bo v prihodnjem letu njihov izvoz še večji. Tako nameravajo izvažati senčnike v Alžirijo in nekatere druge države. Prizadevanja naše republike po večjem izvozu so naletela na ugodna tla v Planiki, ki bo izvozila za 30 odstotkov več kot je planirala, tovarna varilne opreme pa za milijon mark več. Žal izvoz ne bo realiziran v Primatu in Elmi. V Primatu so namesto načrtovanih 14 tisoč boks palet doslej izvozili le 1000. V tej delovni organizaciji bi bilo potrebno ugotoviti, kdo je odgovoren za tako mali izvoz. Da se je pri izvozu zataknilo tudi zunaj občine, dokazuje primer INA-Nafte. Ta bo sicer izvozila 24 tisoč ton metanola v vrednosti 4,8 milijonov dolarjev, lahko pa bi ga še dodatnih 30 tisoč ton v vrednosti 6 milijonov dolarjev, toda neurejenost cen in preslaba preskrba s plinom sta preprečili izvoz, ki se ga v teh mesecih, ko poraba plina raste, ne da nadoknaditi. V poletnih mesecih bi ta izvoz lahko realizirali, saj kapacitete tovarne metanola niso bile izkoriščene, ker plina ni bito, za neprevzetega pa je moral Petrol menda plačevati penale. Iz tega bi se lahko naučili kaj koristnega in v prihodnjem letu izvoz tudi realizirali. Lendavsko gospodarstvo se mora, tako so sklenili tudi na izvršnem svetu, trajno usmeriti v izvoz, saj je to edina pot k stabilnejšemu gospodarjenju. Jani D. STRAN 4 VESTNIK, 17. SEPTEMBRA4981 mala anketa Investicijske naložbe usihajo Morda zgoraj zapisana trditev ne velja popolnoma, toda vinogradnikom v domovini, pa tudi tujini znanih radgonsko-kapelskih goricah, se letos obeta izjemno skromna letina. Naravne ujme, zlo, ki je med vsemi kmetijskimi panogami posebej pogubno prav za pridne pridelovalce grozdja, jim ni prizaneslo tudi tokrat. Vodo na ogenj pa je še prilila nepričakovana majska pozeba in skoraj povsem razredčila vinske trse na tem, za vinograde sicer, izjemno rodovitnem področju. Še približno mesec dni nas loči do trgatve, pa lahko mirno zapišemo, da bodo brente tokrat lažje kot leta nazaj. Nekoliko manj grozdja kot lani bo tudi na Ostalih vinorodnih območjih v Pomurju, bo pa zato kvaliteta toliko boljša. Doslednost pri ocenjevanju usklajenosti novih naložb z razvojnimi oziroma dolgoročnimi gospodarskimi cilji, zlasti pa zoperstavljanje raznim pritiskom, ki se morebiti pojavljajo v zvezi z izdajanjem soglasij za naložbe, mora biti v ospredju prizadevanj, če želimo uspešno izpolniti naloge na' tem področju. V skladu z ukrepi o omejevanju investicij v letošnjem letu so tudi s čim v murskosoboški občini opravili podrobnejšo analizo sedanjih investicij, s čimer bi DOKLEJ SE STRPNI DO j । POPREČIJ? । INi prvič, da imamo — ob obravnavanju periodičnih obračunov pa še posebej — poplavo številk, odstotkov, I indeksov, čelo decimalk, pa primerjav in približnih podatkov, da se je kar težko, če ne sploh nemogoče, znajti. Prav tako ni prvič, da Ise — gospodarstveniki, zlasti pa statistiki to predobro vedo in občutijo — poprečja ponujajo in vsiljujejo sama Iod sebe. Poprečja, s katerimi največkrat ne vemo, kaj početi, saj izkušnje uče, da so sila varljiva in se nanje ne gre zanašati. Pa vendar: I najlaže je reči, da je bil recimo v prvem polletju mesečni osebni dohodek na zaposlenega v pomur-Iskem gospodarstvu v poprečju 9.113 dinarjev, v družbenih dejavnostih pa v poprečju 11.039 dinarjev^ IAli: v poprečju so porabljena sredstva v regiji rasla hitreje od porabljenih sredstev v republiki. Ali: izvoz se je v prvih 'šestih mesecih B letos v primerjavi z istim B obdobjem lani zvečal za 58 n odstotkov in je znašal g 1.187.911 tisoč dinarjev. To je ugodno, vendar ni, če naj ugotovili njihovo usklajenost glede sprejetih kriterijev, kako je z zagotavljanjem sredstev in prekoračitvami. Dejstvo je, da se investicijska dejavnost v murskosoboški občini polagoma umirja. Najnovejši podatki službe družbenega knjigovodstva kažejo, da so skupna izplačila za investicije v prvih šestih mesecih letošnjega leta znašala v gospodarstvu 290 milijonov dinarjev, kar je za okrog 20 odstotkov manj kot v enakem lan- dodamo, da je s tem doseženo le 36,1 odstotkov planiranega izvoza. Pa je spet zelo ugodno, če pojasnimo, da je kar 91 odstotkov izvoza šlo na konvertibilno tržišče. To navidezno, a za razumevanje gospodarskih gibanj še kako pomembno »igro številk« bi se lahko šli v nedogled. Seveda pa to ni naš namen. Radi bi le opozorili na brezsmiselnost poprečij, ki so najpogosteje sama sebi namen. So torej daleč od določnih, strokovno utemeljenih podatkov, ki razkrivajo bistvo stvari in omogočajo, da od dreves vidimo gozd. Zakaj ne bi dejali: v regiji smo prezadolženi, tarejo nas plačila povračil, stroški za proizvodnjo po organizacijah združenega dela so izredno visoki, oskrba z repromate-riali šepa, na tujih trgih pa smo s svojimi proizvodi premalo konkurenčni. Te ugotovitve bi opremili s številkami in bi zagotovo bili jasnejši. Vnovič imamo zgubarje. Teh je bilo v letošnjem prvem polletju 13, prigospodarili pa so okrog 320 milijonov dinarjev izgu- skem obdobju. In če upoštevamo podražitve, je očitno, da seje realen obseg investicij znatno zmanjšal, o čemer priča tudi podatek, da so se v SR Sloveniji v tem času investicije povečale za 5 odstotkov. Tako je na področju murskosoboškega gospodarstva 23 investicij, katerih skupna predračunska vrednost znaša 827 milijonov dinarjev, prekoračitev pa je za 121 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da omenjene investicije predstavljajo 17,7 be, kar je občutno več kot v H istem lanskem obdobju. B Obema temeljnima organi- g zacijama v lendavski INA-Nafti, soboški Mesni indu- « striji in drugim sta se kot B nova zgubarja pridružila še ra ljutomerski tozd Marlesa in ® Varis, tozd Proizvodnja sanitarnih kabin v lendavskem I Gorenje-Varstroju. Te in ne- B katere druge organizacije B vseh je bilo 32 — tudi niso niti dinarja razporedile v poslovni sklad in za zbolj- E šanje materialne osnove E dela. Sicer pa — ob upošte- " vanju zaostrenih pogojev gospodarjenja — ugodnih B kazalcev ne manjka. Vzemi- B mo nemoten potek proiz- B vodnje, že omenjen zvečan izvoz, predvsem na konver- tibilna tržišča, in še bi se I dalo naštevati. Pri tem bo I nujno potrebno več volje po združevanju dela in sred- _ štev, manj »udrihanja s po- B prečji po poprečjih«, vseka- B kor pa veliko več realnega " planiranja in stabilizacijske vneme. Brez teh naporov bi B bilo pričakovati boljše re- B zultate kot ob polletju čista — iluzija. — Branko ŽUNEC B odstotka družbenega proizvoda, načrtovanega za leto 1981. Od skupne strukture investicij odpade na gradbena dela 430 milijonov dinarjev, na opremo 343 milijonov dinarjev, za ostala dela pa je namenjeno 54 milijonov dinarjev. Pri lem se financira 58 odstotkov investicij iz kreditnih sredstev, 15 odstotkov s sovlaganji in 27 odstotkov iz kreditnih sredstev, 15 odstotkov s sovlaganji in 27 odstotkov iz lastnih sredstev. Od sedanjih investicij pa jih je osem realiziranih že nad 80 odstotkov. In če pogledamo še namen naložb, vidimo, da gre kar v 65 odstotkih primerov za investicijo v kmetijstvu, 22 odstotkov na področju gradbeništva, 7 odstotkov v industriji, 2 odstotka za komunalne dejavnosti in 4 odstotki investicij v ostalih dejavnostih. Zanimiv je tudi podatek, da znaša predračunska vrednost štirih sedanjih inve-' sticij na področju negospodarstva 93 milijonov dinarjev; od tega za gradbene objekte 77 milijonov dinarjev, za opremo 5 milijonov, za ostalo pa 10 milijonov dinarjev. Ob tem, da je 59 odstotkov kreditnih sredstev, 20 odstotkov sovlaganj in 21 odstotkov lastnih sredstev, medtem ko so doslej ugotovljene prekoračitve 10,5 milijonov dinaijev. Gre za številne male investicije in razdrobljenost sredstev pri investiranju, kar se v primerjavi z obdobjem pred 31. mrcem 1981 ni kaj bistveno spremenilo. V mnogih primerih pomeni nova investicija obnovo obstoječih objektov ali gradnjo takih, ki ne bodo omogočali bistvene dodatne zaposlitve delavcev. Vemo pa, da je problematika zaposlovanja v murskosoboški občini, kjer že zdaj močno zaostajajo za resolucjjskimi predvidevanji, še kako aktualna. Povejmo tudi to, da zaradi sprejetih ukrepov v politiki investirartja letos ne bodo mogli začeti z naslednjimi investicijami: avtobusna postaja v Lendavi Certusa TOZD Avtobusni promet Murska Sobota, razširitev proizvodnih prostorov LIV, trgovina v Rogašovcih in Gederovcih, proizvodna hala s spremljajočimi objekti IMP Panonija, livarskokovaški obrat IMP Blisk in otroški vrtec v Rogašovcih. Te investicije bodo morali prenesti v naslednje leto oziroma jih bodo še uresničevali pozneje. Milan Jerše V pripravah na volitve tudi sindikat Organizacijskim in kadrovskim pripravam na volitve v letu 1982 namenjajo posebno pozornost tudi v murskosoboških sindikatih. Vedeti je namreč treba, da spomladi prihodnje leto poteče mandat ne le delegatom za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, ampak celotne sindikalne organizacije. V skladu z nalogami in rokovnikom republiške konference socialistične zveze v pripravah na volitve v letu 1982 so v občinskem svetu zveze sindikatov v Murski Soboti dovolj zgodaj in pravočasno pristopili k tej nadvse pomembni družbenopolitični nalogi. Med drugim so organizirali posvet predsednikov osnovnih organizacij zveze sindikatov, kjer so jih seznanili z- aktualnimi nalogami, ki jih morajo opraviti v pripravah na volitve, in se podrobneje dogovorili o njihovem uresničevanju. Poleg tega pa so jim dali na razpolago rokovnik v pismeni obliki, ki opredeljuje temeljne naloge pred volitvami prihodnjega leta. Ena najpomembnejših nalog je bilo prav gotovo ustanavljanje koordinacijskih odborov. za kadrovska vprašanja in volitve ter imenovanje evidentičarjev, ki bodo vodili enoten pregled evidentiranih možnih kandidatov. O tem je bil sklenjen nedvoumen dogovor že v mesecu marcu, saj bi morali v aprilu imeti seminar za evidenti-čarje, vendar so ga opravili šele z dvomesečno zamudo. Vzrok je treba iskati v tem, da so se v nekaterih delovnih okoljih lotili naloge komaj po večkratnih. opozorilih. Tudi glede druge faze, to je evidentiranja možnih kandidatov, se dogovor dovolj ne spoštuje. Do --KOMITE ZKS LENDAVA OCENIL GOSPODARSKI POLOŽAJ -- Prišel je čas konkretnega dela Veliko besedičenja, leporečja in omahovanja nas je pripeljalo tako daleč, da se gospodarski položaj v lendavski občini, namesto da bi se izboljševal, slabša. Izvozni programi, sprejeti ob začetku letošnjega leta, ne bodo uresničeni v Elmi, Primatu in še kje. Zakaj ne, ali je zavoljo tega kdo bil klican na odgovornost! Manjša se tudi industrijska proizvodnja, zaposlovanje pa je padlo na minimum. Komite občinske konference ZKS Lendava med drugim ugotavlja tudi pojav dvojne morale, saj očitno nekateri, tudi odgovorni ljudje, govorijo eno, delajo pa drugo. Neka- postavljenega roka so namreč prejeli le 36 poročil o prvih rezultatih evidentiranja za volitve v letu 1982, kar dokazuje, da ga drugje sploh še niso izvedi). Ta ugotovitev žal velja tudi za tista delovna okplja oziroma skupnosti, kjer oblikujejo lastne delegacije. Doslej so v murskosoboški občini imenovali koordinacijske odbore in evidentičarje v 75 delovnih organizacijah. Povsod tam, kjer dogovorjenih tere osnovne organizacije niso ničesar storile pri odpravi slabosti, pa čeprav so bile te tudi uradno dokazane. Ali naj vse to pomeni, da v občini vlada malodušje! Prej bi lahko dejali, da gre za nedoslednost pri delu, kako si sicer naj razlagamo, da so bile razprave o polletnem gospodarjenju v sindikalnih organizacijah spet sila, površne, ponekod pa so bile tudi formalne, saj so polletne obračune sprejeli še preden so o njih razpravljali v sindikatih. Tako naprej več res ne more iti, nedoslednosti je potrebno napraviti konec, pa čeprav bo potrebno zamenjati neka- nalog niso uresničili, je potrebno pospešiti aktivnost, saj je še dovolj časa, da nadoknadijo zamujeno. Osnovne organizacije zveze sindikatov iz murskosoboške občine, ki doslej svojih nalog v pripravah na volitve spomladi prihodnjega leta niso opravile, pa zaslužijo resno grajo za svoj neodgovoren odnos do tako pomembne družbenopolitične naloge. Milan Jerše tere delavce. Nedoslednost je tudi v prikazovanju števila nezaposlenih, teh je kot kaže čedalje več, toda za delo se jih, tako kot vse kaže, ne navdušuje ravno veliko. To med drugim potrjuje več primerov, kot denimo v Varstroju in INDIP. Največje težave so v INA-Nafti, dve temeljni organizaciji združenega dela sta v izgubi. Komite bo zaradi tega svojo prihodnjo sejo namenil samo omenjeni delovni organizaciji, sicer pa bo poslal delovne skupine v vsako organizacijo združenega dela, da bi tako mobiliziral vse sile za odpravo težav in realizacijo letošnjih gospodarskih načrtov. Jani D. JANKO ROŽMAN, Janžev vrh: Prav žalostna bo naša skorajšnja trgatev. Mraz nam je uničil skoraj ves pridelek, posebej še šipon. Ostalo je le nekaj malega grozdja v grabi in ne vem, če ga bo za šesto litrov. In to od tisoč petsto trsov! Drži, da je to grozdje lepo, toda kaj pomaga ko ga je tako malo. Kljub temu pa bomo nekaj prodali VG Kapeli, pa čeprav z odkupno ceno nismo zadovoljni. Menim, da 14 dinarjev za kilogram — toliko so nam plačali lani — ne more odtehtati truda in časa, ki ga vložimo v vinograd. Saj vsega še vedno ni mogoče opraviti strojno. Trgali bomo okrog desetega oktobra in upamo, da nam bo vsaj do takrat vreme naklonjeno, če nam ni bilo že čez leto. ŠTEFAN FRANGEŽ, Herce-govščak: Prav vse življenje se že bavim z vinogradništvom. Prej v službi, sedaj ko šem v pokoju, pa z lastnim hektarjem goric v Zbigovcih, ki jih obdelujem povsem sam. Letošnja bera je ravno nasprotna od lanske, ko je bila količinsko trgatev boga- ta, kvalitetno pa ne najboljša. Že zdaj ima grozdje več sladkorja, kot gaje vsebovalo lani ob trgatvi. Mraz pa je prizadel predvsem starejše nasade in tiste, ki so bili preobloženi. Pri nas je šla po zlu polovica pridelka, tako da bomo natrgali okrog sedem tisoč kilogramov grozdja. Večino ga bomo prodali zadrugi, čeprav s ceno nismo povsem zadovoljni. Za to pa so krivci kombinati, ki odkopujejo grozdje od zadrug in ne upoštevajo sprejetih dogovorov. V. Paveo VESTNIK, 17. SEPTEMBRA 1981 STRAN 5 Več kršiteljev pri osebnih dohodkih V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta je gospodarstvo murskosoboške občine v letošnjih šestih mesecih povečalo dohodek za 28, maso sredstev za osebne dohodke pa za 29 odstotkov. V skladu z določili dogovora bi zaradi rasti dohodka, ki je nižja od 30 odstotkov, morala sredstva za osebne dohodke zaostajati za 4 odstotke, kar pomeni poveča- LENDAVA 14 OZD ni upoštevalo dogovora . Od skupno 33 organizacij in skupnosti s področja gospodarstva lendavske občine jih je 14, ali 42 odstotkov povečalo maso sredstev za osebne dohodke za več kot dopušča dogovor. Na povečaje mase sredstev za osebne dohodke nad dogovorjeno je v nekaterih organizacijah združenega dela delno vplivalo tudi večje število zaposlenih. Od skupnega števila OZD s področja gospodarstva, kjer razporejena sredstva za osebne dohodke niso v skladu z dogovorom, jih je 8 povečalo maso sredstev za osebne dohodke za več kot 40 odstotkov, kar je po dogovoru zgornja meja. Teh osem organizacij združenega dela bo moralo dokazati izvršnemu svtu skupščine,zakaj so to storile. Od 23 organizacij družbenih dejavnosti jih je 11 povečalo osebne dohodke v nasprotju z določili dogovora, tudi te bodo morale to svoje dejanje opravičiti pred izvršnim svetom. Ta je zahteval od vseh prc-koračiteljev dogovora podrobnejše podatke, zlasti pa morajo uteme-Ijiti, kolikšen je bil prispevek živega in minulega dela pri povečanem dohodku v posamezni organizaciji združenega dela. Jam D. RAZŠIRITEV ZDRAVILISKO-TURISTIČNE PONUDBE Pričetek gradnje v Moravskih toplicah Mesec dni je poteklo, odkar so pričeli graditi nov zdraviliški hotel B kategorije v Moravskih toplicah. Nov zdraviliško-turistični objekt, katerega nosilec investicije je TOZD Moravske toplice, pomeni realizacijo srednjeročnega in dolgoročnega programa DO Radenska in obenem uresničevanje razvoja turizma v Pomurju do leta 2000. Z novim hotelom v Moravcih, ki bi naj sprejel prve goste že v pričetku avgusta 1982, povečuje Radenska svoje posteljne kapacitete za nadaljnih 250 ležišč in bo poslej razpolagala s skupno 1700 ležišči v svojih gostinsko-turističnih TOZD. S tem bodo Moravske toplice, najmlajše zdravilišče v regiji, močno razširile svoje zmogljivosti in ponudbo. Poleg osnovnega nastanitvenega objekta bo namreč vklju čen še zdraviliški trakt z vso potrebno medicinsko opremo. Tako bo mogoče sprejeti veliko več gostov, ki želijo preživeti oddih v teh termalnih toplicah, kjer je bilo zadnja leta zaradi velikega povpraševanja skoraj vselej težko dobiti prenočišče. Da je naložba v izgradnjo novega hotela smotrna in v skladu z gospodarskim trenutkom, nam pove podatek, da so Moravci stalno -----GORNJA RADGONA Tovarna polnilne opreme na sovjetskem trgu? Najmlajša TOZD v Radenski, Tovarna polnilne opreme, se že krepko pojavlja na domačem trgu, drugo leto zapored pa se že tudi predstavlja na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Ob vsem tem pa ne zanemarjajo tudi izvozne naravnanosti in se vse bolj uspešno vključujejo na tuja tržišča. Tako strokovnjaki TPO intenziv nje za 26,88 odstotka. Tako je povprečni osebni dohodek v prvem polletju 1981 znašal v gospodarstvu občine 9197 dinarjev, s čimer se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 29 odstotkov. Zlasti so povprečni osebni dohodki močno narasli v kmetijstvu, za 40 odstotkov, ter v industriji, vodnem gospodarstvu, gostinstvu in turizmu, za 34 odsto- zasedeni, in sicer kar 80-odstotno s tujci. Zato je realno pričakovati, da bo po izgradnji novega hotela nara-stel devizni priliv iz najmlajšega zdravilišča DO Radenske na 3,5 milijonov dolarjev. Predračunska vrednost novega zdraviliškega hotela v Moravskih toplicah, vključno z infrastrukturo in ostalimi potrebnimi objekti, znaša 280 milijonov dinarjev. Naložbo pa so poleg 90 milijonov dinarjev lastnih sredstev podprli s krediti Ljubljanska banka — Pomurske banke, izvajalci del in dobavitelji opreme. 25 milijonov dinarjev pa sovlaga kranjska Iskra, podpisnica samoupravnega sporazuma z DO Radenska. Radenska pa bo v zameno zagotovila Iskri za 2 milijona dolarjev deviz in deviznih pravic, ki jih le-ta potrebuje za nabavo mate riala iz tujine. Dela v Moravcih so zaupana GP Konstruktor, TOZD Gradbeništvo Murska Sobota. V novem hotelu, ki bo omogočil, da bodo Moravske toplice zaokrožile prvo etapo razvoja svoje celotne zdraviliške ponudbe, pa bo na novo zaposlenih 44 delavcev v gostinstvu in 14 v zdravstvu. vp no proučujejo možnosti za prodajo polnilnih linij na Madžarskem, v Kitajski, Kubi in Sovjetski zvezi. In ta prizadevanja so že obrodila prve sadove. V minulih dneh se je namreč v TPO mudila tričlanska delegacija moskovskega Tehno-promimporta, enega največjih uvoznikov opreme v SZ. Predstavniki tega podjetja iz prijateljske socialistične države želijo odkupiti tkov. Rast osebnih dohodkov pa je bila počasnejša v gradbeništvu, prometu in zvezah, trgovini, obrti in osebnih storitvah, stanovanjski komunalni dejavnosti ter v finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah. Od skupnega števila 77 organizacij in delovnih skupnosti s področja gospodarstva jih je 32 ali 41,56 odstotka povečalo maso sredstev za osebne dohodke hitreje kot dopušča dogovor. Od tega 21 organizacij združenega dela povečalo maso sredstev za osebne dohodke za več kot 40 odstotkov, med katerimi izstopa kmetijska Zadruga Panonka temeljna zadružna organizacija Prosenjakovci s kar 104,56-odsto-tnim povečanjem. Medtem pa so v 18 organizacijah združenega dela v letošnjem prvem polletju porasli dohodki za manj kot 20 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Večina teh organizacij je povečala maso osebnih dohodkov hitreje kot dohodek, vendar niso kršitelji, ker dogovor dopušča možnost rasti osebnih dohodkov v takšnih organizacijah do 20 odstotkov. Med organizacijami, kjer ugotavljajo rast dohodka in sredstev za osebne dohodke za delovno organizacijo kot celoto, pa so se pojavili kotpreko-račitelji tudi Mura, Potrošnik Zatika se pri reali-zaciji programa Konec lanskega leta so krajani krajevne skupnosti Lendava sprejeli 2-odstotni krajevni samoprispevek za dobo petih let, z njim pa tudi srednjeročni program razvoja. Med najpomembnejše naloge so uvrstili gradnjo odprtega olimpijskega bazena ter gradnjo čistilne naprave, slednjo bi gradili skupaj z organizacijami združenega dela. S dvanajst polnilnih Unij za sadno vino. Ker sta obe strani za sodelovanje zainteresirani, žeUjo Sovjeti odkupiti od TPO še večje zmogljivosti, pa tudi prvi stiki kažejo na možnosti izjemno plodnega sodelovanja, bodo strokovnjaki iz TPO gostom vrnili obisk konec tega meseca in se še konkretneje dogovorili o morebitni prodaji. vp in Agromerkur. Tu je rast dohodka in sredstev za osebne dohodke v posameznih temeljnih organizacijah v skladu z določili dogovora, drugje pa zopet precej odstopajo, kar je seveda vplivalo na neugodno razmerje pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu. In kako Je v negospodarstvu murskosoboške občine? Tu se je gibal povprečni osebni dohodek okrog 11423 dinarjev, kar je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za 28 odstotkov več. Predvsem so se hitreje povečali povprečni osebni dohodki v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer za 34 odstotkov, nekoliko počasneje pa v izobraževanju, kulturi in informacijah, 21 odstotkov, ter v družbenopolitičnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, kjer gre za 26-odstotno povečanje osebnih dohodkov. Od skupno 56 organizacij družbenih dejavnosti je v nasprotju z določili dogovora povečalo osebne dohodke 12 organizacij združenega dela. V teh organizacijah so maso sredstev za osebne dohodke oziroma povprečne osebne dohodke povečali hitreje, kot so porasli osebni dohodki v gospodarstvu murskosoboške občine. Milan Jerše samoprispevkom naj bi v petih le-tih zbrali 24 milijonov dinarjev, kar naj bi zadoščalo za uresničitev programa. Po zadnjih vesteh pa se je zataknilo pri gradnji bazena, saj bo le-ta veljal veliko več, kot so načrtovali. Trenutno urejajo dokumentacijo, vse pa kaže, da bodo začeli graditi šele leta 1983. Sicer pa je krajevna skupnost letos že realizirala dobršen del programa, asfaltirala je Tomšičevo ulico pa tudi ulico v Riharjevem naselju, pomagali pa so tudi pri gradnji nekaterih športnih objektov. Čeprav se glavna investicija prenaša v drugo polovico sedanjega srednjeročnega obdobja, v krajevni skupnosti menijo, da bodo program, ki so ga sprejeli občani na referendumu do leta 1985, popolnoma realizirali. Te dni pa je ponovno v ospredju asfaltiranje ceste v industrijski coni. Krajevna skupnost sama te investicije ne bo zmogla, zato bodo morale priskočiti na pomoč delovne organizacije in komunalna skupnost. Jani D. 1 nepotrebna?! IV delovni organizaciji Mesna industrija ABC Pomurka so zabeležili v letošnjem prvem polletju več kot 39,8 milijona dinarjev izgub; od tega odpade pretežni del na temeljno ] organizacijo združenega dela Klavnica, in sicer nekaj nad 33 I milijonov dinarjev. Čeprav se je izguba v TOZD Predelava mesa v — primerjavi z lanskim letom zmanjšala od 17,76 milijona dinarjev na 3,65 milijona dinarjev v prvih šestih mesecih 1981, pa je le-ta S vendarle dokaj zaskrbljujoča. Delež izgube delovne organizacije " Mesna industrija ABC Pomurka v celotni strukturi mur- Iskosoboškega gospodarstva namreč znaša kar 94,5 odstotka, čeprav imajo izdelan program sanacijskih ukrepov. Poleg tega se soboška mesna industrija sooča tudi s problemom visoke g neplačane realizacije, ki dosega okrog 10 milijonov dinarjev, kar Igre v mnogočem na račun neplačanih kompenzacij za sveže meso v _ SR Sloveniji, ogromno breme pa je čutiti tudi zaradi investicije v novo klavnico. Med poglavitne negativne kazalce, ki so vplivali tudi na I komajda 61,2-odstotno uresničevanje plana količinske proiz-vodnje in na 15,5-odstotno zmanjšanje izvoza v primerjavi z B enakim obdobjem lanskega leta, štejejo precejšnje število vzrokov. I To bi naj bili predvsem velika dispariteta nabavnih in prodajnih cen v prvih treh mesecih, močno zmanjšanje ponudbe živine v I februarju, nujna nabava ohlajenih prašičjih in kravjih polovic, vztrajno naraščanje nabavnih cen živine in drugo. Ugodno je sprva vplivala sprememba cen mesnih izdelkov in svežega mesa, B vendar je pozneje prišlo zaradi padca kupne moči potrošnikov do . manjšega povpraševanja. _ S temu podatki so se na nedavni seji seznanili tudi člani iz- B vršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, ko so obravnavali I poročilo o izvajanju programa sanacijskih ukrepov v delovni organizaciji Mesna industrija ABC Pomurka. Zaradi pozitivnih premikov v letošnjem polletnem poslovanju, saj so porabljena sredstva in celotni prihodek naraščale po enaki stopnji (42 od-I stoikov), dohodek pa se je v tem obdobju povečal celo za 56 I odstotkov, bi ob uresničitvi plana morali skleniti polletno B I gospodarjenje brez kakršnekoli izgube, je bilo mnenje članov B soboškega izvršnega sveta. Mar rezultati ne dokazujejo dovolj I zgovorno, da načrtovani ukrepi v zvezi z organizacijo dela in maksimalnim izkoriščanjem zmogljivosti, ustreznejšim B nagrajevanjem, zmanjšanjem bolniških izostankov in podobnim, B še niso bili učinkoviti? Ce bi se namreč proizvodnja v tukajšnji mesni industriji v danem trenutku povečala, je bilo poudarjeno v _ razpravi, hkrati pa se držali dogovorjenih cen in kompenzacij, se B ne bi smeli soočiti z izgubami. Neumestno je namreč navajanje B I enakih vzrokov za izgube kot vseh prejšnjih osem let, cene mesnih izdelkov pa se vztrajno dvigujejo. । Brez dvoma bo treba potemtakem najti več rešitev znotraj same delovne organizacije Mesna industrija in šele zatem v SOZD B ABC Pomurka, v okviru katere, kar je po mnenju članov B soboškega izvršnega sveta vredno kritike, niso mogli zbrati dovolj sredstev za regres delavcev v Mesni industriji. Postavljeno je bilo [ nedvoumno vprašanje, kje je dejanska solidarnost v reproduk- B cijski verigi in tudi to, ali sestavljena organizacija združenega dela B ABC Pomurka ni le umetna tvorba? Zato so se dogovorili, da se v B najkrajšem možnem času sestanejo z vodstvom sozda in skušajo nakopičene težave v Mesni industriji normalneje premostiti, kjer I med drugim tudi kanijo z investicijami, nujno potrebnimi za B i izboljšanje tehnologije proizvodnje v predelavi mesa. Dejstvo je, B da vseh zadev ne bodo mogli urediti zaposleni v Mesni industriji, ampak si veliko obetajo zlasti od boljše dohodkovne povezanosti Že letos boljše gospodarsko sodelovanje Konec lanskega leta so v lendavski občini ugotovili, da obstajajo realne možnosti za višje oblike gospodarskega sodelovanja s sosednjo Madžarsko. Najboljše možnosti so se ponudile na področju čevljarske industrije, tako sta skupen interes našla Planika iz Turnišča in tovarna obutve Savarija iz Szombathelya. Pogodba o dolgoročnem kooperacijskem sodelovanju bo kmalu podpisana. Planika iz Turnišča bo za madžarskega partnerja izdelovala športno obutev, Savarija pa za Planiko otroško obutev. Možnost za kooperacijsko proizvodnjo varilnih aparatov sta našli tudi Gorenje-Varstroj in Elektroindustrijska zadruga iz Szombatheya. Trenutno usklajujejo tehnično dokumentacijo, v oktobru pa naj • bi prišlo do podpisa pogodbe n dolgoročnem kooperacijskem sodelovanju. Prizadevanje- za večji maloobmejni blagovni promet kaže tudi trgovsko podjetje Mercator—Univerzal Lendava, to bo skušalo navezati tesnejše stike z blagovnicama v Zalaegerszegu in Nagy Kanizsi. Možnosti za sodelovanje s partnerji iz sosednje Madžarske so seveda še večje, te pa bi morale izkoristiti tudi druge delovne organizacije, kot so Primat, Elma pa tudi' INDIP. Izvršni svet skupščine Lendava je podprl prizadevanja delovnih organizacij in sklenil tudi v bodoče podpirati takšno sodelovanje, saj v tem vidi možnost, da se naše delovne organizacije uspešno Uveljavijo tudi na tujem tržišču, skupno s partnerji pa verjetno tudi na tretjih tržiščih. Jani D. Od 15. do 30. septembra v blagovnicah v Ljubljani in v Mariboru in v prodajalnah na Topniški v Ljubljani, v Kamniku, Ptuju v Metliki — posebno bogata izbira kopalniške opreme. Ker se ne kopamo samo v morju, in ker preživimo v kopalnici, precej časa, si jo uredimo tako, da nam bo všeč in da bo kar najbolj uporabna. STRAN 6 VESTNIK, 17. SEPTEMBRA 1»«’ V jesenskem času je v Ljutomeru vsako leto medklubski festival amaterskega filma, in to v počastitev spomina na prvega slovenskega amaterskega snemalca — Ljutomerčana dr. Karla Grossmana. Tako bo tudi letos, in sicer bo festival 26. in 27. septembra. Do danes je prijavljenih 22 filmov. Zastopane so vse tri zvrsti: dokumentarni, igrani film in žanr. Največ je dokumentarnih filmov, zato lahko pričakujemo dokaj dobro bero in visok kvalitetni nivo amaterskega filma in letošnjega festivala sploh. Kot vsako leto bodo tudi letos podelili Puharjeve plakete za najboljše filme, za najboljši scenarij, režijo, montažo in pa seveda nagrado ,,vinsko trto” za najboljši film festivala. Kdo jo bo dobil? Odločitev bo padla te dni, ko se bo sestala žirija, ki bo ocenila filme in podelila nagrade. D. L. DOLNJI L A KOS Arheološka terenska akcija V ponedeljek, 14. septembra se je v Dolnjem Lakošu, na njivah Oloris, pričela arheološka znanstveno raziskovalna akcija, ki jo izvajata Inštitut za arheologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani in Kulturni center — arheološki oddelek Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Arheološka izkopavanja vodita arheologinja Irena Savel — kustos pri soboškem muzeju in Janez Dular, asistent ljubljanskega inštituta, pri preciznem delu pa sodelujejo še trije arheologi, šest študentov in deset pony>žnih delavcev. O eni največjih arheoloških terenskih akcij v Pomurju in Sloveniji, ki bo trajala ves mesec, bomo še poročali. bb Uspešno gledališko gostovanje Narodno gledališče iz Subotice, sicer vsakoletni gost na narodnostno mešanem delu Pomurja, je tudi letos uspešno končalo sedemdnevno gostovanje.ZdelomameriškegadramatikaWiliamsaTenneeseeja:Mačka •a vroči pločevinasti strehi, in glasbeno komedijo po Balzacovi literarni predlogi: Okrogle povesti, so se gledališčniki iz Subotice predstavili na Hodošu, v Domanjševcih, Dobrovniku, Prosenjakovcih, Genterovcih Gornjem Lakošu in Lendavi. Predstave so bile povsod dobro obiskane, kar potrjuje veliko zanimanje pripadnikov madžarske narodnosti za kulturno delovanje. Tako kot vsako leto sta bila organizator gostovanja samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kulturo madžarske narodnosti' v lendavski in soboški občini. Jani D. Samostojna slikarska razstava Franca Jaušovca v gornjerad-gonskem Putniku MISELNI SVET UMETNIKA Mladi, samonikli slikar Franc Jaušovec-Fritzjespet enkrat presenetil ljubitelje slikarske umetnosti. V prostorih gornje-radgonskega Putnika je od 5. tega meseca pa vse do danes v desetih eksponatih izpričal svoje poglede na svet v dveh osnovnih slikarskih tehnikah: acrilu, to je disperzija vodnih barv (jubocolori, policolori) na deski, indiju na platnu, blajnovejše stvaritve tega mladega in obetavnega umetnika so izraz njegovega miselnega sveta,' ki izpričuje polno življenjskih stisk, čip- । veka v najtežjih trenutkih življenja, pa tudi odnos med človekom >n okoljem. Stil je na meji med surrealizmom in nadrealizmom, skratka precej abstrakten, in zato površnemu obiskovalci težko razumljiv. V slike Franca Jaušovca seje potrebno poglobiti, če jim želimo priti do dna. In prav zato smo mnenja, da so te študije mladega umetnika — v njih prevladujejo mehke linije, krogi kot °draz mikroorganizma, na nekaterih slikah pa so prisotne tudi temne in trde linije — predstavljene publiki na ne najbolj primernem mestu. Sicer pa je Franc Jaušovec-Fritz, 25-letni mešalec barv v gornjeradgonski Avtoradgoni, znan že tudi v širšem slovenskem umetniškem prostoru. Pot ga je kot ljubitelja ustvarjanja s čopičem od krajinarstva po osnovni šoli vodila v domala vse umetniške stile in prijeme sedanjosti. Vse do najnovejših miselnih študij, ki po izrazu že skoraj mejijo na grafiko. Doslej je sam ali pa skupinsko*razstavljal že okrOg dvajsetkrat. Največ doma v Gornji Radgoni po tovarnah in kulturnih ustanovah, njegova dela pa so si ogledali še v Bosanskem Brodu, Ljubljani, Bosanskem Samcu, Murski Soboti, Lendavi in Radencih. Uspešna pot za kratico ustvarjalno obdobje mladeniča, ki nas bo tudi v bodoče, o tem smo prepričani, še mnogokrat prijetno Presenetil. V. Paveo PETA LIKOVNA KOLONIJA ELRAD-AVTORADGONA PETA LIKOVNA KOLONIJA ELRAD-AVTORADGONA Slikarji za delavce Približati kulturo delavcem pa tudi dvigniti kulturno raven delovnega človeka, je bilo vodilo, ki je že pred petimi leti med člani kulturno-umetniškega društva Gorenje Elrad v Gornji Radgoni porodilo misel o organizaciji prve slikarsko-kiparske kolonije v njihovi delovni organizaciji. Prav danes pa so slovesno odprli že peto — letos samo likovno kolonijo — ki sojo že lani razširili še na gornjeradgonsko Avtoradgono. Andrej Coklin, vi ste tajnik KUD Svoboda v Gorenje Elradu in eden izmed najaktivnejših organizatorjev vseh dosedanjih srečanj likovnih ustvarjalcev in kiparjev v vaši delovni organizaciji in Avtoradgoni. Odkod ideja o srečanju umetnikov z delavci in zakaj? »Naše kulturno-umetniško društvo si že leta prizadeva, da bi nudilo našim delavcem čimveč kulturnih dobrin. Tako se je pred petimi leti tudi porodila misel — idejni avtor je bil naš nekdanji sodelavec Tone Štefanec. da bi poskusi- srečujejo z umetniki-delavci, inženirji, grafiki itd.« In na kakšen odmev so naletele dosedanje kolonije med zaposlenimi v Gorenje-Eiradu in Avtoradgoni? Odmev med delavci je zelo dober in celo večji kot smo ga pričakovali. Prav radi sprejemajo medse umetnike, posebej pa so še navdušeni, kadar jih le-ti portretirajo med njihovim delom. In zato je vsako leto vsaj eden izmed udeležencev kolonije direktno vključen v proizvodnjo in poišče motive med delom v Domačija Petra Jančarja, domačega slikarja — samorastnika, nastala v času lanske likovne kolonije Elrad-Avtoradgo-na. li čim bolj humanizirati delovni proces, skratka, da bi se umetniki in'delavci srečali na delovnem mestu. In tako smo pripravili prvo kolonijo.« Menda ste na vsa dosedanja srečanja vabili predvsem umetnike — samorastnike, ki so iz delavskih vrst? »Tako je. Razen mentorja, ta je zadnja leta prof, likovne vzgoje v pokoju in akademski slikar Slavko Kores, v naši koloniji sodelujejo umetniki, ki se z ustvarjanjem ukvarjajo ljubiteljsko, iz svoje notranje potrebe, sicer pa so zaposleni na različnih delovnih mestih. Tako se naši delavci oddelkih ali na tovarniškem dvorišču.« Kateri motivi pa sicer prevladujejo med ustvarjalci dosedanjih likovnih in kiparskih kolonij? »Glede na to, da je bila Večina udeležencev krajinarjev, so temu primerne tudi njihove umetniške stvaritve. Raznolikost in bogastvo sveta ob' Muri in v Slovenskih goricah, ki je prepoln idiličnih in prastarih motivov, najbolj privlačijo ustvarjalce. Upodabljajo pa tudi staro mestno jedro Gornje Radgone. Kljub svoji zaljubljenosti v lepoto pokrajine, umetniki ne zanemarjajo našega delovnega človeka in je kar tretjina umetnin namenjena delu, ovekovečenju primarne človeške aktivnosti.« Tovariš Coklin, kaj pa kriteriji za izbiro udeležencev kolonije? »Kot sem že omenil, stremimo, da pripeljemo samonikle umetnike iz delavskih vrst. V ta namen se dogovarjamo z domala vsemi likovnimi društvi v republiki, zadnja leta pa vabimo udeležence, ki jih že poznamo in njihova dela naši ljudje cenijo in ljubijo.« kulturni koledar Četrtek 17. septembra RADENCI — V Kongresni dvorani hotela Radin bo ob 20. uri gostovalo amatersko gledališče kultumo-umetniškega društva Slava Klavora iz Maribora. Mariborski ljubitelji gledališča se bodo predstavili s komedijo Bolha v ušesu, ki je izzvala na 2. soboškem kulturnem tednu obilo smeha in bila dobro sprejeta. PETEK, 18. SEPTEMBRA MURSKA SOBOTA — V Galeriji pri kulturnem centru bo ob 18. uri otvoritev razstave del akademskega slikarja Tomaža Gorjupa iz Ljubljane. Pa praktična plat kolonij? »Čeprav so stroški kolonij precej visoki, pa je vrednost del, ki nam po pogodbi ostanejo od udeležencev kolonij, neprimerno višja. Tu mislim predvsem na slike, da dosedanjih štirih kipov sploh ne omenjam. Tako krasi naše prostore v Elradu okrog 50 slik, v Avtoradgoni pa jih imajo 10. Samo škoda je, da so eksponati razstavljeni v upravnih prostorih, saj so tovarniški prostori za umetnine kvarni. Kljub temu pa se delavci z njimi redno srečujejo. Prav tako priredimo vsako leto razstavo vseh dosedanjih del, in sicer v prostorih osnovne šole v Gornji Radgoni ali pa v stalnem razstavnem prostoru Radenske.« In kdo bo sodeloval na letošnji koloniji, ki bo trajala do 25. tega meseca? »Tokrat bo sodelovalo sedem umetnikov, lahko rečem že naših starih znancev. In sicer mentor, akademski slikar Slavko Kores iz Maribora, in slikarji: Bogdan Potnik iz Kamnika, Drago Bukovec iz Maribora, Lojze Veberič iz Murske Sobote, Veronika Rakuš s Ptuja, Zdenko Krpan iz Ajdovščine in Vinko Lever iz Vojnika.« V. Paveo razstave RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin razstavlja akademski slikar Dušan Lipovec iz Kamnika. Njegovo slikarstvo je izvirno in neobremenjeno s tradicijo. Največkrat pristopa k upodobljeni motiviki — krajini in veduti. Tokrat se predstavlja s 25 deli, med katerimi prevladujejo pasteli in akvareli, nekaj pa je tudi olj. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava pod naslovom Borbena pot pete prekomorske brigade, ki jo posreduje oddelek muzeja NOB iz Maribora. Razstava je odprta med 17. in 20. uro v sredo, četrtek, soboto in nedeljo. Iste dni med 8. in 11. uro pa je na ogled tudi muzejska zbirka taborska gibanja na Slovenskem, ki je imenovana po revolucionarju Edvardu Kardelju. LENDAVA — V galeriji Lendava je razstavljena zgodovina mesta ob meji, ki jo je upodobil akademski slikar Zoltan Gabor, prav tako pa sta na ogled stalna in muzjeska bzirka. Murske Sobote, Veronika I - , , Rakuš s Ptuja. Zdenko Krpan K AI i Q iz Ajdovščine in Vinko Lever I V 1 RAZGOVOR Z GENOM TINEVOM, GLASBENIKOM IZ MURSKE SOBOTE ,,Prekmurcem denar do marljive roke, zlato pa pšenično polje” To je zadnji verz besedila, ki ga je za valček ,,Sem vprašal prijatelje svoje” za letošnji' 12. festival domače zabavne glasbe ,,f*tuj 81” napisal 32-letni Geno Tinev iz Murske Sobote, s katerim smo se pogovarjali o njegovem glasbenem ustvarjanju. knjige USPEŠNICE tega tedna v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: RAZ-OROŽEN1 PREROK — roman Pavla Zidarja, ki ga je izdala Državna založba v Ljubljani; priročnik FOTOAPARAT V NARAVI avtorja Jurija Kurillova, ki ga je publiciral Kmečki glas; ZGODBO O OTROŠTVU NIKOLE TESLE, pa je izdala o beograjsko grafično izdajateljsko podjetje. Geno Tinev, ki ga je že v devetim letom zapustil vid, se je z glasbo začel ukvarjati sorazmerno pozno. Prvi njegov inštrument je bila majhna harmonika, ki jo je dobil kot dijak prvega letnika soboške gimnazije. Kasneje je igral bas kitaro pri ansambu in se ob članih ansambla nenehno izpopolnjeval tudi v teoretičnem znanju. Naposled pa se je začel ukvarjati s komponiranjem skladb in pisanjem besedila zanje. Sicer pa je vodja ansambla Zračni most. Svoj prvi večji uspeh je Geno Tinev dosegel na lanskoletnem festivalu Vesela jesen v Mariboru s popevko „Celi svet je ringišpul”, ki jo je uspešno zapela Marjana Zelko iz Tešanovec. Tudi na letošnjem festivalu Vesela jesen v Mariboru se je pojavil s skladbo ,,Rad bi vam povedal”, besedilo za katero je napisano v dolenj-ščini. Avtor pravi, da je tako lahko izrazil, svoja čustva. Tudi na ’ nedavnem festivalu domače zabavne glasbe »Ptuj 81” je ansambel Ansambel Zračni most iz Murske Sobote, ki ga vodi Geno Tinev (s harmoniko). Gena Tineva, Zračni most, kot gostja pa je z violino nastopila Nada Tinev-Berden, sodeloval z dvema njegovima skladbama, ki imata naslov ,,Naš Števan ga pije” in ,,Sem vprašal prijatelje svoje.” Ansambel je za svoj nastop prejel bronasto Orfejevo odličje. Njegove skladbe pa igrajo tudi v ansamblu Zračni most, ki je ljubiteljem zabavne glasbe že dobro znan saj je imel na raznih priredit- vah več uspešnih nastopov. Tudi v prihodnje se bo ukvarjal s komponiranjem skladb in pisanjem besedila, v glavnem v prekmurščini, v programu pa imajo tudi snemanje plošče, o čemer se že dogovarjajo. Glasba ga izredno veseli, zato si ne more zamišljati življenja brez nje. Zadnji uspehi pa so mu dali nove(spodbude za še zavzetejše delo in’tiStvarjahje. unc’ ’ -voiri F. Maučec Kinematografi Kino Park v Murski Soboti je konec minulega tedna bil v znamenju filmske uspešnice V vrtincu. Ameriški vele« film, kakor ga označujejo distributerji, kljub zgodnji letnici nastanka, še vedno polni blagajne kinematografov po svetu, saj je romantična zgodba Scarlett O’Hara gledljiva za vse generacije. Na sliki spodaj nepozabna Vivien Leigh kot Scarlett in Leslie Howard-Ashley. vestnik, ir. septembra T981 kultoma obzorja LJUTOMER M Komu letošnja »VINSKA TRTA”? kmetijska panorama ZA KRUH IN SLADKOR Pred nami je pomembna akcija setve ozimne pšenice. Ta akcija je toliko bolj pomembna, ker moramo za našo slovensko predelovalno industrijo pridelati na kmečkih njivah 26.000 ton pšenice, oziroma 11.600 ton na območju Pomurja. Pšenico naj bi namreč pridelovali na 14.700 hektarjih , od teh naj bi zajeli v pogodbeno proizvodnjo 11.600 hektarjev. Z vsakega takega hektarja bi morali odkupiti 1000 kilogramov pšenice, kar bi dalo skupno 11.600 ton. Od tega naj bi na območju SO M. Sobota odkupili 5.790 ton, na območju SO Lendava 3060 ton, SO G. Radgona 900 ton in SO Ljutomer 1850 ton. To je sicer v primerjavi s prejšnjimi leti velika obveza, toda ob maksimalnem angažiranju vseh odgovornih činiteljev računamo, da bo plan v največji možni meri izpolnjen. Da bi bili pridelki čim višji, moramo seveda dosledno spoštovati priporočeno tehnologijo pridelovanja. Koruzo v kolobarju sejemo v naših razmerah običajno za oko-pavinami /krompir, koruza in sladkorna pesa/. V naših razmerah redko sejemo pšenico za drugimi poljščinami. Moramo takoj reči, da sta krompir in mogoče še sila-žna koruza dobra posevka pred pšenico, koruza za zrno in skladkorna pesa pa samo v primeru, če ju spravimo z njive do 10. oktobra. V nobenem primeru naj ne bi sejali pšenice za pšenico, ker pride do pojava možnih bolezni, ki lahko pomembno zmanjšajo pridelek. Oranje naj bo opravljeno takoj, ko predposevek spravimo z njive. V usedeni zemlji je manj nevarnosti, da posevek propade zaradi zimske zmrzali, pa tudi vznik semena je boljši, Koruzinje ob zaoravanju naj bi bilo obvezno razcefrano ali razrezano in dobro zaorano. Slabo zaorano koruzinje je lahko tudi vzrok neenakomernemu vzniku in nižjemu pridelku. Gnojenje: pred zaoravanjem ko-ruzinja potrosimo tudi nitrofoskal, tako da dobi posevek jeseni 50—60 kg dušika na hektar /NPK 9-18-18 600 kg/ha/. Ce koruzinja ni /sila-žna koruza ipd./ je potrebno ob jesenskem gnojenju samo okrog 30 kg dušika na hektar. Razumljivo je, da mora dobiti pšenica vsa potrebna hranila prek mineralnih gnojil. Količine potrebnih hranil so odvisne od stanja založenosti zemlje s hranili /predvsem fosforja in kali-, ja/. Primerno razmerje hranil je v nitrofoskalu 9—18—18. Na revnih tleh gnojimo s 700—800 kg, na srednje oskrbljenih 600—700 kg, na dobro založenih pa tudi samo s 400—500 kg nitrofoskala na hektar. Dobro založena tla so tista, ki so bila pred nekaj leti gnojena z visokimi količinami mineralnih in organskih gnojil. Odmerek dušika delimo na več obrokov: Prvi jesenski je sestavni del nitrofoskala, spomladanski pa naj bo v naših razmerah razdeljen na dva obroka. Višina je zopet odvisna od rodovitnosti tal, sorte in pričakovanega pridelka. Okvirna doza naj bi bila 50—55 kg dušika ob koncu zime /200 kg KAN/ in 40—45 kg dušika ob kolen Čanju /155—160 kg KAN/. Če obstaja nevarnost poleganja, bomo ob škropljenju s herbicidi dodali sredstvo proti poleganju /stabilan, cycorel/, ki utrdi in skrajša bilke. V zadnjem času se pojavljajo tudi bolezni, proti katerim bodo tudi zagotovljena zaščitna sredstva /bayleton/. Izbor sort je že poznan, seme je v glavnem zagotovljeno. Sorte super zlata in zlatoklasa naj bi bile vodilne, poleg tega se bodo vključevale sorte mačvanka in balkan. Lastnosti posameznih sort so že deloma poznane. . Super zlata je srednje zgodnja sorta, zrnje je manj kvalitetno /isto kot zlata dolina/, spada pa med zelo intenzivne sorte. Zlatoklasa ima iste lastnosti kot prejšnja, le da spada med zgodnje sorte /najranejša v tem izboru/. Mačvanka je prav tako srednje zgodnja sorta, zelo intenzivna, pač pa kvalitetna /1. kvalitetni razred/. Balkan je srednje zgodnja sorta, zelo intenzivna, ki pa tudi na manj intenzivnih območjih daje dobre pridelke. Če bo zaradi pomanjkanja semena potrebno, priporočamo setev nekaterih drugih sort. Te so tudi na našem območju preizkušene /nekatere že dobro poznane/ in dajejo dobre pridelke. Priprava zemlje naj bo s kombiniranimi orodji /predsetve-nik, rau sistem/ do globine treh centimetrov /globina . setve/. Usedanje zemlje dosežemo z valjarji ali s krožnimi branami. Setveni sloj naj bo drobno grudast, v nobenem primeru pa zdrobljen v prah. Seme naj bi v akciji povečanja pridelkov pšenice odigralo pomembno vlogo. Vse intenzivne površine naj bi zasejali s potrjenim, očiščenim, razkuženim in atestiranim semenom. Večkrat opravičujemo lastno seme s tem, da je bil posevek lep ipd. Moramo priznati, da imajo kmetje malo semena, ki bi bilo uporabno za setev. Čas setve je v pomurskih razmerah od 10,'do 20. oktobra. Če sejemo ozneje, moramo količino semena povečati za vsak teden zakasnitve za 10 odstotkov. Količina semena je pri omenjenih sortah v normalnem roku setve 250 kg/ha /z vsemi lastnostmi uporabne vrednosti L kakovostnega razreda: kali-vost 93%, čistoča 98%/. Če seme ni razkuženo /domače seme/, ga razkužujemo s pripravki, ki so na razpolago na našem tržišču: rado-san 200 g, zorosan 300 g, lekinol CU 200—300 g itd. Vsa navodila so na razpolago pri kmetijskih strokovnih službah našega območja. Setev naj bo opravljena s sejalnico, ki je dobro naravnana /pravilna količina semena/ do zahtevane globine. S starimi obrabljenimi sejalnicami ne moremo zagotoviti kvalitetne setve in tudi pridelka ne. Setev bi morali opravljati s skupnim koriščenjem sejalnic. Zatiranje plevela v jesenskem roku pri nas ni v navadi, je pa možno. To lahko opravimo po vzniku od tretjega lista dalje s pripravkom dicuran 80 3—4 kg/ha, zaradi smo-lenca in ostalih širokolistnih plevelov, ki jih dicuran ne zatre, mu dodamo faneron combi 1,5—2 kg/ha ali faneron 3—4 kg/ha. V večini primerov bomo škropili spomladi. , Za spomladansko škropljenje proti plevelom si pravočasno preskrbimo dictiran 80 ali dbsamix in dicofluid MP combi ali bauvel ali aniten D ali doherban special. To škropljenje bo potrebno opraviti v fazi razraščanja. Uporabiti moramo natančne količine pripravka na enoto površine in v priporočenem času. Le na ta način zagotovimo dober herbicidni učinek in se izognemo morebitnim nevšečnostim. Po tehnoloških navodilih KIS Ljubljana priredil Džuban Geza, kmet. ing. Ko bi vsaka kmetija dala toliko Nekaj čez 700 prebivalcev šteje vas Kobilje, ki leži .v dolini med državno mejo in mogočnimi gozdovi, znana pa je po tem. da kmetovalci prodajajo največ mleka v lendavski občini. Že dolga leta je tako, toda letošnji podatki kažejo, da je odkup mleka nekoliko manjši. Kje so vzroki za to? Kmetijska zadruga Lendava je lani odkupila okoli 6 milijonov litrov mleka, temeljna zadružna organizacija Dobrovnik, pa odkupi letno skoraj milijon litrov, dobršen delež pri tem pa ima Kobilje. Zanimalo nas je. kdo so tisti kmetovalci, ki prodajo največ mleka, zato smo se napotili v to vas. Zgodaj zjutraj je bilo, ko sem obiskal družino Bukovčevih na številki 106, toda gospodarja ni bilo več doma, odšel je po opravkih, jutranja dela v hlevu pa je opravljala gospodinja Irena, s katero sem se pogovarjal. V hlevu je 5 krav in 7 pitancev. Za vse je potrebno poskrbeti, pa še za prašiče in perutnino. Letno, tako sem izračunal, ta družina proda več kot 10 tisoč litrov mleka, to znese dnevno kar okoli 30 do 40 litrov. Mleko, ki ga prodajo. jeseveda dobre kvalitete, kij im ga plačajo od 8 do lOdinarjev za liter. 5 hektarjev meri kmetija, hektar pa ima v najemu. Glavni poljščini, kiju pridelujejo, sla pšenica in koruza. _ Kmetija je. bi lahko dejali, usmerjena, saj je poudarek na živinoreji. Poleg mleka in pitane govedi kmetija letno vzredi tudi 10 do 15 prašičev. Na dvorišču je kar precej kmetijskih strojev, siložni kombajn, kosilnica, traktor z vsemi »priključki.« Delo na kmetiji je danes seveda veliko lažje kot nekoč, pravi gospodinja Irena, hitreje se vse opravi, pa ostane časa tudi za veliko drugega dela. »Saj veste, pri hiši je potrebno veliko postoriti.« Dva otroka imajo Bukovčevi, oba sta šolarja, eden bo letos končal, morda bo ostal na kmetiji, morda pa pa ga pot bo zanesla drugam. Pa se povrnimo k mleku. Za kvalitetno mleko je seveda najbolj potrebna kvalitetna krma. Odkar je traktor prevzel nekdanja opravila krav, so te v hlevh zato, da dajejo mleko, čim več in čim boljše mleko. Gospodinjski proračun se s njim dodobra okrepi, in če bi vsaka kmetija dala na trg toliko proizvodov, bi bilo hrane dovolj, mar ne! Tudi v bodoče bodo Bukovčani prodajali mleko, izplača se, potrudili pa se bodo, da ga bo še več. Kooperacija z zadrugo mora postati še bolj tesna, več bi bilo potrebno svetovati, pa tudi izbiro pridelkov razširiti. Kobiljska zemlja sicer ni najboljša, toda če kmetovalec skrbno gospodari, če da zemlji tisto, kar potrebuje, mu vrne vloženo. Tako je torej pri Bukovčevi kmetiji, ki ji ne moremo reči, da je velika, toda takšnih'kmetij je v lendavski občini še veliko, žal pa dajejo manj. Jani D. cene pujskov Pretekli četrtek (10. sept.) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču 70 pujskov, ki so bili stari od 7 do 9 tednov. Prodajne cene so se gibale od 2.800,00 do 3 400,00 dinarjev za par. VSE NARED ZA JESENSKO SETEV Plan za jesensko setev, o katerem je razpravljal izvršni svet občinske skupščine Lendava, kaže, da bo letos na naših njivah več pšenice kot v lanskem letu. S pšenico bodo zasejali 563 hektarjev površin v družbenem sektorju in 2410 v zasebnem sektorju. Pri slednjem pričakujejo v prihodnjem letu 3000 ton tržnih viškov. Spodbudne novice prihajajo te dni iz temeljnih zadružnih organizacij, kjer je za setev pripravljeno vse od semen do umetnih gnojil in mehanizacije. Tudi cena pšenice v prihodnjem letu je znana. Ob ugodnem vremenu torej problemov z jesensko setvijo v lendavski občini ne bi smelo biti. Te dni potekajo po vaseh tudi sestanki, ki jih organizirajo krajevne konference SZDL, na njih pa razpravljajo o setvi in o tem, kako z agrotehničnimi ukrepi povečati donose. Kmetijci lendavske občine pa ta hip razmišljajo tudi o spravilu sladkorne pese. Spravilo te poljščine se bo začelo 20. tega meseca, mehanizacija je pripravljena, pripravljajo pa tudi seminar za strojnike, ki bo v Črenšovcih. Pripravljena so tudi sprejemna skladišča v Črenšovcih, na Hotizi, v Dobrovniku in Turnišču. Jani D. Zakaj ni osnovnih vrst kruha Leta in leta so v lendavski občini na prodajnih mestih občani lahko kupili domači ali rženi pa tudi beti kruh, pred nedavnim pa so nam peki ponudili nove posebne vrste kruha, ki so seveda veliko dražje kot doslej. Razumemo, da se je cena moke dvignila, daje bilo potrebno dvigniti ceno kruha, ne razumemo pa tega, da je naenkrat zmanjkalo osnovnih vrsj kruha in da nam namesto domačega ponujajo lendavski kruh, namesto rženega vikend kruh in namesto belega istrski krnh. O kruhu in cenah so govorili tudi na svetu skupnosti za cene in ugotovili, da so se cene posebnih vrst kruha dvignile za 20 odstotkov in da v pekarnah na območju občine peki ne pečejo osnovnih vrst kruha. Ali je ob vsem tem kdo razmišljal o zaščiti življenjskega standarda občanov z nižjimi osebnimi dohodki. O tem bi seveda morala steči tudi razprava v potrošniških svetih, žal takih razprav doslej ni bilo, ljudje pa vendarle svojo jezo sproščajo na trgovcih, ki so verjetno za vse to najmanj krivi. Ali osnovnih vrst kruha ni zaradi tega, ker so te cenejše? Ali pa morda zaradi tega, ker se pekom tega kruha ne izplača peči? Vsekakor bi bilo potrebno, da se te vrste kruha spet znajdejo na prodajnih mestih. Jani D. Pestrejša ponudba mlečnih proizvodov Nova naložba Tovarne mlečnega prahu bo omogočila večjo in sodobnejšo proizvodnjo. Poslej več novih proizvodov, ki jih v Jugoslaviji še ne proizvajamo. V Tovarni mlečnega prahu v M. Soboti, letno ni.na območju M. Sobote in Lendave v 160 urejenih zbiralnicah, od tega 130 s hladilnimi napravami, letno odkupi 33,580 milijonov litrov mleka, so sc pred časom odločili za večjo naložbo, ki bo v novih objektih ob stari tovarni mlečnega prahu omogočila večjo predelavo mleka. V prvi fazi gradbenih del, ki ta čas gredo hkraju, so gradili proizvodne in skladiščne prostore. Po končani investiciji bodo poleg tega da bodo povečali proizvod-njq rezširili tudi izbor izdelkov na osnovi mleka. Ponudbo bodo popestrili z nekaterimi proizvodi, ki jih ta časne proizvaja še nobena mlekarska industrija v Jugoslaviji. V vrst) novih, doiektov bo največji za sprejem in predelavo mleka, čaja, kave in sušenja jajc meril 1150 kv. m. Novi prostori za pasterizacijo mleka s sušilnico, za predelavo mleka v instant, mleka v prah in sušenja gotove hrane za dojenčke s prostorom za pakiranje mleka bodo merili . 944 kv. m, prostori za pripravo tekoče rnelan-že pa 214 kv. m. Ppleg teh gradijo še energetske objekte, servisno delavnico in garaže. Novogradnja, ki jo bodo predali namenu že letošnjo jesen, bo veljala 138.110 milijonov .dinarjev. Od tega je Tovarna, mlečnega prahu zagotovila 26.538 milijonov lastnih sovlagateljev SOZD ABC POMURKA, 48,80 odstotka je kredit Temeljne pomurske banke, 1.250 milijonom kreditnih sredstev so prispevali dobavitelji opreme. Tovarno naj bi predvidoma predali namenu že v prvih dneh novembra letos. Boris Hegeduš JUGOSLOVANSKI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV GORNJA RADGONA 28.9.-4.10.81 Stran 8 VESTNIK, 17. SEPTEMBRA 1981 naši kraji in ljudje LEDAVSK|NI Intervju o zadrževalniku Ob že zgrajeni akumulaciji Le-davsko jezero v KraSčih na Goričkem je zadrževalnik v Rad-možancih pri Lendavi ključen objekt za preprečevanje poplav v povodju Ledave. To je ugotovitev strokovnih delavcev območne vodne skupnosti Mura iz Murske Sobote, ki predvsem slednjemu pripisujejo izreden pomen. Spričo tega in hkrati dejstva, da gre za pridobitev, ki rabi temeljitejše pojasnilo, smo si tokratno ,.popotovanje” zamislili nekoliko drugače. Namreč v obliki razgovora s samostojnim vodnogospodarskim svetovalcem Stefanom Fartekom iz območne vodne skupnosti. VEČSTRANSKA KORISTNOST Najprej smo zvedeli, da bo poleg svoje osnovne funkcije zadrževalnik v Radmožancih omogočil nadaljnjo urbanizacijo in industrijski razvoj mesta Lendava. Zagotovljena bo intenzivna kmetijska proizvodnja na okrog 12 tisoč hektarjih kmetijskih zemljišč, na polovici od teh, zlasti manj kvalitetnih in zamočvirjenih, pa tudi zemljiški posegi oziroma melioracije. Z izgradnjo zadrževalnika in ostalih predvidenih objektov lahko računamo na še nekatere druge prednosti in koristi. Še dobro, da je črno bela, saj, če bi bila barvna, bi se lepo videlo, kakšna je Ledava v resnici. Zaradi nižjih gladin vode v koritu Ledave niže od zadrževalnika bo ob povodnjih manj verjetno, da bi prišlo do preboja obrambnih nasipov. Pritoke Ledave bo moč regulirati brez tako imenovanih povratnih nasipov. Lažje bo odvajanje hudourniških voda v opuščeno korito Kobiljskega potoka, ker je, gladina vode v recipientu (zadrževalniku) nižja. Veliko lažji bo odvod” ostalih ,,meteornih” voda, drugih ..notranjih” in kanalizacijskih voda iz mestnega območja Lendave. Ob vsem tem bodo bistveno zmanjšane vodne količine v recipientu Krke in Mure, kar je tudi meddržavna in obenem medrepubliška obveznost do naših sosedov, v tem primeru Madžarske in SR Hrvatske. ZAHTEVEN PROJEKT Zadrževalnik je lociran na levem bregu Ledave, kake 4 kilometre od Lendave, na območju gozda, imenovanega Črni log, s katerim gospodari ABC Pomurka. Zaradi nekaterih ne docela razjasnjenih strokovno-tehničnih in podobnih vprašanj, se je gradnja nekoliko zavlekla, začela pa se je že leta 1978. Takrat so tudi v resnici začeli z etapno gradnjo oziroma regulacijo Ledave od Radmožanec do Renkovec in na spodnjem delu pri vtočno-iztočnem objektu za zadržavalnik v Radmožancih. Tako so doslej regulirali okrog 16 kilometrov Ledave, medtem ko so z gradnjo samega zadrževalnika in spremljajočih objektov začeli letos. Projekt celotnega sistema je izdelal vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane, izvajalci del pa so: vsa regulacijska dela in gradnjo nasipov izvaja vodnogospodarsko, podjetje iz Maribora, tozd Vodnogospodarska enota Mura iz Murske Sobote, betonska dela z gradnjo vtočno-iztočnega objekta opravlja Konstruktor tozd Gradbenik iz Lendave, hidromehansko opremo pa bo zagotovila Metalna iz Maribora. Investitor celotne naložbe je območna vodna skupnost Mura z lastnimi in združenimi sredstvi, s krediti pa jim je priskočila na pomoč Ljubljanska banka, temeljna pomurska banka. Vrednost regulacijskih del in objektov z vzdrževalnikom bo predvidoma znašala okrog 112 milijonov dinarjev. Od tega je kreditnih sredstev blizu 47milijonov, lastnih oziroma združenih pa nekaj več. Ce ne bo prišlo do večjih zapletov pri dobavi hidromehanske opreme, pri zagotavljanju potrebne električne energije do vtočno-iztočnega objekta in da ne bo preveč neugodnih vremenskih razmer, naj bi celoten projekt sklenili še to leto. Spomladi 1982 bi potemtakem bilo že vse nared za to, da zadrževalnik v Radmožancih pri Lendavi začne opravljati svoje, kot smo se lahko prepričali, izredno pomembne naloge. DELOVANJE ZADRŽEVALNIKA Na vprašanje, kako deluje zadrževalnik in sploh celoten sistem za preprečevanje povodnji, smo dobili naslednji odgovor: „Ko bodo pretoki Ledave narasli nad 43 kubičnih metrov na sekundo, bo moč z vtočnim objektom zagotoviti, da se bodo vse višje vode prelivale preko bočnega preliva v zadrževalni prostor. Po zmanjšanju odtočnih količin pod 43 kubičnih metrov na sekundo, se z odpiranjem zapornic na iztočnem objektu začne s praznjenjem zadrževalnega prostora oziroma z izpuščanjem akumulirane vode. Vsi pretoki nad omenjeno količino se torej odvajajo mimo zadrževalnika pa za to urejenem koritu Ledave. V zadrževalniku se bo lahko akumuliralo do 6,3 milijonov kubičnih metrov vode in bo ob tem poplavljenih okrog 580 hektarjev gozdnih površin z maksimalno globino vode do dveh metrov. Pri takšnem nastopu 100-letnih voda bodo po opravljenih izračunih trajale poplave na navedeni površini zadrževalnika 117 ur ali nekaj manj kot pet dni.” ŠE ZADNJIC NA POT DO IZLIVA Prav ste prebrali: prihodnjič se bomo na potovanje po dolini le-dav^ci podali še zadnjič. Nekateri ste se jih bržčas že naveličali, sicer pa — da smo odkriti — smo tudi sami utrujeni in čaka nas kup drugih nalog. Šli bodo torej do izliva Ledave na območju katastrske občine Pince. Tu se Ledava najprej izlije v Krko, ta pa v Muro. Ker bo — kot smo zvedeli na območni vodni skupnosti Mura v Murski Soboti — sredi oktobra v Lendavi posvetovanje slovenskega društva za osuševanje in namakanje s težiščem na problematiki pomurskih vodotokov (Mure, Ledave in drjigih), se bomo tedaj vnovič oglasili. BRANKO ŽUNEC Foto: Borut-Brumen Lepa vas prijaznih ljudi Na poti iz Spodnje Ščavnice, najmanj razvite krajevne skupnosti v gornjeradgonski občini, sem se ustavil tudi v »zadnji« vasi, kot ji nekateri porečejo. Zadnji morda zato, ker so Lomanoše zares na koncu krajevne skupnosti, ali če uberete pot iz radgonske smeri, na začetku. Pa to niti ni važno. Pomembneje je, da so domačini v njej sami dobri ljudje, polovica kmetje in približno toliko je zaposlenih. Vas šteje okrog 60 hiš, skorajda pri vsaki pa imajo tudi nekaj zemlje. Ko sem se mudil tam okrog, sem seveda najprej prijazne vaščane povprašal za njihovega predsednika vaškega odbora. Pa nisem imel ravno veliko sreče, kajti mož, ki sem ga iskal, je po poklicu šofer in venomer za volanom velikega tovornjaka. Se dvakrat sem bil v Lomanošah, tretjič pa sem Franca Kaučiča le našel doma. Čeprav so pri hiši Franc Kaučič — predsednik vaškega odbora. med prvimi, ki so se odločili na tak način zbrati sredstva za transformator in daljnovod. Od takrat do danes pa se od takega načina zbiranja denarja niso ločili in sedaj plačujejo 2-odstotni samoprispevek za potrebe v KS in v vasi. Ponosni so na dosežene uspehe, čeprav bi želeli imeti še več. »Veste, v naši vasi imamo poleg republiške ceste, ki je asfaltirana — zato pa tudi izredno prometna — še nekaj krajevnih makadamskih cest. Kakšnih 6 kilometrov jih je, ki jih sicer sproti popravljamo, vendar pa bomo morali v bližnji prihodnosti nanje navoziti še gramoz. Sodobni težki kmetijski stroji imajo pač tudi slabe strani in ena teh je ta, da makadamske ceste hitreje uničujejo.« Toda tudi to bodo s skupnimi močmi, z zbranim denarjem in seveda volje uredili. Ponosni so na daljnovod in transformator in v prihodnosti bi radi na tak način postorili še kaj. »Resje. Radi bi imeli tudi telefon in se tako povezali s svetom. Smo sicer v bližini Gornje Radgone, kljub temu pa imamo v vasi kar nekaj interesentov, ki bi želeli imeti telefonski priključek. Tudi na podeželju želimo biti sodobni...« NEKOČ IMELI GASIL SKO DRUŠTVO SKRB ZA CISTO OKOLJE Skoraj vsako vas v našem lepem ravninskem svetu bi lahko označili s kakšnim posebnim vzdevkom, ki je značilen samo zanjo. V neki vasi so veseljaki, drugod zopet s trudom in pridnim delom dosegajo lepe trenutke zmagoslavja v najrazličnejših akcijah, ponekod celo vas aktivno sodeluje v različnih športnih, kulturnih ali drugih panogah. Tudi Ključarovci pri Križevcih niso izjema. Življenje tega kraja je podobno kot drugje, a je po svoje drugačno. V Ključarovcih živi približno 400 vaščanov in vas je razdeljena na dva dela (tako so jo razdelili sami, vendar brez kakšnih zlih namenov). Središče so »zavzeli« pretežno kmetje, v Staro in novo — lepo ohranjeno, predvsem pa čisto. Takšna je skoraj vsa vas Ključarovci pri Križevcih. In skrb za okolje je ena prvih skrbi pridnih vaščanov. drugem delu — tam kjer so v glavnem nove hiše, pa stanujejo pretežno delavske družine. Pa vendar med njimi ni razlik, če je potrebno, složno poprimejo za delo. In v vasi so vidni rezultati dela. Lepa asfaltna cesta, vodovod v vsako hišo, elektrika, ki so jo speljali po vasi, in cestna razsvetljava, so delovni uspehi, ki so jih vaščani v preteklih letih sami izbojevali. Posebno ponosni so na lepo asfaltno cesto, ki je vas zbližala z ostalimi kraji. Za to cesto so razpisali samoprispevek, ki so ga plačali vsi vaščani. In ravno to enotnost je vredno pohvaliti, še posebej sedaj, kose pripravljajo na nasled-akcijo. Za kaj njo veliko gre? Ivan Vrbnjak podpredsednik skupščine krajevne skupnosti Križevci, ki je sam Kijučarovčan je povedal naslednje: »Ko smo leta 1972 asfaltirali glavno cesto, smo se zavedali, da smo opravili samo polovico dela. Različni vzroki so preprečevali, da bi delo nadaljevali. Danes je tako daleč, da lahko nadaljujemo. Poleg glavne ceste bi radi asfaltirali tudi tiste stranske, vaške, skratka ceste v Ključarovcih, ki še niso asfaltirane. Odkrito priznam, da nas je rahlo strah, kajti za to širšo družbeno akcijo bomo razpisali referendum za samoprispevek. Temeljil bo predvsem na solidarnosti vseh vaščanov v Ključarovcih. Ne samo tistih, ki še nimajo asfalta. Tudi tistih, ki ga že imajo. Predvsem tisti bodo morali sedaj pokazati, da resnično znajo ceniti solidarnost, tako kot je bilo to pred leti. Ne gre za velika sredstva. Za-posleni naj bi odvajali en odstotek od svojega OD, kmetje pa tri od katastrskega dohodka. Če bo referendum konec septembra ali v začetku oktobra usbel. bomo dosegli še eno pomeb-no zmago.« In ravno v zvezi s tem se mi vsiljuje naslednje vprašanje: Ključarovci so čista vas. Nikjer smeti, glavna cesta lepo urejena, dovozi do hiš skrbno očiščeni. In to je že tudi vprašanje: »Ze večkrat smo se o tem pogovarjali. Včasih so bila še kašna tekmovanja, ki jih je razpisovala turistična zveza,« se huduje Ivan Vrbnjak, M »danes pa ne dobimo nobe- E nega dopisa več. Dosti po- fi tujem in na teh potovanjih K tudi marsikaj vidim. Vse od lepo urejenih vasi, pa tudi K do takšnih, ki bi jih upravi- H čeno lahko grajali zaradi la zanikrnosti. Mi smo za svojo vas storiti kar precej, g Lansko leto je mladina lepo E uredila tudi okolico.« In ko smo že pri mladini ” — kako pa so aktivne druž-beno-poiitične organizacije I in društva? »V Ključarovcih imamo la samo OO ZSMS, kajti ostale DPO se vključujejo v krajev- k ni skupnosti Križevci. Ne bi M mogel reči, da mladinci niso aktivni. Dosti pomagajo ga- silskemu društvu, pa tudi | sami delajo. Delajo pač na tistem področju, ki jih vese- — li. In tega jim nihče ne g zameri. Glavno je, da se vsaj n z nečim zaposlijo. Od dru- “ štev pa bi lahko pohvalil gasilce, kajti ti so resnično aktivni. Skoraj nikjer ne I manjkajo. Seveda pa ne | smemo pozabiti tudi na Rdeči križ, ki vsako leto _ pridobi za krvodajalsko ak- K cijo 20 do 30 krvodajalcev, pa tudi drugače se vključuje v naše akcije.« Še bi lahko klepetalaz z H Vanekom, kot mu po doma- g če pravijo v Ključarovcih, a g delo je priganjalo oba. In z veseljem sem zapuščal to .. vas, kajti želja po lepem, g čistem jih druži, jim da voljo ra do dela. ® Dušan Loparnik Lomanoše so raztegnjena vas ob republiški cesti. Zaradi prometa na njej včasih niso mogli spati, danes pa so se že navadili. namesto človeka in živine. Najbrž tudi razumete, zakaj se je poklicna sestava naših vaščanov tako spremenila.« V vasi je kakšnih 5 »čistih« kmetov, ki premorejo od 7 do 8 ali morda tudi 10 hektarov zemlje, sicer pa imajo ostali manjše površine. Kljub temu pa to nikogar ne moti. Od Podgrada do Plitvičkega vrha vsi pridno delajo iru obdelujejo, kar imajo okrog hiš. SLOŽNOST PREMAGU- JE OVIRE Zanimivo je, da so v vasi že pred leti imeli samoprispevek. Menda so bili celo kot je danes. Društveno življenje namreč. Pred kakšnimi dvajsetimi leti so v vasi še imeli svoje gasilsko društvo, manjše prostore in svoje gasilce. Danes pa so brez vsega. Nekaj upanja sicer še imajo, saj so mladi v vasi pred časom začeli kar dobro delati, a kaj ko je predsednik Franc Rožman odšel v JLA in spet je vse zamrlo. Morda pa bodo — razen nogometnih tekem, ki jih mladi prirejajo — le dočakali še kaj. Če bodo seveda tudi na tem področju takšni kot znajo biti: složni in voljni delati. Potem bodo še skriti načrti postali resničnost! Janez KURBUS VESTNIK, 17. SEPTEMBRA 1981 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan ; SAMO !POLDRUGO MILIJARDO KILOMETROV V času, ko astronomi govore o nebesnih telesih, ki so strahotno oddaljene od našega planeta, ko preučujejo zagonetne kvazarje milijone svetlobnih let daleč, ko poskušajo odkriti uganko črnih lukenj in prisluškujejo šibkim signalom z območja vesolja, bi človek pomislil, da je naš sončni sistem za znanost navadno domače dvo-nšče, kjer pozna vsak kamenček in vsako travno bilko. Pa ni tako. Že William Herschel, sloviti astronom, je pred 175 leti zapisal: »Najbrž ni nebesnega telesa, ki bi nam kazalo toliko različnih nenavadnih pojavov, kot nam jih kaže Saturn.« Tem besedam lahko znanstveniki danes samo potrdijo. Vesoljska sonda Voyager 2 (Popotnik) je v zadnjih dneh avgusta od blizu pogledala skrivnostni Saturn, znanstveniki pa so z njeno pomočjo ugotovili, da je res skrivnostno nebesno telo. Naše drugo vprašanje zbuja mnogo hujši problem. Pri vsakem izgorevanju nastajajoči ogljikov dioksid pa v zraku ne naleti na ogromne količine samega sebe. V zraku ga je okrog 0,03 odstotka. Zato lahko že sorazmerno majhna količina, sproščena pri dksidacijskih procesih, postane pomembna. Množina ogljikovega dioksida se je v zadnjih sto letih povečala za 10 odstotkov. Toda posledic, ki izvirajo iz tega, danes, žal, še ne poznamo. Dve teoriji nas privedeta do nasprotujočih si rezultatov. Ena napoveduje, da mora porast ogljikovega dioksida v zraku voditi do neke vrste „učinka rastlinjaka”. Pod vplivom atmosfere, ki vsebuje veliko ogljikovega dioksida, se bo zemlja segrela kakor v steklenem zvonu. Druga teorija zaključuje, da bo prav taka atmosfera zmanjšala sončno sevanje, tako da lahko na tleh pričakujemo nižje temperature. Poskusili so že, da bi I Lepotice iz 41 dežel so se pred tednom dni zorale v Tokiu, kjer so organizirali tekmovanje za Miss fotogeničnosti. Po mukah, ki jo je pretrpela komisija, koje izbirala lepo med naj.. .so se končno odločili plavoslaso Barbaro Reimund iz ZR Nemčije (na sliki). opravili velikopotezne meritve, ki naj bi pokazale, ali se zemlja ohlaja ali segreva, toda čas, da bi lahko napravili primerjavo, je še prekratek. Razen tega so temperaturna nihanja, ki jih pogojujejo tudi drugi vzroki, očitno tako velika, da presegajo morebitni delujoči vpliv količine ogljikovega dioksida v zraku. Preračunavanja s kompjuter-jem v Goddardovem vesoljskem centru v ZDA so pokazala, da lahko pričakujemo slabotno, nikakor pa ne nevarno otopitev. Celo če se bo koncentracija ogljikovega dioksida v prihodnjih letih dvignila za 10 odstotkov, bi se temperatura zvišala le za desetinko stopinje. Šele popolnoma nerealno visoka koncentracija ogljikovega dioksida bi lahko resno zmotila naše toplotno gospodinjstvo. Tako je videti, da ni položaj prav nič nevaren. Na žalost so z ropanjem kisika povezani še nekateri problemi, ki jih ne moremo izločiti iz tega kompleksa: pri izgorevanju naftnih proizvodov in premoga se razvijajo majhne količine ogljikovega moniksida in znatne količine prahu. Avtomobilski motor v mestnem prometu sprošča desetkrat več ogljikovega dioksida kot monoksida. Vendar pa strupeni monoksid nevarneje ogroža prebivalstvo. Prvo znamenje, da je organizem prizadet, sta omotica in izčrpanost. Posebno dosti monoksida sproščajo motorji v praznem teku, in tako ni čudno, da se količina tega plina ob prometnih konicah v velemestih povzpne tudi na pet do šestkratne vrednosti. Tako cenijo, da pride v Frankfurtu v atmosfero vsak dan okrog 800 ton ogljikovega monoksida! Ker v čistem zraku sploh ni ogljikovega monoksida in ker zato pojav, ki smo ga opisali pri kisiku (praktična nespremenljivost njegovih količin v zraku) odpade, moramo pravzaprav v zvezi s splošnim porastom ogljikovega dioksida pričakovati v zraku tudi več monoksida. Doslej niso kazala na to nikakršna znamenja. Šele v zadnjem času je znanost našla možno razlago za pojasnitev tega protislovja: očitno obstajajo mikroorganizmi, ki „žre-jo” monoksid. R. Inman s Standfordskega raziskovalnega inštituta je napravil poskus z nekaj kilogrami črnice in zrakom, v katerem je bil ogljikov monoksid. V treh urah je strupeni plin izginil. Ko je zemljo predhodno steriliziral, ja ta njen dekontaminacijski učinek odpadel. Doslej so odkrili šestnajst vrst mikroorganizmov, ki „po-žirajo” ogljikov monoksid. Preračunavanja so pokazala, da je samo v tleh ZDA dovolj živih bitij, ki bi lahko razgradila dvojno letno produkcijo ogljikovega monoksida na vsem svetu — okoli pol milijarde ton! Najbrž se skriva v tem rešitev uganke: mikroskopsko majhna bitja predelajo ta, za nas strupeni plin in rešijo okolje tega proizvoda civilizacije. Tudi zaradi tega bi nam morala v prihodnje ,,zelena pljuča” velemest, zelene površine, pomeniti veliko več. Naslednji produkt običajnih postopkov izgorevanja je prah. V Zvezni republiki Nemčiji pride na leto v atmosfero okoli štiri milijone ton snovi iz finega prahu. Odvisno od svoje velikosti se ti delci bolj ali manj hitro sesedajo na tla. Prah zaide v zrak tudi pri vulkanskih izbruhih in, kot vemo, lahko zaradi tega pride do slabšega sončnega sevanja — ne samo v soseščini vulkanov, ampak tudi na tisoče kilometrov oddaljenih območjih. Na srečo ta ..zatemnitev neba”, ki jo povzročajo naši dimniki, še ni tako velika, da bi lahko tekmovala s temi pojavi. Toda biti moramo pozorni. Samo na Porurje padejo z dimom in sa-jami vsako leto tolikšne količine prahu in umazanije, da bi lahko nasuli hrib, visok kot kblnska katedrala. Računajo, da se je onesnaženje s prahom v spodnji atmosferi v zadnjih 60 letih povečalo za 200 odstotkov. Že omenjena skupina Goddardovega vesoljskega centra je poskušala z računalnikom izračunati morebitne posledice, ki bi jih imel prah v zraku za sončno sevanje. Rezultat daje misliti. Že štirikratno povečanje količine prahu bi povzročilo padec temperature za 3,5 stopnje. Tak padec lahko v daljšem času povzroči ledeno dobo, zlasti še, ker se bo temperatura zaradi povečanih količin ogljikovega dioksida le neznatno dvignila. Povzemimo: nevarnosti, da bi v nači atmosferi zmanjkalo kisika, očitno ni. Žal se dviga delež ogljikovega dioksida in zdaj še ni mogoče z gotovostjo reči, kako bo to vplivalo na naše podnebje in s tem na našo civilizacijo. Strupeni ogljikov monoksid lahko postane nevaren le v ožjih središčih — te grožnje nas, kot kaže, rešujejo prav mikroorganizmi. Prah v zraku pa lahko oslabi sončno sevanje, povzroči tako splošno ohladitev atmosfere in prinese uničujoče posledice. Mačke na vroči pločevinasti strehi Tako je reagiral dežurni urednik nekega italijanskega časopisa, ko je zagledal to fotografijo. Seveda pa sama zadeva ni zabavna. Na fotografiji so namreč zaporniki jetnišnice San Vi-tore v Milanu, ki demonstrirajo. Povzpeli so se na streho zapora, da bi tako izkazali nezadovoljstvo zaradi slabih življenjskih pogojev. »NAJBOLJ ZABITEMU ADVOKATU V GULFPORTU«, tako je bilo naslovljeno neko pismo v ameriškem mestecu Gulfport. Pismonoše so nosili pismo od advokata do advokata, in nobeden ga ni hotel sprejeti. Pa se je edertod njih le ohrabril in pismo prevzel. V pismu je bilo 500dolarjevinlistekstemibesedami:»Čestitam!Vendar niste tako zabiti kot bi človek pričakoval.« IZ MESTNE KNJIŽNICE v zahodnonemškem mestu Ludvigsburgu je nekdo ukradel knjižico z naslovom »Drobne kraje.« Videti je, da je zelo vehementno zastavljena akcija boja proti bohotenju administracije — v naših koprivah bi bili pač radi vsaj malo aktualni! — v letu 1981 zaspala spanje pravičnega. Ker pa bi jo radi spet spravili k sebi — reče se k življenju — nam pride prav tale pikantna štorija iz leta 1962. Privoščil si jo je J. O., medtem ko je bil na poletnem potepanju od Petrovec do Pavlovec, naslovil pa jo Birokracij na dopustu. »Nekoč je živel sveti Birokracij. Bil je tako ploden, da je zapustil več potomcev kot vsi ostali svetniki skupaj. Ti potomci so. se še dalje razmnoževali. Ko jih je bilo dovolj, so ustanovili društvo Birokracija. Rod birokratov je bil zelo trdoživ. Niso ga ugonobili ne kmečki punti ne agrarna reforma. Niti panta-kan mu ni mogel do živega. Tudi v Pametnovcih je živet tak Birokracij. Bil je šef in pol, kot pravimo, »bog i batina«. Pa so bili Pametnov-čani zares pametni in ko jih je tretjič spodil v Soboto po kolek, so rekli: »Stoj!« Ker se ga niso mogli drugače rešiti, so ga poslali na dopust, kjer je lahko imel opravka z ostalimi Birokraciji na železnici, v turističnih domovih, gostiščih in drugod. Kako se je sporazumeval z njimi, nas trenutno ne zanima. Kako pa so medtem živeli Pametnovčani? Imenitno. Če je kdo prišel na urad, so mu takoj rešili prošnjo. Z vsakim, ki je imel težave, so se lepo pogovorili, mu ponudili stol, in če je kdo prišel zares od daleč, so mu pri čakanju dali prednost Vladala je splošna demokracija, vaščani so bili zadovoljni s svojimi uradi in pisarnami ter niso po nepotrebnem zabijali dragocenega časa. Nimamo točnih podatkov, če se je Birokracij že vrnil z dopusta. Domnevamo, da se je kje zgubil, ker je v Pametnovcih še vse v najlepšem redu. Le da Pametnovec ni na zemljevidu od Petrovec do Pavlovec.« stare koprive najbolj pečejo 3 J. O. je brez dvoma sila iznajdljivo, če ne že kar mojstrsko zasnoval omenjeno reportažo. Pravzaprav je to bil poseben dodatek k reportaži. A da se razumemo: ne kanimo vnovič brezvestno udrihati po Birokratih, navzlic dejstvu, da znajo biti sami še kako brezvestni. Režirano zgodbico dajemo le v premislek — obojim: bralcem in birokratom. S tem pa se že tudi poslavljamo od leta 1962 in prav nestrpni smo, kaj neki se nam obeta v letu 1963. Preden pa se zares poslovimo, vas vabimo, da nam pišete in sodelujete z nami. Bodite prepričani, da bomo vaše umotvore rade volje »posadili v koprive«. -brž- STRAN 10 VESTNIK, 17. SEPTEMBRA 1981 za vsakogar nekaj ZDRAVNIK ZA VAS Kazalci in ocena zdravstvenega stanja prebivalstva v Pomurju za leto 1980 (II. del) Pijače za mrzle dni Podobno zaporedje vzrokov smrti je vse bolj značilno ža razvitejši in bogatejši, medtem ko revnejši in bolj zaostali del sveta še vedno umira zaradi lakote, tuberkuloze, črevesnih in drugih boleznih. Tako smo se vsaj po tem priključili k bogatemu delu sveta, čeprav tja glede na boga-' stvo ne sodimo. Dokaj blizu pa smo temu svetu po načinu prehranjevanja, po duševnih sti-i skah, po preokupiranosti, po I zasvojenostih in še po kupu drugih negativnih dejavnikov, ki usodno kvarijo predvsem naše I ožilje in z njim življenjsko po- membne organe. V zadnjih letih umre okrog 55 odstotkov vseh Pomurcev za-| radi bolezni srca in ožilja. Večji g del teh je umrlo zaradi takih sprememb ožilja v življenjsko K pomembnih organih, da je morala njihova funkcija ali nenado- ma ali pa postopno ugašati. Ta-I ko je zaradi možganskih kapi g umrlo 239 oseb, zaradi odpovedi srca in zvišanega krvnega pritiska 403 osebe, zaradi težke po-: apnelosti ožilja 125 oseb itd. K Svežih infarktov srca je bilo sku-paj 71, večinoma pri moških med M 50 in 75 letom starosti. Ob vsem tem pa velja vseeno opozoriti, da se umrljivost zaradi sprememb na ožilju pomika iz poznih v mlajša starostna obdobja, tako ; da infarkti, zvišan krvni pritisk, možganske kapi in druga obolenja ožilja v četrtem desetletju ni-; so več nikakršna redkost. V čem • pa potem vidimo vzroke takega pomika? Med odločujočimi vzroki je ' vsekakor prekomerno uživanje hrane, ki jo lahko označimo kot zasvojenost s hrano ter njena neustrezna sestava. Debelost je danes priznana kot odločujoč rizični faktor. Pregledi slovenske šolske mladine kažejo, da je že v tem obdobju 20—30 odstotkov predebelih. Znani pediatri iz zahodnega sveta pa opozarjajo glede na svoja dolgoletna opazovanja, da se pretirana telesna teža že v prvih letih življenja največkrat nadaljuje kar v debelost odraslega človeka, saj jih ima kasneje komaj okrog 20 odstotkov normalno telesno težo. Kljub takim ugotovitvam strokovnjakov in navkljub vsemu pro-svetljevalnemu delu pa pri nas še vedno z užitkom gledamo na zavaljenega dojenčka, na okroglega malčka in na zamaščenega šolarja. Vendar pa je k sreči že čutiti prve spremembe v taki miselnosti, posebno še pri odraščajoči mladini, ki se že zapestno otepa odvečnih kilogramov. V kvaliteti hrane smo še vedno tradicionalni, kljub stalnim opozorilom sodobnih prehrano-logov. Zaužijemo preveč ogljikovih hidratov in nekvalitetne (svinjske) maščobe, . premalo biološko visokovrednih živalskih beljakovin in oljnih maščob. Zadnje, analize potrošnje pri nas pa kažejo, da je poraba olja v stalnem in izrazitem porastu, ob tem pa očitno raste tudi poraba sladkorja. Skratka, hranimo se prekomerno in nekvalitetno, posledice pa čutimo ne le na ožilju, ampak tudi v sklepih, hrbtenici, pri gibanju, splošnem počutju itd. Kdor si tu ne bo napravil reda, si bo ugodje ob pretiranem hranjenju v mlajših letih kasneje zamenjal za bolna, boleča in okorna starejša leta. O številnih drugih faktorjih, ki tudi odločujoče pripomorejo h kvarim spremembam na ožilju, pa bodo v bodoče podrobneje spregovorili strokovnjaki ustreznih področij. Rakava obolenja čvrsto držijo drugo mesto v umrljivosti Pomurcev. Zaradi njih umre le- tno od 240 do 270 ljudi, kar je približno šestina vseh umrlih. Kot drugje tako tudi pri nas naraščajo. Med oblikami rakavih bolezni, ki so zahtevale največ življenj, vodi rak na debelem črevesju s 37 primeri, slede pa rak na pljučih s 33 primeri, rak na želodcu s 30 primeri, rak na rodilih z 19 primeri, rak na dojkah z 18 primeri itd. Tudi rakava obolenja se pomikajo v mlajša starostna obdobja, kar velja predvsem za raka na pljučih, na dojkah in na rodilih. O sodobnih načinih zgodnjega odkrivanja in zdravljenja rakavih bolezni smo 'precej na široko pisali v naših prejšnjih prispevkih. Ob tej priliki bi bilo umestno še enkrat opozoriti, da je nesporno dokazana povezava med rakom na pljučih in med kajenjem, pa kljub temu število kadilcev še naprej raste, posebno med mladino in ženskim spolom. Zato se tudi obolevanje pomika v mlajša leta in v žensko smer. Nesreče, zastrupitve in nasilja so zahtevale 128 življenj. Medtem ko med nesrečami vodijo predvsem prometne, tudi nesreče s traktorji, pa so pri zastrupitvah vzrok predvsem različne kemikalije. V to skupino uvrščamo tudi samomore, po katerih je Pomurje glede pogostnosti v samem slovenskem vrhu, Slovenija pa z udeležbo moških v samomoru pred vsemi evropskimi državami. V letih 1979 in 1980 si je vzelo življenje 44 oseb, kar je tretjina vseh nesreč. V 80 odstotkih primerov gre za moške osebe v starostnem obdobju med 30 in 70 letom, po socialni pripadnosti pa izstopajo kmetje, delavci in obrtniki, manj pa druge skupine. Ker gre za neugoden socialni pojav dokajšnje razsežnosti in s široko paleto vzrokov, bo za njegovo uspešno preprčevanje potrebna širša družbena akcija. dr. Jože MIKLIČ spec. ped. NIČ NAS NE SHE .PRESENETITI Zračni ali drug napad ali potres Povzročita v naseljih velike ruševine, v katerih so ljudje pogosto zasuti. V ruševinah človek ne vzdrži dolgo, tudi če ni poškodovan, zato 8a je treba iz njih čimprej rešiti. Z reševanjem ne odlašajte, četudi ste sami. Ce pa je možno, pritegnite še koga, da vas bo več, ker si boste medseboj pomagali in bo delo Potekalo hitreje. Vnaprej upoštevajte, da reševanje iz ruševin poteka počasi, vendar bodite vztrajni, kajti gre za življenja ljudi. Za reševanje iz ruševin potrebujete nekaj orodja, na primer: kramp, lopato, te$je kladivo, sekač, ročno žago, ročno dvigalko ah primerno mo-can kos trama, vedro in pogosto tudi svetilko. V mnogih stanovanjskih in drugih stavbah so to orodje Kupili prav v ta namen. Najprej skrbno preglejte ruševi-da boste ugotovili, kje so v njih *iudje in kako boste prišli do njih. previdno preiščite tudi hodnike, Prehode in luknje v ruševinah. Ce veste, da so v ruševinah ljudje, pa "morete dobiti stika z njimi, ^arjajte po ceveh ali drugih čvrstih delih ruševin, nato pa poslušajte, če vam zasuti odgovarjajo ”a te znake. Ko slišali, da jih Reševanje iz ruševin iščete in jim prihajate na pomoč, bo to zanje veliko upanje, dalo jim bo moči, da vztrajajo in dočakajo rešitev. •Nato pa se lotite reševanja tistih, ki so plitvo v ruševinah ali so le delno zasuti. Ruševine odstranjujte postopoma, bodisi z rokami ali orodjem. Pri tem morate ravnati zelo previdno ruševin ne sprožite, ker lahko poškodujete zasute. Posamezne kose zidu in drugega materiala dvigajte z rokami, potem pa si jih med seboj podajajte in jih tako odstranite z ruševin. Pri drobnem materialu uporabljajte vedra. Ce večji kosi zidu ali drug težak predmet pritiska človeka pod seboj, ga dvignite z ročno dvigalko ali tramom, in sicer le toliko, da ponesrečenca potegnete izpod njega. To opravite zelo previdno in predmet, medtem ko ga dvigate, sproti podlagajte ali podpirajte, da ne bi zdrsnil ali ponovno padel na ponesrečenca. Ce je zasuti ranjen, mu morate takoj, ko je možno, dati prvo pomoč. Prodirajte k zasutim skozi prehode med posameznimi plastmi ruševin ali med ruševinami in nepoškodovanimi deli stavbe zahteva veliko previdnost. Vsak del prehoda morate temeljito pregledati, predno se podate vanj. Ce je le mogoče, zaobidite ovire v prehodu. Ce to ni mogoče, jih previdno odstranite. Dele ruševin, ki bi se lahko podrli, primerno podprite. Za to uporabljajte gradbeni material, ki ga najdete v ru-ševinan. Ce do zasutih ne morete drugače, je treba prebiti zid ali strop, ki vas loči od njih. Pri tem vedite, da je veliko laže in hitreje prebiti zid iz opeke kot zid iz kamna ali žele-zobetona. Zato izberite, če je le mogoče, tisti zid, ki bo zahteval manj dela. Ce se le da, začnite prebijati zid ob razpoki, ki je nastala ob rušenju. Prebijanje stropa je lažje, ker je tanjši od zidov, terja pa večjo previdnost, ker se lahko poruši. Da bi ugotovili njegovo konstrukcijo, najprej odstranite pod in napravite manjšo odprtino v stropu. Sele potem se odločite, kje in kako boste v njem napravili večjo odprtino. Kletni stropi so največkrat čvrsto zgrajeni, zato gre njihovo prebijanje počasi. N poletnih mesecih smo naj-češče pili pivo, brizgance in razne gazirane pijače, v jesenskem in zimskem obdobju, ki se nam naglo bližata, pa bomo spet pogosteje pili razne tople pijače. Med nje sodi tudi kava, čeprav to ni nobena „se-zonska” pijača, saj jo na veliko pijemo tudi v toplih mesecih. Kljub temu nekaj nasvetov o kuhanju tega napitka, brez katerega tudi naše podeželske babice ne morejo več. Ce hočeš skuhati dobro kavo, skrbi, da imaš kavo dobre vrste. Srbska kava: V posodi za kavo zavri svežo vodo. Vreli vodi dodaj sladkor in ko prevre odlij pol majhne skodelice ' vode ter zakuhaj kavo, ki mora biti zmleta kot moka. Brž ko kave prevre, jo odmakni, dolij odlito vodo in pokrij za pol minute, da se umiri. V majhne skodelice razdeli z žličko pene z vrha in nalij kavo. Serviraj brez žličke. Za eno osebo odmeri 1 in pol skodelice vode, kocko sladkorja in kavno žlico kave. Turška kava. Za eno osebo odmeri v majhno posodico za kavo kavno žlico kave in kocko sladkorja. Zalij z vrelo vodo, postavi na vroče in ko se dvigne, odmakni. To stori še enkrat, nato prilij curek vode in serviraj. Turško kavo lahko , pripraviš tudi brez sladkorja. Tako pijejo tisti, ki se nočejo zrediti. Čaji. Med tople pijače sodijo tudi razni čaji. Kako se pripravljajo, tega ne bomo opisovali, saj ve ,,recept” najbrž vsak, ki zna vključiti električni ali plinski štedilnik. Ali res? Ste slišali za carski čaj? Ce bi ga radi skuhali, potem preberite tole: za skodelico čaja penasto vmešaj rumenjak in žlico sladkorja. Nato polagoma prilij med žvrkljanjem četrt litra vrelega mleka ter tako postrezi. Za priboljšek lahko dodaš malo vanilije ali žličko vanilijevega likerja. Carski čaj' z vinom: Narediš ga kakor čaj z mlekom, samo k jajcu dodaj nekoliko več sladkorja in namesto mleka zavri rumeno vino. Punč: 70 dekagramov sladkorja, pol litra vode, tričetrt litra močnega ruskega čaja, 6 pomaranč, 2 limoni, 1 deciliter ruma, vanilija. Sladkor zalij z vodo. Ko se počasi raztopi in začne vreti, poberi pene. V vodi za ruski čaj skuhaj tanke limonine in pomarančne lupine in malo vanilije. Nato precedi čaj k sladkorni raztopini, dodaj precejen limonin in pomarančni sok ter rum po okusu. Punč nalij v ogrete ročke ali čaše in ponudi z rumom in pecivom. Vinski punč: 7 rumenjakov, 40 dekagramov sladkorja. 1 liter belega vina, 6 pomaranč, 1 limona, vanilija. Rumenjake mešaj s sladkorjem četrt ure. Med stepanjem prilij zavreto vino, precejen pomarančni in limonin sok, dodaj vanilijo in zgosti med mešanjem v vreli vodi. Spenjeno nalij v čaše in ponudi z drobnim pecivom. Grog: Četrt kilograma sladkorja, 1 liter in četrt vode, 2- 3 decilitre ruma ali slivovke. Zavri sladkor z vodo in poberi pene. Prilij po okusu rum ali slivovko in ponudi. Ali pa prilij h kuhanemu sladkorju nekaj žlic brinovca ali malinov ali kak drug odcedek ali sok. Kuhano vino: 1 liter belega vina, košček cimeta, dva klinčka, košček limonine lupine, 35 dekagramov sladkorja. V dobro pološčeno posodo vlij vino, dodaj dišave in sladkor ter zavri. Kuhano vlij v ogret vrč. in ponudi. Ce je vino premočno, ga razredči z vodo. Pa ne preveč! Sestavil Marico Napast Bivši finski predsednik Ruski skladatelj (Anatolij) Razpredelnica Nordijsko moško ime [pesnik Aasen) Čar. prelest Letni obrok, letno plačilo Cenilec, navadno uradni Zadnji, pogoi, zadnja zahteva Gora v Julijcih Hotel v Mariboru pod Pohorjem Del gledališča Izvršni sve Encim trebušne slinavke Debela palica / Oče Filmska igralka Ras Lučaj Možača Kalij Obrežja Moško ime Kovina (znak Cu) Zastarel izraz za konjarja Mesna jed - Avstrijski alpski smučar (Hans) Naivečja afriška reka Pokveka, spaka nestvor, Kruti rimski cesar — Avtomobilska oznaka Nizozemske REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: toplice, ekrazit, hromota, Natalin, osa, Iro, K, ral, Ram, NN, aralija, cenitev, Iner, I, JAR, Ado, Asa, kan. TJUVWUUVUtrVUVU1 IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA 62000 MARIBOR Limbuška cesta 2 tel.: 062-39-441 HIŠA MARLES HIŠA ZA VSAKO ZEMLJIŠČE Obiščite nas na sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni, od 28.9. do 4. 10. 1981, kjer boste dobili kompletne informacije v zvezi z montažno gradnjo sistema MARLES. Ustnik, 17. septembra 198i STRAN 11 I V prejšnjem prispevku smo ugotovili, da je umrljivost odraslega j prebivalstva v Pomurju višja kot v ostali Sloveniji, in to predvsem zaradi višjega odstotka ostarelih ljudi v Pomurju. Glavni vzrok smrti so bolezni srca in ožilja, rakava obolenja ter nesreče, zastrupitve in I nasilja. za razvedrilo SKUPNA SKRB — Srček, zdaj, ko sva poročena, so tvoje skrbi tudi moje, čutim pa, da mi nekaj prikrivaš, nekaj te mori. — Če povem po resnici: sosedova hčerka NAJU toži za očetovstvo ... SLIČNOST — Gospa, vaš sin skoraj do potankosti doben svojemu očetu. NESPORAZUM Vznemirjeni soprog telefonira zdravniku: — Prosim vas, doktor, pridite čim prej k nam. Žena ima temperaturo. — Je visoka, Vpraša zdravnik. — Precej. Skoraj za glavo je višja od mene. NASVET — Tonček, imam neke probleme in rabim nasvet. — Z veseljem: ne poslušaj nasvetov drugih! Z ZAPADA — John, od takrat, ko imaš tovarno za izdelavo zajčje paštete, živiš na »veliki nogi«. Zanima me le, od kod dobiš toliko zajcev? — Veš, zajčje meso se odlično meša s konjskim, starejše konje pa kupujem precej poceni. . VSE ZA VARNOST Nekateri takrat, ko odhajajo od doma, preostalim domačim puščajo ključe od vhodnih vrat na vsemogočih mestih, tudi v cvetličnih lončkih, Miha pa je materi napisal listek: »Mati, jaz sem šel k maši. Ključ je v stopi.« Listek je seveda zataknil za vhodna vrata. DAN PO SEJMU — No, si na sejmu prodal kravo za devet milijonov, kot si trmasto zagotavljal? — Seveda. — Za gotovino? — Ne. Na sejmu je eden prodajal tri peteline, vsakega za tri milijone, pa sva zamenjala. VESEUE V HIŠI Ribič se je zvečer vrnil domov Židane volje in dragim domačim dejal: — Ta mesec pa nam ne bo treba kupovati mesa. — Si ujel tako veliko ribo, ga vpraša žena. — Ne, le pol plače sem zapil. PORTRET, KI NI ZA OG LED — Pomisli, Marta je naročila svoj portret pri znanem slikarju, vendar ga noče nikomur pokazati. — Očitno je nekaj narobe. Dandanašnji slikarji ne vedo ničesar olepšati... SLAB GLAS — Zadnjič so v družbi obrekovali mojo ženo, nekdo je celo rekel, da je »lahka«. Kaj na storim? — Drugič si poišči tako družbo, ki tvoje žene še ne pozna. BOJ S KOMARJI Na družinskem.pikniku so se vsi skoraj brezupno otepali PO KRIVEM OKREGAN — Nikar se zdaj ob pozni uri pred domačimi vrati ne delaj tako treznega, ko pa dišiš po plesnivem sodu. Poleg tega pa sem videla, da si šel iz gostilne tako, kot če bi imel svinčene čevlje in gumijasto hrbtenico. — To pa je nemogoče. Z nekom si me zamenjala. Mene so iz gostilne nesli in to vse do domačega praga ... nadležnih komarjev, vendar so ostali vse do noči. Ko so začele letati kresnice je najmlajši zavpil: »Ata, mama, bežimo, zdaj’ nas te nadloge že z lučmi iščejo!« SKROMNOST NA IZLETU — Mirči, včeraj si povabil Danico na izlet. Precej zahtevna je, zagotovo je vse skupaj precej stalo. — Niti ne. Samo osem starih tisočakov. — Ne več? — Ne, več ni imela pri sebi. --------— anekdote Prodajalec časopisa je tako vpil po ulici in posebej opozarjal na članek o veliki tragediji, da je še Komel segel v žep in kupil jutranjik. Preletel je naslove, o kakšnem pompoznem naslovu pa niti sledu, zato je vprašal prodajalca: — Kje je kakšna tragedija?. — Tule. Poglejte ta naslov: ,.Mlada žena je rodila šestor-čke”. — To pa res ni nobena tragedija. — Kako da ne! To je moja žena. Neka dama je zaprosila poljskega pripovednika Henryka Sienkiewicza naj ji pove definicijo ljubezni. Mož se je malo zamislil, nato pa modro odgovoril: — Ljubezen, to je nekaj podobnega kot strupena goba. Nikoli ne veste če je pristna, vse do takrat, ko je že prepozno. Mladega diplomata so vprašali s kakšnimi stvarmi se ukvarja v tej službi, pa jim je na kratko odgovoril: ,,Vse je v redu, le to me moti, da moram včasih trikrat premisliti preden ničesar ne povem . . .” Štipendista v šoli tehnične smeri so v kadrovski službi po končanem prvem letniku sicer sprejeli kot se spodobi, zanimalo pa jih je zakaj ima najnižje ocene prav iz tehničnih predmetov. „Cudno, zares čudno se nam zdi! ” — Meni tudi, je zaskrbljeno odgovoril . . . Nekoč so gostilničarjem, ki so prodajali ponarejeno in pokvarjeno vino, odsekali roko. Tisto je hudo bolelo, v današnjih časih pa smo okrog tega blažji — gostilničar pla£a kazen, potem pa je nekaj časa spet vse v redu . . . — Gospod Mimič, ste še vedno tako vnet ljubitelj psov? — Še vedno. Posebno obožujem volčnjaka, ki je ženi raztrgal tisto zoprno široko obleko . '. . Kaj nam pomenijo in kako skrbimo zanje? Popotnik, ki pride v Pomurje, dobi na prvi pogled občutek, da je pri nas, kljub širnim poljem in travnikom, veliko, tudi gozdov, da nam je narava poklonila tudi lesno bogastvo. Vsenaokrog je resda videti polno gozdov in gozdičkov, toda žal je tako, da je pomursko gozdno gospodarstvo po gozdni površini najmanjše v Sloveniji in da je na našem območju tudi najmanjša gozdnatost. ,,Res je, skupna površina gozdov v Pomurju znaša le okrog 35 Od Črenšovec do Polane in skoraj do Lendave se razteza gozd črne jelše. Pravijo mu Črni log in menda je to največji kompleks te vrste jelše v srednji Evropi. (Foto: J. G.) NAŠI tisoč hektarjev, kar je najmanj, če se primerjamo z drugimi pokrajinami v Sloveniji. Tudi gozdnatost je pri nas najmanjša, saj znaša komaj 26 odstotkov ali polovico poprečne gozdnatosti Slovenije,” nam je pred kratkim v pogovoru dejal JOŽE POJBlC, direktor delovne organizacije ABC Pomurka — Gozdno in lesno gospodarstvo. Posebej pa nas je še zanimalo, kakšne so pravzaprav koristi od gozda, kaj pomeni gozd za pomursko gospodarstvo in kako skrbimo za to naravno bogastvo. GOZDOVI GOZD NAM DAJE ŠTEVILNE KORISTI Še do nedavnega je v svetu krožila miselnost, da lahko proizvode, ki nam jih ponuja gozd, zamenjamo z umetnimi snovmi, vendar vse bolj se utrjuje spoznanje, daje gozd nenadomestljivi del narave in življenjskega pomena za človeštvo. Ne le da nam gozd daje les, ki je vsestransko uporaben, marveč ima človek od njega tudi številne druge koristi. Gozdovi namreč zadržujejo padavinske vode, preprečujejo erozijske pojave, ohranjajo čisto ozračje, tvorijo zaščito pred vetrovi, ohranjajo naravne plodnosti kmetijskih zemljišč, imajo poseben pomen za organiziranje splošnega ljudskega odpora pa še bi lahko naštevali. Da ne omenjamo posebej lovcev, gobarjev . . . Kljub skromnim površinam in mali gozdnatosti predstavlja les, ki raste v pomurskih gozdovih, precejšnje bogastvo. Še posebej velja to za dokaj kakovostna rastišča bukve, rdečega bora in macesna v okolici Negove, hrastove in jesenove gozdove ob reki Muri in največji ter edinstveni kompleks črne jelše v srednji Evropi v polan-skeem gozdu. V Pomurju letno posekamo okrog 97 tisoč kubičnih metrov bruto lesnem mase, od tega skoraj dve tretjini v gozdovih, ki so v zasebni lasti. Tako največ lesa uporabimo za gradbeni material in kurjavo. Tako imenovana blagovna proizvodnja lesa je namreč pri zasebnih lastnikih zelo mala. Drugače je v družbenem sektorju, ki oskrbuje z lesom lesno-predelovalno industrijo in ga precej tudi izvaža, saj znaša iztržek od izvoza letno okrog 31 milijonov dinarjev. KAKO SKRBIMO ZA GOZDNO BOGASTVO Od skupno 34 tisoč hektarjev gozdov v Pomurju jih je kar 72 odstotkov v zasebni lasti /25.000 ha/, za katere je značilna precejšnja razdrobljenost, saj znaša poprečna velikost gozdne posesti od ( 0,5 do 1,0 hektarov , velikost gozdne parcele pa celo v poprečju od 10 do 20 arov. Seveda se to še kako odraža pri gospodarjenju z gozdovi. Zasebni lastniki gozdov namreč vse premalo vlagajo v izboljšanje stanja lesnega bogastva — v razmerju z družbenim sektorjem kar desetkrat manj. ,,Na območju, s katerim gospodari ABC Pomurka — Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota, to je v soboški, lendavski in ljutomerski občini, letno izvršimo ukrepe v obliki naslednjih večjih vlaganj: obnova gozdov /100 ha/, nega /726 ha/, melioracije gozdov /67 ha/ in izgradnja okrog 7 kilometrov gozdnih cest. Finančno to predstavlja blizu 15 milijonov dinarjev. Mislim, da so ta vlaganja v družbenem sektorju primerna, prav gotovo pa tega ne moremo reči za zasebno lastništvo gozdov.” JOŽE GRAJ Pomurski športniki gostovali v Porabju Blizu 60 športnikov iz murskosoboške občine je minulo soboto gostovalo v Monoštru. Pomurski športniki so se tokrat med Slovenci v Porabju bolje odrezali kot v prvem srečanju. Rokometaši Kroga so izgubili z ekipo Monoštra 19:21, prav tako so izgubile igralke Beltinke z rezultatom 12:13. Več uspeha so imeli nogometaši Tišine, ki so zmagali z rezultatom 3:2. šahisti Mure pa so se razšli z gostitelji 3:3. Poleg športnih srečanj je bilo ob tej priložnosti tudi več drugih srečanj med športniki in predstavniki občine Monošter. Na srečanje športnikov iz Porabja in Pomurja pa je prišlo tudi nekaj gledalcev iz Slovenske vesi in Gornjega Senika. tg ---INVALIDSKI ŠPORT----------------------------- Sobočani gostovali na Madžarskem Člani društva za šport in rekreacijo invalidov Murska Sobota so gostovali na 4. Savaria pokalu v Szombathelyu na Madžarskem, kjer je nastopilo 10 društev iz Avstrije, ČSSR, Jugoslavije in Madžarske. Pomerili so se v atletiki, sedeči odbojki in namiznem tenisu. Na tekmovanju je sodelovalo 196 športnikov. Najuspešnejši pri Sobočanih j® bil Vajndorfer, ki je v metu krogle z rezultatom 12,80 m osvojil prvo mesto. Uspešen je bil tudi Kardinar v metu kopja, ki je osvojil četrto mesto. Skupaj s člani soboškega društva sta se udeležila gostovanja na Madžarskem predstavnika rep. zveze za šport in rekreacijo invalidov Mirko.Vesel in Janez Češnovarter se pogovarjala o sodelovanju. ---NOGOMET-------------------------------------— VABIJO PIONIRJE Nogometni klub Mura vabi pionirje prve in druge selekcije (učenci 3-in 4. ter 5. in 6. razreda osnovne šole), ki imajo veselje do nogometa, da se oglasijo vsak torek, sredo in četrtek ob 15.00 uri na igrišču Mure v Murski Soboti. ---MALI NOGOMET--------------------------------" Sodeluje 20 moštev Začelo se je tekmovanje v občinski ligi Ljutomer, ki poteka v dve1’ skupinah. Rezultati I. kola — skupina: A: Križevci B: Bolehnečice 3:A Kamenščak:Grlava 3:1, Triglav:Stročja vas 3:4, Vesna:Cezanjevci 4:4in Križevci A:Presika 5:0. Skupina B: Bučkovci:Cven B 9:1, Stara cesta; Bunčani 1:6. Obrtnik.Veterani 3:8, Pristava:Cven A 2:2 in Zelezn dveri.Razlagova 2:1. T. Fick° objavlja prosta dela in naloge za določen čas (1. 10. 1981. do 1. 10. 1982) - UČITELJA BIOLOGIJE, KEMIJE ki bi dopolnjeval učno obvezo z enim od predmetov (zgodovina, tehnična vzgoja) ali sklenil delovno razmerje za 13 ur učne obveze tedensko. / Pogoji: PA ustrezne §meri Prijave sprejema Osnovna šola Kuzma do zasedbe delovnega mesta. LJUTOMER : DINAMO 1:9 V prijateljski nogometni tekmi je zagrebški Dinamo v Ljutomeru premagal domače moštvo. Čeprav so gostje iz Zagreba nastopili z rezervno ekipo so bili premočan nasprotnik za domačine-Gole za Dinamo so dosegli: Poljak 3, Dragičevič, Hohnjec, JovičevK. Blagovič, Čavor in Moreno. Časten zadetek za domačine je dosege’ Blagovič. Pred okrog 2.000 gledalcev je sodil Golob iz Murske Sobote. STRAN 12 VESTNIK, 17; SEPTEMBRA KRlŽJEMKlRAŽJEtA I UREJA JOŽE GRAJ dopisniki so zabeležili Dragi šolarji! Četrtek je — dan, ko izide Vestnik, v njem pa je med šolskim letom namenjen poseben prostor tudi za vas. Zato danes spit pregledujem mapo, v kateri se zbirajo vaši spisi, pesmice, risbe. . . Letošnja je- še bolj prazna. Naj zapišem, da se je prva oglasila Hijacinta Žitek iz Kroga, sicer učenka 6. a razreda osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh v Murski Soboti. Pohitite tudi vi! Upam, da so zdaj že začeli delovati dopisniški ali literar-no-novinarski krožki. Če pa še ne, vprašajte vaše tovarišice in tovariše, da ne bi slučajno pozabili. No, najbrž ni tako, kajti sedaj, ob začetku novega šolskega leta, so imeli veliko drugega dela. Sicer pa krožke lahko vodite sami, učitelji pa vam naj pomagajo kot mentorji. Zelo dobro bi bilo, če bi vam vodstvo šole odstopilo kakšen (starejši) pisalni stroj, s katerim bi lahko vaše prispevke sami natipkali. To bi obenem popestrilo delo vaših krožkov, vi pa bi se obenem naučili ,,ravnati’’ s pisalnim strojem, kar vam pozneje lahko še marsikdaj prav pride. Glede risb pa tole: Najbolje bo, če jih narišete s črnim flomastrom ali kakšno drugo temnejšo barvo. Ne trudite se torej, da bi jih pobarvali vse tako, kot bi moralo biti, kajti v časopisu lahko objavimo le risbe v črno-beli tehniki. Zaenkrat bo menda dovolj. Če vas pa kaj še zanima, mi čimprej pišite. Vsem želim kar najbolj uspešno novo šolsko leto! Kakšni smo do naših Spodbuda mladim v združenem delu Konferenca mladih delavcev v soboški občini je v minulem tednu analizirala dosedanje delo. Ugotovili so, da so člani doslej že obiskali nekaj osnovnih mladinskih organizacij v združenem delu in se dogovorili o nadaljnji aktivnosti, nekaj obiskov pa bodo morali opraviti čim prej. V nadaljevanju so si člani predsedstva konference mladih delavcev zadali program nalog do marca prihodnje leto. Tudi v naslednjem obdobju naj bi spremljali, spodbujali ih usmerjali delo osnovnih organizacij ZSMS v združenem delu, kjer pa organizacij ni, pa naj bi jih v najkrajšem času ustanovili. Tudi v soboški občini je pereč problem zaposlovanje mladih, zato mu bodo posvetili precej pozornosti, pa tudi vključevanja mladih v samoupravne organe in delegacije ne bodo zanemarili. T. Horvat IVANJSKI VRH Priprave na asfalt Krajani krajevne skupnosti Spodnji Ivanci so pred leti sprejeli samoprispevek za asfaltiranje posameznih cest. Čeprav je od sprejetja minilo že nekaj časa, jim tega načrta ni uspelo uresničiti. Nastale so splošno znane gospodarske težave, ki so onemogočile najemanje kreditov. Denar, ki ga krajani zbirajo s samoprispevkom, sproti porabijo za gramoziranje cest. V referendumskem programu je bila zajeta tudi cesta Ivanjski vrh — Negovsko jezero, ki bi že morala biti asfaltirana. Letos spomladi so cesto v dolžini dveh kilometrov nasuli z gramozom, te dni pa so ob cestišču strojno izkopali jarke za odtok vode. Kljub gospodarskim težavam upajo, da do asfalta ni več daleč. L. K. malih prijateljic Ptice se odpravljajo, da bodo odletele v tople kraje. Kar žal mi je, ko se spomnim, kako lepo je bilo, ko sem pasla na travniku in poslušala ptičje petje. Vse polno drobnih ptičk je priletelo na travnik, poskrile so se med bele Cvetove marjetic in čivkale,- čivkale. Cez čas so odletele. Bila sem presrečna, saj sem vedela, da se bodo naslednji dan spet vrnile. Nekega dne so prirogovilili na pašo trije fantje: Peter; Janez in Štefko. Slutila sem, nekaj naklepajo in nisem se motila. Peter je imel fračo. Začel je meriti v jato. Bilo mi je tesno pri srcu, a nisem upala ničesar reči, ker sem se fantov bala. Prvi strel se je Petru ponesrečil, toda z drugim je zadel čisto majhno ptičko, da se je zvrnila v travo. Stekla sem tja, vzela ptico v roke in se odpravila proti trem ,,junakom”. V meni je prekipelo! Začela sem zmerjati fante, še posebej pa Petra:,,No, zdaj ti je srce na mestu, ko si ranil ubogo ptičko! Kaj tako grdega še nisem videla. Mar misliš, da lahko delaš z živalmi, kar hočeš, ker si pač človek? ...” nameravala sem nadaljevati, pa me je kar prekinil, da naj se brigam zase in za svoje posle. S solznimi očmi sem nesla ptičko domov. Izprala šerp ji ranjeno perut in jo odnesla v sadovnjak, kjer imamo krmilnico. Drugo jutro, ko sem šla pogledat, kako je z njo, ptičke ni bilo več tam. Zelo sem bila vesela, da je ozdravela in odletela v široki svet. Suzana Zver, 6. raz. OS 17. oktober Beltinci Gradila sem mostove Moji najlepši spomini segajo v brezskrbna otroška leta, ki sem jih preživela doma na kmetiji. Najrajši se spominjam tistih lepih dni, ko sva z bratom na paši delala mostičke čez brazde. Ko sva prignala krave na travnik, sva najprej s slano vodo poškropila travo, da so se potem raje pasle in sva imela več časa za najine igre. Nekega dne sva skopala jamo med travnikom in njivo, da bi čezenj zgradila most. Poiskala sva razno dračje in preko njega natresla listje. Vendar most ni bit dovolj trden. Končno seje brat nekaj domislil. ,,Pojdi in prinesi vode!” mi je dejal. ,,Le čemu?” sem se čudila. „Pojdi in ne sprašuj!” mi je jezno zabrusil. Nisem si upala ugovarjati. Prinesla sem vodo, čeprav nisem vedela, za kaj jo bova porabila. Kmalu pa mi je bilo jasno. Brat je vzel neko posodo, vanjo natresel zemljo, nato še dolil nekaj vode in tako naredil maso. Nato sva blato skupaj razmazala po vejicah in listju in most je postal kmalu trden. Tako sva naredila še veliko mostov. Tudi sedaj je na kmetiji še vedno lepp. • Hijacinta Žitek, 6. a OS K, D. Kajuh Murska Sobota V Panoniji v Murski Soboti izdelujejo tudi traktorske nakladalce TN 200, ki so primerni za nakladanje hlevskega gnoja, peska irj, drugih materialov. Izdelani so tako, da lahko zajemajo z leve ali desne strani. Na sliki jih vidimo med montažo. Stanovanja čakajo Apače so za Radgono dragi največji industrijski kraj v radgonski občini, zato so potrebe po novih stanovanjih vse večje. Pred dobrim letom so v tem kraju začeli graditi 14-stanovanjski blok za delavce, / ki so zaposleni v Lini in kmetijskem kombinatu, mešalnici krmil in drugih obratih tega velikega kolektiva. Kljub temu, da so dela pri gradnji bloka že končana, se stanovalci ne morejo vseliti. Občinska komunalna skupnost Gornja Radgona ni v celoti uredila komunalnih objektov. Med največje ovire za vselitev sodi postavitev novega transformatorja, za katerega komunalna skupnost trenutno nima denarja. L. K. . BRALCI pXcyj Krompir je krompir ... Kjer kljub mehanizaciji ne morejo drugače, ga pospravljajo ročno. Otok KAKO DO TELEFONA? Ulica Jana Baukarta je ena izmed novejših v Ljutomeru, ki je v celoti pozidana z individualnimi hišami in Šteje 30 stanovanjskih hiš. Tudi mi smo želeli, da si čim lepše uredimo okolje, v katerem živimo, zato smo s pomočjo krajevnega samoprispevka in lastnih prispevkov uredili komunalne naprave in asfaltirali ulico. Da pa ne bi pozneje prišlo do ponovnega prekopavanja že asfaltirajte ulice, smo položili tudi telefonsko omrežje. Na podlagi razgovora s tedanjim predsednikom krajevne skupnostiTjutomer 'n predračuna podjetja za PTT Promet iz Murske Sobote smo se stanovalci na sestanku odločili, da bomo primarno telefonsko omrežje 5*0 priključka na Prešernovo cesto ogradili sami. Predračunska vred-uost del je znašala 140.000 din. Pogodbo za navedena dela srtto podpisali v novembru 1978 v KS Ljuto-mer, ta pa za ista opravila s podjet- jem za PTT promet Murska Sobota. Prav tako smo po takrat veljavnih predpisih plačali prispevek v višini 2.000 din na hišo. Dela pri izgradnji omrežja so se zavlekla do jeseni 1979, ko smo izkope in zako-pe opravili stanovalci sami, podjetje za PTT promet pa je položilo telefonski kabel in druge naprave v skupni dolžini 1.500 metrov. Od tu naprej pa se je zataknilo. Obljube vodilnih ljudi podjetja za PTT promet, da se bo ulica kmalu priključila na omrežje, se iz nepojasnjenih razlogov niso uresničile kljub razgovorom na najvišji ravni in dele,-gatskim vprašanjem skupščine občine Ljutomer. Zadnje je bilo postavljeno v juiyu 1981, na katerega pa še nismo dobili odgovora. Ker smo se stanoalci že naveličali lažnih obljub in ker se že bližajo dnevi z nižjimi temperaturami, ko je po trditvah strokovnjakov podjetja za PTT promet delo oteženo, smo se stanovalci odločili, da napišemo to pismo z željo, da bodo samoupravni organi podjetja za PTT promet iz Murske Sobota uslišali našo prošnjo in sklenili, da bodo tudi v ljutomerski občini zgradili kakšen priključek in da bodo vodilni možje te sklepe tudi uresničili in ljudi ne bodo le odpravljali z nikoli realiziranimi obljubami. Mislimo, da smo lahko upravičeno nezadovoljni, saj so dani vsi pogoji za priključitev telefonskega kabla in gre v bistvu za neupravičeno zavlačevanje izvedbe priključkov. Potemtakem je videti, da delovni ljudje podjetja za PTT promet niso zainteresirani za dohodek, ki bi ga pridobili s priključkom 30 hiš. V imenu stanovalcev Ulice Jana Baukarta iz Ljutomera Geza Horvat MURSKA SOBOTA „STIČIŠČA” Mladi v delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena Pomurskega zdravstvenega centra Murska Sobota so pred dnevi izdali drugo letošnjo številko informativno-lite-rarnega glasila „Stičišča”, ki bo izhajalo kot. dvomesečnik. Vsebina ,,Stičišč”' se precej razlikuje od prejšnjega glasila ,,Mladinski poročevalec,” ki je bilo pretežno literarno obarvano. V prvih dveh številkah glasila so objavljeni sestavki o dogodkih doma in v svetu, o položaju na Kosovem, o akcijah mladih, o problemih v delovni skupnosti, s katerimi se soočajo seveda tudi mladi. Nekaj prostora je namenjeno tudi mladim literatom in sestavkom za razvedrilo. Otok Naš rojak Ivan Kramberger, ki že I dvajset let dela v ZR Nemčiji kot medicinski tehnik, se je po dolgem času pojavil v domačih krajih z vozi- lom, ki ga je v dveh letih izdelal sam. I Priznava, da je največ svojega dela vložil v oblikovanje, okrog motorja, gum in nekaterih drugih delov pa se je I povezoval s tistimi, ki so imeli na voljo I kaj primernega. Vozilo je na cestah prava atrakcija, atraktivno pa je v usnjena oblačila utesnjen tudi voznik. I Nekateri pač uživajo in hočejo biti v I središču pozornosti... " Planika pokrovitelj karavle Delavski svet Planike v Turnišču je sprejel sklep, da prevzema pokroviteljstvo nad karavlo v Žitkov-cih. Vojaki in starešine so jih pred dnevi obiskali in si ogledali proizvodne procese. Po sproščenem pogovoru o razvoju tovarne, proizvodnih uspehih in prodaji, so pripravili še športno tekmo v malem nogometu. Dogovorili so se, da se bodo kmalu spet srečali in utrdili medsebojne vezi. Š. Prša Pred Razkrižjem sem ujel na filmski trak tole tablo, na kateri bi moralo pisati Štrigova, pa je tako polomljena, da je moč prebrati le rigova. Doklej še tako? J.Ž. BELTINCI Evidentirali so možne kandidate Na nedavnem sestanku OO ZK v krajevni skupnosti Beltinci so se člani v pripravah na volitve novih organov in vodstev v ZK, v družbeno-politični skupnosti in v krajevni samoupravi zavzeli za dosledno uresničevanje sprejete kadrovske politike v vseh okoljih in da bi v prihodnje kolektivno delo v OO ZK (sekretariat) prišlo do večje veljave. Menili so, da kolektivno delo članov sekretariata lahko v veliki meri pripomore k uspešnejšemu delu in večji angažiranosti članov ZK ter v marsičem lahko razbremeni Sekretarja osnovne organizacije. In ne nazadnje, zavzeli so se za dobre kadrovske rešitve v družbenopolitičnih organizacijah, v krajevni samoupravi in v društvih, za čim tesnejše sodelovanje z vsemi v krajevni skupnosti, četudi je to bilo že doslej dobro vpeljano. Ti rezultati so vidni ne le na doseženem samoupravnem organiziranju krajevne samouprave, marveč tudi na gospodarsko-komunainem razvoju. AH. vestnik, 17. septembra i98i STRAN 13 I sport ----AKTUALNO V TELESNI KULTURI INFORMATIVNI DEJAVNOSTI DAJEJO VELIK POMEN Na zadnjem zasedanju skupščine TKS Murska Sobota so delegati med drugim obravnavali in ocenjevali propagandno-in--formativno dejavnost na področju telesne kulture, športa in rekreacije. Ugotovili so, da je ta dejavnost prispevala pomemben delež k razvoju telesne kulture, športa in rekreacije v soboški občini, hkrati pa tudi opozorili na pomanjkljivosti. Dokaj pohvalno so se razpravljalci izrekli o velikem posluhu in deležu, ki ga opravljajo lokalna informativna sredstva in še nekatere druge redakcije, medtem ko so bili mnenja, da bi moral bili odnos TV Ljubljana in Dela pozornejši do množičnih telesnokulturnih akcij, ki jih je v soboški občini precej. V razpravi so se delegati 'zavzeli zato, da je v prihodnje potrebno vključiti vse možne oblike informativno-propagandne dejavnosti obstoječih glasil društev in zvez, sredstev javnega obveščanja, kakor tudi drugih občasnih oblik. Informacijska glasila društev in zvez morajo v prihodnje poleg objavljanja rezultatov vsebovati tudi prispevke strokovnega, izobraževalnega in vzgojnega pomena. V vseh telesnokulturnih okoljih morajo zaživeti propagandno-informativni odbori, zavzemati paseje potrebno tudi za delovanje informativnih skupin v KS in TOZD. Bolj kot doslej bi morali posvetiti skrb množičnim športnorekreacijskim akcijam, ki vključujejo največje število občanov. V večji meri bi morali vključevati filme, diapozitive, fotografije, plakate, letake, značke, nalepke, panoje in pripravljati razgovore z uglednimi telesnokul-turnimi delavci in športniki. Izvršni odbor TKS Murska Sobota pa bi naj tudi proučil možnosti nabave športnih filmov. Dogovorili so se, da bodo sklepe s seje skupščine TKS Murska Sobota posredovali v vednost vsem uredništvom. Feri Maučec KOVAČ IN MOČAN PRESENETILA S prvim republiškim selekcijskim turnirjem mladincev SRS seje v Murski Soboti začelo tekmovanje v novi sezoni. Vabilu republiškega kapetana so se z izjemo Ščuke iz Gorice odzvali vsi najboljši slovenski mladinci — 32 po številu v treh kvalitetnih skupinah. Turnirje bil eden izmed kvalifikacijskih za določitev slovenskih igralcev na zvezne pozivne turnirje. Od štirih Sobočanov, Kovača, Močana, Zadravca in Verena, zaslužita tokrat največ pohvale odlična Kovač in Močan tako zaradi igre še bolj pa uvrstitve. V najkvalitetnejši skupini najboljših mladincev Slovenije je veliko presenečenje pripravil najmlajši član te skupine, še pionir, Dušan Kovač, ki je z rezultatom 6:4 zasedel odlično 4. mesto, kar je njegova daleč najboljša uvrstitev v mladinski konkurenci. V drugi skupini je prav tako prijetno presenetil Močan, kije z rezultatom 8:1 osvojil prvo mesto in se tako uvrstil v najkvalitetnejšo skupino za naslednji turnir v začetku oktobra. Tako se Kovaču in Močanu že obrestuje dobro delo v pripravljalnem obdobju in želeti je samo, da bosta tako nadaljevala. Zadravec in Veren sta dosegla uvrstitve v okviru svojih možnosti, ker za boljše uvrstitve še nista sposobna. Vrstni red — I. skupina: 1. Podlesnik (Mb) 10:0, 4. Kovač (So) 6:4; II. skupina: 1. Močan (So) 8:1, III. skupina: 1. Mavri (Go) 8:2,... 9. Veren (So) 3:7, 10. Zadravec (So) 3:7. V Ljubljani je bil podoben turnir mladink, kjer seje izkazala Simona Gregor, ko je z rezultatom 7:2 osvojila 2. mesto v II. skupini in se tako uvrstila v prvo skupino na naslednjem turnirju. Dvajset let NK Olimpije Nogometni klub Olimpija iz Dolge vasi letos praznuje 20-letnico delovanja. V ta namen so v nedeljo pripravili proslavo, na kateri je predsednik kluba Štefan Voroš prebral kroniko društva in med drugim poudaril, daje nogometni klub Olimpija v preteklih dvajsetih letih dosegel pomembne rezultate tako pri vzgoji igralcev, kakor tudi na tekmovalnem področju. Med najpomembnejše uspehe štejejo osvojitev naslova prvaka v prvi občinski nogometni ligi Lendava in naslova občinskega pokalnega prvaka. V času tekmovanja v pomurski ligi so ves čas igrali pomembno vlogo in bili pri samem vrhu. Lep uspeh pa so tudi dosegli v pokalnem tekmovanju, ko jih je pred leti izločila soboška Mura šele po streljanju enajstmetrovk. Nogometni klub Olimpija tudi uspešno sodeluje z nogometnim klubom Nafta iz Lendave, saj trenutno nastopa za peto selekcijo kar pet igralcev iz Dolge vasi. Ob tej priložnosti so pripravili kulturni program in zaslužnim delavcem podelili plakete in priznanja. Za 20-letno delo so prejeli: Ladislav Kepe, Jože Kepe, Ladislav Banotai in Ladislav Voroš. Za 10-letno delo pa so prejeli priznanja: Štefan Feher, Mirko Horvat, Janez Horvat, Janez Kovačič in Franc Gjorkoš. Za svoje uspešno delo je nogometni klub Olimpija iz Dolge vasi prejel številne pokale in priznanja. Ob letošnjem praznovanj« pa so prejeli tudi priznanja TKS Lendava. "3 F. Maučec — ATLETIKA - Bojan Režonja republiški prvak V Ljubljani je bilo atletsko prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke, katerega so se udeležili tudi mladi tekmovalci iz Pomurja in dosegli nekaj odličnih rezultatov. To še posebej veljaza Bojana Režonjo, kije med pionirji v teku na 600 m zasedel prvo mesto s časom 1:28.0 in postal republiški prvak. V teku na 1000 m pa je bil peti, s časom 2:45,4. Izkazal se je tudi Vito Šiftar, kije v skoku v daljavo s 620 cm zasedel drugo mesto in se tako uvrstil v reprezentanco Slovenije, ki bo v soboto sodelovala na tekmovanju treh dežel v Celovcu. V teku na 300 m je Vlado Zadravec s časom 40,4 zasedel deveto mesto, v skoku v daljavo pa je bil Branko Hiill s 518 cm trinajsti. Uspešna je bila tudi štafeta pionirjev. 4 x 100 m ki je v sestavu Hilli. Režonja, Zadravec, Šiftar z rezultatom 48.9 zasedla drugo mesto. Med pionirkami je Jožica Mutvar v teku na 600 m s časom 1:50,4 zasedla osmo mesto. V teku na 300 m pa sta Jožica Mutvar in Suzana Kranjc dosegli rezultat 48.4. --SNL ----------------------------------------- TRI TOČKE POMORCEM V slovenski nogometni ligi je bilo odigrano četrto kolo. Soboška Mura je doma premagala Triglav iz Kranja s 3:2. Strelci golov so bili: Vršič. Šavel in Cener. Domačini (Cener) pa so tudi zastreljali enajstmetrovko. Sodil je Kranjc iz Maribora. V naslednjem kolu igra Mura ž Železničarjem v Mariboru. Lendavska Nafta pa je doma igrala z ljubljansko Ilirijo neodločeno 2:2. Gola za Nafto sta dosegla Žižek in Banotai. Tudi Lendavčani so zastreljali enajstmetrovko. Sodil je Horvat iz Murske Sobote. Prihodnjo nedeljo gostuje Nafta v Mariboru. Mura je s 5 točkami četrta. Nafta pa s tremi deseta. V tekmovanju vzhodne skupine slovenske nogometne lige je Ljutomer izgubil s Proletarcem z 0:2. V naslednjem kolu igra Ljutomer doma z Brežicami. Ljutomer je z dvema točkama deveti. --SRL ——-------------------------------------- TOČKI LE RADG0NČANKAM V slovenski rokometni ligi je bilo odigrano drugo kolo. Rokometaši Poleta iz Murske Sobote so gostovali v Ljubljani, kjer jih je premagal Mokerc z. rezultatom 17:28, čeprav so po prvem polčasu vodici 11:9. Največ golov za Polet so dosegli: Benko 5, Horvat in Titan po 4. V naslednjem kolu igra Polet doma z ekipo Krškega. Premogane so bile tudi rokometašice Polane, ki so igrale doma z Eto iz Cerknega z 11:15. Pri Polani sta bili najučinkovitejši Hozjanova in Žižkova, ki sta dosegli po 4 gole. V naslednjem kolu gostuje Polana v Dupljah. V tekmovanju druge slovenske rokometne lige pa so rokometašice . Radgone premagale Lisco z rezultatom 25:17. Najboljše pri Radgoni so bile: Mlinarič 12 ter Mauko in Potočnik po 4 gole. JUGOSLOVANSKI REKORD DINGA Ljutomerske jesenske konjske dirke so bile v znamenju nekaterih dobrih dosežkov slovenskih rejcev dirkalnih kasaških konj. V pestrem sporedu šestih dirk je preko 2.000 obiskovalcev, ljubiteljev konj, videlo lepe in zanimive borbe. V dirki enovprežni handikap za 3- do 12-letne kasače je v obeh tekih zmagala Fegrina na vajetih lastnika Alojza Slaviča iz Križevec, Dingp. last Marka Slaviča iz Ključarovec, paje dosegel nov jugoslovanski rekord. Na 1600 metrov dolgi progi je dosegel kilometrski čas 1:19.6. Nič manj zanimiva pa ni bila dirka za prvenstvo SRS za dvoletne kasače, v kateri je prepričljivo zmagal na 1400 metrov dolgi progi Parnas lastnika Sama Selinška z rezultatom 1:27,6. D. L. Pomurski nogomet L MNL M. Sobota . Rezultati — 3. kolo Beltinka: Radgona 3:0 Rakičan : Tešanovci 5:0 Dokležovje : Puconci 3:3 Bakovci: Tišina 4:2 Lipa : Čarda 0:0 Veržej : Rogašovci 4:2 Vodi Rakičan s 5 točkami pred Čardo. Beltinko in Tešanovci. ki imajo po 4 točke. II. MNL M. Sobota Rezultati — 2. kolo Bogojina: Romah 7:2 Melinci: Pušča 2:1 prek. Vrelec/Apače 5:1 Gančani: Grad 2:0 Vodita moštvi Šalovec in Iž-akovec s 4 točkami. III. MN L M. Sobota Rezultati — 2. kolo Selo: Križevci 2:0 Cankova : Tromejnik 1:1 Slaveči: Serdica 1:10 Filovci: Bratonci 7:2 Prosenjakovci prosti Vodita Serdica in Filovci s 4 točkami. L ONL Lendava Rezultati 4. koto Nedelica : Mladost 3:1 Borba : Graničar 3:2 Turnišče: Petišovci 7:4 Nafta: Črenšuvci 1:3 Olimpija : Hotiza 3:0 Panonija: Dobrovnik 0:0 Vodita Črenšovci in Turnišče s 7 točkami. II. ONL Lendava Rezultati — 4. kolo Zvezda : Žitkovci 0:1 Odranci: Pince 9:1 Bistrica : Polana 1:0 Piramida : Kapca 0:5 1 Mostje : Renkovci 0:0 Lakoš prost Vodi Kapca z 8 točkami. ŠTEFAN KOVAČ PETI Najboljši jugoslovanski igralci so se na otvoritvi sezone zbrali v Zagrebu na tradicionalnem turj nirju »INDUS TROGRADNJA 81«. Zizjemo Kaliniča sO nastopili vsi najboljši jugoslovanski igralci, ki bodo v novi sezoni igrali v domačem prvenstvu, med njimi tudi Sobočan Štefan Kovač, ki z osvojitvijo 5. mesta ni presenetil niti razočaral. V srečanju mest je M. Sobota, katero je okrepil B. R'ak, premagala Zagreb s 3:2 ter v polfinalu izgubila po veliki borbi z Novim Sadom z 2:3. M. U. ZOPET USPEH SOBOŠKIH INVALIDOV V Voždovcu v Beogradu je bilo meddruštveno srečanje športnikov invalidov Voždovca in Murske Sobote. V kegljanju je pri moških zmagal Štefan Ambruš s 368 podrtimi keglji pred Djurom Erdelijem 292 in Brankom Pečkom 279. Pri ženskah je prvo mesto zasedla Anica Kardinar s 327 podrtimi keglji pred Anico Ambruš 279 in Anico Varga 267 kegljev. V streljanju je zmagal Karel Turner s 165 krogi, Franc Vajndorfer pa je s 151 krogi bil tretji. V šahu pa so bili uspešni domačini, ki so zmagali s 3:0. Vsi nastopajoči so prejeli plakete, najboljši pa medalje. HOKEJ NA TRAVI POMURJE- LIPOVC11:1 V prvem kolu tekmovanja v medrepubliški ligi sta se pomurska ligaša razšla brez odločitve. Gol za Lipovce je dosegel Čerp-njak. za Pomurje pa Zelko. Sodila sta Liljak in Jagodič iz Zagreba. V drugem kolu igrata pomurski moštvi v Murski Soboti. Lipovci s Concordijo. Pomurje pa z Aka-demičarjem. SPEEDWAY — FINALE SVETOVNEGA PRVENSTVA V RAD- GONI Radgona pripravljena na veliki finale Obmejno mestece Gornja Radgona in z njo celotno Pomurje še nekaj časa živi v pričakovanju za veliki športni praznik — finale svetovnega prvenstva v speedwayu na dolgi stezi, ki bo V nedeljo 20. septembra 1981 na staionu Bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni. To je že drugič, da je mednarodna motociklistična federacija — FIM zaupala organizacijo te največje prireditve amaterskim športnim delavcem radgonskega avto-moto društva. Gre za veliki finale, saj bo na njem nastopilo kar- osem dosedanjih svetovnih prvakov, že drugič pa se bosta med najboljšimi mojstri sveta spopadla tudi najboljša jugoslovanska speedwayista — domačina Vlado Kocuvan iz Radgone in Štefan Kekec iz Lendave. Posebna zanimivost pa je tudi, da bo na radgonskem finalu med 18 tekmovalci, ki prihajajo iz šestih držav, kar polovica iz ZR Nemčije. Kdo so favoriti, je kajpak težko napovedovati, saj gre za odlične tekmovalce, med katerimi je kar polovica dokaj izenačenih, in ti se lahko potegujejo za najvišjo lovoriko na svetu. Kljub temu pa je vseeno iskati novega svetovnega prvaka med tekmovalci iz ZR Nemčije. Pričakokovati je tudi nov rekord radgonske steze. In kaj lahko pričakujemo ’ od domačih tekmovalcev? Upamo, da se bosta borila tako kot znata in nas z dobrima uvrstitvama razveselila, čeprav je jasno, da se bosta težko kosala z izkušenimi mojstri speedwaya, ki bodo imeli prednost tudi zaradi motorjev. Zanimivo je, da bo večina tekmovalcev v Radgoni nastopila na motorjih znamke weslacke, ki lahko dajejo moč tudi do 44 kw in da se je le pet tekmovalcev odločilo tekmovati na motorjih znamke jawa, med njimi tudi Vlado Kocuvan, medtem ko bo Štefan Kekec verjetno nastopil na motorju weslacke. V Gornji Radgoni je torej že vse nared na nedeljski veliki finale svetovnega prvenstva v speedwayu na dolgi stezi. Pravočasno so bila končana vsa dela na stadionu pri ureditvi nove ograje in tekmovalne steze. Že od prejčnjega ponedeljka deluje na sejmišču v bližini stadiona PROGRAM PRIREDITEV V RADGONI — Petek (18. 9. 81) ob 19. uri v rdeči hali predstavitev tekmovalcev, igrajo Minerali. — Sobota (19. 9. 81) ob 19. uri vinska trgatev z Veselimi planšarji- — Sobota (20. 9. 81) ob 12. uri nastop folklornih skupin: Beltinci, Petrovci, Markovci, Crešnjev-ci, Mladenovac, Radgona. Ob 19. uri uradna razglasitev rezultatov finala. — Petek, sobota in nedelja — priložnostni potrošniški sejem suvenirjev, vin, mesnih in drugih izdelkov. informativni center, v prodaji je bogata izbira spominkov, vse je urejeno za prihod štirih posebnih vlakov v Gornjo Radgono iz Brežic, Ptuja, Varaždina in Ljubljane, končane so priprave na potrošniški sejem in kulturne prireditve, pripravljeni pa so tudi gostinci za sprejem številnih ljubiteljev motociklističnega športa, ki bodo prišli v Gornjo Radgono od blizu in daleč. S tem velikim finalom pa bo radgonsko avto-moto društvo tudi proslavilo 35-letnico uspešnega delovanja. Feri Maučec Vlado Kocuvan in Štefan Kekec — udeleženca finala svetovnega prvenstva v speedwayu na dolgi stezi v Radgoni. SPEEDWAY - EKIPNO DP Zmaga Radgončanov Na stadionu v Petišovcih je bila prva dirka v speedwayu za ekipno državno prvenstvo. Po pričakovanju sta se za prvb mesto borili pomurski ekipi — AMD Gornja Radgona in AMD Gorenje-Varstroj Lendava, lanskoletni zmagovalec. Tokrat so bili uspešnejši Radgončani, ki so zbrali 36 točk (Kocmut, Smolko, Vrbnjak, Weindorfer, Kocuvan) pred .Gorenje-Varstrojem Lendava 35 točk (Lazar, Jaušovec, Horvat, Časar, Kekec). Tretja je bila Smederevska Palankas 13 točkami in 4. Osijek z 8 točkami. Najuspešnejši tekmovalec je bil Štefan Kekec, medtem ko je najhitrejši krog dosegel Vlado Kocuvan s poprečno hitrostjo 75,3 km na uro. Prvi Lazar V Petišovcih je bila tretja kvalifikacijska dirka za 1. speedwaysko ligo, na kateri je sodelovalo 8 tekmovalcev iz prve lige, ki so uvrščeni od 9. do 16. mesta, in prvih 8 tekmovalcev iz druge lige. Brez poraza je zmagaLLazar (Gorenje-Varstroj Lendava) s 15 točkami pred Pavlico (Prelog) 13. Gerjevičem (Krško) 12, Horvatom (GV) in Šmitom,(OS) po 11. Časarjem (GV) 10. Weindorferjem (GR) 8 točk itd. STRAN 14-------- - VESTNIK, 17. SEPTEMBRA 19$ Aleksander Škrilec iz Pu-conec seje 7. septembra peljal s traktorjem proti Sebebor-cem. V blagem desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti ni uspel varno zvoziti ovinka, ampak je zadel v ograjo mostu, nato pa je vozilo zapeljalo v dva metra globok jarek. Voznik, kije padel s traktorja, seje lažje poškodoval, gmotno škodo pa so ocenili na 60 tisoč dinarjev. 8. septembra ob 9.05 uri se je zgodila prometna nesreča v Lendavi. Janez Mesarič iz Dolnje Bistrice je pri mostu čez Ledavo začel pravilno prehitevati kolesarko Heleno Koša iz Gornjega Lakoša, vendar je ta medtem zavila na levo, ne da bi nakazala spremembo smeri, zato je prišlo do trčenja. Kolesarka, ki je padla. seje hudo poškodovala. Iz Ljutomera poročajo, o prometni nesreči Janeza Ža-liga s Hotize. Le-ta je 10. septembra ob 22. uri peljal iz Jeruzalema proti Ormožu. Kaže, da je vozil z neprimerno hitrostjo, sicer osebni avto ne. bi zletel s ceste in se večkrat prevrnil. Voznik in sopotnica Anica T. iz Ljutomera sta se lažje poškodovala. Popravilo avta pa bo stalo predvidoma 50 tisočakov. Kolesar Alojz Petrovič iz Radenec se je 11. septembra peljal skozi Radence. Med vožnjo je nepričakovano zavil na levo in tako zaprl pot osebnemu avtu, s katerim seje peljal Benjamin Kranjec iz Gornje Radgone. Avtomobilist je sicer močno zaviral, vendar nesreče ni mogel 'preprečiti: trčil je v kolesarja, pri ! Vsem ne bo ustreženo ! Na občinski skupnosti socialnega skrbstva v Murski Soboti ugotavljajo, da se je močno povečalo število vlog za domsko in zavodsko varstvo odraslih in ostarelih in spričo tega vsem ne bo I moč ugoditi. Treba bo iskati druge rešitve, med drugim postavitev m stalnega ali začasnega skrbnika in podobno. I Glede družbeno denarnih pomoči velja, da bodo šele zdaj lahko poračunali že 1. aprila letos valorizirane pomoči. Kot edini B vir za preživljanje znašajo 3200 dinarjev mesečno in kot dopol- B nilni vir poprečno 1600 dinarjev mesečno. INa zadnji skupščini te skupnosti — bila je prejšnji četrtek — m pa so med drugim delegati soglašali, da bo delež občinske sku- | pnosti socialnega skrbstva v Murski Soboti za pospeševanje I letošnjega izvoza 941 tisoč dinarjev. B. Žunec B čemer se je ta hudo poškodoval in so ga odpeljali v soboško bolnico. 12. septembra seje pripetila prometna nesreča na lokalni cesti na Radenskem vrhu. Kolesar Anton Domanjko s Kapelskega vrha je med vožnjo po klancu navdol zgubil ravnotežje, s tem pa tudi oblast nad kolesom, padel je in se hudo ranil. Naslednjima prometnima nezgodoma pa je botrovalo izsiljevanje prednosti. 13. septembra ob 17.40 uri se je kolesarka. Marija Muhič iz Veržeja peljala po stranski lokalni cesti in zapeljala na prednostno, ne da bi se prepričala. če to lahko varno stori. To pa je bilo usodno, kajti prav v tem hipu seje po prednostni cesti pripeljal z osebnim avtom Janez Božič iz Šalinec. Dasiravno je zaviral, nezgode ni preprečil. Kolesarka je padla po cestišču in se hudo poškodovala. Na osebnem avtu je škode za 15 tisočakov. Franc Jelen iz Lešja pri Celju seje 13. septembra peljal z osebnim avtom skozi Gornjo Radgono. Pred prehodom za pešce ni posvetil potrebne pozornosti morebitnemu prečkanju ceste in je čezenj peljal z nezmanjšano hitrostjo. Zaradi tega se je zaletel v 8-letnega A. S. iz Črešnjevec in ga hudo poškodoval. Deček je namreč pravilno stopal čez cesto. Prav tako 13. septembra se je zgodila naslednja prometna nesreča: voznik osebnega avta Valter Tirš s Trat seje peljal po lokalni cesti iz Stogovec proti Drobtincem. Tu je v ostrem ovinku zaradi prekoračene hitrosti zapeljal na levo v hipu, ko se je nasproti pripeljal prav tako z osebnim avtom Janez Senekovič iz Grab. Prišloje do silovitega trčenja in materialne škode za 50 tisoč - dinarjev. . V obdobju, na katero se. nanaša naše poročanje, se je zgodilo največ prometnih ne-sreč, katerih povzročitelji so bili kolesarji. Žal pa teden ni minil tudi brez drugih nezgod. Tako se je 8. septembra na Hotizi zgodila huda delovna nesreča. Štefan Ftičar je namreč z ročno motorno žago razrezoval deske. Med delom je list žage zletel v prsni koš in mu ga hudo poškodoval. Nesreča z žago pa se je zgodila tudi y Črenšovcih. 12. septembra ob 13.30 uri je Franc Horvat s cirkularko žagal drva. Za trenutek je odvrnil pozornost z vrteče se žage, pogledal je proč, žal pa je hkrati z roko segel proti žagi in nesreča je bila tu. Požar na tovornem avtu proizvodno gradbenega podjetja Ljutomer pa lahko prav tako pripišemo malomarnosti. Ugotovili so. daje avto 12. septembra ob 21. uri zagorel, ker je nekdo pustil v vtičnici kontaktni ključ in je prišlo do kratkega stika. Materialna škoda znaša 100 tisoč dina-ijev. š s KRVODAJALCI »MURA« — Murska Sobota: Jenez Soke (3). Ludvik Gerendaj (2), Karel Bokan (7). Janez Kuhar (7), Marjan Zalaznik (6). Rudi Drevenšek (3). Marija Mesarič (9). Terezija Kuplen (9). Marija Frumen (6). Angela Marič (5). Ida Kerčmar (4). Irena Žganjar (4), Anica Kuhar (2). Cvetka Domitrica (2). Marija Barber (6). Irena Fras (10), Marjeta Jambrovič (12). Hermina Horvat (11). Anica Grbin (1). Gabrijela Bokan (4), Danica Balažek (4), Marija Černi (7). Boža Varga (4). Anica Grah (3), Katica Martinec (3). Anica Bernjak (3), Vera Perkič (11), Šarika Kisilak (7), Jožefa Stupar (8). Angela Olaj (7). Anita Lorbek (4). Viljem Kovač (8). Vili Gider (13). Milan Nemec (8). Ladislav Vorbš (8), Stefan Miholič (26). Izidor Camplin (6), Gizela Zadravec (8), Mira Bunderla (5), Angela Antolin (5). Anton Ajlec( 13), Irena Žižek (7), Marija Gyergyek(5), Vera Krefta (5). Cvetka Grah (3). Elizabeta Flisar (15). »POTROŠNIK« — Murska Sobota: Janko Berke (1). DAROVALCEM HVALA! POROKE Rudolf ŽUPANEK, prodajalec, Šalovci 30 in Marija BERDEf prodajalka, Filovci 92; Štefan ZORKO, priučeni strugar, Gančani 16 in Marija HORVAT, študentka PA, Bogojina 152; Ludvik GRABA! zidar, Ženavlje 36_in Darinka GOMBOC. kmetovalka, Ženavlje 6< Valter KAVREČIČ, inženir elektrotehnike. Sp. Škofije 124/b in Iren HOLCMAN, absolventka PA. Ženavlje 22; Vladislav PAVLINJEK strojni inženir, Strukovci 23 in Dragica FARTELJ, komercialn tehnica, Krnci 17; Ludvik VEREN, konfekcijski delavec, Sebeborci 9 in Cvetka CIPOT, krojačica, Sebeborci 5; Janez HOLSEDL, varile« Petanjci 51/b in Cvetka PAJŽLAR, prodajalka, Petanjci 38; Andr« CENER, vodovodni monter, Vanča vas 58 in Sonja HORVAT, delat ka v predelavi mesa, Vanča vas 75/a; Franc CIPOT, avtoličar. Luks čevci 9 in Brigita BANFI. natakarica, Rankovci 38; Miroslav KOZIC delavec na žerjavu, Skakovci 15 in Zdenka POLMAN, kmetovalk; Murski Petrovci 29. SMRT POD AVTOM Nekaj tednov v Pomurju ni bilo prometnih nesreč, ki bi terjale najvišji davek — človeško življenje, pač pa smo bili priča manjšim nezgodam, v katerih se kot povzročitelji pojavljajo zdaj pešci, potem avtomobilisti, traktoristi, v prejšnjem tednu pa so največkrat kršili prometne predpise kolesatji. Navajamo jih v rednem delu kronike. Prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 20-Ietni Franc Zakojč iz Odranec, se je zgodila 13. septembra okrog ene ure ponoči. Uradno sporočilo, ki so nam ga posredovali na upravi za notranje zadeve v Murski Soboti, pravi, da je voznik osebnega avta Martin Peterka iz Beltinec trčil z desnim blatnikom v Zakojča zaradi neprimerne hitrosti, tesnega prehitevanja in slabe vidljivosti. Ponesrečenec je med prevozom v bolnico umri. Zakojč se je menda peljal s kolesom in hkrati potiskal še eno kolo. š. S. Odlično opravljena delovna naloga OBISK NA POŠTI V BODONCIH Letošnja izterjava naročnine za Vestnik je bila nekoliko pozneje kot prejšnja leta. Ker predstavlja naročnina še vedno pomembno finančno postavko v zavodskem materialnem poslovanju, čeprav si prizadevamo, da bi bralci plačali čimmanj, je toliko pomembneje, da naročniki čimprej poravnate svoje denarne obveznosti do domačega tednika. Ž zadovoljstvom lahko ugotovimo, da imamo med bralci dobre plačnike in vsako leto, torej tudi letos, uspemo s pomočjo pismonoš, lani pa z osebnimi položnicami, pobrati več kot 90 odstotkov naročnine že ob prvi izterjavi, torej pred žrebanjem. No, na pošti v Bodoncih pa so se še prav posebej potrudili in pobrali naročnino skoraj 100-odstotno. Konkretno: od 351 naročnikov, h katerim sta se obrnila pismonoša Valter Bencak in Franc Černi, samo dva nista takoj plačala naročnine. LEP POŠTNI URAD Obiskali smo Bodonce. Krajevno središče, kjer so šola, samopostrežba, krajevni in matični urad, pošta, cerkev in gostilna, je nadvse lepo urejeno. Tokrat smo se predvsem zanimali za delo pošte. Zgovorni upravnik Ludvik Kočar okrog poldneva ni imel veliko strank, torej mu časa za pogovor ni POŠTA V BODONCIH SKORAJ 100-ODSTOTNO PO- BRALA NAROČNINO ZA VESTNIK — VAŽEN JE ODNOS DO STRANK — LEP POŠTNI URAD manjkalo. Zvedeli smo, da pod ta poštni urad spadajo; Bodonci, Vadarci, Beznovči, Zenkovci, Strukovci in Pu-ževci. Na bodonsko pošto je navezanih 518 hišnih številk. Poleg upravnika sta zaposlena dva dostavljača; tisti, ki nosi v Bodoncih, dela samo štiri ure dnevno; tisti, ki pa se podaja po ostalih vaseh, ima osemurni delovni dan. Seveda je ta čas le »uradno« določen, sicer pa se večkrat krepko raztegne, zlasti pa ob četrtkih. ko je treba dostaviti Vestnik, ki prihaja skoraj k vsaki hiši. Domači tednik je na tem območju še posebej priljubljen; zato je tudi tako dober odziv na plačilo naših položnic. Sicer pa na območju bodenske pošte žive prijazni in delavni ljudje. Da je temu tako, se nismo prepričali le ob obisku središča, ampak tudi tedaj, ko smo se zapeljali V spodnji del . vasi, ki sicer ni asfaltiran, je pa čutiti napredek, torej rezultate dela kmetov in delavcev. zaposlenih v podjetjih, kadar se človek ozre po domačijah:., številne nove hiše, mnogo je obnovljenih, precej je tudi novih hlevov, traktorjev in priključkov. »Prebivalci tega območja se zavedajo velike,prednosti. ki se jim ponuja s pošto. Na našem uradu jih precej varčuje, tu jim izplačujemo tudi denar za prodano mleko in živino ter poljščine. Zdaj, ko imamo avtomatsko telefonsko povezavo, je spet ena pridobitev več. Zal pa vseh 40 številk, kolikor jih ima centrala, ni izkoriščenih. Pa ne, da ne bi bilo interesentov (samo v Bodoncih bi jih bilo toliko), Ludvik Kočar, upravnik pošte v Bodoncih. ampak so proste številke rezervirane za ostale kraje, ki spadajo pod našo pošto. Žal dela pri napeljavi telefona, krepko kasnijo.« Takole je povedal upravnik Karel Kočar, ki je zaposlen že 13 let; najprej dve leti kot dostavljač na pošti Grad, potem pa so ga premestili v Bodonce. kjer je že 11 let upravnik. Povprašali smo ga seveda, kako to. da je ostal tako dolgo.. saj je znano, da (nekateri) delavci ne vzdržijo dolgo v poštni službi. »Moj oče Alojz je bil pismonoša 35 let. torej do upokojitve zato tudi jaz nočem prekiniti dela na pošti. Tu mi je kar lepo, saj Grad, kjer stanujem, ni daleč, zdaj; ko pa je speljana asfaltna cesta, pa se mi zdi. da je do mojega delovnega mesta le nekaj korakov.« Povedali smo. da je poštni urad v novem poslopju, ki so ga zgradili pred kakimi. Valter Bencak, pismonoša in kmet tremi leti. V tej stavbi so tudi krajevni urad, manjša dvorana, stanovanje in še kaj. To. na kar postane človek pozoren, ko se ozre po hiši, pa so predvsem rože. Ta javna stavba jih je polna. Zanimivo: tudi upravnik vzorno skrbi za cvetlice na oknih poštnega urada. Ko bi povsod tako lepo negovali cvetje, tako vzorno skrbeli za družbeno premoženje, potem seveda nikomur ne bi mogli Očitati nemarnpsti. Novo poštno poslopje v Bodoncih KMET IN POŠTAR Zapeljali smo se Judi k Valterju Bencaku. pismonoši. ki je zaposlen na pošti v Bodoncih samo 4 ure dnevno. drugače pa je kmet. Pravzaprav je težko opredeliti. kaj mu več pomeni: služba ali kmetijstvo. Oboje ima namreč rad. Daje tako, bomo skušali dokazati: ko je bilo treba izterjati naročnino. se je zelo potrudil, torej je delo opravil z vso odgovornostjo. resnostjo in tudi zagnanostjo, saj vsi naročniki niso imeli denarja takoj pri roki, ampak je k takim še! (podobno kot njegov stanovski kolega) še enkrat, morda tudi večkrat — dotlej. dokler položnica ni bila plačana. To je samo en primer, ki se nanaša na navezanost na poštno služr bo. Kar zadeva kmetijstvo, je prav tako treba zapisati, da Valterju delovnih navad ne manjka. Kmetija, ki meri 5 hektarjev, terja celega človeka. Pomagajo seveda tudi žena in ostali, domači, toda brez Valterja ne gre. Potem ko okrog 12. ure pride domov, ne ve, česa bi se najprej lotil: treba je nakrmiti 11 glav živine, iti na polje, na travnik, v gozd. Veliko je tudi opravil okrog hiše. Ob našem obisku so Bencakovi kolinili. Valter si je za ta dan vzel dopust. Ni hotel, da bi zaradi kolin službo površno opravil, torej da bi hitel domov, ne da bi dostavil vse pošiljke. Tako torej na bodonski pošti. Zdaj, ko hvalimo ta poštni urad in njegove pridne dostavljalce. pa seveda ne moremo prezreti tudi vseh ostalih pomurskih pismonoš. Da je tudi letošnja izterjava naročnine dobro uspela, je zasluga vseli poštarjev in poštaric. Tekst: Š. SOBOČAN Foto: ,A. ABRAHAM VESTNIK, 17. SEPTEMBRA 1981 STRAN 15 kronika NEPREVIDNI KOLESARJI GRAŠKI VELESEJEM 26. SEPT. — 4. OKT. 1981 VLJUDNO VABLJENI 20. septembra ob 14. uri na TOMBOLO Pomurski zdravstveni center M. Sobota TOZD Zdravstveni dom M. Sobota objavlja dela oz. naloge € hišnika kurjača v TOZD Pogoj: osnovna šola, tečaj za kurjača centralne kurjave in 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center M. Sobota, TOZD Zdravstveni dom M. Sobota, Grajska 24. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju ponudb. prodaja koruznjakov na ekonomskih enotah: Tešanovci 2 kom. Lemerje 1 kom. Topolovci 2 kom. Prodaja bo v nedeljo 20. septembra 1981s pričetkom ob 9. uri na omenjenih ek. enotah. / na hipodrom v Kamnico pri Mariboru! Glavni dobitki so: - CIMOS GA - AVTOCAMP PRIKOLICA TRESKA -DIANALC6 - 100 tisoč din gotovine in še 230 drugih dobitkov v skupni vrednosti 800 tisoč dinarjev. VLJUDNO VABLJENI! zim: Vaš oglas v VESTNIKU Tudi v letošnjem letu smo vam v Eti v Kamniku pripravili ozimnico iz vložene in pasterizirane povrtnine na osnovi predlogov naših številnih kupcev. Kupite jo lahko preko vaše osnovne organizacije sindikata in v trgovinah z živili. Zavarovalna skupnost Triglav, Pomurska območna skupnost Murska Sobota POSREDUJE PRODAJO naslednjih karamboliranih avtomobilov: 1. osebni avto Zastava 101 M 1300, reg. štev. MS 423-52, prvič registriran 28. 8. 1980, prevoženih 5.159 km. Izklicna cena din 37.500,(X). 2. osebni avto znamke Zastava 126 P, reg. štev. MS 292-39, letnik 1977, prevoženih 38.126 km. Izklicna cena din 25.000,00. Licitacija bo na sedežu Zavarovalne skupnosti v Murski Soboti, Titova 13 v torek, 22. septembra 1981 ob 8. uri. Ogled avtomobilov je na dan licitacije na dvorišču zavarovalne skupnosti. Pred licitacijo je potrebno položiti 10% varščino od izklicne cene. RAZPISUJE prodajo osnovnih sredstev z JAVNO LICITACIJO I. TOZD GOZDARSTVO Dolgoletna želja delovnih ljudi in občanov občine in mesta Gornja Radgona se bo — tako vsaj kaže — v teh dneh vendarle izpolnila. Gre-za prve javne telefonske govorilnice, kijih bodo postavili pb mednarodnem mejnem prehodu in na avtobusni postaji v Gornji Radgoni, kasneje pa morda še kje. Domača K S je že kupila potrebne kabine, vredne 120 tisoč dinarjev. DES Gorenja Radgona je obljubil brezplačno elektrifikacijo, da bodo govorilnice ponoči osvetljene, posebej pa se je izkazala tudi soboška delovna organizacija za PTT promet, ki bo na svoje stroške montirala potrebne aparature. Pri pošti so nam še povedali, da bodo novo pridobitev usposobili najkasneje do finala svetovnega prvenstva na peščeni stezi v Gornji Radgoni. Govorilnice pa bodo tudi sicer še kako dobrodošle, kajti nemalo Radgončanov in mimoidočih — med njimi veliko turistov — je doslej ponoči, ob nedeljah in praznikih zaman iskalo telefon. J. Kurbus Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: srednjo šolo ekonomske ali upravno administrativne smeri pod 2: srednjo šolo ekonomske smeri pod 3, 4, 5 in 6: poklicno šolo ustrezne smeri Za vsa objavljena dela in naloge.se zahtevajo enoletne delovne izkušnje. Delovno razmerje za delo navedeno pod točko 1,2 se sklene za določen čas devetih mesecev, za vsa ostala dela pa za nedoločen čas. Poskusno delo na delih in nalogah za katere se delovno razmerje sklene za nedoločen čas traja 45 dni. Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema kadrovski oddelek podjetja »SOBOTA« Murska Sobota, Kopališka 2, v 15. dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka objave. STRAN 16 VESTNIK, 17. SEPTEMBRA 1981 PETEK Radijski in televizijski spored od 1 8. do 2 4. septembra SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK . TOREK SREDA ČETRTEK RADIO ' MURSKA SOBOTA 1530 Zabavna giasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli: TV koledar, Angleščina, Slovenščina. 10.00 TV v'šoli: (do 12.05). 17.15 Poročila. 17.20 Rdeča Zora, otroška nadaljevanka TV Beograd. 17.50 Jazz na ekranu: Pori. 18.15 Obzornik. 18.25 Slovenščina v javni rabi. 18.35 Sodobna medicina. 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Vitez v modrem, ameriška nadaljevanka. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Stirideset-letniki, poljska humoristična serija. 21.40 V znamenju. 21.55 Nočni kino: Jaz, Pierre Riviere, francoski film. Oddajniki II. TV mreže: 15.25 Sarajevo: Balkanske atletske igre, prenos (slovenski komentar), 18.35 Glasbena medigra. 18.45 Pesem, ki traja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Porota, dokumentarna serija. 20.45 Zagrebška panorama. 21.10 Narodna glasba. 21.40 Kultura srca (do 23.40). TVZAGREB 8.50 do 12.00 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.30 Izobraževalni spo- /0 ljubljanska banka Pomurska banka red, 17.30 Poročila. 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, IT25 Kronika skupnosti občin Rijeke, 18.45 Mladinska oddaja, 19.15 Risanka. 19.21 EPP. . 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik. 19.55 EPP, 20.00 Zabavnoglasbena oddaja, 20.55 EPP. 21.00 Blakovih sedem, 21.50 Dnevnik Drugi program isto kot Ljubljana II TV AVSTRIJA 9.30 Rdeča je (film), 10.55 Popeye (risanka), 11.00 Možje brez živcev, 11.15 Van Gogh je risal tu, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Eci, peci, pec, 16.30 Dogodivščine Toma Sawyerja, 16.55 Spanček Zaspanček 17.00 Pan-op-tikum, 17.30 Mi. 17.49 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Akti XY nerešeno. 20.15 Modna revija, 20.20 Panorama, 21.10 Reklame in šport, 21.20 Nočni studio. 22.20 Poročila DRUGI PROGRAM 16.30 Vzgojna oddaja. 17.00 Galerija 17.30 Urez nagobčnika, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Svetloba na zahodu, 20.15 Modna revija, 20.20 Politika v petek, 21.20 Človek — volk (film). 22.25 Poročila TVMADŽARSKA 7.25 in 15.15 Šolska TV. 15.05 Zanesenjaki ljubezni, TV film. 16.30 Navzkrižno vprašanje, ugankarska igra. 17.00 Okno, reportaže. 19.00 Delta, znanstveni magazin. 19.25 Gala predstava v korist invalidov. 20.15 Naftni film; plameni nad močvirjem Mangrove. 21.15 Samuraj, baletna predstava. 21.40 TV dnevnik. RADIO MURSKA SOBOTA 1530 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Pri-, jetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in , pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.00 Poročila. 8.05 Na obisku pri zboru ,,Sunco-krili”, oddaja TV Titograd. 8.35 Beli delfin, francoska risana serija. 8.50 Divja leta, mladinska nadaljevanka TV Beograd. 9.20 Ko utihne šolski zvonec, otroška oddaja TV Zagreb. 9.50 Narava čustvenih procesov, izobraževalna oddaja. 10.15 Nasilje v družini: Jimmy, dokumentarna oddaja. 11.20 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češka nadaljevanka. 12.10 Poročila (do 12.15). 15.35 Poročila. 15.40 Galeje z zakladi, ameriški poljudno-znanstveni film. 17.10 Naš kraj. 17.25 Nogomet Sloboda : Crvena zvezda, prenos, v odmoru propagandna oddaja. 19.10 Zlata ptica. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Li-scio Hit — italijanske narodno zabavne pesmi. 21.00 Modni utrinki. 21.05 Dvoboj pri O. K. Corallu, ameriški film. 23.05 TV kažipot. 23.25 Poročila. /© ljubljanska banka Pombrska banka TV ZAGREB 9.30 do 13.00 Izobraževalni spored. 16.05 Pregled sporeda, 16.10 Poročila. 16.15 TV koledar. 16.25 Festival otroka — Šibenik. 17.25 Tuzla: Nogomet Sloboda—Crvena zvezda (prenos). 19.15 Risanka, 19.21 EPP. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 19.55 EPP. 20.00 Mayer-ling (film). 22.10 EPP,’ 22.15 Dnevnik. 22.30 V soboto zvečer. TVAVSTRIJA /J 9.35 Promenadni kofi-cert, 10.25 Nočni studio, 11.30 Igrajmo skupaj, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.25 Ljubezen, smrt in vrag (film), 16.00 Gradbišče, 16.30 Tehnika za otroke. 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Dva x sedem 17.25 Dober večer v soboto (Heinz Conrads), 17.50 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport in rekla- me. 19.15 da ... 20.55 Stavimo, Reklame, 21.00 Šport, 21.20 Zabavna oddaja, 22.20 Poročila DRUGI PROGRAM 13.30 Športno popoldne, 16.00 Salzburški gledališki praznik, 17.00 Dva x sedem, 17.25 Nogomet, 18.00 Trailer. 18.23 Reklame, 18 30 Čas v sliki, 18.50 Primer za ljudskega advokata. TV MADŽARSKA 8.05 Za otroke. 9.35 Istambulski vlak, pon. 10.40 Glasbeni film. 13.55 Živalski svet Madžarske, govedo. 14.05 Kremenčko-vi. 14.40 Brez dlake na jeziku. 15.25 Kviz za otroke. 15.35 Studio Szeged. Pecs. 16.40 Stare popevke. 17.35 Petjezična pokrajina. 18.30 TV dnevnik. 19.OOTeta Roza bo uredila, veseloigra. 20.00 Šansoni. 20.30 Vsak nosi svoj križ, film. 22.05 TV dnevnik. RADIO MURSKA SOBOTA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00— Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 1430 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 10,10 Poročila, 10.15 Nikar kjerkoli čez cesto, film SPV. 10.25 Živ-žav, otroška matineja. 11.25 Ljubezen po kmečko, nadaljevanka Tv Beograd.. 12.10 Tv kažipot, 12.30 Narodna glasba. 13.00 Kmetijska .oddaja, 14.00 Poročila (do 14.05), 14.55 Gornja Radgona: SP v speedwayu. prenos. 17.00 Edino življenje človeka: Ivo Dani Popovič, dokumentarna oddaja Tv Titograd. 17.35 Športna poročila. 17.45 Zlomljena puščica, ameriški film. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak, 19.22 Tv in radio nocoj, 19.24“Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme. '19.57 Propagandna oddaja. 20.00 J. Veselinov-Žar-ko in A. Diklič — V. Radovanovič: Baza na Donavi, nadaljevanka Tv Novi Sad. 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Titograd skozi stoletja, dokumentarna oddaja Tv Titograd, 21.35 V zname-nju, 21.55 Nogometna reportaža Radnički—Hajduk. 22.25 Športni pregled- ljubljanska banka Pomurska banko TV zAgreb U’’ • I f • - 9.45 Pregled sporeda, 9.50 Poročila. 10.00 Glasbeni tobogan. 10.55 Tršič: Vukova skupščina (prenos). 12.30 Narodna glasba. 12.58 EPP, 13.00 Kmetijska oddaja. 14.00 Studio 071, 14.30 Bratje Marx v cirkusu (film.)’ 16.00 Nedeljsko popoldne. 17.30 Rumena ruta (film), 19.00 Risanka. 19.20. EPP. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 19.55 EPP. 20.00 Baza na Donavi (serijska drama), 21.00 EPP. 21.05 S kamero po svetu. 21.35 Dnevnik, 21.55 Reportaža: Radnički—Hajduk, 22.25 Športni pregled TVAVSTRIJA 10.00 Tiskovna ura; 11.00 Vzgojna oddaja. 14.10 Rojena včeraj (film), 15.50 Nils Holgers-son, 16.15 Popotovanje z Odisejem. 16.45 Klub se-niotjev, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki. 18.25 Religija. 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport. 19.15 Mali dunajski teater, 21.10 Šport, 21.25 Poročila TV MADŽARSKA 7.15 Za cicibane. 8.05 Proti bandi, otroška nadaljevanka. 8.30 Klovni. 9.10 Kviz za otroke. 10.20 Šola za tenis. 10.35 Slovaška folklora. 13.30 Portret; H. Schliemann. 14.15 Pesem doni. 14.50 17 trenutkov pomladi, sovjetska nadaljevanka. 16.10 Spored prihodnjega tedna. 16.50 Dviganje uteži. 18.00 Teden. 19.00 Poročila. 19.05 Petrocelli, kriminalka. 19.55 Družabna igra. 20.35 šport. RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO 1530 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.45'Tv v šoli: Tv koledar. Koš za košem. Kultura branja. Marijan Deto-ni. 10.00 Tv v šoli: Mate-rinščinaJRisanka, Zemljepis. MalTprogram. Risanka. Iz arhiva šolske Tv. Zadnje minute (do 12.05)5 15.30 Tv v šoli: Matematika. Koš za košem. Moja pot od doma do šole. Tla (do 16.35), 17.20 Poročila. 17.25 Ciciban, dober dan: Akvarij, 17.45 Berberska rapsodija, češki kratki film. 18.05 Jedrska revolucija: Atom pred vojno, 18.35 Obzornik, 18.45 Mladinska oddaja, 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. - Stuparich: Zadnje šolsko leto, 2. del Tv drame, 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Kulturne diagonale. 21.45 V znamenju /0 ljubljanska banka Pomurska banka ODDAJNIKI H. TV MREŽE: ,7 ' 17.45 Otroška oddaja, 18.00 Miti in legende, otroška oddaja, j 18.15 Izobraževalna od- | daja, 18.45 Glasbena | medigra. 18:50 Športna | oddaja. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Znanost in mi, 20.50 Zagrebška panorama, 21.15 Skag, serijski film (do 22.25) I TVZAGREB 8.45 do 12.00 Izobraže- ! yalni spored. 15.30 do | 16.35 Izobraževalni spo- ; red. 17.35 Pregled sporeda,- 17.40 Poročila. 17.45 Lutkarji, 18.00 Miti in I legende. I8J5 TV kole- j dar, 18.45 Mladi za mlade, 19.15 Risanka. 19.21 EPP. 19.27 Nocoj, 19.30 I Dnevnik, 19.55 EPP. 1530 Zabavna glasba, vmes reklamna •sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema, 18.00 - Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.55 Tv v šoli: Tv koledar, Matematika. Od do-mž do šole. Dnevnik 10. 10.00 Tv v šoli: Dokumentarni film. Risanka. Književnost in jezik. Mali program. Glasbeni pouk. Zadnje minute (do 12.05). 15.30 Tv v šoli: Vzajemna pomoč samoupravljalcev. . otok Hvar (do 16.20), 17.05 Poročila. 17.10 Beli delfin, francoska risana serija. 17.25 Praznični dnevi Slovenske folklore. 17.55 Pisani svet: Šibenik. 18.30 Obzornik. 18.40 Čas. ki živi; Prva je gorela Rašica, 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 Tv in /O ljubljanska banka Pomurska banka radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Pripoved o stereotipnem vprašanju, dokumentarna oddaja, 20.50 Propagandna oddaja. 21.00 C. Brule: Voltaire — Ta vražji človek. ..francoska nadaljevanka. 22.00 V znamenju. 22.15 Za lahko noč z Ireno Grafenauer TV ZAGREB 8.55 do 12.00 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.20 Izobraževalni spored. 17.35 Pregled spore-' da. 17.45 Avantura. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika skupnosti občin Osijeka. 18.45 Splošni ljudski odbor. 19.15 Risanka, 19.21 .EPP. 19.27 Nocoj, 20.00 Pustolovec pred vrati (drama). 21.25 EPP. | 21.30 Izbrani trenutek, 21.35 Mozaik. 22.20 ' Dnevnik. TVAVSTRIJA/* 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec, 8.30 TV kuhinja. 9.00 Šolska TV, 9.30 Ljubezen, smrt in vrag (film). 11.05 Veselje z naravo. 11.15 Biblijske živali, 12.00 Opoldanska redakcija. 16.00 Eci. peci, pec, 16.30 Lassie. 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Konjske zgodbe, 17.30 Mi, 17.54Reklame. 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki. 19.15 Šport v ponedeljek 20.05 Prizorišče: New York. 20.50 Večerni šport, 21.20 Poročila DRUGI PROGRAM 8.00 Parada ob 60 letnici Gradiščanskega, 17.00 Znanost danes. 17.30 Linija Onedin, 18.23 Reklame. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Dallas. 20.05 Schilling, 20.50 Deset pred deseto. 21.20 Hiša na Tretji cesti (film), 23.05 Poročila TVMADŽARSKA I Ni sporeda 19.30 Dnevnik. 19.55 EPP, 20:00 . Aktualnosti. 20.55 F.PP. 21.00 Do Montreala in nazaj, 22.40 Dnevnik. TVAVSTRIJA 8.00 Jutranja poročila. 8.05 Eci, peci. pec. 8.30 Angleščina, 9.00 Šolska TV? 9.30 Ta ni od včeraj (film), 11.10 Možje brez živcev, 11.20 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Eci, peci, pec, 16.25 Tudi hec mora biti. 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Hidroplan 121 SP; 17.30 Mi. 17.54 Reklame. 18.00 Avstrija v sliki. 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki. 19.15 Argumenti. 20.15 Zrcalne slike, 21.05 Videoteka, 22.50 Poročila DRUGI PROGRAM. 16.45 Šolska TV, 17.00 Usmeritev. 17.30 Linija Onedin, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Avstrijski kviz, 20.45 Reklame, 21.50 Deset pred deseto, 21.20 Klub 2 in poročila TV MADŽARSKA’ 7.30 in 13.05 Šolska TV. 14.40 Naše telo; vegetativno živčevje. 15.05. Za naše zdravje. 15.20 Sedem kratkih življenj ing. Hagare, nadaljevanka. 16.15 Utica. 16.45 Svet jezika. 17.30 Rock. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Istambulski vlak, nadaljevanka. 20.05 Studio 'Sl, kulturni tednik televizije. 21.05 Tveganje; konku-icnca na svetovnem tržišču/ 21.35 TV dnevnik. RADIO MURSKA SOBOTA 1530 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z ;.. 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.00 Tv v šoli: Tv kole- dar. Vzajemna samoupravljalcev; Hvar. 10.00 Tv pomoč Otok v šoli: Biologija. Risanka. Koc-~ ka. kockica: Risanka. Te-l&na vzgoja. Zadnje minute .(do 12.05).' 17.25 Poročila. 17.30 Cirkus, 17.55 Romantika proti klasicizmu, angleška dokumentarna serija. 18.25 Obzornik. 18.40 Glasbena oddaja.’ 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Naša hči. kamerunski film. 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov: 21.45 Miniature: Stane Dremelj. 21.55 V znamenju ODDAJNIKI II. MREŽE. TV 17.10 Tv dnevnik v madžarščini. 17.30 Tv dnevnik. 17.45 Dom in otroštvo. 18.15 Splošna ljudska obramba. 18.45 Nogometna reportaža Dinamo—Partizan. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Bitef. 21.35 Zagrebška panorama (do 21.55) • TVZAGREB 9.00 do 12.00 Izobraževalni spored. 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Poročila. 17.45 Slike otroštva in domačije. 18.15 TV koledar. 18,25 Kronika skupnosti občin Bjelova-ra. 18.45 Nogomet Dinamo—Partizan (reporta-ža), 19.15 Risanka. 19.21 /d ljubljanska banka Pomurska banka EPP. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP. 20.00 Prosti! sreda. 21.15 Portreti, 22.00 Dnevnik. TVAVSTRIJA 8.00 Jutranja poročila 8.05 Tudi hec mora biti. 8.35 Francoščina, 9.05 Šolska TV, 9.35 Gabilan, moj najboljši prijatelj (film), 11.00 Argumenti, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Lutke, 16.30 Wickie in silaki, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Smeh na recept, 17.30 Mi. 17.49 Reklame. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v liki. 19.15 Dr. med. Francoise Gailland (film) 20.50 Poročila DRUGI PROGRAM 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Linija Onedin. 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport. 21.10 Deset pred deseto, 21.40 Umetnine, 23.10 Poročila TV MADŽARSKA 8.05 in 13.30 Šolska TV. 8.50 TV reprize: Stop; Delta; Tom in Julie, franc, film. 15.25 Srbija, Makedonija, potopisni film. 16.10 Prometna varnost. 16.35 Naše telo; refleksi. 17.20 NOGOMET, Romunija— Madžarska, kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo, prenos iz Bukarešte. 19.15 TV* dnevnik. 19.45 Modra luč, kriminaTtične reportaže. 20.00 Glasba; panorama. 21.35 TV dnevnik RADIO MURSKA SOBOTA 1530 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA v 8.55 Tv v šoli: Tv koledar. Matematika. Serijska proizvodnja. Tla. 10.00 Tv v šoli: Kemija. Risanka. Združeni narodi. Risanka. Pravljica. Zadnje minute (do 12.05). 15.25 Nogomet OFK Beograd—Sarajevo, prenos (do 17.15) v odmoru .... 17.30 Poročila. 17.35 Divja leta, mladinska nadaljevanka Tv Beograd. 18.00 Nova obzorja, dokumentarna serija Tv Novi Sad. 18.30 Obzornik. 18.40 Po sledeh napredka. 19,10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Propagandna oddaja. 20.00 Bobu Bob. 21.30 Propagandna oddaja. 21.35 Iz koncertnih dvoran — M. Lipovšek: Orglar (kantata), 22.05 V znamenju ODDAJNIKI MREŽE: 17.10 F v madžarščini. II. TV dnevnik v 17.30 Tv dnevnik. 17.45 Babičnin vnuk, otroška oddaja. /O ljubljanska banka Pomurska banka 18.15 Znanost. 18.45 Tv kabaret. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Kino oko. 23.00 24 ur (do 23.05) TVZAGREB 8.55 do 12.00 Izobraževalni spored, 15.25 Nogomet: OFK Beograd—Sarajevo (prenos), 17.25 Pregled sporeda. 17.30 Poročila. 17.45 Babičin vnu-kec. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika skupnosti občin Splita, 18.45 Zeleni kabaret, 19.15 TV kuhinja, 19.21 EPP. 19127 Nocoj. 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP. 20.00 Argumenti, 20.45 EPP. 20.50 Videokviz. 21.35 Dnevnik, 21.50 Skladatelju — borci: Pavle Šivic TVAVSTRIJA 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci. peci, pec, 8.30 Dežela .in ljudje, 9.00 Šolska TV. 9.30 Mamička (film), 11.00 Možje brez živcev, 11.15 Waltonovi,' 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Eci, peci, pec, 16.30 Marco, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 TV kuhinja. 17.30 Mi. 17.54 Reklame. 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame 18.30 Čas v sliki, 19.15 Mladi mož (film). 20.25 Pridi/ Mustafa! — Pojdi!, 21.10 Večerni šport, 22.00 Poročila DRUGI PROGRAM 16.45 Šolska TV, 17.00 Popotovanje po Avstriji; 17.30 Linija Onedin, J 18,23 Reklame, 18.30 Čas f v sliki. 19.15 Velika priložnost. 20.45 Reklame. । 20.50 Deset pred deseto, i 21.20 Klub 2 in poročila TV MADŽARSKA 7.05 in 12.50 Šolska TV. 15.00 Divje živali in ljudje. 15.45 TV borza. 15.55 Za mlade filmske amaterje. 16.25 Naš vrt, naše dvorišče. 16.55 Telešport. 17.20 Pedagoški forum. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Kabaretni variete. 20.20 Okusi in klu-fute. 21.10 TV dnevnik. 21.20 Igrani film. VESTNIK, 17. SEPTEMBRA 1981 STRAN 17 VW 1200 — letnik 1974 registriran do februarja 1982, prodam. Ivan Kerman, Urban 16, Strigova. In-325 RENAULT 12 — letnik 1976 — registriran do julija 1982, prodam. Informacije tel. 81-304 po 18. uri. In-326 PRIKOLICO za osebni avto prodam. Ivan Muršič, Ljutomer, Frana Kovačiča 12. In-327 vodovodno Črpalko — enofazno — kompletno z rezervar-jem, prodam. Naselje Borisa Krai-gerja 9, M. Sobota, popoldne. M-OP GROZDJE z vinogradom in majhen sadovnjak v Strehovcih ali samo grozdje prodam. Bogojina 25. MAK LESTENEC /luster/ — leseni, ročna izdelava, prodam. Naslov na upravi lista. M-HH VARILNI avtogeni aparat Rothemberger 2750 stopinj C, predvsem za žlahtne kovine in VAREKS univerzalni varilni aparat — nova — prodam. Avguštin, Partizanska 120, Lendava, od 6. do 14. ure, tel. 75-350. Le-318 LADA 1200 letnik 1971, prodam. Banovci 7, Veržej. In-322 REZERVNE DELE za SILO-KOMBAJN „Njuholand” prodam. Gaberje96. Le-317 MLADIČE nemške doge — črno-bele z rodovnikom, prodam. Tel. 75-782. Le-316 HIŠO z ohišnico 34 arov v Dobrovniku in20efrov vinograda, prodam. Interesenti naj se javijo v soboto in nedeljo v Petišovcih 156. Le-312 BARVNI TELEVIZOR, radio, peč na olje in grozdje v vinogradu /šmarnica/ prodam. Miklošičeva 23, M. Sobota. M-3207 ZASTAVA 101 Mediteran —letnik 1980, ugodno prodam. Gusti Gom-boc, Tropovci 20/č, popoldan. M-3208 FIAT 750 Ciporeks 30/2 kub. m, 20/1 kub. m, prodam. Kurnjek, blok nasproti trgovine Usnja, M. Sobota. M-3209 GROZDJE z brajd prodam. Petanjci 57. M-3210 TRAJNO GOREČO PEČ — skoraj novo, peč na olje, kombinirano peč za kopalnico, kolesa 4 kom. za kadeta 13 colov z zimskimi gumami in 4 kom. gume 750/16 rabljene, prodam. Franc Grah, Črnelavci n. h. Tel. 23-109. M-32I1 20 arov koruze in grozdje v Lipovcih, prodam. Informacije, Gregorčičeva 34. Beltinci. M-3212 ČZ 350 dobro ohranjen prodam. Žitna 4, Beltinci. M-3213 BELO GROZDJE prodam. Andrejci 13, Martjanci. M-3214 KOSO za FE 35 in pastir na baterije, prodam. Tišina 56. M-3215 OPEL KADET — starejši letnik, dobro ohranjen, prodam. Gradišče 27. M-3216 MLIN KLADIVAR večji S 32 kladivi in koruznjak železen, prodam. Milan Osterc, Veržej 77. M-3217 ZASTAVA 101 L letnik julij 78, prodam. Informacije tel. 74-304, po 14. uri. M-3218 GROZDJE na brajdah prodam. Štefana Kuzmiča 10, M. Sobota. M-3219 KRAVO mlado — tretjič 5 mesecev breja, prodam. Melinci 3. M-3220 TRODELNE BRANE ljutomerske prodam. Godina, Pečarovci 72. M-3221 HIŠO v Gor. Bistrici ter globok otroški voziček, prodam. Ob kanalu 8, M. Sobota. M-3230 BELO VINO /šmarnico/ iz stre-hovskih goric prodam. Jurij Vrta-rič, Lendavska 17/c, M. Sobota. M-3231 SVINJO s prašiči prodam. Vrazova 17, M. Sobota. M-3233 GNOJ kvaliteten tudi za vrtove in vinograde prodam. Brezovci 40, Puconci. M-3234 TELICO brejo prodam. La-stomerci, G. Radgona. M-3235 AVTO CITROEN CX letnik. 1980 ali avto Fiat 132 GLX 2000 prodam. Ignac Rajh, Bakovci. M-3237 ŠKODO 110'L letnik 74 prodam. Ogorevc, St. Rozmana 4/11-14. M-3238 R 4 letnik 1975 prevoženih 57.000 km ugodno prodam. Prečna 18. Bakovci. M-3239 VW 1600 letnik 1972 generalno popravljen po ugodni ceni, prodam. Radovci 16, Grad. M-3240 OSEBNI AVTO FIAT 126 P letnik 1979 prodam. Viljem Hakl, Štefana Kovača 16, M. Sobota. M-3241 TRAKTOR HOFERŠRANS s koso in plugami prodam. Rakičan 82. M-3242 RENAULT 10 letnik 1970 neregistriran tudi za dele ugodno prodam. Informacije tel. 21-975. M-3244 TOMOS E 90 prodam. Lahko tudi po ‘delih. Srečko Cifer, Kukeč 13, Križevci v Prekmurju. M-3245 ZASTAVO 750 nujno prodam. Puževci 13, tel. 23-020 do 16. ure. M-3246 SIMCA 1000 LS letnik 1976 prodam. Cankarjevo naselje 41, M. Sobota. M-3248 CENTRALNO PEČ „Zrenjanin”, litoželezna 35.000 kalorijska s termostatom in mešalnim, ventilom prodam. Cankarjeva 64, M. Sobota. M-OP R 6 dobro ohranjen prodam. Šalamenci 86, Puconci. M-3250 KUHINJSKO MIZO s stoli in omaro ter dodatno peč prodam. Kidričeva 2, M. Sobota. M-3252 1 MALE PUJSKE prodam. Kupšin-ci 72. M-3253 MOPED prodam. Krog 31. M-3255 FIAT 750 prodam. Štefan Kovač, Puconci 18. M-3256 RABLJENO strešno opeko folc večjo količino prodam. Kuplen, Rakičan 133. M-3257 ŠKODA 110 R COPPE prodam. Lendavska 1, Ljutomer. M-3259 OTROŠKO košarico, globok in športni voziček /oba sta uvožena/ prodam. Mala Nova 4, M. Sobota, popoldan. M-3222 GROZDJE šmarnico prodam. Puhan, Bogojina 17. M-3223 MALE PUJSKE in grozdje šmarnico in kleton prodam. Rakičan 57. M-3224 DIANA 6 LC — letnik 1981 avgust, ugodno prodam. Anton Mare-tič, Tomšičeva 14, Lendava. M-3225 TRAKTOR Ferguson 35 prodam. Kuzma 47/a. M-3226 FIAT 126 P letnik 1979 ugodno prodam. Šarkanj, Mojstrska 2, M. Sobota. M-3227 R 4 letnik 1979 prodam. Hajdinjak, Jurij 22, Rogašovci. M-3228 ZEMLJO primerno za vinograde, sadovnjake in počitniške hišice 50 m od glavne ceste, lepa sončna lega in mešani gozd, prodam. Ger-gorec, Andrejci 58. M-3193 KRAVO s teletom in kravo devet mesecev brejo prodam. Črnelavci 49. M-3194 KRAVO stžro, 8 let, vozno /z bikcem starim mesec dni/, prodam. Črenšovci 212. M-3195 HIŠO, zgrajeno do 1. faze, ip ostali gradbeni material v Moravcih 73, pošta Bučkovci prodam. Informacije v Moravcih 73 in Ra-doslavcih 31. M-3196 STREŠNO OPEKO biber, cca 1500 kom, folc cca 600 kom in grozdje /šmarnico cca 100 kg/ prodam. Pomagamo obrati, Kobilje 27 pri gostilni. M-3198 DRVA 8 kub. m in DROBILEC, KLADIVAR 12 cm, prodam. Predanovci 12. Puconci. M-3199 FIAT 126 P star dve leti prodam. Tomšičeva 8/a, M. Sobota. M-3200 MEŠANI GOZD 40 arov na Goričkem prodam. Naslov v upravi lista. M-3200 Ne odlašajte Slikajte se za novo osebno izkaznico pri FOTO HOCHSTATTER FR. . M. Sobota, Trg zmage 3 Kvaliteta zagotovljena! SPALNICO prodam. Kuhar, Oktobrske revolucije 12, M. Sobota. M-3203 ŠPORTNI MOPED /izredne oblike/ — narejen doma, prodam. Kerin, Frana Kovačiča 20, Ljutomer. In-323 KRAVO staro štiri leta, brejo osem mesecev, kontrola A, prodam. Gederovci 14. M-3204 MERCEDES 220 in ZASTAVO 101 prodam. Informacije tel. 23-622. M-3206 KOMBAJN MASSE FERGUSON univerzal 680 — širina kose 2,70 m — prodam. Tel. 21-691. M-3156 FIAT 850 SPORT COUPE ugodno prodam. Viktor Benko, Sotina 5 l . Rogašovci. M-3157 WARTBURG, karamboliran, prodam. Rakičan 96. M-3159 ZAMRZOVALNO SKRINJO 220 1 Gorenje in trifazni HIDROFOR prodam. Jože Gjerek, Lola Ribarja 19, M. Sobota. M-3160 FIAT 1300 ugodno prodam. Tel. 78-001. od 7. do 14. ure. M-3161 WARTBURG CARAVAN — letnik 1979 — v dobrem stanju, prodam. Viljem Gaber, Nuskova 4, Rogašovci. M-3162 GROZDJE, šmarnico (okrog 500 kg), prodam na Vaneči, Žitna 27, tel. 22-364. M-3163 x KUHINJSKO KORITO, mizo in nadstropno posteljo prodam. Žitna 27, tel. 22-364. M-3163 BELO VINO (šmarmčo) za 15,00 din prodam. Ivanjševci 15, Prosenjakovci. M-3164 ŠPlROVCl 5—7 m dolžine zidne lege 6—7 m in 2 soda 300 1, prodam. Moščanci 63. M-3167 KRAVO, staro štiri leta, prodam. Ižakovci 20. M-3167 KORUZNJAK iz žaganega akacijevega lesa z gosto žično mrežo — dimenzije 8 x 3 x 1,10 — pokrit s salonitom — star tri leta, prodam. Gorica 45, Puconci. M-3169 GRADBENO PARCELO v G. Petrovcih (spodaj) ob glavni cesti prodam. G. Petrovci 39. M-3170 PONY EKSPRES, moped s štirimi prestavami in 700 kom. teraco plošče prodam. Vanča vas 25. M-3171 NSU 1200 v voznem stanju proda, Odranci 87/a. M-3122 FIAT 750 dobro ohranjen prodam. Alojz Ficko Cankarjevo naselje 38, M. Sobota. M-3123 VELIKOČVETNE mačehe po ugodni ceni dobite pri Vrtnarstvu Kurbus, Mele. M-3124 TRAKTOR UNIMOG prodam. Jože Jarc Partinje 104, Jurovski dol. M-3I28 TRAKTOR STEYER 180/a s koso, jermenico in plugi .prodam. Mladinska 48, Bakovci. M-3129 MREŽE za beton (8 in 6) prodam. Brezovci 55. M-3130 LESENO UTO v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov na upravi lista. M-3131 500 1 belega vina prodam. Cena 25,00 din za liter. Turnišče 248. M-3132 VEČJO KOLIČINO GROZDJA na lepo urejenih brajdah in 300 1 domačega1 vina prodamo. Infor-macije. Turistična, TEGRAL”, Ljutomer,' Glavni trg 1. ih—319 ŠOTOR za štiri osebe (enkrat rabljen) prodam. Informacije pri Mladen Rajh, do 14.30 v trgovini ,,Vesna”. Cezanjevci, po 15. uri Slamnjak 8, Ljutomer. In—320 Osebni avto ZASTAVA 750 — letnik 1975 ugodno prodam. Janez Žabota, Pristava 6, Ljutomer. In—321 TRAJNOGOREČO PEČ prodam. Puconci 28. M—3173 100 1 kvalitetnega domačega vina (šipon, rizling, burgundec) po ugodni ceni prodam. Jože Rozman, Radenci 12. M—3174 GRADBENO PARCELO v Rožič-kem vrhu (blizu asfaltne ceste na sončni legi) pnodam. Erna Ritonja, Rožički vrh 80, Videm ob Ščavnici. M—3176 ŠKODA 120 LS — stara 22 mesecev — prevoženih 12.000 km, prodam. Informacije, Dom Tehnike, M. Sobota, oddelek ,,AKUSTIKA”. M—3178 JAZZ TROBENTO novo Sirius — ČSSR z garantnim listom in kovčkom — ugodno prodam. Vlado Mičev, Vinka Megle 10, M. Sobota. M—3179 TRAKTOR DAVID BRUN registriran do aprila 82, prodam. Domajinci 26, Cankova. M—3180 DIANA 6 — registriran do marca 1982, prodam. Tel. 79-413, dopoldne. M—3181 GROZDJE 500 trsov — lepe šmarnice, prodam. Casar, Bogojina 27. M—3182 KOMBI ZASTAVA 750 430 K> v voznem stanju, prodam. Alojz Titan, Vrtna 10, Bakovci. M—3183 FIAT 125 P letnik 1975 novi motor prodam. Dr. Kiršner, Križevci 147, v Prekmurju. M—3184 DVA SODA 250 1 prodam. Marija Mekicar, Martjanci n. h. M—3185 MALE PUJSKE prodam. Vanča vas 36, Tišina. M—3187 TRAKTOR STEYR 180 s plugi in koso, registriran do’1. 9. 1982, prodam. Alojz Zadravec, Nedelica 150, Turnišče. M—3188 STISKALNICO za grozdje in 1301 sod, prodam. Kroška 40, M. Sobota. M—3189 MALE PUJSKE prodam. Borejci 37, Tišina. M—3190 KRAVO brejo 7 let staro prodam. Peter Kranjec, Lončarovci 27, Križevci v Prekmurju. M—3-191. AVTO MINI MORIS letnik 1978 prodam. Tel. 74-704. M—3192 TRAKTOR STEYR 180 s koso in jermenico, registriran do junija 82, prodam. Ivanci 65, Bogojina. M-3133 PEČ za centralno kurjavo ugodno ‘ prodam. Trstenjakova 62. M-3134 TAM 4500 ugodno prodam (lahko tudi z delom). Tel. 77-035. M-3135 PLATIŠČE z gumami za prikolico (4 kom.), skoraj nove, prodam. Martin Kuzma, Skakovci 36, Cankova. M-3136 PUJSKE stare 7 tednov, prodam. Šadl, Rakičan n. h. M-3137 TRAKTOR STEYR tip 180 KS, prodam. Turnišče 209. M-3138 STISKALNICO za baliranje sena in slame ter klinaste brane, 4-del-ne, prodam. Alojz Raj, Turnišče 26. M-3139 STISKALNICO za grozdje z velikim ,,prešpanom” prodam. Traktor STEYR 18 ali 15 kupim. Jože Grlec, Vadarci 98, Bodonci. M-3140 GRADBENE parcele v Bakovcih prodam. Informacije pri Cilki Vi-gali, Bakovci 133. M-3036 ZASTAVO 101 prodam. Petanjci 91. M-3141 NOVO BETONSKO OKNO 80 x 100 prodam. Večeslavci 14/a, Rogašovci. M-3142 BELO VINO, sortno, prodam. Naslov na upravi lista. M-3144 ZASTAVO 101 prodam. Lipovci 134. M-3145 PARCELO 30 arov — primerna za vikend — v Mačkovcih ob glavni cesti, prodam. Informacije Mirjana Zel ko, Petrovci 31/a. M-3146 ČRNO-BELI televizor Gorenje — dobro ohranjen — prodam. Barbarič, St. Rozmana 4, stan. 25. M-3147 . ŠKODO 1000 MB ugodni prodam. Telefon 23-497 ali Kroška 30. M-3148 SILAŽNI KOMBAJN hagedorn po ugodni ceni prodam. Drago Gi-der, Korovci 11, Cankova. M-3149 CISTERNO za gnojevko 1700 1, malo rabljeno, in tridelne klinaste brane, ugodno prodam. Dezider Bagoia, Beznovci 4, Bodonci. M-3150 KRAVE kontrala A po izbiri prodam. Herman, Veča, BODONCI 107. m-3 154 .... J154 ZASTAVO 101 METAL — letnik 1977 — prodam. Naslov na upravi lista. M-3155 STANOVANJE 44 kv. m v Ljutomeru, Miklošičev trg, prodam. Informacije pri Francu Šauperlu, Ormoška cesta 11, Ljutomer. In—300 125 PZ letnik 1973 v nevoznem stanju prodam. Milan Halas, Lukavci 7, Križevci pri Ljutomeru, in—313 500 kom. FASADNE OPEKE prodam. Matija Kaučič, Branoslav-ci 24, Ljutomer. In—314 ŠKODO 110 LS — letnik 1972 (december) poceni, prodam. Logarov-ci 6/A, Križevci pri Ljutomeru. In—315 KOMBANJ „KLAS” DIESEL prodam. Jože Horvat, Cven 55, Ljutomer. In—316 WARTBURG ali CARAVAN od 1977 leta naprej, kupim. Naslov v upravi lista. M-3205 GARAŽO oddam v najem. Mira Korošec, Panonska ulica 15, Gornja Radgona, telefon 74-876. M-3111 NJIVO (50—80 arov) v Murski Soboti ali okolici vzamem v najem. Franc Sever, St. Rozmana 8/1V-26. M-3143 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za 6. razred OŠ Gornja Radgona. Daniel Fras, Zbigovci 24, p. Gornja Radgona. M-3151 OBVESTILO' Obveščam vse stranke, da v roku enega meseca po objavi odnesejo blago, ki so ga prinesle za šivanje. Jožica Gbmboc, šivilja, M. Ku-zmiča-41. M. Sobota. M-3153 PREKLIC!Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za 8. razred, letnik 1979/1980, OŠ Ša-tovci. Milan Cor, Budinci 63, p. Šalovci. M-3165 OBVESTILO! OPRAVLJAM VSA KERAMIČNA DELA — HITRO IN PO UGODNI CENI. Vse informacije v večernih uprah po telefonu 22-160. M-3175 PSA nemškega ovčarja — starega do deset mesecev vzamem. Tel. 21-507 popoldne. M-3197 Gostilna Špilak Dolič vabi ‘na domače koline z bojtov repov v soboto, 26. septembra in 27. septembra. 26 septembra (sobota) igrajo Varjanti. M-^25I ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Barbara Vučko roj. Kelenc iz Sr. Bistrice Ob boleči izgubi naše drage pokojnice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane lepe vence in spremljanje na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom in bolniškemu osebju internega oddelka bolnišnice Murska Sobota za vso skrb in lajšanje bolečin, duhovščini za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Tvoje pridne roke ZAHVALA । dom so nam gradile, a v njem je zdaj praznina. V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Jože Farkaš lončar iz Filovec 1 V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, številnim prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu posprem ili na njegovi zadnji poti, počastili njegov spomin, zasuli grob z venci in cvetjem in nam bili v teh bridkih trenutkih ob strani. Posebna hvala govorniku KS Bogojina vaškega odbora Filovci za izrečene ganljive besede ob odprtem grobu, č. č. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, delovnim kolektivom OŠ Beltinci in OŠ Dubrovnik, Zdravstvenemu domu M. Sobota. Jeklotehni M. Sobota in KS Beltinci. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: Novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celotetna naročnina 300,00 din, polletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900^603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30 4-01176 — Cena posamezne številke 8 dinarjev. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. strahu VEmWK. s® S twaanro - jmygnaMamww Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mimo spiš, ,j® srce ljubeče več ne bije JI*. "si 'Sc TS in tise več ne prebudiš V SPOMIN Te dni mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož moče Štefan Vogrinčič iz Topolovec Kako prazen, tih in žalosten je zdaj naš dom brez tebe. Nikoli te ne bomo pozabili, še vedno živiš z nami in mi s teboj. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in prinašate na njegov grob rože ter prižigate sveče. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z družino iz Nemčije, sin Jože z družino iz Canade in hčerka Vera z družino ZAHVALA r. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedijaJn brata Sandija Pevca uslužbenca SO Murska Sobota se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje in izrazili sožalje. Posebna hvala govornikom za poslovilne besede in godbi na pihala iz Bakovec. Vsem še enkrat — iskrena hvala! M. Sobota, 9. september 1981 VSI NJEGOVI Ko prišlo poletje je, vesel od doma si odšel v tujino, a pomislil nisi, da jeseni živ ne vrneš se. k , - ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je komaj v 29. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil naš sin. brat in stric Štefan Korpič iz Šulinec ’ A '. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem doma in v tujini, posebno sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter njegov prerani grob zasuli z venci in cvetjem. Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom KS G. Petrovci, mladini, delovniorganizaciji Mura iz G. Petrovec in sodelavcem iz Švice, posebno mojstru, šefu, računovodju in spremljevalcu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: mama, oče, brat Evgen z ženo, sestri Anica in Zlatica z možema, nečaka Zlatko in Jožica, sestrične, bratranci in botrina ZAHVALA Poslovili smo se od naše drage mame Lizike Vrbnjak iz Precetinec MAMA! Kako rada si prišla med nas, ni te več! Ostala je praznina, v naših srcih bolečina, do konca dni bo nosil jo vsakdo od nas! Iskrena hvala vsem sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in darovano cvetje, govornikom za ganljive poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in godbi iz Bučkovec. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin v času njene bolezni in kolektivu KZ Mursko polje iz Križevec pri Ljutomeru za darovane vence. Iskrena hvala g. kaplanu in g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat —iskrena hvala! VSI NJENI B ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in svaka Ludvika Novaka iz Puconec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti ter mu poklonili venet in šopke. . Posebna zahvala čč. duhovniku Balažiču iz Puconec, pevcem za odpete žalostinke in vsem tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Žalujoči: otroci Štefan, Ludvik, Zora, Marija, Irena in Kristina z družinami, Marta ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi in prerani izgubi naše drage mame in stare mame uT 3 Anike Pesti ‘B? iz Beltinci Predraga mama in stara mama! Tako nenadoma si nas zapustila, da tvojega odhoda ne moremo sprejeti. Prazen dom je nema priča, da te ni več med nami, V naših mislih boš ostala vedno z nami. Izrekamo globoko zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se nam pridružili v naši globoki žalosti in bolečini. Zahvaljujemo se za vse brzojavne, pismene in ustno izrečena sožalja ter za toliko poklonjenega cvetja, ki ga je tako ljubila. Iskrena zahvala vsem, ki so se prišli poklonit njenemu spominu na njen dom in na zadnji poti na pokopališče v Beltincih. Posebej se zahvaljujemo predstojniku kirurškega oddelka soboške bolnišnice, dr. Borovšaku ter vsemu medicinskemu in strežnemu osebju, ki so ji v najtežjih trenutkih lajšali bolečine. Zahvaljujemo se tudi njeni delovni organizaciji, sodelavcem za nesebično pomoč in govornikoma za pretresljivo slovo ob odprtem grobu. Beltinci, 8. septembra 1981 V žalosti: sin Stanko in hčerka Beba z družinama ter njeni vnučki Aleš, Robert in Suzana ZAHVALA Ob boleči izgubi drage, dobre mame, babice, prababice, "“A tašče, svakinje, botre in sorodnice Ane Rac se iskreno zahvaljujemo sosedom iz Šalamenec in G. Slaveč, ki ste jo obiskovali in lajšali bolečine v času težke, zahrbtne bolezni ter vsem prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti iz Šalamenec v njen rojstni kraj v G. Slaveče. Posebna zahvala dr. Vučaku in ostalemu medicinskemu in strežnemu osebju internega oddelka, dr. Tobijevi in dr. Lopertu za lajšanje bolečin na domu ter sestri Rozini iz ginekološkega oddelka soboške bolnišnice za obiske. Zahvala tudi govornikoma Marti Severjevi in Viljemu Premu, čč. duhovnikom, g. Gumilarju, g. Fakinu in g. Gaborju ter pevcem iz Pečarovec za odpete žalostinke. Zahvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter zasuli njen grob z venci in šopki. Šalamenci, G. Slaveči, Ljubljana, 25. 8. 1981 Žalujoči: sin Viljem z družino iz Ljubljane, hčerka Marija z družino iz Šalamenec, vnuk Viljem z družino iz Ljubljane, sin Avgust iz Sotine in ostalo sorodstvo r’" ZAHVA1 \ V 78. letu starosti nas jc za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Ludvik Hašaj iz Lemerja Iskreno, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, posebno Bencakovim in Vidonjevim za nesebično pomoč ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter zasuli njegov grob z venci in šopki. Hvala predstavniku KS tov. Beleku Šiftarju, gasilskemu društvu in govorniku, tov. Čelaku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala g. duhovniku za ganljive besede, pevcem za žalostinke in kolektivu Separacije Puconci za darovane vence. Vsem še enkrat —»prisrčna hvala! Žalujoči: žena Irma, sinova Štefan in Bela z ženama ter vnukinji Hedvika in Darinka z družino STRMI IS mhbh zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata, 57. letnega £ Gezeka “* Lovenjaka iz Prosečke vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in sovaščanom, ki so nam ob nepričakovani izgubi priskočili na pomoč ter vsem, ki ste dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti ter mu darovali številne vence in šopke. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za žalostinke, gasilskemu društvu in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prosečka vas, 4. septembra 1981 Žalujoči: žena Šarika, sin Geza ter bratje in sestri z družinami v besedi in sliki po pomurju LEPŠANJE PROČELIJ — S solastniškim deležom in 366 milijonsko investicijo • samoupravne stanovanjske skupnosti v Murski Soboti in okolici dobivajo stare z soboški občini novo podobo. Med njimi tudi lepe arhitekture ob Titovi ulici v por sfedišču. hb , Foto: A Donosne torbice | za Sovjetsko zvezo »Ko je bilo konec lanskega devetmesečja kot na dlani, da smo zabredli v precejšnjo izgubo, si nismo bili takoj na jasnem, kako iz nje izplavati. Šele po vsestranskih in temeljitih razpravah z delavci,, , predstavniki družbenopolitičnih organizacij in gospodarstva v kolektivu, kraju in širše, zlasti pa matično delovno organizacijo, je padla odločitev: specializacija in izvoz. Verjemite, ni nam bilo lahko! Navzlic takim, sila neprijetnim okoliščinam nam je letos * uspelo priti na zeleno vejo,« je bilo prvo, kar smo zvedeli v tozdu tovarne kovčkov in usnjenih izdelkov Toko Domžale v Žižkih. »Kje so vzroki izgub? Spočetka — tozd je začel s proizvodnjo aprila 1979 kot obrat tozda Galanterija domžalskega Toka z 21 zaposlenimi —je kar dobro kazalo. Pa seje kaj hitro začelo zapletati. Ozka proizvodna usmeritev v izdelovanje drobne usnjene galanterije (na primer denarnic, raznih etuijev in podobnega), plasma večidel na domač trg, ki je bil že itak zasičen, hitro kopičenje zalog, vrh vsega pa še naprezanja za kolikor mogoče varčno in preudarno gospodarjenje, vse to nas je privedlo do 2 in pol milijonskega dohodkovnega primanjkljaja,« je pojasnil vodja tozda Daniel Kolenko. Hkrati pa je dopolnil: »Tudi sam Toko iz Domžal se je — da tako rečem — znašla na prepihu. Ni nam preostalo drugega, kot da se specializiramo za proizvodnjo ženskih torbic, ki zdaj gredo v celoti na sovjetsko tržišče.3 Delovni motiv iz tozda Drobna galanterija domžalske delovne organizacije Toko v Žižkih. Sčasoma na lastne noge Majhen in mlatf — poprečna starost zaposlenih, večine žensk, je okrog 25 let — je domžalski tozd v Žižkih. Manjka delovnih navad in izkušenj, saj gre za priučeno delovno silo, da pa se tu in \ tam kaj zatakne, je skoraj razumljivo, saj so šele prav poprijeli. . Nedvomno pa jim je lanska zguba in vse druge spremljajoče tegobe j dobra šola za prihodnje, kije zlepa ne bodo pozabili. Da pa so že na dobri poti, pričajo letošnji polletni rezultati. Celotni prihodek je ' znašal nekaj nad 10 milijonov, ustvarili so 8 milijonov dohodka, j čistega dohodka 5,4 milijonov, za akumulacijo pa jim je ostalo 2,6 I milijona dinarjev. . - - - ] Dnevna proizvodnja ženskih torbic v Toku Žižki znaša 400 j kosov, sicer pa je v celoti normirana. Kot nam je zagotovila pred- i sednica sindikalne organizacije Marija Ferenčak se vsak zaposlen i trudi, da bi normo tudi dosegel, dsiravno jim to vedno ne uspeva. Lanski poprečni mesečni osebni dohodek je bil 4695 dinarjev, letos pa so ga zvišali na 6460 dinarjev. Nekateri delavci torej še vedno dobivajo minimalni oziroma zajamčeni osebni dohodek. »Pri samoupravni, delegatski in družbenopolitični organiziranosti smo pravzaprav šele na začetku poti. Od januarja lani deluje 5-članski delavski svet, ki se sestaja ob koncu vsakega meseca in četrtletja, ko razpravljamo o poslovanju celotne delovne organizacije in naše tozd posebej. Organizirano imamo tudi sindikalno in mladinsko organizacijo, medtem ko delo delegacij še ni zaživelo, kajti — to je menda samoumevno — nismo se še povsem postavili na lastne noge, »je | pripovedoval predsednik delavskega sveta Silvo Tibaut. »Letos | bomo tudi dobili delegatsko mesto v skupščinskem zboru združe- i nega dela občine Lendava.« Vse kaže, da so v Toku Žižki najbolj delavni mladi, kar je ob ' že omenjeni strukturi zaposlenih jasno. »Predsedstvo osnovne organizacije ZSMS šteje 7 članov, najbolj se udejstvujemo v društ- venih dejavnostih, zlasti športu — rokometna ekipa bo na jesen I vstopila v pomursko ligo — streljanju in nogometu, premalo pa še ' na področju kulture. Pri tem se povezujemo z mladimi iz ljutomer- | skega Imgrada, mladinci Žižkov in krajevnim svetom mladih v : Črenšovcih,« je aktivistično menila predsednica Angela Čurič. I Veliko bi se še dalo napisati o tem pomurskem kolektivu, vendar bo zato še priložnost. Ce ne prej takrat, ko bo ob obstoječi proiz- i vodni hali zrasla še ena in bodo perspektive jasnejše. BRANKOŽUNEC Foto: Albert Abraham KRAJNA ČAKAJO NA ASFALT Na Krajni so že nekoliko nestrpni ob čakanju na asfaltiranje ceste skozi vas, saj za to potrebno naložbo skrbno zbirajo denar s krajevnim samoprispevkom. Cesta je že zavožena z gramozom, jarske in bankine bodo naredili domačini s prostovoljnim delom, zato čakajo samo na delavce podjetja Sobota, da bodo položili asfaltni trak, dolg dva kilometra. Dela naj bi končali še to jesen. J. S. KRST GUTENBERGOVIH SINOV — GAVCENJE RKS1 GU I ENBEKGVVIH SINOV — GAVCENJE »Mi, učenci in nasledniki velespoštovanega Gutenberga, s tem krstom našega tovariša dvignemo med naslednike te plemenite tiskarske obrti. S tem krstom po starih šegah in navadah smo našega čarnoga dijaka vzdignili v višji rang, da s svojim delom in dejanjem ponese v svet blišč in pomen naše znane umetnosti.« S temi besedami je glavni mojster z dvema pomočnikoma na dvorišču Pomurskega tiska nagovoril pet »Gutenbergovih sinov«, ki so namazani s tiskarsko barvo ter z zvezanimi rokami in nogami čakali na krst, ki sta ga izvedla »pandura«. Upajmo, da bodo zdaj dečki, ki so bili krščeni po starih šegah in navadah, naredili manj napak pri tiskanju Nepujsaga, drugih glasil delovnih organizacij in vse literature, ki je zaupana tiskarskim mojstrom. Tekst in foto: M. SKLEDAR USPEŠNO OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE Vedno več mladih gasilcev in gasilk Domačin letošnjega občinskega gasilskega tekmovanja je bilo gasilsko društvo iz Gaberja. Na nogometnem igrišču v Gaberju se je zbralo 12 članskih gasilskih ekip, ki so na društvenih tekmovanjih dosegle najboljše rezultate. V gasilskih spretnostih se je pomerilo tudi 7 mladinskih ekip, od tega pa 4 ekipe, ki so jih sestavljale mladinke. To kar je najbolj razveseljivo, pa je, da se je letošnjega občinskega tekmovanja udeležilo 20 ekip, sestavljenih iz starejših in mlajših pionirjev, iz vseh krajevnih skupnosti. Kadra za gasilska društva torej v prihodnosti ne bo manjkalo. Pri ocenjevanju gasilskih društev so najboljše rezultate dosegli gasilci iz Genterovec, sicer pa je bilo letošnje znanje na višji ravni, boljše kot prejšnja leta. V krajevnih skup- nostih in organizacijah združenega dela v zadnjih letih namenjajo veliko pozornosti razvoju gasilstva, društva se opremljajo s sodobno opremo, pri čemer jim pomagata samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom ter občinska gasilska zveza. V sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite zavzemajo gasilska društva pomembno mesto, zato bo v bodoče potrebno poskrbeti še za njihovo večjo učinkovitost, to pa bo moč • zagotoviti samo z nenehnim izobraževanjem in preverjanjem znanja. Najboljše ekipe gasilcev lendavske občine se bodo pomerile 11. oktobra na medobčinskem gasilskem tekmovanju, ki bo na stadionu v Petišovcih. Jani D. obisk svedske SINDIKALNE DELEGACIJE Veččlanska delegacija sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije iz Švedske, ki se je mudila pri nas na povabilo zveznega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, je svoj tridnevni obisk v SR Sloveniji sklenila v Murski Soboti. Najprej so potekali pogovori na sedežu občinskega sveta zveze sindikatov, kjer jim je predsednik Štefan Pintarič podrobneje predstavil organiziranost in delovanje sindikalne organizacije v murskosoboški občini, seznanil pa jih je tudi s hitrim gospodarskim in političnim razvojem območja. Švedski gostje so pokazali posebno zanimanje za podatek, da živi v murskosoboški občini okrog 50 odstotkov kmečkega prebivalstva in da je približno tisoč usmerjenih kmetij, ki se ukvarjajo s podobno živnorej-sko-poljedelsko proizvodnjo. Posebej zato, ker je pretežni del zaposlenih na Švedskem ravno v klavniški in predelovalni industriji, kakor tudi v mlekarstvu. Sicer pa so pri njih delavci organizirani v 22 pokrajinskih oddelkih, med katerimi šteje na- jvečji v Stockholmu 7 tisoč delavcev, najmanjši pa le 650 zaposlenih. Od števila zaposlenih pa je odvisna tudi organiziranost klubov delavcev, čemur namenjajo posebno pozornost. Najvišji organ odločanja je pri njih kongres, ki izbira upravo z 11 člani. Od skupnega števila jih je štiri redno plačanih, ostalih sedem pa prihaja iz neposredne proizvodnje. Kot so omenili v pogovoru, je v ospredju sedanjega prizadevanja sindikatov na Švedskem večji proces decentralizacije podjetij in hitrejši razvoj gospodarstva nasploh. Švedska sindikalna delegacija kmetijstva in živilske industrije si je nato ogledala proizvodne prostore Mesne industrije ABC Pomurka in farmo prašičev kmetijskega gospodarstva Rakičan. V pogovorih z vodstvom SOZD ABC Pomurka pa je bil zlasti govor o proizvodnem procesu in izkušnjah v delovanju sindikalnih organizacij ter samoupravljanja v tem velikem delovnem kolektivu. Milan Jerše Vrtec Lipovci -- Bratonci pod streho Izgradnja novega otroškega vrtca Lipovci — Bratonci, za katerega so položili temeljni kamen konec meseca junija letos, naglo napreduje. Doslej so že izvedli vsa gradbena dela razen zunanjih ometov, groba inštalacijska dela, kleparska dela, kompletno ostrešje s kritino, montažna dela okenskih in vratnih podbojev, nabavljena pa je tudi potrebna oprema. Poleg gramoza in peska je krajevna skupnost Lipovci od predvidene vsote 1,200.000 dinarjev že doslej prispevala v gotovini 1,121316 dinarjev, krajevna skupnost Bratonci pa od predvidenih 800.000 dinarjev 700.000 dinarjev, Skupno so doslej opravili 3.005 prostovoljnih delovnih ur, kar so prispevali krajani obeh krajevnih skupnosti v sorazmerju 3/5 Lipovci in 2/5 Bratonci, medtem ko je izvajalec del gradbeno podjetje Graditelj iz Beltinec opravil 1.693 delovnih ur. Pomemben delež pri gradnji otroškega vrtca Lipovci — Bratonci pa je prispevala tovarna Mura iz Murske Sobote v višini 1,000.000 dinarjev. V tej naj večji delovni organizaciji je namreč zaposlenih 100 krajanov iz Lipovec in 60 iz Bratonec. Predračunska vrednost vrtca znaša 7300.000 dinarjev. Pri gradnji otroškega vrtca Lipovci — Bratonci gre za tesno sodelovanje med dvema sosednjima krajevnima skupnosti-ma, ki je z združenim delom prvo te vrste in bi ga lahko posnemali tudi drugi. Dosedanji potek gradnje in pripravljenost krajanov pa tudi zagotavlja, da bo vrtec zgrajen do konca tega leta. S teni pa bodo za obe krajevni skupnosti dolgoročno rešili vprašanje otroškega varstva. F. Maučec STRAN 20 VESTNIK, 17. SEPTEMBRA 1981 Tudi letos ozimnica POSEBNI KREDITI DOMAČE BANKE Obmejno mesto Gornja Radgona je v jesenskem času polno dogodkov, med katerimi ne zaostaja že tradicionalna prodaja ozimnice za bližnje zimske mesece. Ljudje iz bližnjih in daljnih krajev so se na akcijo domače kmetijske zadruge preprosto navadili in mnogi so žSSiSSSS za jabolka, krompir, zelje, čebulo, vloženo zelenjavo itd. Krompir bo I veljal 17 dinarjev za kilogram, jabolka 13, vložena Etina ozimnica 690